J OHM POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23 OGLAŠAJTE V imvT NAJSTAREJŠEMU H r\j > SLOVENSKEMU M \i i t DNEVNIKU V OHIO fH Jkm. ^ JL ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine — VOL. XXXI. — LETO XXXL A.KOPRAVNO EQUALITY N DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXXI. — LETO XXXL ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 2, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 172 Novi grobovi TRUMAN ZAGOVARJA PREKIIC TAFT-HARTIEYEVEGA ZAKONA JOSEPH HEGLEK Po dolgi bolezni je umrl danes zjutraj ob treh Joseph Heg-ler, samski, star 34 let, stanujoč na 1096 E. 72 St. Tukaj zapušča očeta Josepha, doma iz Strug, mater Jennie, doma iz Sodražice na Dolenjskem, brata Johna in štiri sestre: Jennie, Agnes, Mary in Alice. Pogreb se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda. * henry obkack Po daljši bolezni je preminil na svojem domu Henry Obrock, star 63 let, stanujoč na 1145 Ansel Rd. Rojen je bil v Nemčiji, kjer zapušča štiri brate. Tukaj zapušča soprogo Jennie, preje Plesničar, pastorke; M/Sgt. Paul v Okinavi, Carl, Hubert, Jack, Edward in Betty, dve sestri Mrs. Mary Koel-iing in Mrs. Elsie Godzuweit ter Več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v petek popoldne ob 1:30 uri na pokopališče KnoUwood. # prank jurca Pogreb pokojnega Franka Purca ml. se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:45 uri iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary. Prihodnji ponedeljek bo imel v Detroitu kampanjski govor za delavce WASHINGTON, 1. sept.—Predsednik Truman je v svoji poslanici za "Delavski dan" izjavil, da bi se moralo preklicati Taft-Hartleyev zakon in ustaviti inflacijo, "predno nas ne b(, spravila v ekonomski polom." Truman je dalje zagovarjal* višje minimalne mezde, zadostno socialno vai-nost za več delavcev, državno zdravstveno zavarovalnino in jačanje delavskega oddelka. Predsednik je pohvalil delavce radi vloge, ki so jo vršili v I današnji rekordni zaposlenosti, ! produkciji ter rekordnih dohod-|kih in profitih. Pristavil pa je, da je inflacija kljub zvišanim mezdam zmanjšala mnogim zaslužke. j Truman bo prihodnji ponede-|ljek na Delavski dan imel večji govor v Detroitu, kjer bo pojasnil svoje stališče glede ekonomskih potreb delavstva. želi se iznebiti ameriškega državljanstva SAN FRANCISCO, 1. sept.— Pomožni državni odvetnik Ed-Sar Bonsall, ki je doslej reševal na stotine prošenj za sprejem v ameriško državljanstvo, jc bil danes zaprošen, da svetuje neki državljanki, kako bi se iznebila državljanstva. Brhka brunetka Betty Jane Meyers je izjavila, da bi se ra-a odpovedala državljanstvu ker želi postati francoska državljanka. Bonsall jo je obvestil, bo vzelo precej časa, predno bo njeni prošnji zadoščeno. Svetoval ji je, naj gre v Francijo m tam zaprosi za državljanstvo. freedom Train v Clevelandu Danes in jutri bodo od 10 ure zjutraj pa do 10 ure zvečer Clevelandčani imeli priliko obiskati Freedom Train, v katerem razstavljeni vsi važnejši dokumenti iz ameriške zgodovine. Vlak se nahaja v bližini 9. ce-vzhodno od stadiuma. Pred otvoritvijo vlaka za cleveland-®ko javnost so se danes ob 9.45 Zjutraj vršile kratke ceremoni-katerih - se je udeležil tudi ^ypan Burke. Pohvalil je sodelovanje delavstva z businessom Truman v svoji poslanici ni omenil kongresa, pač pa je bil le poln pohvale za delavstvo. Taft-Hartleyevega zakona sicer ni omenil po imenu, da pa je mislil na njega, je popolnoma jasno. Rekel je: , "Za sedaj se v knjigah postav nahaja zakon, ki nepravično omejuje delavske unije in člane. Moral bi biti preklican." Truman je pohvalil delavstvo, ker da je roka v roki delalo s poljedelstvom in businessom in se vedno bolj zanima za vlado. Očitno je, da je Truman svoje izjave podal v zvezi s politično kampanjo, s katero upa pridobiti delavske glasove. Njegovo kandidaturo so podprle štiri delavske skupine, vključno izvršni odbor CIO. LEPE JAPONKE ZA BORBO PROTI KOMUNIZMU TOKIO, 1. sept. — Japonski komunistični časopis "Rdeči prapor" je danes obtožil japonske uradnike, da najemajo lepe Japonke z namenom, da bi japonske povratnike iz sovjetskih področij odvrnili od komunizma. Časopis pravi, da je neki mestni zastopnik povedal skupini povratnikov: "Ne boste imeli časa, da greste v sedež komunistov. Za vas imamo pripravljene kopalnice, lepe mladenke pa vas bodo čakale." Wallace ne bo govoril v Birminghamu; senator Taylor tudi tarča napadov Kratke vesti BRAZILIJI NAGAJA MRAZ RIO DE JANEIRO, 1. sept.— Brazilijo je danes zajel val mraza. V Sao Joaqinu so imeli le 10. stopinj. ČLAN POSREDOVALNE MISIJE ZGINIL V PALESTINI JERUZALEM, 31. avg. — Belgijski konzul Jean Niewen-huys, ki je član posredovalne komisije organizacije Z. N., je danes brez sledu zginil. V ponedeljek se je napotil iz belgijskega konzulata na neko sejo komisije, na katero pa sploh ni prišel. IZDAJALKA PRAVI, DA SO JO "UGRABILI" V NEMČIJI WASHINGTON, 31. avg.— Ameriška državljanka Mildred Elizabeth Gillars, ki je za časa vojne iz Berlina širila nacistično propagando proti Ameriki, je danes izjavila, da so jo ameriške oblasti "ugrabile" v Nemčiji in jo s silo pripeljale v Ameriko. Izdajalka je vsa v solzah zaprosila, da se njeno obravnavo radi izdajstva odloži. DRŽAVLJANSTVO JE DOBILA PRED SMRTJO CHICAGO, 31. avg. — Mrs. Antoinette Blatnik, ki je stara 66 let in se radi raka nahaja na smrtni postelji, bo jutri postala državljanka. S tem se ji bo izpolnila poslednja želja. Mrs. Blatnik je prišla v Ze-dinjene države leta 1903 iz Ju: goslavije. Prošnjo za državljanstvo pa je vložila lanskega leta. BIRMINGHAM, Ala., 1. sept.' ""^Kampanjski predsednik Pro-^esivne stranke Alabame J. P. ooney je bil danes tarča na-Padov, ko je naznanil, da pred-^000 oseb, med njimi 250 za-^orcev, ki so stali na drugi stra-Vrvi. ^ Progresivno stranka ne bo ^^estvovala pri nobenem zbo-'"ovanju, ki krši ustavo Zedi-^Jcnih držav," je rekel Mooney pristavil: "Mi verujemo v svobodo govora in v svobodo zborovanja brez policijskih omejitev ali pa policijskega ustrahovanja." Ko je Mooney končal govor, so organizirani razbijači začeli nanj metati jajca. Policija je "aretirala" le nekega mladoletnika, katerega pa je izpustila, ko je rekel, da ni vedel, da se ne sme metati jajc. Sen. Taylor naletel na nasilje v Rexburgu REXBURG, Idaho, 1. sept.— Druhal je danes z jajci in hruškami napadla podpredsedniškega kandidata Progresivne stran-jke sen. Glen Taylorja, ko je govoril na ulici. KARDINAL PREPOVEDAL KRITIZIRANJE SV. OČETA VATIKAN, 1. sept. — Iz vatikanskih virov so danes naznanili; da je madžarski kardinal Joseph Mindszenty zabičal katoličanom, da ne smejo kritizirati papeža ali pa rimsko katoliško hijerarhijo. Kardinal je rekel, da bodo vsi, ki bodo govorili ali pa pisali proti sv. Očetu in rimski hijeyarhiji, izobčeni iz cerkve. Izjavo je Mindszenty podal v zvezi s ostrimi kritikami sv. Očeta in Vatikana na Madžarskem. LR MACEDONIJA NAPADA BOLGARIJO BEOGRAD, 1. septembra. — Jugoslovanska federativna ljudska republika Macedonija je danes obtožila Bolgare, da se poslužujejo laži in obrekovanja proti Jugoslaviji z namenom, da bi na Balkanu igrali vodilno vlogo. To je že četrti trpki napad Jugoslavije na Bolgarijo. TOŽILEC PRAVI, DA ZA-PADNE SILE POMAGAJO ŠIRJENJU KOMUNIZMA CAMDEN, N. J., 1. sept. — Tožilec na obravnavah proti vojnim zločincem Joseph E. Du Bois je danes izjavil, da politika zapad-nih sil za obnovo Nemčije bolj prispeva širjenju komunizma, kot pa vsi komunisti v Evropi. Du Bois, ki je bil glavni tožilec na obravnavi proti 23 upravnikom nemškega koncema I. g. Farben, je povedal, da ameriški, francoski in angleški voditelji v Nemčiji razvajajo Nemce v upu, da jih bodo pridobili zase. "Zamisel je, da bi mi morali graditi zapadno Nemčijo in jo obdržati kot jez proti Rusiji in komunizmu," je rekel Du Bois, ki pa je pristavil, da je učinek takšne politike prav nasproten in da še več prispeva širjenju komunizma, ker da se večina Evropejcev bolj boji močne Nemčije kot pa Rusije. Du Bois je govoril tudi o obravnavi proti lastnikom I. G. Farben industrije. Rekel je, da je ta obravnava "bistroumno ali pa neumno" odrazila ameriško raz-vajalno politiko. "Samo pričanje uradnikov Farben industrije na dolgi i)bravnavi-je dokazalo, da so pripravljali Hitlerjevo vojno. Kljub temu pa je deset ura^iilcov bHo .; osvobojenih, najtežja kazen pa je bila osem let ječe," je rekel Du Bois. Nacistični zločinec Schacht oproščen STUTTGART, 1. sept. — Hjalmar Schacht, ki je nekoč reševal za Hitlerja finančne pro. bleme, je danes bil oproščen in takoj izpuščen iz internacijske-ga taborišča v Ludwigsburgu. Schacht je vložil priziv proti odloku nemške denacifikacijske sodni je, ki ga je obsodila na 8 let zapora radi nacističnih aktivnosti. Na obravnavi proti vojnim zločincem v Nuernbergu je tudi bil oproščen. Schacht, ki je bil predsednik Reichsbanke, je vložil priziv, v katerem je navedel, da je leta 1944 sodeloval v atentatu na Hitlerja. Njemu v prid so pričale priče iz Zedinjenih držav. V BOLGARIJI SO ARETIRA LI ŠEST POSLANCEV SOFIJA, 1. sept. — Danes je bilo naznanjeno, da je šest od devetih opozicijskih poslancev bilo aretiranih radi protidržav-nih aktivnosti. Sedmi član opozicije je junija meseca zbežal v Turčijo. Ogenj povzročil $100,000 škode v rastlinjaku Včeraj popoldne je ogenj povzročil $100,000 škode v rastlinjaku na Rocky River. Veruje se, da je ogenj bil podtaknjen, kajti okolišni prebivalci so se dolgo časa pritoževali radi smrada in dima, ki je prihajal iz rastlinjaka. Lastnik rastlinjaka Herman L. Christen je izjavil, da je pred enim tednom bil telefonsko obveščen, da bo rastlinjak zažgan. Takrat je sicer nekdo zanetil na bližnjem polju ogenj, toda nihče ni tega vzel za resno. Včeraj pa je Christen bil ponovno opozorjen, nakar se je obrnil .na policijo. Obljubljeno mu je bilo, da bo poslan policaj, toda ko je ogenj izbruhnil policaja ni bilo. Največ škode je bilo povzročene s skoro popolnim uničenjem nekih rastlinjakov. Priza deti pa so bili tudi nasadi paradižnikov, za katere je Christen upal, da bo dobil kakih $65,000. V Berlinu so v teku (x^ajanja za ukinitev sovjetske blokade Zapadne sile se bodo verjetno vdale zahtevi Sovjetov glede enotne valute Domače vesti Pozdravi Pozdrave pošilja poznani Victor Wood, ki se nahaja na počitnicah v New Yorku, odkoder piše, da imajo tamkaj hudo vročino, vsled katere je prošlo soboto umrlo 91 oseb. Seja in predavanje Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članice so vabljene, da so točne za sejo, ker se bo po seji vršilo predavanje po ^članici American Congress of Women. Predavanje bo zanimivo in vabljene so žene, prijateljice Progresivnih Slovenk, da se udeleže. Vstopnina je prosta. Banke bodo zaprte na Delavski dan Bančni uradniki so včeraj opozorili Clevelandčane, da bodo banke v ponedeljek zaprte. Zemljiški davek , Dne 9. septembra je zadnji dan za plačati davke na zemljišče za zadnjo polovico leta 1947, če se hočete izogniti nakladi. Dramski zbor "Anton Verovšek" Seja dramskega zbora "Anton Verovšek" se bo vršila v petek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. članstvo je prošeno, da se udeleži polnoštevilno. Na operaciji V Doctors' bolnišnici se je moral podvreči operaciji Tony Vadnal, stanujoč na 19400 Meredith Ave. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo, mi mu pa želimo skorajšnje popolno okrevanje! Zadušnica V soboto zjutraj ob 7:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete v spomin prve obletnice smrti Johna Spi-lerja. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo. Na obisku V Clevelandu so se nahajali na obisku pri prijateljih in znancih Mr. in Mrs. John in Anna Judnich (Fabian), sin Johnny in Mr. in Mrs. Joseph Posedel, starši Mr. Judnicha, vsi iz San Francisco, Cal. To je njih prvi obisk Clevelanda po 24 letih. Mrs. Judnich (Fabian) je dobro poznana koncertna in operna pevka. Rojena je bila v San Franciscu, odkoder so jo starši kot majhno deklico vzeli s seboj v staro domovino v Metliko, kjer jiji je zajel vrvež prve svetovne vojne. V Ameriko so se vrnili leta 1924 in sicer so prišli v Cleveland, kjer so ostali osem mesecev. V tem času je Mrs. Judnich postala članica pevskega zbora "Zarja" in s svojo sestro je pela ob priliki otvoritve novega Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Mr. Judnich se je s svojo družino udeležil konvencije ABZ v Ely, Minn., na kateri je zastopal društvo iz ~ San Francisca kot delegat. Upamo, da so se prav dobro zabavali v naši metropoli po tolikih letih! BERLIN, 1. sept.—Štirje vojaški guvernerji Nemčije so danes imeli svojo drugo tajno konferenco, katere cilj je, da se odvrne krizo, ki je nastala radi sovjetske blokade Berlina. Izgleda, da se razmotriva o* ~ obnovi železniških zvez med Sovjeti, bile edini denar za ves Berlinom in zapadnimi zonami Nemčije. Nemški časopis, ki izhaja v francoskem sektorju "Die Kurir" v zvezi s tem poroča, da so "tehnične ovire," ki so jih Sovjeti navedli kot glavni vzfbk blokade, že premagane. Današnja konferenca štirih vojaških governerjev se je vršila tri ure. Ameriški govemer gen. Lucius D. Clay je izjavil, da se bodo jutri ponovno sestali. Toda Clay ni hotel podati nobenih komentarjev glede poteka konference, ampak je le dejal, da je "še prezgodaj kaj reči." Marke, ki jih tiskajo Sovjeti, bodo ediui denar Gen. Clay je pristavil, da posebni delovni odbori nadaljujejo 7 diskusijami glede transporta-cije, finance in trgovine. Prometni odbor se bo ukvarjal s tehničnimi vprašanji v zvezi z železniško blokado. Važnost konference je bila še bolj poudarjena s prisostvom generalov vseh štirih sil. Delovni odbori tudi delajo v popolni tajnosti. Časopis "Der Kurir" poroča, da je načelnik nemške železniške uprave v Magdeburgu izjavil, da je dvotirna železniška proga med Magdeburgom in zonskimi mejami "zmožna vršiti vso tovorno in potniško službo." Začele so se širiti govorice, da bo železniški promet skozi sovjetsko zono obnovljen do nedelje. Toda prometni uradniki zapadnih sil so izjavili, da je to le domneva. Berlin. Seje posameznih odborov so se vršile celi dan. Odbori delajo pod direktnimi navodili vojaških governerjev. V zvezi s položajem v Berlinu je bilo sporočeno, da je nemška mestna uprava na svoji včerajšnji seji sprejela sklep, da se vojaškim governerjem predlaga, naj ji dovolijo sodelovati pri pogajanjih. V OKTOBRU BO PRIŠLO V AMERIKO 2500 BEGUNCEV WASHINGTON, 1. sept. — Predsednik komisije za begunce Ugo Carusi je danes izjavil, da bo oktobra meseca prišlo v Zedinjene države okrog 2,500 do 3,000 beguncev iz taborišč v Evropi. Carusi bo v ponedeljek odpotoval v Evropo, da pomaga ustanoviti organizacijo, ki bo skrbela za vseljevanje 205,-000 beguncev v prihodnjih dveh letih. TRUMAN BO ZASTOPAN NA KRONANJU JULIANE NEW YORK, 1. sept. — Na kronanju nizozemske princese Julijane, ki se bo vršilo prihodnjo soboto, bo predsednika Tru-mana zastopala Mrs. Eleanor Wilson McAddo, hčerka pok. predsednika Wilsona. Stari kraljici Welhemini, ki se je umaknila v pokoj, pa je newyorski župan O'Dweyer pisal pismo. CHURCHILL ŽELI POČASTITI De GAULLEA AIX EN PROVENCE, Fran-Finančni veščaki pa medtem i cija, 31. avg. — Winston Chur- poskušajo rešiti vprašanje enotnega denarja za Berlin. Neuradno je bilo sporočeno, da so zapadne sile pripravljene popustiti zahtevam Sovjetov, da bi chill je danes zaprosil angleško vlado, naj mu dovoli udeležiti se proslave v počastitev gen. Charles de Gaulla, ki se bo vršila 11. septembra. Churchill se nemške marke, ki jih tiskajo | nahaja v Franciji na počitnicah. Industrijalec Virden podal ostavko; hčerka pridno dela za sovjetski urad WASHINGTON, 1. sept. — Clevelandski industrijalec John C. Virden je danes podal ostavko na položaju direktorja urada za industrijsko kooperacijo pri Trgovinskem oddelku. Virden še vedno ni uredil zadeve glede svoje hčerke Euphe-mije, ki je stara 23 let in je uposlena pri sovjetski časnikarski agenciji Tass. Radi službe svoje hčerke je pred meseci Virden bil tarča napadov republikanskega kongresnika Craw-forda. Ni znano, če je služba, ki jo njegova hčerka ima pri Tassu, v kakšni zvezi z ostavko, toda Virden je že nekaj časa izražal željo, da bi se rad vrnil v Cleveland v svojo staro službo. Trgovinski tajnik Charles Sawyer je z "obžalovanjem sprejel ostav ko" in se zahvalil Virdenu za vzorno službo. Hčerka pohvaljena za delo pri sovj. agenciji Hčerka industrijalca Virdena, ki je menda zavrgla nazore svojega očeta in se navdušila za komunizem, še vedno dela pri sovjetski časnikarski agenciji. Šef Tassovega urada Laurence Todd je izjavil, da se sedaj nahaja na počitnicah, da pa se bo vrnila na delo po delavskem prazniku. Mlado in brhko Eu-phemijo je Todd posebno pohvalil za vzorno delo. Pred nekaj dnevi je Virden povedal poročevalcu "Plain Dealerja," da ni prišlo do nobenih sprememb pri njegovih odnosih s hčerko. Pred tremi meseci, ko je kon-gresnik Crawford iztaknil, da hčerka bogatega clevelandskega industrijalca dela za sovjetsko agencijo, je Virden hotel podati ostavko, toda predsednik Truman ga je osebno zaprosil, naj ostane. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by the american jugoslav printing & publishing co. #231 st. clair avenue cleveland 3. ohio henderson 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrietr and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pčšti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) --- For Six Months—(Za šest mesecev)--- For Three Months—(Za tri -mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske dršave); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohip, under the Act of Congress of March 3, 187a. NE AMERIŠKA CENZURA MISLI Slovenci v Ameriki smo na lastni koži občutili srednjeveško navado cenzure misli. Spoznali smo kakšna nevarnost tiči v ozadju poskusov, da bi se med nami uničilo sleherni izraz misli, ki ne soglaša z zahtevami potomcev srednjeveških inkvizitorjev in cenzorjev, ki so v starem kraju zatirali svobodomiselne časopise, na grmadah zažigali knjige in zapirali vsakega, ki si je upal čitati "prepovedano literaturo." Somišljeniki tistih, ki so neusmiljeno—z ognjem, križem in mečem—zatirali ideje Trubarja, cenzurirali pesmi goriškega slavčka Gregorčiča, na grmadi zažgali Cankarjevo "Erotiko," so sicer očiščeni s slovenske zemlje, toda živijo dalje. Srečamo jih povsod skupaj z njihovimi mednarodnimi brati. Zdaj so tu med nami v našem ožjem krogu, zdaj v New Yorku, zdaj v Philadelphiji, zdaj zopet v mestih juga. Nedavno so iz knjižnic new-yorških šol izobčili znano revijo "The Nation," ker je priobčila serijo kritičnih člankov o Vatikanu/in njegovi politiki. Že samo dejstvo, da je šlo za članke o Vatikanu nam razkriva, kdo se nahaja v ozadju te cenzure misli, kdo zatira svobodo kritičnega izražanja. V Birminghamu, Alabami, so iz šol vrgli revijo "Scholastic," ki je ob priliki "Tedna bratstva" priobčila članek, v katerem je bilo med ostalim rečeno: ". . . fašizem bruha sovraštvo proti zamorcem, Židom, verskim skupinam, tu-jerodcem in delavskim skupinam." Najbolj vznemirjajoči primer, cenzure pa se je zgodil v Philadelphiji, kjer je policija vdrla v knjigarne in zaplenila nad 2,000 knjig. V nekih primerih so lastnika celo prisilili, da je v soboto odprl trgovino, da so cenzorji mogli opraviti svoje ne ameriško delo. Leta 1936 so v nacistični Nemčiji na grmadi zažgali dela dvanajster ice najbolj znanih nemških književnikov, med njimi Thomasa Manna in Egon Ervin Kischa. Oba— Mann in Kisch—sta danes ameriška pisatelja, ker jima Hitler ni dovolil, da bi ostala nemška. Kot v Nemčiji, pot do grmad vodi preko izobčanja in zaplembe knjig, preko uničevanja principa svobode izražanja. Iz tega razloga, kar se je zgodilo v Philadelphiji, ni samo slučajna epizoda, ampak premišljeno dejanje, ki nam očitno kaže, da naši deželi grozi daleč večja nevarnost kot pa se jo mnogi zavedajo. Policija v Philadelphiji je zaplenila knjige ameriških pisateljev, ker so neke skupine in posamezniki izrazili svoje mnenje, da so "pohujšljive" in "nedostojne." Med temi "pohujšljivimi" knjigami pa se nahajajo svetovno znana, dela Williama Faulkner j a ("Sanctuary" in "The Wild Palms") ter Erskina Caldwella ("Tobacco Road" in "God's Little Acre"). Ne, potomci srednjeveških inkvizitorjev in cenzorjev ne ugovarjajo "literaturi," s katero se brezvestno strupi otroške duše in jih spodbuja na gangsterstvo, kriminal-stvo, umore in perverznosti. Ti srednjeveški cenzorji zbirajo klasična dela ameriških književnikov, ki pa bodo kljub vsem njihovim naporom preživela to kritično dobo z amaeriško kulturo. Kajti nemogoče je, da bi uspeli kjer njihovi predniki—cenzorji Rabelaisa, Balzaca, Voltaira, Jana Husa, Galileja itd.—niso uspeli. V vseh omenjenih primerih, ki pa niso osamljeni, so pogumni Američani vstali v.obrambo ameriške tiskovne in kulturne svobode. Za revijo "The Nation" je bil ustanovljen posebni obrambeni sklad, v zvezi s policijsko cenzuro v Philadelphiji pa je bil ustanovljen odbor za "intelektualno svobodo," ki se bori proti cenzuri. Slovita pisateljica Pearl Buck, ki je članica omenjenega odbora za "intelektualno svobodo," je tako označila ne ameriško početje philadelphij policije: "Cenzura knjig pomeni cenzuro misli, cenzura misli pa je to, kar vsak tiran želi. Včasih je ta tiran v obleki duhovnika, včasih v obleki poslovnega človeka, včasih pa v unifymi. Toda knjižničarji morajo vedno paziti nanj kjerkoli se nahaja; cenzura knjig je znak njegovega priso-stva. Svoboda ljudstva povsod na svetu, je tesno povezana s svobodo pred cenzuro knjig." Kot smo rekli v začetku, smo Slovenci v Ameriki občutili kaj pomeni cenzura misli. Tudi naši napredni časopisi so postali tarča napadov iz enega ter istega vzroka— ker hočejo zahrbtni potomci srednjeveških inkvizitorjev UREDNIKOVA POŠTA Glas iz Fort Pierce, Fla. 'sin je moral nazaj"v Florido ra- „ , „ |di polija; morajo namreč biti Fort Pierce, Fla.—Kot naroc-' . . . , , v , v doma dva tedna, predno se zac- nik od prve številke in se zra-; akm ined ustanovKdUii imen bimonU omeiu- Enakopravnosti." se prvic se hotel zahvaliti vsake- ogbaim vtemlwtu ^nasojav-^nu poBdkij. :ZaW bi M rad na tem mestu zahvalil vsem sku- Zadnjih par let, odkar tukaj stalno živim, bi se lahko večkrat oglasil in povedal, kako se tukaj razvija življenje. Kajti Florida je zadnja leta postala zelo popularna—tudi Slovenci so se začeli zanjo zanimati, posebno iz Clevelanda jih pride že dosti na počitnice. Tudi pri meni se jih je zadnjih par zim dosti ustavilo, največ zopet iz clevelandske metropole. Nekateri so si tukaj kupili svoje domove in trgovine, pa tudi zelo dobrega mladega stavbenika imamo v Ft. Lauderdale. To je sin Mr. in Mrs. J. Močnik. Tudi mene je že več naših ljudi vprašalo za nasvet—najsibo paj—posebno pa Johnu in Josie Močnik ter družini Bili in Dorothy Schlarb, pri katerih smo stanovali. Torej iskrena hvala Močnik in Schlarb ter seveda vsem osta-lim.Upamo pa, da se bomo kmalu zopet videli. Gus, Ann in Harold Zupančič (Supank), P. O. Box 542, Ft. Pierce, Fla. Slovenija v borbi proti špekulantom (Zakaj je A. Breznik ljubil glasbo in klavirje?) Vsa Slovenije, zlasti pa Ljubljana, poznata nekdanjega trgovca z glasbili in izposojevalca klavirjev Alfonza Breznika. Ljubezen do glasbe ga je že leta 1907 pripeljala v trgovino, ko je v Ljubljani začel tako rekoč iz nič. Z izposojenim denarjem si je nakupil nekaj klavirjev in jih začel dajati na posodo Ljubljančanom, ki si klavirjev niso mogli kupiti. Najemnina za klavirje je bila seveda njegova "za- ko pridejo sem ali pa kadar jaz ; sebna zadeva". O tem vedo pridem v Cleveland. Kar se tega Ljubljančani marsikaj, saj so tiče, bi se dalo dosti pisati, toda to ni moj namen. Prvič, ker nikoli nisem pisal za javnost, in drugič, ker ne vem iz kakšnih namenov bi radi tukaj živeli. Če ima človek dosti "copakov" (kakor pravi Jankovič), je Florida menda za zimo najlepša in za nekatere bolezni najboljša dežela v Ameriki. V nekaterih primerih bolezni, bolniki ne smejo več nazaj na sever, ali sploh v svojo staro klimo, ker bi jim škodovala in radi katere bi bili v stalni nevarnosti za življenje. Odkar sem jaz za stalno zapustil Cleveland, je minilo že 28 let, obiščem pa ga s par izjem vsako leto in tako sem tudi letos z mojo družino prvi teden v avgustu bil v Clevelandu. Obiskal sem veliko mojih prijateljev, čeravno vseh ni bilo mogoče. Eni so se preselili, drugi pa delajo podnevi, tako da sem moral vse obiske opraviti zvečer. Tudi na pikniku "Naprednih Slovenk" smo bili. Žena in sin Harold spadata k temu društvu. Tako smo šli prav iz Floride na piknik "Naprednih Slovenk." Ta je res lepa! V resnici se Clevelandčani še vedno dobro zabavajo, tudi "mu-zikante" (Želodec in Co.) imajo dobre, da se kar ne more na miru stati. Tako se je tudi moji ženi pripetilo in me je opomnila, da ne bi pozabili na piknik "Naprednih Slovenk." Pripeljali smo se tja s predsednico Josie Močnik in se tudi z njo vrnili. Povedala mi je, da so napravili dobro za društvo. Kar tako naprej . . . Tudi na SNPJ farmi sem srečal dosti svojih prijateljev in znancev. Imel sem tako lepo priliko za pogovoriti se z njimi, da sem pozabil celo na ples. Pisal bi lahko še dosti o vtisih, ki sva jih imela tistih par tednov, ko sva bila med prijatelji v Clevelandu. Mislim pa, da bi se preveč zavleklo. Rad bi tam ostal še par dni, toda moj mnogi z najemninami po dvakrat do trikrat preplačali izposojeni klavir, klavir pa je bil naposled še vedno last Alfonza Breznika. Če komu ni bilo prav, je imel takoj opravka z advokatom. Od ljubezni do glasbe in klavirjev je Alfonz Breznik skokoma in z rastočim ugledom in veljavnostjo napredoval do milijonarja. V.bivši Jugoslaviji je stal že precej visoko. V začetku svoje kariere si je sam postavi — kakor sedaj izjavlja v preiskavi — značilno življensko geslo: "Čim več nagrabiti! čim več imaš, tem več veljaš!" To geslo nekdanje jugoslovanske buržoazije je zvesto in dosledno tudi izpolnjeval. Leta 1914 je bil že lastnik vile pod Rožnikom. JPri te^vkupčiji je lisjaško opeharil prejšnjega lastnika Laznika. Stara Jugoslavija je bila Alfonzu Brezniku še bolj obljubljena dežela, kakor cesarska Avstrija. Tu se je njegov talent v zvezi s postavljenim življen-geslom razmahnil brez meja. Na Bledu si je za milijon kupil hotel "Olympia" in ga v duhu tedanje buržoazije preimenoval v "Hotel Splendid". Na mestnem trgu št. 3 v Ljubljani je postal lastnik trinadstropne stanovanjske hiše. Leta 1931 je kupil trinadstropno hišo v Cankarjevi ulici in trinadstropno hišo v Beethovnovi ulici 9. Leta 1935 je kupil večjo hišo na Celovški cesti 50, nekaj mesecev nato pa še stanovanjsko hišo na Celovški cesti 48. Tri leta kasneje je svoje nepremično premoženje povečal še za dve trinadstropni hiši v Levstikovi ulici št. 19 in št. 21. — "Potem pa nisem^hotel več kupovati, ker sem začutil vojno psihozo", pravi sedaj Alfonz Breznik v preiskavi. Toda tudi "vojna psihoza" je bila Brezniku prav posebno naklonjena, saj je ob polomu sta- in mračnega starokrajskega klerikalizma zadušiti sleherni glas resnice. Hočejo prisiliti k molku naše napredne časopise, ki kljub vsem ostalim težavam vztrajajo na ameriški poti svobodnega izražanja misli velikega dela naših priseljencev Samo tisti, ki ne verujejo v moč svoje vere in svojih argumentov, se zatekajqr k sili, strahovanju, obrekovanju in cenzuri. Zavedajo se, da je njihov obstoj odvisen od teme nevednosti in da se morajo vnemirjeno zatekati v najtemnejše kote ko nekdo stopi v to njihovo temo s sve-tiljko v roki. Naša naloga je, da se v naši lastni sredini zoperstavimo vsem poskusom, da se zatre sovboda tiska, svoboda misli, svoboda kritičnega izražanja. Naša naloga je, da to borbo vodimo tako zavestno kot jo vodi odbor za obrambo izra- j nufakturnega in drugega bla-žanja revije "The Nation" in kot jo vodi odbor za borbo ga ter živil dala povrh še živil-proti cenzuri. Vsi skupaj vodimo eno ter isto borbo—borbo ske in oblačilne nakaznice, /a ohranitev ene najbolj osnovnih ameriških svobodščin. Svoje milijone je Alfonz (Z vašim prispevkom za "Narodni odbor za svobodo osvoboditvi načrtno 1 ,, 1 . , , 1 v,. ^ , ... _ , -r-> ,, , i izpreminjal v zlato. Strastno je tiska, ki ga lahko pošljete blagajniku John Pollocku, p,edmote in dra- re Jugoslavije zamenjal nad 3 milijone dinarjev v lire. Poleg razkošnega življenja je med okupacijo živo trgoval najprej z Italijo, potem z Nemčijo. Okupacija je močno okrepila njegovo življensko bilanco: osvoboditev je dočakal s hotelom na Bledu, osmimi stanovanjskimi hišami, okoli. 100 klavirji in tremi milijoni lir. V novi Jugoslaviji se je Alfonz Breznik zavil v kopreno "tihega trgovca". Svoje obrt je že 1935 navidezno zvalil na sina Alfonza, nekaj hiš pa je prepisal na ženo. Dejansko pa je vse do letošnjega poletja, ko je slednjič padla krinka tudi z njegovega obraza, vodil ilegalno trgovino z glasbili. Okoli njegovih čudnih komisijskih poslov so se zbirali nešteti špekulantski tipi. Ilegalno je še naprej posojal 64 klavirjev. Pobiral po 30 tisoč dinarjev mesečne najemnine za stanovanjske hiše. Za klavirje pa je zaračunaval pretirane najemnine po 300 do 600 dinarjev, za koncertne celo 1000 din na mesec. Klavirje je posojal najraje dobro situiranim ljudem, z državnimi ustanovami in sindikati, ki bi tudi potrebovali klavirje in glasbila, si ni hotel "mazati rok". Od ljudi, ki so se znašli v stiski, je družno s sinom Alfonzom po sramotno niz. kih cenah odkupaval glasbila itd. Za ljudsko oblast in javnost se je Alfonz Breznik v novi Jugoslaviji odel oblačilo bivšega skromnega trgovca, ki je tako rekoč brez premoženja, malon^ na beraški palici. Ljudsko oblast je znal lisjaško pretentati in potegniti, tako, da so mu verjeli, da ima mesečno samo 3160 dinarjev dohodkov. Tej nesramni laži je nasedla tudi davčna komisija II. stopnje in mu 6. avgusta leta 1947 tako prijavo dohodkov tudi potrdila. Slednjič je Breznikovo lažno prijavo o dohodkih uradno potrdil tudi rajonski ljudski odbor Center. Toda lažna krinka je padla. Izza kulis se je pokazala resnična protiljudska podoba Alfonza. Breznika in njegovih sinov Dušana, ki razkošno živi na Dunaju, in Fonzija, Adija in Napoleona, ki v Ljubljani že vsa leta po osvoboditvi pasejo lenobo, hkrati pa v razkošnem in potratnem življenju poganjalo očetove milijone. Iz knjig, ki jih je lastnoročno vodil sam Alfonz Breznik, js vsakomur razvidno, da je Alfonz Breznik po osvoboditvi kasiral najemnine za klavirje in druga glasbila leta 1945 din 346,760, leta 1946 din 462,480, leta 1947 din 251,230 in letos aretacije din 110,210, ali skupno en milijon 210,770 din. Stanovanjske hiše so mu po osvoboditvi prinesle najemnine leta 1945 din 163,044, leta 1946 din 471,960, leta 1947 din 336,-889 in letos do junija 144,944 din, ali skupno 1 milijon 116,-837 din. Te ogromne dohodke je ta skromni in revni bivši trgovec znal prikriti tako spretno, da mu je ljudska oblast verjela in mu kljub velikim zalogam ma 24465 Lakeland Blvd., boste pomagali ohraniti tri napredne slovenske časopise). gulje. Zdaj je prišel na dan ves ta kup dragocenih zlatih pred- Objava Ambasade FNRJ Ambasada Federativne Narodne Republike Jugoslavije v Washingtonu obvešča vso zainteresirano javnost, da je Vlada FNRJ dne 18. julija 1948 izdala "Uredbo o izdajanju kuponov za nakup predmetov po edinstvenih cenah za odkup svobodnih deviz in valut." Po tej uredbi bodo osebe v Jugoslaviji, katerim se iz USA pošiljajo dolarji, prejele od Narodne Banke FNRJ istočasno z odgovarjajočo vsoto v dinarjih tudi odgovarjajoče število kuponov, ki jim dajejo pravico, da za celotno prejeto vsoto kupijo industrijske predmete po znatno nižjih cenah, kot so cene za iste predmete v svobodni prodaji (t. j. po edinstvenih cenah v smislu uredbe objavljene v "Službenem Listu" FNRJ št. 12./48). Na primer, ako pošiljatelj iz Amerike pošlje vsoto $20.00 bilo komu v Jugoslaviji, bo prejemnik dobil od Narodne Banke proti-vrednosti od Din. 1.000.00, to je 50 dinarjev za en dolar. Poleg 1.000.00 dinarjev bo prejemnik dobil od Narodne Banke tudi kupone v višini 1,000.00 Din., ki mu dajo pravico da za ves prejeti denar kupi predmete po nižjih cenah. Za lažje razumevanje navedenega je potrebno pripomniti, da prejema vsaka oseba v Jugoslaviji omejeno število kuponov s katerimi more kupovati predmete do višine vrednosti kuponov. Cena predmetov kupljenih za te kupone je relativno zelo nizka. Predmete je mogoče kupovati tudi brez kuponov v t. z. svobodni prodaji. V tej prodaji so predmeti znatno dražji. Osebe, ki prejemajo dolarje iz Amerike, imajo to prednost, da poleg kuponov, ki jih redno prejemajo, dobijo še posebej kupone v celotni vrednosti zamen j ene vsote za dolarje, ki jih preko Narodne Banke dobe iz Amerike. Kot primer znižanih (edinstvenih) cen navajamo: Din. Tkanine za obleko __________________________________________ 220.00 za 1 meter Tkanine za moške zimske plašče .................. 290.00 za 1 meter Tkanine za ženske zimske plašče__________________ 360.00 za 1 meter Volnene tkanine za moške obleke ______________ 260.00 za 1 meter Volnene tkanine za ženske obleke ______________ 135.00 za 1 meter Narodno platno za obleke ______________________________ 35.00 za 1 meter Koper flanela za obleke —........................... 49.00 za 1 meter Kreton za perilo ________________________________!_____________ 35.50 za 1 meter Zefir za srajce __________________________________________________ 43.00— 45.00 za 1 meter Moške nizke čevlje __________________________________________ 550.00—720.00 za 1 par ženske nizke čevlje ______________________________________- 540.00—700.00 za 1 par Vsi oni, ki prejemajo dolarje iz USA, morejo kupovati po navedenih cenah, katere so znatno nižje kot cene istih predmetov v svobodni prodaji. Ambasador Sava N. Kosanovič metov, ki so po uradni ceni ocenjeni na 2 milijona 176,275 din. Med njimi je n. pr. zapestnica s 117 briljanti, ocenjena na 750,-000 din. Precej zlatnine je šlo po ilegalni poti na Dunaj k sinu Dušanu, ki je oridi s tem naprej verižil. Poleg zlata in draguljev je imel Breznik tudi precej gotovine in vlog. Najprej je nedolžno zatrjeval, da ima samo 13,000 din, da je revež itd. Pa se je le našlo pri njem 1 milijon 209,870 din. Vsega pa tako ne bo mogoče najti, ker je Breznik mnogo raznesel in poskril po Ljubljani. V preiskavi je ta skromni in revni bivši trgovec silno ravnodušen in preprost. Pohlep po denarju je bil v meni že v mojih mladih letih, pravi Breznik. Vrednost svojih hiš ceni na okrog 5 milijonov, izposojene klavirje in glasbila pa tudi na okoli 5 milijonov. Glede zlata, zlatih predmetov in draguljev pravi: "Jaz in žena strastno ljubiva zlato in vse, kar se sveti. Kadar sva imela čas, sva vse to razložila in razprostrla in nad tem — uživala". Stvari so zdaj jasne. Za raz-krinkanim skromnim, bivšim trgovcem se je pokazal špekulantski in oderuški obraz preveja-nega ljubitelja glasbe in klavirjev. Tiho in neopazno je vodil v Ljubljani svojo kupčijo. Kdo je le vedel za vseh njegovih toliko in toliko klavirjev, ki so mu dajali tolsto rento. Mož je samo tiho in neslišno pobiral najemnino za klavirje in za hiše in naprej zbiral milijone ter jih špekulantsko pretap-Ijal v zlato. Te poti je zdaj konec. Vse laži, prikrivanje, uta-jevanje, odiranje in veriženje, vse se je slednjič pokazalo v goli resnici. 14 LETNI MORILEC DGBilL 14 LET JEČE CHICAGO, 1. sept. — Roy Adams, star 14 let, ki je ubil 8 let staro Nancy Schuler, je bil danes obsojen na najmanjšo kazen 14 let zapora. Po obsodbi je sodnik svetoval mladoletnemu morilcu, naj se izogiblje čitanju kriminalnih knjižic (comics), ki so v veliki meri odgovorne za njegovo dejanje. V AMERIKI SE NAHAJA 240 SOVJETSKIH DRŽAVLJANOV j WASHINGTON, 1. sept. — ' Državni oddelek je danes na-! znanil, da se je 1. avgusta na-' hajalo v Zedinjenih državah 1" j 240 sovjetskih državljanov. V J to. število je vključeno 50 sovjetskih uradnikov v konzulatih ' v New Yorku in San Franciscu-Največ sovjetskih državlja-, Ijanov je bilo v Ameriki leta 11945 in sicer 2,500. Toda od teh I je 2,000 bilo uposlenih pri sovjetski nakupovalni komisiji. ■■ /"TTT^rm" ''Ml ■• ' t«fi • •'■■.i4i?"'y->Wr^-iit£. -■'K /3%^•.' •■"■ '4 ■■■ % i , , . - •'-* ■»•'i' ' ■'■''^■kk^iL^ .-"■' LJUBO RAVNIKAR: S PROGE BRČKO-BANOVIČI 2. septembra, 1948. ENAKOPRAVNOST BIEUnS RAZNE VESTI IZ BOLGARIJE Po vsej Bolgariji je delalo na ''aznih mladinskih delovnih ak-konec junija t. 1. 2312 okrajnih in krajevnih mladinskih delovnih brigad s približno 136,800 mladinci in mladenkami. Doseženi so precejšnji uspehi pri graditvi države ter pri kulturnem, prosvetnem in politič-nem dvigu mladine. Po nepopolnih podatkih je samo okrog 50 brigad prispevalo 937,499 delovnih dni ter izpolnilo svoj na-s 103^. Na področju kulturno - prosvetnega in ideolo-sko-političnega dela je bilo organiziranih samo v 30 brigadah okrog 1,520 tedenskih političnih Normativnih sestankov in pre-•^avanj, ki so jih imeli po veči-vidni javni delavci. Organi-^ranih je bilo 75 tečajev za nepismene, ki jih je obiskovalo okrog 2000 nepismenih mladin-®6V in mladink. ^®ve ceste I^od vodstvom ministrstva za Sradnje izvajajo mladinske de-ovne, brigade in pripadniki de-službe (trudoviči) obšir-dela za izgradnjo novih in popravilo starih cest in poti. To ®^o bodo zgradili okrog 400 km ®ovih cest, ki bodo vezale veli-^ industrijska središča. V ta ^anien je določenih 2300 milijo-'^ov levov. Za graditev cest kra-3evnega pomena bo dala država milijonov levov, prebival-pa bo pomagalo s prosto-^°ljnim delom. Razen tega bodo popravili okrog 1200 km starih Poti. Tudi v ta namen je dolo-kredit v znesku 1700 milijonov levov. Graditelji so se za-.®2ali, da bodo do 9. septembra Izpolnili 90% načrta, letni načrt Pa pred rokom. bolgarske lokomotive domačega izdelka Tovarna ®aotiv l^iitrov*' v Sofiji je začela izde-^Vati prve domače lokomotive. tovarni izdelujejo vse dele za Zadnjo lokomotiv. ^ dvig kmetijstva Zaradi nadaljnjega razvoja ^dečkih delovnih zadrug, dr-vnih posestev in strojnotrak-°^skih postaj so izdali v Bol-/iji nov zakon o preosnova-kmetijskih šol. Po novem ponu bodo odpravili veliko eviio gospodinjskih šol, pove-P& število šol, ki bodo v ^__^u z novim ustrojem kme---------- ^varovalnina P^oti ognju in nevihti in 2][*°®^obilskimi nezgodami Zanesljivo postrežbo se priporoča "ANIEL STAKICH . agentura 15813 WATERLOO RD. KE 1934 za popravilo loko-in vagonov "Georgij Di- tijstva pripravile nujno potreben nižji in srednji kmetijski kader, 22 kmetijskih gimnazij bo pripravilo kmetijske tehnike, 51 traktorskih šol pa nižje kadre za delovne zadruge in strojno - traktorske postaje. Kmetijske gimnazije bo obiskivalo 1675 učencev ali dvakrat več kot minulo leto. Praktične šole pa bo obiskovalo 3560 učencev, to je 1890 učencev več kakor minulo leto. Bolgarski petletni plan 1949—1953 Bolgarski petletni plan gospodarske obnove in izgradnje bo spremenil Bolgarijo iz zaostale poljedelske dežele v moderno poljedelsko in industrijsko deželo. Plan predvideva med drugim do konca 1953 leta zgraditev okoli 25 velikih industrijskih podjetij, 36 električnih central, 18 velikih in malih vodnih jezov in 150 traktorskih postaj. Vzorna polja za otroke V raznih vaseh in mestih v Bolgariji so odprli otroška vzorna polja, ki jih otroci obdelujejo pod vodstvom učiteljev, agronomov in drugih kmetijskih strokovnjakov. Otroci opazujejo na poljih razvoj in dozorevanje semen, opravljajo razne kmetij- H. & B. RESTAURANT 3778 West 25th St. IŠČE NATAKARICO; izurjena; dobra plača, napitnina, obedi in uniforme. Zglasite se osebno med 3. in 5. pop. Vzemite W. 25 St. poulično. NATAKARICA stara 25-30 let dobi dobro službo. Izvrstna plača, prosti obedi in stanovanje v koči zadaj za gostilno. Zglasite se osebno pri PITTSBURGER TAVERN Rt. 422 — Parkman, Ohio tel.: Parkman 9 F 2 Nakladale! tovora Tovorni nakladale! za Nickel Plate, E. 9th in Broadway Plača $1.09 na uro s plačo čas in pol nad 8 ur. Vpraša se za Mr. Phipps NICKEL PLATE RAILROAD CO. E. 9th & Broadway ske preizkuse ter si tako poglabljajo in širijo obzorje na področju kmetijstva. Proizvodnja električne sile Do konca letošnjega leta bodo v Bolgariji proizvedli 5B0 milijonov kw električne energije — skoraj za 100 milijonov kw več kot lani. Bolgarija bo krila popolnoma vse svoje potrebe v električni energiji v letu 1950, ko bo začelo obratovati več močnih kaloričnih električnih central, ki so že v gradnji. Zunanja trgovina Letošnji plan bolgarske zunanje trgovine določa povečanje izvoza za 170% in uvoza za 160% v primerjavi z 1. 1947. Po podatkih državne planske komisije je bil plan zunanje trgovine za prve štiri mesece t. 1. izpolnjen s 113.4% ter je prekoračil lanski uvoz v istem razdobju za 28% in izvoz za 98%. V razdobju januar - maj t. 1. je bilo uvoženega iz tujine v skupni vrednosti skoraj 14 milijard levov, izvoženega pa v vrednosti nad 10 milijard levov. Dobra letina, ki se letos pričakuje, bo razširila možnosti med LR Bolgarijo in tujino, kar bo omogočilo uvoz strojnih naprav in drugega materiala, nujno potrebnega Bolgariji za nadaljno izgraditev. Zadružništvo V treh, letih, odkar je sprejelo veliko ljudsko sobranje za- kon o kmečkih zadrugah, so bolgarski kmetje ustanovili 686 kmečkih zadrug, ki obdelujejo nad 200,000 ha zemlje. Te zadruge so dosegle velike uspehe. Njihov glavni in obratni kapital znaša danes 1 milijardo 200 milijonov levov. Poljedelske za- druge gojijo na svojih farmah j dinska brigada, ki bo pomagala živino in se trudijo, da bi imele graditi Dimitrovgrad. To brigado sestavljajo dijaki slovenske gimnazije v Kopru in dijaki učiteljišča v Portorožu. V čim večji žetveni pridelek. Tržaška mladina bo gradila Dimitrovgrad brigadi so vsi dijaki učiteljišča v Portorožu in 70 dijakov slo- Iz jugoslovanske cone STO-ja je odpotovala v Bolgarijo mla-1 venske gimnazije v Kopru. BEER COIL BOXES (zaboji s cevmi za točenje pive) za piknike, zabave in svatbe dobite i v najem. JIM HOČEVAR 781 E. 236 St.. Euclid 17, O. RE 4009 F O R N E Z I Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat. Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO.. 1193 Addison Rd.. EN 0487 Govorino slovensko NAPRODAJ je 3 1/8 akra zemlje v novi slovenski naselbini. 270 sadnih dreves in dovolj prostora za "garden." Poizve se pri tretji hiši na desno, južno od Euclid Ave., na 3176 Richmond Rd., Jos Kne. ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO proti OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite JOHN ROŽANCE-I52I6 Lucknow Ave. KEnmore 3662 PRODAJALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE POŠILJANJE MOKE IN ŽIVEŽNIH PAKETOV v Jugoslavijo MOKA: Pričeli smo ponovno s sprejemanjem naročil za moko, v bodoče je zopet dovoljeno pošiljati po eno vrečo moke (100 Ibs.) na eno osebo. Največ je mogoče poslati pet vreč z isto ladio na net raznih oseb. ^ -| Cena za eno vrečo moke (100 lbs.) je Mr V tej ceni je vključena zavarovalnina in vsi ostali stroški do mesta prejemnika. STANDARD PAKETI: Istotako pošiljamo že izgotovljene pakete z raznovrstno hrano. Za ceno in vsebino teh paketov vprašajte za naš cenik in naročilne liste (order forms). Dostava moke in paketov je garantirana. V nasprotnem slučaju je vrnjen denar. Zavarovalnina se nanaša na zgubo celotnega paketa (total loss.) . Pripominjamo, da z naročilom postane blago last pošiljatelja, dočim smo mi samo zastopniki med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. Čeki in Money Orders naj se glase na "Dobrovoljni Odbor." DOBROVOLJNI ODBOR 245 West 18lh Street New York 11, N. Y. Telefon: WAtkins 4—9016 NAZNANILO Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo prevzeli od Phil Močilnikarja BISHOP & HIGHLAND TAVERN vogal Bishop in Highland Rd. Postregli bomo vedno prijazno s svežim pivom, pristnim vinom in dobrim žganjem. Vedno okusen prigrizek. Se priporočava za naklonjenost. Frank in Marie Kopina Dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY ca ' & f '. .- m MOSki . • . in ženske, ki kupujete za može, ne zamudite te senzacionalne RAZPRODJE! "Trojan" srajc Vsaka srajca je vredna ^5 posebnost po 0-95 vsaka v krasnih ilovih vzorcih in čisto beli barvi ter francoskimi zapestnicami (samo v "fancy" vzorcih). Take podrobnosti napravijo te Trojan srajce tako "posebnost" po 2.95 vsaka. Tudi po njih običajni ceni $5 se jih smatra za nenavadno vrednost. Kupite kolikor jih rabite sedaj. Blago Berkshire's King Philip Premium broadcloth v beli barvi z lepimi progami. Lepo tkano, mercerized, v naprej skrčeno, combed oxfords, tkano madrase, tkano broadcloth, poplins. Ovratniki Najnovejši popularni stili, špicasti konci in vedno bolj popularne vrste ovratnik . . . vsak ima vrezane kraje, da je ovratnik celi dan čeden, mehak in udoben. ★ stiu Ukrojeni so ekspertno z eno-šivimi robovi na ramah, znak dobrega krojaštva. Novomodne francoske zapestnice, v "fancy" vzorcih. Vse imajo bleščeče morske biserne gumbe. Barve "Fancy" proge v tan, rjavi, sivi, modri, rdeči in zeleni barvi. Vse bele v broadcloth in oxfords. Progaste srajce z navadnimi ali francoskimi zapestnicami. Dolge bele srajce z navadnimi zapestnicami. POPOLNA -ZALOGA MER 14 DO 17 DOLGOST ROKAVOV 32-35 POŠTNA IN TELEFONSKA NARpčILA SPREJETA—POKLIČITE CHerry 3000 TH4 MAY CO____PRITLIČJE, EUCLID, PRITLIČJE, ONTARIO SELIŠKAR; fHžAšKA CESTA ROMAN , (Nadaljevanje) jjjv Ljubljani poišči ključav-^ mojstra Globočnika, na-Ža"i5^ boš takoj naprej od Tr-jg v ^®ste proti mestu. Z njim JJ-- dogovorjeno, da se pri izučiš za ključavničarja. -J, Rojakih sva skupaj služila, ^edec, svoje opravilo pa zna Oobeden v mestu, in to je ^^Slavitno. če boš dobil katero "šes, kar potrpi, saj si batini zgrajen temelj ohn' le hujšega ne bo! Mica i-p domačijo, da bo naša ^sčina vsaj na kupu ostala. delež pa je ta, da bo Mica , ^®^ala mojstru tvojo učnino .tri leta, dokler traja učna čez leto kdaj pa kdaj pa kak liter mleka, na jesen dve vreči krompirja in o božiču lonec masti ter deset suhih klobas. Ko boš izučen in boš stal na svojih 1 je bil še otrok, igral se je še ki je svoje življenje zaklepal v j zagrenjeno zakrknjenost. Na-1 slonil je svojo skuštrano glavo i v njegove koščene roke, ki so rahlo greble po njegovih laseh. Brez solz in brez ihtenja se je pogrezal v ta odmirajoči svet, v temo—zraven pa vendarle čutil sproščenost zavesti, da je konec neizbežen in da je ni več sile na svetu, ki bi mogla napraviti drugače. Prav za prav rad; kadar je le mogel, se je izmuznil resnemu opravilu, včasih je šel med druge pastirje in pastirice, rad se je smejal, srečen je bil v nedolžnih igrah otrok, toda teh iger je bilo tako malo, da se nikoli ni mogel ves predati otroškemu veselju. Zdaj je postavljen nekam v Tine je zdaj čepel v precepu neznano in človek, ki mu je v med dvema svetovoma, med j svoji zadnji uri povedal tisto, tem, ki odmira in se ne povrne' kar je sam nosil v svojem srcu več ter med onim, ki se mu od- j kakor nerazrešeno, težko ugan-pira v neznane širine ter globi- j ko, ga zapušča in odhaja. Ni ga nogah, se obrni po vetru in pojdi po svetu sreče iskat! Zapuščam ti svoje škornje, pražnjo obleko in perilo. Za vse drugo bo skrbel mojster. Denarja nimam nič. Mica si ga bo morala izposoditi celo za moj pogreb. Tako, Tine, zdaj sem ti vse povedal, ali ti je prav?" njegovih laseh, so se mu zdeli neskončno blagi, zdaj ga božajo za vse nazaj; za vse, kar so te roke zamudile, za vse, kar še pride. Kakor iz silne dalje je zdajci zaslišal spet očetov glas. Bil je tih in skrivnosten, nežen, blag in resen, kakor da govori že z onega sveta. "Vzemi pašeto, Tine, in mi iz-jmeri ki-sto! Po dolgem in po-jčez. Dobra mera naj bo in poj-|di k mizarju, da bo gotova do na pomlad, za veliko noč ne. V teh trenutkih je občutil jbilo strah. Vdal se je tihi, nemi ^ob IS košarico jajec in kokoš, le grenkobo slovesa od človeka, j žalosti. Prsti, ki so grebli 'po večera!" Tine se je vzdramil iz zamolkle otrplosti in prav nič se ni zgrozil ob tem neznanskem naročilu. Poiskal je na polici- pašeto ter pomeril očetovo dolžino in širino, na vsako stran je pri-dejal po en palec dobre mere. Oče je že ugašal. Oči je imel napol odprte, težko je sopel in neenakomerno, včasih pa mu je priprti pogled zablodil med stvari, ki jih ni bilo videti v izbi. Njegov duh je že blodil izven vsega tega. Nenadoma je dvig- nil dolgo, izsušeno dlan in dahnil: "Daj mi roko, sirotek Tine!" Njegova roka je bila že vlažna in hladna. "Srečno, Tine!" "Srečno, oče!" je Tine tiho, tiho zašepetal. "Daj mi boga v roke in pojdi k mizarju!" Snel je majhnega bogca iznad postelje in mu ga je položil v dlan. Dlan se je stisnila in obdržala kipec. Po prstih je odšel Tine iz izbe in stopil na cesto v sonce. Tam je dejal sosedom in sestri: "Pojdite v izbo, oče so umrli!" Ženske so zatarnale, sestra je presunljivo in zategnjeno zakričala, vsi so se gnetli v črno vežo. Le možje so še ostali zunaj, ker se niso marali vrivati med jok j in stok žena. Obstopili so Tine-ta, Klobasar pa, ki je bil premožen gospodar, ga je naglo na oko precenil in mu dejal: "Pridi k meni za hlapca, Ti- ne! Saj veš, pri meni je vedno dovolj mesa!" "Jaz pojdem v mesto k železnici!" je dejal Tine, predrl obroč sosedov in šel k mizarju, da izvrši poslednje očetovo naročilo. "Ste ga videli, petelinčka!" je zagodrnjal Klobasar, gospodar, gostilničar in mesar. "Saj se bo kmalu unesel! No, sosedje, pojdimo ga pokropit, potem pa k meni na kozarec vina, izpili ga bomo v njegov spomin. Oh da, kolikokrat sem mu dejal, rajnkemu: 'prodaj mi to revščino, čemu se boš ubijal, vsega skupaj je premalo zate!' Na moje meji tisto bore njihovih njiv in mi jih ravno preseka, tako bi pa imel vse v enem kosu .. je razlagal in vsi so mu pritrjevali, ker je bil mogočen gospodar. "Seveda, vi vse v enem, Kar-lišnik pa nic!" je nekdo dejal. "Kako da nič?" se je razhu-dil Klobasar. "Denar bi imel. V mesto bi se preselil, delo bi si na|el, pa bi bilo obema prav." "Prav pa samo vam!" je trdo- vratno trdila žverca sosedova. "Karlišnik bi s svojo družino v mestu poginil od lakote. Tako se je vsaj do smrti pošteno pretolkel." "Narobe si me razumel, sosed! Premalo zemlje človeka pokoplje, veliko zemlje človeka nosi. To je edina prava gospodarska modrost. Majhno se mora vedno spojiti z velikim—ne pa narobe!" "Pa bi mu vi odstopili nekaj gozda, še nekaj njih in polovico šotišča—potlej bi se dalo tudi Karlnišniku živeti." "Ti pa šale razdiraš, sosed!" se je zasmejal Klobasar. "Če bi to storil, bi me vsa soseska krstila za osla. Le verjemi mi: grunt je od sreče zavisen. Tudi jaz nisem imel kdo ve kaj. Pa že tako nanese, da si pridobiš premoženje. Če pa kaj držiš na svoje gospodarstvo, moraš vedno le držati in dodajati. Kakor hitro začneš drobiti, te drugi zaduše!" (Dalje prihodnjič) MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje ) Mogočno so pritegovali nase rodni domovi in ni bilo sile, ki bi mogla zadržati kozake od nagonskega hrepenenja po domu. Izmed donskih polkov so bili , samo prvi, četrti in štirinajsti v Petrogradu, pa tudi ti se niso tamkaj dolgo zadržali. Nekatere posebno nezanesljive oddelke je, Kaledin poskušal razpustiti in preurediti ali onemogočiti s tem, da jih je obdal z najbolj zanesljivimi oddelki. Konec novembra, ko je prvikrat poskusil povesti nad revolucionarni Rostov dele vojaštva, so se kozaki, prišedši do Aksaj-ske, uprli, da bi šli v napad, in vrnili so se nazaj. Široko zastavljena organizacija za sestavljanje "raztrganih" odredov je imela takele uspehe: 27. novembra je Kaledin že lahko operiral s trdnimi radovoljskimi oddelki, ko je uporabil tudi sile Alekse-jeva, ki je do tega časa zbral nekaj bataljonov. Drugega decembra so rado-voljski oddelki zavzeli v boju Rostov. Ko je prišel tjakaj Kor-nilov, je bilo prestavljeno središče organizacije radovoljske armade. Kaledin je ostal sam. Kozaške oddelke je razpostavil po deželnih mejah, jih potisnil proti Caricinu in na meje saratov-ske pokrajine, toda za nujne naloge, zahtevajoče skorajšnje rešitve, je uporabil samo častniško partizanske oddelke; samo TAKOJŠNJI PREVZEM Odprlo od 4. do 8. Euclid - Noble; 1729-31 Rosedale Ave. Za dve družini, 7 in 7 sob. Lastnik bo financiral. Pokličite GL 2737 IŠČE SE slovensko dvojico srednjih let in mirnega značaja, kateri bi se dalo prosto stanovanje petih sob z gor-koto. V zameno bi skrbela za slepo žensko, ki je drugače pri dobrem zdravju in rabi zelo malo pomoči. Je vdova, mož ji je ravnokar umrl. Upoštevalo bi se tudi mlado družino z enim otrokom. Za nadaljna pojasnila se obrnite na JOHN J. KIKOL. 19012 Mohawk Ave.. IV 6271, po 3. uri popoldne. VINO! PIVO! Imamo nad 40 najbolj popularnih vrst piva in ale. Cene od $2.39 do $6.00 zaboj. Ravno tako imamo veliko iz bero vina, cordials, šampanjca in Sparkling Burgundy. Pripeljemo vam na dom na 3t. Clair, Nottingham, Col-linwood. Pokličite ANTON JANŠA 256 E. 156 St., KE 2570 D. B. A. Green Beverage ,|Ht yDon'i Labor ... , on Labor Day .utP®' fitt ^ and have FUN! Finest bathing beach in the world —1,000 room Hotel Breakers—social plan dancing—amusements—free parking. Bat or r»il to Sandusky Hourly ferry service to Point Ohio Route J) (U.S. 6) • nanje se je mogla oslanjati vsak dan uvelejša, šibkejša kozaška oblast. Za pomiritev donskih rudarjev so poslali pravkar vpoklicane odrede. V makejevskem področju je deloval stotnik Ceme-cov, tamkaj so bili tudi deli rednega 58. kozaškega polka. V No- katerih je odsevalo, so se slepe-ža puhastih oblakov, njihov dolgi rep se je valovito spuščal niz-dol in se rožnato srebril nad krivjanskim okrajem. Vzhajalo je mežavo sonce, toda okna atamanovega dvorca, v če svetila. Na hišah so se lesketale strmine železnih streh, vlaga včerajšnjega dežja je bila že na bronastem Jermaku, ki je stegoval proti severu sibirsko krono. Po Kreščenskem klancu se je vzpenjal vod kozakov brez konj. Na bodalih njihovih pušk se je živo igralo sonce. Mirno tišino jutra, ki so jo motili redki pešci in drdranje izvoščkovnih vozil, je komaj vznemirilo rezko, skoraj neslišno kozaško korakanje. To jutro se je z moskovskim vlakom pripeljal v Novočer-kask Ilja Bunčuk. Zadnji je sto- vočerkasku so se na hitro sno- . . , . . ...... vali-oddelki Semiletova, Gi-eko-!^" P",T "'^'»"u kraj. va in razna krdela ;• na severu, v Koprskem okrožju, so sestavili iz častnikov in partizanov takoimenovani "odred Stenjka Razina". Toda s treh strani so se že bližale oblasti čete rdečih gardistov. V Harkovu in Vo-ronežu so nabirali sile za udar. Nad Donom so viseli oblaki, se zgoščali, črneli. Vetrovi iz Ukrajine so že prinašali topovsko bobnenje prvih bojev. Neznani dnevi so se zgrinjali nad oblast. Prihajal je pogubonosni čas. 4 Žoltobeli, trebušati oblaki so kakor ladje tiho pluli nad No-vočerkaskom. Više, na nadob-lačni sinjini, ravno nad bleščečo se kupolo stolnice, je negibno visela siva, nakodrana stra- OPREMLJENO SOBO SE ODDA V NAJEM ZA SAMCA. Vpraša se na 15800 HOLMES AVE. ali pa pokličite po 5. uri popoldne GL 9251 SLOVENKA samska, stara 32 let, nedavno došla iz stare domovine, se želi seznaniti s poštenim Slovencem dobrega značaja v svrho ženitve. Kogar zanima naj sporoči na BOX 10 c/o Enakopravnost, 8231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ODDA SE STANOVANJE s 5 sobami pošteni, zmerni dru žini; spodaj. Avtomatični grelec za vodo in vse udobnosti. Vpraša se na 15021 THAMES AVE. HIŠE NAPRODAJ 15503 HUNTMERE AVE.—Moderna hiša, 6 krasnih sob in solnčna soba; garaža za 2 avta. Se proda po zmerni ceni. 14134 SYLVIA AVE__Blizu E. 140 St. in bulevarja—Za 2 družini 4 in 4 sobe; lep vrt. Dobro zgrajena in snažna hiša znotraj in zunaj. _ .____________________________ $11,000. 13602 ASPINWALL AVE__7- sob; klet, fornez, garaža za 2 avta; lota 100x139. Prazna. Za hitro prodajo samo ____________________ $7,800. LEPA LOTA NA E. 222 St., blizu bulevarja. 50x195. Po zmerni ceni. J. KNIFIC 820 E. 185 ST. IV 7540 KE 0288 PRAZNOVAJTE DELAVSKI NA DELAVSKI NAČIN! Vzemite vašo družino na 20. letni piknik Clevelandskega delavskega odbora (Največja proslava delavstva in narodnostnih skupin v letu) V PONEDELJEK 6. SEP-TEMBRA^DELAVSKI PRAZNIK na Ruskih pikniikih prostorih Ridge in Biddulph, Parma Kažipot: Vzemite v mestu Pearl-Broadview Limited bus do Biddulph Rd. Od tam je preskrbljena transportacija na prostore. Vsakovrstna okrepčila—oTcusna jedila rajnih narodnostnih skupin, polke in živahni čardaši, znani Pales orkester za ples; tekme in igre za otroke. ŠEST VELIKIH NAGRAD! PRISPEVEK 25c PRIREJA CLEVELAND LABOR PICNIC COMMITTEE ca zgodnjepoletnega starinske ga površnika in se počutil v ci- vilni obleki negotovo in nevajeno. Po peronu so se sprehajali orožnik in dve mladi dekleti, ki sta se nečemu smejali. Bunčuk je odšel v mesto; cenen, na vso moč oguljen kovčeg je nesel pod pazduho. Vso pot, prav do zadnje ulice skoraj ni srečal žive duše. Čez pol ure se je, potem ko je poprek premeril mesto, ustavil pred majhno, na pol porušeno hišo. Kdo ve, kako dolgo že ne popravljena bajtica, je bila videti kaj klavrna. Čas je položil nanjo svojo roko in pod njeno težo se je vdajala streha, krivile so se stene, okenski okviri somlahavo obviseli, okna so se božjansko skrivenčila. Bunčuk je odprl leso, razburjeno preletel z očmi hišo in tesno dvorišče ter naglo stopil proti vhodu. V ozki veži je zakotila pol prostora z razno šaro zametana skrinja. V mraku se je Bunčuk s kolenom zadel ob njen ogel, a ni čutil bolečine in je odprl vrata. V prvi, nizki izbi ni bilo nikogar. Stopil je v drugo in, ker tudi tam ni našel nikogar, je obstal na pragu. Od neznansko znanega vonja, lastnega samo tej hiši, se mu je zvrtelo v glavi. Z očmi je objel vse okrog sebe: močno ogrado svetih podob na onem koncu izbe, posteljo, mizo, od starosti lisasto ogle-dalce nad njo, slike, nekaj razmajanih dunajskih stolov, šivalni stroj, cd dolge uporabe okajen samovar na klopi pri peči-Sunkovito in hlastno je Bunču-ku bilo srce, dihal je skozi usta kakor pri naduhi, obrnil se je, spustil kovčeg na tla in pogledal v kuhinjo; še ravno tako prijazno se je svetlikala zeleno pobarvana izboklinasta peč, izza modrikaste katunaste zavese je pogledovala stara šekasta mačka; v očeh se ji je svetila pametna, skoraj človeška radovednost, očividno so bili obiskovalci redki. Po mizi je neureje- no stala nepomita posoda, zraven je na stolički ležal klobčič volnene preje, svetlikale so se pletilke, vnizane na štiri ogle v nedokončano stopalo nogavice. Tu se v osmih letih ni nič spremenilo. Kakor da bi bil Bunčuk včeraj odšel o d tod. Stekel je na prag. Skozi vrata skednja, stoječega na koncu dvorišča, je stopila sključena, od let in trpljenja upognjena starka. "Mamica! . . . Saj menda je, ka-li? . . . Ali je? . . ." Bunču-ku so zatrepetale ustnice in/planil ji je naproti. Potegnil je če pico z glave in jo zmečkal v pesti. — Koga bi radi? Koga iščete? — je vznemirjeno vpraše vala starica in, ne da bi se ge-nila, prislonila dlan k osivelim obrvem. — Mamica! ... — seje zamolklo utrgalo iz Bunčuka. — Kaj pa je — ali me ne spoznaš ? Spotikovaje se ji je šel naproti, videl je, kako se je mati zdrznila ob njegovem kriku kakor pod udarcem, očividno j® hotela steči, toda moči so j" zapustile in sunkoma se je premaknila, kakor da se bori z nasprotnim vetrom. Bunčuk j") je prestregel, ko je že padala, ji poljubljal drobni, zgubančeni obraz, od strahu in brezglave radosti obledele oči, in v zadregi in na gosto mežikal. — Iljuša! . . . Iljušenjka! Sinek! Nisem te prepoznala . Moj Bog, od kod si se vzel? . — je šepetala starka, se posku šala vzravnati in stopiti na opC' šane noge. Krenila sta v hišo. In šele tu, ko so minili trenutki silnega razburjenja, je spet začel Bun-čuku ovirati površnik s tujih ramen, vezal ga je, ga stiskal pod pazduho, mu oviral sleherno kretnjo. Olajšano ga je sle-kel in sedel na mizo. (Dalje prihodnjič) Tudi vec milj vožnje! NOVI ATLASA TIRES na VSEH POSTAJAH STANDARD OIL Poglejte io izdelavo Je najboljši obroč, ki ga je ATLAS kdaj izdelal . . . je nov, varnejši, daljše krožnosti obroč, ki vam bo dal vrednost za vaš denar ... do zadnjega centa . . . je velik, nov, dolgoslužeči obroč, kakršnega ste si želeli! Široko, ploščato tkivo napravlja veliko razliko. To tkivo vam v resnici daje več gumija na cesli . . . daje vam več varnosti zaradi svoje širine in dobrega oprijema . . . daje vam daljšo Irpežnost, ker široki, ploščati, sedmerobrazdasti obroč razdeli težo in obrabo bolj enakomerno . . . daje vam večjo udobnost in mirnejšo vožnjo, to vsled blazinaste akcije večjega števila brazd. "■POPI? JE ŠIRJI! daljšo vožnjo in varnost. Nikakega dvoma glede tega . . . več gumija na cesti razdeli obrabijenie I Več gumija na cesti mu da večjo trpež-nost . . . mu da večjo ploskev oprijema! I#::; JE BOLJ PLOŠČAT! JE HLADNEJŠI! Za daljšo vožnjo in varnogt. Je lahko razumljivo . . . vsa širina obroča se obrablja enakomerno. To onemogoča obrab-Ijenje na posameznih mestih ... da vam več milj vožnje za vaš denar, in tudi varnejših milj! Za daljšo vožnjo in varnost. Ta obroč je izdelan tako, da se manj razgreje, kar vam daje večjo protekcijo proti razpočenju. In vsa sloveča Atlasova svojstva dobrega in varnega oprijema tal so ohranjena! r Sloveča garancija ATLASA % Atlas je bil originalni GARANTIRANI obroč ... in stotisočeri lastniki avtomobilov v državi Ohio so bili deležni široke protekcije Atlasove garancije. Atlasova garancija je najbolj dragocena garancija, ker za njo stoji najve.čja svetovna organizacija te vrste . . . \^ki daje dobro službo na tisočerih postajah od obale do obale! ^ Vi lahko napravile dobro kupčijo na vaši Sohio postaji, ZDAJ! Zavositft tja danes in pronajdite, koliko so vaši stari obroči vredni za zamenjavo! Ne odlašaj te! K »wM w T ""mostni odtis . Ta izk%u6n. so^n OtrO^ev' tia vam pomaga ^°STRE2Ba Je h.i SOHIO varnLf rabo va%h 'č "ledena rabijo "°®t'ii-odtis vam nn,,^ vaših obročev! ^menjavo."- P°kaže vam kdaj obroč"® minut za va ° *° je, kar pomeni «« r-° ^ ■*" "°"s 5-sS®-lISsg ODTIS DANES! SOHIO . .Ji PEDAR POINT ^ ON LAKE £klE " SANDUSKY, OHIO