88 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Nevenka Bogataj Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov Povzetek: Sistematično 30-letno spremljanje izobraževanja odraslih je redkost in hkrati moč, ki jo predstavljamo v prispevku. Vsebinska in tehnična analiza spletnega orodja za spremljanje študijskih krožkov, imenovanega ESK, ima dva cilja: preveriti, ali je (staro) orodje še primerno za spremljanje študijskih krožkov, in pripraviti podlago za posodobitve njihovega spremljanja. Frekvenčne analize posameznih kazalnikov poročila o študijskih krožkih so bile podlaga za opredelitev uporabnosti orodja ESK za vse pričakovane vloge. Odkrili smo tehnične, vsebinske in organizacijske pomanjkljivosti. Pre- dlogi posodobitev so argumentirani s podatki, ki omogočajo vpogled v dolgoročna nihanja značilnosti in potreb odraslih v Sloveniji ter njihovo razumevanje. Analiza prispeva k vpogledu v longitudinalno dinamiko strukture udeležencev, delovanja študijskih krožkov in njihovih rezultatov. Ključne besede: Slovenija, izobraževanje odraslih, spremljanje izobraževanja, digitalna aplikacija, študijski krožki UDK: 374.7 Strokovni prispevek Dr. Nevenka Bogataj, Andragoški center Slovenije, Ulica Ambrožiča Novljana 5, 1000-SI Ljubljana, elektronski naslov: nevenka.bogataj@acs.si Let./Vol. 75 (141) Številka 4/2024 Str. 88-101 ISSN 0038 0474 89 Uvod Slovenija razvija digitalno zrelost z dostopnostjo digitalnih znanj in kompe- tenc, razvojem zaupanja v digitalne tehnologije ter uporabo podatkov in orodij, ki terjajo uporabniku prilagojene rešitve (MGRT 2022). Javni zavodi zato vlagajo v različne vidike digitalne zrelosti, na primer v organizacijsko kulturo, digitalizacijo dela, uporabo razpoložljive tehnologije in njeno vzdrževanje pa tudi v usposoblje- nost zaposlenih (ZKI 2022). Eden od elementov te zrelosti je monitoring oziroma spremljanje izobraževanja, torej sistematično zbiranje in analiza podatkov o izobraževalni praksi ter njihova okrepljena raba v odločanju. Načrtno spremljanje izobraževalne prakse umeščamo v okvir teorije spre- memb (Cathy 2011 v Deliverable 5.1), po kateri vrednotimo elemente prakse z nenehno povratno zanko med prakso in nosilcem njenega strokovnega usmerja- nja. Tako se jo učimo razumeti ter usmerjati na podlagi objektivnih meril. Načr- tno sistematično spremljanje izobraževalne prakse je mogoče razumeti tudi kot iterativno evalvacijo izobraževalnih projektov (Kump 2000). Andragoški center Slovenije (v nadaljevanju ACS) že 30 let sistematično in participativno spremlja izobraževalno prakso študijskih krožkov (v nadaljevanju ŠK) ter jo strokovno usmerja na podlagi časovne vrste podatkov o značilnostih udeležencev, lokacijah ŠK, načinu učenja v njih in njihovih rezultatov. ŠK so eden najstarejših projektov neformalnega učenja odraslih, v ožjem smislu pa prožna in hkrati čvrsta oblika participativnega skupinskega učenja. Nameni ŠK se nadgrajujejo s prvotne demokratizacije izobraževanja v njegovo dostopnost zlasti na podeželju, vključevanje ranljivih skupin prebivalstva ter spodbujanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (v nadaljevanju VITR). Podatke o ŠK mentorji ŠK vnašajo v spletno aplikacijo ESK, ACS pa jih analizira in nato večnamensko vrednoti, kot predvideva Kump (2000), za vzpostavljanje standardov delovanja in zagotavljanje kredibilnosti izobraževanja na lokalni, nacionalni (Bogataj 2018) pa tudi mednarodni ravni (Bogataj 2004; Galeotti s sod. 2014). ŠK vključujejo digitalne veščine in slonijo na treh referenčnih točkah: mo- delu delovanja, potrebah okolja in virih – človeških in finančnih (Bogataj in Lajovic 2018). Izobraževalni model ŠK je izkustven in konstruktivističen, njegova praksa Bogataj 90 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies in rezultati so predstavljeni v literaturi (Klemenčič in Černoša 1997; Bogataj 2005, 2012) in na spletni strani (https://sk.acs.si). Lahko povzamemo, da je dostopnost ŠK izjemna (leta 2018 so ŠK delovali kar v 409 krajih) ter da ŠK pritegnejo zlasti prebivalce podeželja (58 %), ki nimajo drugih možnosti izobraževanja (Bogataj 2022). Delež mladih udeležencev v ŠK je večji, kadar ŠK organizira nevladna organizacija, v ljudskih univerzah pa prevladujejo starejši udeleženci. Pestrost udeležencev razumemo kot izraz kakovosti in je bila v letih 2022 in 2023 doku- mentirana v 59 % ŠK (n = 404). Drug kazalnik kakovosti je vključevanje ranljivih skupin (51 %), ki so jih mentorji ŠK v obdobju 2019–2023 tudi opredelili, in sicer s starostjo (cca tretjina ŠK), spolom (moški; cca petina ŠK), posebnimi potrebami udeležencev (cca petina ŠK), neznanjem (16 % ŠK) in socialno izolacijo (10 % ŠK) (Bogataj 2024). Ker se dejavniki ranljivosti lahko kombinirajo, predvidevamo, da so med udeleženci ŠK ostareli, socialno izolirani in manj izobraženi moški ena najbolj ranljivih skupin. Toda v ŠK se uči le malo moških in mladine, zato podatek ostaja na ravni predvidevanja in pobude za raziskovanje te skupine prebivalstva tudi v ostalih segmentih izobraževanja odraslih. Približno četrtina ŠK samoini- ciativno pridobi nefinančne vire (brezplačni prostor, delovne materiale, priložno- stni prigrizek ipd.), polovica (56,9 % v 2018, 49,7 % v 2023) pa je formalno vklju- čena v lokalne projekte, vse več tudi v projekte zunaj lokalnega okolja (12 % v 2018, 16 % v 2018) (Bogataj in Lajovic 2018). ŠK si na začetku dela postavijo izobraževalne cilje, na primer nova znanja (87 %), nove spretnosti (63 %) in drugačen način dela (37 %), na primer sprejetost, demokratični odnosi (po petino odgovorov) in drugo (11 % na primer medgeneracijsko sodelovanje, izkustveno učenje, učenje na prostem, medpredmetnost). Akcijski cilji, ki jih morajo doseči ŠK, kažejo njihov učinek in vpliv, ki je v približno petini ŠK intenziven (Del Gobbo in Bogataj 2014), še zlasti, če ŠK vodi moški mentor (31 % ŠK z moškimi mentorji in 21 % z mentori- cami intenzivno spreminja lokalno okolje). Učinek z leti raste in ga ugotavljamo za posameznika, skupino in skupnost. V obdobju 2018–2023 se je učinek na skupino povečal s 77 % na 83 %, na skupnost pa s 53 % na 64 % (Bogataj in Lajovic 2018; Bogataj 2024). Pretežno in redno financiranje ŠK zagotavlja Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje, ACS pa jih strokovno spremlja in usmerja. Razvojne novosti omogočajo predvsem evropska sredstva (Leonardo, Grundtvig, Erasmus, Interreg), saj se na približno sedem let prvotni namen ŠK (demokratizacija izo- braževanja) dopolni z novimi poudarki (zagotavljanje dostopnosti organiziranega izobraževanja, udeležba ranljivih skupin prebivalstva, spodbujanje trajnostnosti). Po 30 letih delovanja ŠK smo preverili zasnovo njihovega spremljanja, da bi ga po potrebi posodobili v bolj funkcionalno, temelječe na sodobnih tehničnih rešitvah, kar bi omogočilo optimalno rabo zbranih podatkov, razumevanje pra- kse ter njeno kakovostno strateško usmerjanje tudi v prihodnosti. Prispevek se zato posveča trem izzivom: opredelitvi aktualnosti modela spremljanja, predlogu posodobitev orodja zanj (aplikacije ESK) in razširitvi možnosti rabe podatkov. Na- men prispevka je torej trojen ter analizira ESK s treh vidikov: organizacijskega, tehničnega in vsebinskega. Bogataj 91 Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov Namen in cilji prispevka ter raziskovalna vprašanja Osnovni namen prispevka je testiranje uresničevanja namenov ŠK v novih družbenih okoliščinah, ki zajemajo tudi digitalizacijo izobraževanja. Obseg in kakovost doslej zbranih podatkov, namenjenih različnim deležni- kom te izobraževalne prakse, sta namreč izziv sama po sebi, da bi tudi v prihodnje zagotavljali kredibilnost in standarde delovanja ŠK ter razumeli dinamiko njiho- vih posameznih vidikov. Le zbiranje pravih in kakovostnih podatkov bo ponudilo racionalno in smiselno oporo nadaljnjemu razvoju izobraževalne prakse ŠK. Cilji prispevka v ožjem smislu so: – predlogi za spremembo podatkovnega modela, – predlogi za vsebinsko posodobitev spletne aplikacije ESK, – predlogi za tehnične in oblikovne posodobitve spletne aplikacije ESK. Ključni raziskovalni vprašanji sta: 1. Ali je spletno orodje za spremljanje študijskih krožkov, spletna aplikacija ESK, sploh še aktualno za spremljanje izobraževanja v novih okoliščinah? 2. Katere vsebinske, tehnične in uporabniške posodobitve elektronskega spre- mljanja ŠK so potrebne? Pregled literature Racionalno spremljanje izobraževalnega procesa upošteva, kako je izo- braževanje zasnovano. ŠK so primer kognitivno-konstruktivističnega prepleta spoznavnih, praktičnih in moralnih dimenzij učenja (Urh idr. 2012; Marentič Požarnik 2008). Spremljanje ŠK v Sloveniji poteka s spletnim orodjem oziroma aplikacijo ESK, ki omogoča digitalno zbiranje podatkov o kazalnikih delovanja ŠK. Ti kazalniki so merljivi, denimo spol in starost udeležencev, lokacija delovanja, potek in učinki ŠK. Ne obravnavamo spletne učilnice za izobraževanje mentorjev ali spletne strani, kjer izvajalci objavljajo svoje zaključne izdelke. Zunaj našega zanimanja ostaja tudi praksa ŠK v tujini, denimo Evropi, kjer so najbolj znani pa tudi preučeni ŠK na Švedskem (Gougoulakis 2021; Larsson in Norvall 2010). Osredotočamo se namreč na spletno spremljanje ŠK in ne na ŠK kot take. Primerljive evropske izkušnje spremljanja izobraževalne prakse smo iskali v bazi Scopus s pomočjo iskalne zveze (seach string) za sedem ključnih besednih zvez. 1 Našli smo predvsem literaturo o medicinskem izobraževanju in primere, ki ne govorijo o predmetu naše analize (spletnem spremljanju neformalnega izobraževanja odraslih). Posebno pozornost smo posvetili literaturi o digitalnem izobraževanju v Sloveniji. Večinoma ta obravnava formalno šolanje mladih, ra- zvojni lok od devetdesetih let do razcveta v obdobju od 2005 do 2015 in opredelitev digitalnih potreb za prenovo kurikula (Čampelj in Jereb 2020). Poleg digitalnih strategij in modelov samoevalvacij je za izobraževanje šolske mladine na voljo 1 Izobraževanje, izobraževanje odraslih, vseživljenjsko učenje, zbiranje podatkov, online spreml- janje, informacijski sistem, spletne aplikacije. 92 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies tudi Akcijski načrt digitalnega izobraževanja (Čampelj in Bevek 2023), medtem ko digitalizacijo izobraževanja odraslih obravnavajo predvsem gradiva za Letni posvet o izobraževanju odraslih (2020), kjer so zastopane različne teme (recimo), umetna inteligenca, izzivi učenja na daljavo in izkušnje z njim med pandemijo,, in monografija Izobraževanje odraslih na daljavo, kombinirano in hibridno iz- obraževanje (Možina s sod. 2022) s kazalniki, standardi in merili kakovosti na tem področju. Tematski številki Andragoških spoznanj in Sodobne pedagogike obravnavata šolanje oziroma pouk na daljavo, pedagoške odnose v digitalnem izobraževanju odraslih, primere mednarodnih študij spletnega spremljanja izo- braževalne prakse ter druge izzive vzgoje in izobraževanja, ne pa dolgoročnega digitalnega spremljanja izobraževalne prakse. O digitalni podpori izobraževalni praksi torej literature za zdaj ni, in to kljub dejstvu, da so v to delo in opremo zanj redno vložena proračunska sredstva. To vrzel poskuša deloma zapolniti prispevek, v katerem predstavljamo primer strnjenega 30-letnega spremljanja prakse ŠK. Spremljanje študijskih krožkov z aplikacijo ESK ŠK spremljamo digitalno glede na njihove referenčne točke (model, potrebe in viri) in deležnike: Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje (v nadaljevanju MVI), ACS in izvajalce. Slednjim spletna aplikacija ESK omogoča spremljanje 24 ur na dan vse dni v letu, ključnemu financerju (MVI) in koordinatorju (ACS) pa digitalno dostopni rezultati poročil omogočajo racionalno in na kakovostnih kvantitativnih podatkih temelječe odločanje. Podatkovna arhitektura spletne aplikacije ESK (e-spremljanje študijskih krožkov) temelji na prvotnem modelu spremljanja ŠK (Klemenčič 1995), ki ga je zunanji sodelavec – soavtor in skrbnik ESK leta 2007 v klasični tehnologiji LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP) digitaliziral kot prvega na ACS. To arhitekturo ohranjamo kljub njeni relativni starosti, da zagotavljamo longitudinalno spremlja- nje podatkov, ter jo v nadaljevanju podrobneje predstavljamo v poglavju Rezultati z razpravo. Osnovna enota opazovanja je bil (in je še) ŠK. Nabor podatkov, ki jih zbiramo z ESK, je izviren, slovenski, in ni privzet po tuji literaturi. Podatki so zbrani v več medsebojno povezanih preglednicah (Graf 1) aplikacije ESK, ki služi več vlogam (DIMA 2017, str. 33): – zagotavlja informacije v realnem času, na primer poročanje financerju, – omogoča (sprotne) vpoglede in analize, torej učinkovito rabo podatkov, – opravlja vlogo stika z izvajalci (za komunikacijo z njimi in spodbujanje kakovosti). Varnostna higiena je za ESK zagotovljena v okviru zagotavljanja varnosti aplikacij ACS in tudi z izjavo GDPR za uporabnika. Spremljanje ŠK poteka po določenih pravilih in standardih, ki so vgrajeni v ESK. Tako na primer velja, da je ŠK dokumentiran in upoštevan v analizah le, če traja več kot 25 ur, vključuje pet do 12 udeležencev ter poroča o svojem delovanju in strukturi udeležencev. Del ŠK poteka tudi brez spremljanja in z zunajproračunskimi viri – ta del ni zajet v Bogataj 93 periodične analize, a ga spremljamo. V zadnjem desetletju je bila glavnina napo- rov vložena v kakovost podatkov. Vgrajene logične kontrole ob vnosu podatkov preprečujejo napake in predstavljajo sistemsko racionalizacijo za izvajalca, ki ga redno spodbujamo k sprotnemu vnosu podatkov. Zagotovili smo zunanje preverja- nje Arhiva družboslovnih podatkov (Bogataj in Lajovic 2018). Sprva ročno zbiranje podatkov je potekalo na papirnatih obrazcih, njihov ročni prenos v program Excel pa je bil dolgotrajen in obremenjen z napakami, ki jih je bilo treba odpravljati z osebnim stikom z avtorji poročil. Leta 2007 vpeljano digitalno zbiranje podatkov omogoča vpogled v podatke o: izvajalcu (matični us- tanovi in mentorju ŠK), udeležencih, delovanju (zapisnik srečanja) in rezultatih izobraževanja (poročilo). Poročilo obsega štiri obrazce: prijava, spremljanje ude- ležbe (podatki o udeležencu), podatki o srečanju, poročilo. Odgovornost za vnos podatkov prevzema licencirani mentor ŠK za vsak ŠK posebej, in sicer ob njegovi prijavi. Mentorja lahko dokumentirano začasno zamenja član delujočega ŠK, s čimer je zagotovljena prožnost sistema spremljanja. ESK je funkcionalen že skoraj dve desetletji ter ob časovno neomejenem vnosu podatkov, vgrajenih logičnih kontrolah številskih znakov in podpori upo- rabniku s pisnimi Navodili za uporabo (Orešnik 2007), s sprotnim odzivanjem na potrebe (izvajalcev ob vnosu, MVI za pripravo razpisnih pogojev, ACS za analize), po letu 2018 pa tudi z usposabljanjem omogoča obsežno in kakovostno bazo po- datkov. ACS redno letno zagotavlja njegovo tehnično vzdrževanje in dostopnost. Aplikacijo ESK letno uporablja prek 130 izvajalcev, leta 2024 na primer 139. Poleg izvajalcev jo uporablja tudi ACS (za sprotni vpogled v prakso, ovrednotenje po- datkov in stik z izvajalci). Dvosmerna komunikacija z izvajalci ŠK ni pomembna le za obveščanje o usposabljanjih in skupnih dogodkih, ampak zagotavlja reden pretok informacij, kar je posebnost vodenja dolgoročnih izobraževalnih projektov, vključno z občasnimi krajšimi anketiranji (2022 2 in 2024 3 ). Posebej pomembna je bila zlasti v obdobju covida, ko je dotlej pretežno osebno srečevanje ŠK v približno petini primerov prešlo na srečanja na daljavo. Žal je zadnje anketiranje pokazalo komunikacijske težave večjega obsega in tudi razlog zanje – tehnične posodobitve strežnikov zaradi večje varnosti spletne komunikacije. Metode dela Predmet analize je elektronsko spremljanje neformalnega izobraževanja – ESK. Pregled literature o izkušnjah na tem področju je potekal v bazi Scopus. Rabo podatkov smo analizirali s poizvedbami SQL iz podatkovne baze ESK. Del podatkov smo zbrali na novo, z anketo, naslovljeno na dve skupini deležnikov (vodje središč na ACS, naslovili smo jih osebno, in uporabniki ESK, naslovili smo jih s pomočjo orodja 1ka). Anketa je obsegala šest vprašanj (o uporabnosti ESK, 2 Leta 2022 je 23 % respondentov od skupno 153 (odzivnost 42 %) predlagalo posodobitev ESK. 3 Leta 2024 je anketa v orodju 1ka obsegala šest vprašanj (o uporabnosti ESK, vsebinski in teh- nični podpori zanjo, potrebah po posodobitvah), potekala je od 20. marca do 8. aprila 2024, sodelovalo 139 respondentov, odzivnost je bila kar 76,5-%. Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov 94 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies zadovoljstvu z vsebinsko in tehnično podporo rabi ESK, o predlogih za posodobitve ESK). Potekala je od 20. marca do 8. aprila 2024 in dosegla dober odziv (76,5 %, n = 82). Analiza arhitekture aplikacije ESK (Lajovic 2011) je potekala opisno in grafično. Podatki o obsegu uporabnikov so opisni. Na zaporednih iterativnih delovnih srečanjih s skrbnikom podatkovnega mo- dela in podatkovne baze, ki so dokumentirana z zapisniki, smo pregledali obrazce in trende ter jih analizirali z opisnimi statistikami, na primer s frekvenčnimi anali- zami. Na tej podlagi smo ovrednotili utemeljenost zbiranja posameznega podatka, potrebe po spremembi zajema podatkov ali spremembi podatkovne arhitekture. Nekatere analize so bile longitudinalne za celotno obdobje uporabe ESK. Tiste, za katere objave že obstajajo, smo le testirali za zadnji dveletni obdobji (na primer 2018–2023 ali 2022 in 2023). Rezultati z razpravo Opis arhitekture podatkovne baze Diagram 1: Podatkovni model (Lajovic 2011) s poenostavljenimi imeni preglednic in številom ključev za medsebojne povezave Bogataj 95 Arhitektura spletne aplikacije ESK kaže, katere podatke o posameznem ŠK zbiramo, o čem so torej na voljo časovne vrste za identifikacijo stanja in dinamike razvoja projekta. Na tej podlagi ACS razvija razumevanje učenja odraslih, neguje stik z izvajalci, preverja smiselnost skupinskega učenja v lokalnem okolju in ugotavlja vrzeli, ki terjajo odziv, denimo spodbudo udeležbe v neaktivnih okoljih ali neaktiviranih ciljnih skupinah. Predstavljena arhitektura spremljanja je bila desetletja nespremenjena, kar je ugodno z vidika časovnih primerjav, neugodno pa z vidika morebitne neprilagojenosti času, kar potencialno terja posodobitve. Prav slednje – če so morda potrebne – so predmet pričujočega prispevka. Predlogi za vsebinske in tehnične posodobitve spletne aplikacije ESK Vsebinska analiza in predlogi za posodobitve Nepopolno dokumentiranih ali nezaključenih je manj kot 5 % ŠK. To pomeni, da je stik ACS z izvajalci dober, saj so ti odzivni in prevzemajo odgovornost za do- kumentiranje svojega dela. Motiva odraslih za učenje v ŠK sta predvsem »koristno preživljanje prostega časa« (64 %) in »delo« (53 %). Anketiranci so predlagali posodobitev spletne aplikacije ESK, in sicer razširitev podatkovnega modela na spremljanje novih kazalnikov, denimo inovativnosti. Zanimajo jih tudi t. i. zgledi, ne le ranljive skupine, ki jim sicer izobraževanje odraslih posveča posebno po- zornost. Doslej splošno ugotovitev, da ŠK zadovoljujejo izobraževalne potrebe v kombinaciji s socializacijskimi potrebami (Bogataj 2022), zbrani podatki dodatno precizirajo: ŠK zadovoljujejo potrebe zelo različnih ciljnih skupin, lokalnih okolij in institucij. Ta oblika izobraževanja je torej hkrati odporna in prožna. Za zdaj med udeleženci prednjačijo ženske, zato je utemeljeno strateško spodbujanje tudi udeležbe moških in mladine. V prostorskem smislu je obilje ponudbe ŠK na podeželju pomembno zato, ker tam za odrasle še vedno ni obsežnejših sistemskih izobraževalnih priložnosti in so ŠK ponekod edina sistemsko podprta možnost izobraževanja odraslih. Udeleženci v pridobivanje dodatnih virov vlagajo doda- ten napor in menijo, da večje vsebinske spremembe spremljanja niso potrebne, predlagajo pa več manjših posodobitev, recimo vključitev vprašanj o vlogi ŠK za trajnostnost (na primer kazalnik(i) zelenih kompetenc), več pozornosti reševanju problemov v okolju in negovanju odnosov. Vprašanje o pričakovanem nadaljevanju (na primer v novem ŠK, projektu, partnerstvu z izobraževalnimi/drugimi institu- cijami) si želijo precizirati, prav tako seznam metod (s pristopi in metodami učenja na prostem, z IKT podprtim in hibridnim učenjem, praktičnimi demonstracijami primerov ter drugimi novimi metodami in pristopi). Trenutno najšibkejši člen ESK je dvosmerna komunikacija, saj orodje zanjo blokirajo strežniške tehnologije za zagotavljanje varnosti. Kar 28 % izvajalcev med oktobrom in majem 2023 ni prejemalo obvestil, kar je vplivalo na njihovo odzivnost v tem času. Anketirani so predlagali tudi posodobitev spremljanja zadovoljstva udeležencev, kazalnik vztrajnosti in lokalne odmevnosti ŠK ter ovrednotenje prehoda udeležencev ŠK v druge aktivnosti VŽU. Predlagali so vključitev Smernic Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov 96 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies VITR pa tudi opuščanje posameznih podatkov o udeležencu in o srečanjih (na primer kraj in rezultat srečanja). Svoje pisne izdelke in objave si želijo pošiljati v obliki priponk. Želijo si več obveščanja, še zlasti v povezavi z razpisnimi pogoji, poudarjajo pa tudi potrebo po inovacijski naravnanosti ŠK (30 % anketiranih). Tehnična analiza in predlogi za uporabniške posodobitve Anketiranim ustreza dostop do ESK prek osebnega računalnika (74 %) in telefona (18 %). S tehnično podporo so zadovoljni v 92 % primerov, v enakem dele- žu pa tudi z vsebinsko podporo. Ne preseneča torej, da nismo prejeli predlogov za večje vsebinske spremembe z izjemo drobnih tehničnih poenostavitev, na primer opisa udeleženca in zapisnika srečanj ter olajšanega prenosa podatkov v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Upoštevane bodo pobude za predvpis udeležencev, ki se želijo učiti v več zaporednih ŠK, možnost popravkov »za nazaj«, za dodajanje fotografij in izvoz podatkov v Excel. Prenovljena bodo Navodila za uporabo ESK. Rezultat tehnične analize prikazujemo grupirano v tipe izzivov in po fazah dela (Preglednica 1). Podroben pregled šifre »drugo« za različne podatke je pokazal, da je veliko večino odgovorov mogoče umestiti v obstoječe kode, zato bomo polje »drugo« ohranili. Tako bo ohranjena prožnost po- datkovnega modela, hkrati pa kakovosten zajem podatkov in možnost posamičnih korekcij. Uporabnik bo tako še dalje lahko izražal nekaj, česar po njegovi presoji ponujeni odgovori ne vsebujejo. Bogataj Faza dela oziroma obrazec Izziv Vrsta spremembe Utemeljitev PRIJAVA Varnost gesla Dodatni mehanizmi Razvoj na tem področju Zapis licence Povečanje prostora MENTOR Način zapisa Sprememba arhitekture Nove vloge mentorja 1 Dodatna vprašanja UDELEŽENEC Število podatkov Poenostavitev Pobude v anketi 2024 Uskladitev starostnih razredov z ReNPIO Dodatna šifra pri posameznih vprašanjih 2 PRIJAVA ŠK Oblika zajema Poenostavitve Analiza podatkov, pobude v anketi 2024 Premik posameznih podatkov UDELEŽBA in METODE Število podatkov in njihova oblika, preglednost Razširitev šifranta metod Uporaba podatka o metodah s časom raste. Poenostavitve polj Vpeljava šifranta za kraj srečanja UDELEŽENEC Število podatkov in njihova oblika, preglednost Poenostavitev Neuporabnost podatka o poklicnih tipih Somentorstvo v > 50 % primerov Prednalaganje podatkov Civilnodružbena aktivnost je stabilna, visoka. POROČILO – delovanje ŠK Utemeljenost, število, oblika vprašanj Sprememba arhitekture (set polja, preoblikovanje vprašanj) Prožnost baze Zasnova v podatkovni arhitekturi Izboljšani šifranti (nove šifre) Združevanje in preciziranje vprašanj POROČILO – rezultati in učinki ŠK Dodatna šifra pri posameznih vprašanjih 3 Izboljšani šifranti in nove šifre, združevanje in preciziranje vprašanj Analiza podatkov, pobude v anketi 2024 Sprememba podatkov, ki opisujejo promocijo. POROČILO – stroški ŠK Nova šifra za nefinančne vire (prostor, delovna gradiva, delo mentorja, ekspertno delo, drugo) Izboljšani šifranti (nove šifre) Analiza podatkov, pobude v anketi 2024 Združevanje in preciziranje vprašanj Preglednica 1: Faze dela, izzivi in predlagane spremembe z utemeljitvami 1 Predlog štirih šifer: organizator izobraževanja, svetovalec, učitelj, drugo. 2 Vprašanje o razlogih za vključitev v ŠK: dodati šifro: ker želim biti povezan z lokalno skupnostjo. 3 Vprašanje o razlogih za vključitev v ŠK: za vprašanje o virih učenja dodati podkaste, webinarje …; v vprašanje o učinkih ŠK na udeležence dodati šifro: »razvojni« (prispeval sem svoj delež k skupne- mu razvoju); v vprašanju o tem, kaj so udeleženci pridobili, popraviti šifre (a. brisati »veščin«, dodati »d. nove stike za večjo vključenost, e. karierne priložnosti«). 98 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Preglednica 1 kaže, da so izboljšave kakovosti potrebne (na primer precizira- nje vprašanj, vpeljava šifrantov za nekatera vprašanja, na primer za opredelitev ranljivih skupin 4 ). To so večinoma tehnične poenostavitve in racionalizacija zbiranja podatkov. Varnost in prožnost aplikacije ESK bosta še dalje ostajali v ospredju skrbi ACS, prav tako nadaljevanje zagotavljanja enostavnega, zaneslji- vega in oblikovno privlačnega komunikacijskega okolja. Longitudinalne analize, ki v prispevku služijo za ilustracijo in argument, še niso dostopne uporabnikom, kar bi bilo smiselno zagotoviti tudi zaradi velikih vzorcev, ki zdaj omogočajo re- gionalne analize ter vpogled v interne zakonitosti skupinskega učenja. Z vidika ciljnih skupin se bo treba posvetiti manj zastopanim vidikom ranljivosti, denimo digitalni vrzeli, invalidskim upokojencem, osebam po možganski poškodbi, veli- kim družinam, mamicam na porodniškem dopustu in mladim slabega duševnega zdravja. Vse to pa so bistveni elementi izobraževanja odraslih, v okviru katerega deluje projekt ŠK. Zaključki Obravnavani element digitalizacije – digitalno zbiranje podatkov o delo- vanju ŠK – prispeva k razumevanju potreb in dinamike izobraževanja odraslih. Omogoča občasno preverjanje skladnosti z referenčnimi točkami ter usmerjanje proti ciljem, ki so v domači literaturi že opredeljeni, a za mladino: upoštevanje prihodnosti in kompleksnosti, spodbujanje timskega dela, vključevanje učenja z igro in reševanja problemov (Čampelj in Jereb 2020b). Skupinska zasnova ŠK ter izvorna usmerjenost odraslih v reševanje problemov sta pomembna vidika, ki ju podatki za zdaj šibko dokumentirajo, zato je to področje, ki mu velja v prihodnosti posvetiti več pozornosti. Tudi podatki, danes zbrani z relativno starim digitalnim orodjem (ESK) za njihovo spremljanje, omogočajo pregled nad trendi, ne pa več njihovega soustvarjanja. Velika kakovostna podatkovna baza, ki je za obdobje do leta 2018 tudi javno dostopna v Arhivu družboslovnih podatkov, ni le rezultat uspešne digitalizacije zbiranja podatkov o projektu ŠK, ampak tudi spodbuda za njeno posodobitev in nadgradnjo. Vzorci so veliki, podatki pa zanesljivi in jim po obsegu in možnosti spremljanja dinamike kazalnikov ni para. Odločitve o razvoju in nadaljnjem proračunskem financiranju na taki podlagi so zato strokovno visoko legitimne. Analitično smo potrdili, da so ŠK ena najbolj dostopnih organiziranih oblik učenja odraslih, ki se ponaša z visoko odzivnostjo in timskim delom uporabnikov. Sociali- zacija je njihov ključni element in kar 83 % mentorjev ŠK navaja kot učinek tako zasnovanega učenja vpliv na zaupanje (Bogataj 2024). Ne preseneča torej pozitiven odgovor na prvo raziskovalno vprašanje: spletna aplikacija ESK ustreza svojemu namenu – zagotavljanju vpogleda v stanje in dinamiko razvoja ŠK. Zato prispeva k razumevanju izobraževalnih potreb in aktivnosti odraslih, identifikaciji vrzeli v doseganju ciljnih skupin odraslih ter vsebinskih izzivov v izobraževanju odraslih 4 Na podlagi več zaporednih meritev so ti kazalniki: starost, spol, posebne potrebe, neznanje, socialna izoliranost, status, drugo. Bogataj 99 nasploh. V več sto krajih po Sloveniji se na primer v učni proces vključuje okoli 20 % ljudi, ki sicer niso aktivni in jim mentorji pripisujejo atribut ranljivosti. Tudi z vidika demokratizacije kot prvotnega namena ŠK so se ŠK potrdili kot ustrezni, saj je odzivnost na to možnost učenja visoka, nepopolna evidenca pa je le posa- mična. Prav ta prožnost je za prihodnost izobraževanja ob nadaljnji odzivnosti sodelujočih zelo pomembna. ACS je doslej posebno pozornost namenjal varnosti in kakovosti podatkov, dvosmerni komunikaciji z uporabniki in longitudinalnim primerjavam. Zato večinoma ne prihaja do težav, strokovna in tehnična podpora uporabnikom pa zadovoljivo in sproti rešujeta izzive. Toda brez izzivov ne gre, ti pa so trenutno največji na področju komunikacije z izvajalci. Potrebne so obsežnejše tehnične in organizacijske posodobitve komunikacijskega vtičnika ter manjši popravki zajema podatkov. Odgovor na drugo raziskovalno vprašanje o potrebnih posodobitvah je zato precizen ter argumentiran seznam predlogov, strukturiran po fazah dela in tipih popravkov v Preglednici 1. Predlagane tehnične posodobitve aplikacije se torej nanašajo predvsem na tehnično in organizacijsko zasnovo ESK, poenosta- vitev podatkovne arhitekture in posodobitev procedur ter zagotavljanje varnosti. Osnovna struktura lahko ostane nespremenjena, zaželene pa so manjše spremem- be in popravki, na primer opustitev podatka o poklicnem področju udeleženca, šifriranje lokacije izvedbe in t. i. odprtih podatkov ter poenostavitev podatkovne arhitekture za pospešeno delovanje aplikacije. Nakazuje se obširno prihodnje delo na področju rabe podatkov, denimo mož- nost sprotnih ali tematskih analiz, kar bo v prihodnosti prva prioriteta spremlja- nja ŠK. Po implementaciji popravkov je torej predvidena tudi smer nadaljnjega razvoja, ki logično sledi dosedanjemu ter je skladna s smernicami za izobraževanje mladine. Skupaj z uporabniki ACS še dalje stremi k ohranitvi modela odprtosti, osebnega stika, umeščenosti v lokalna okolja, zagotavljanju dostopnosti in kakovo- sti podatkov ter nadaljevanju akcijsko zasnovanega učenja, katerega spremljanje je treba stalno posodabljati. Viri in literatura Bogataj, N. (2004). Considering the contribution of study circles to civil society in Slovenia. Journal of Adult and Continuing Education, Vol. 6, str. 105–115. Bogataj, N. (2005). Študijski krožki : od zamisli do sadov v prvem desetletju. Ljubljana: Študije in raziskave 12, Andragoški center Slovenije. Bogataj, N. (2012). Študijski krožki : spremljanje dejavnosti = Study circles 2010 : monito- ring activities. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. Dostopno na: http://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/studkr10.xml (pridobljeno 20. 7. 2018). Bogataj, N. in Lajovic, F . (tajnik). (2018). Študijski krožki 2013–2016 = Study circles 2013–2016 : monitoring activities : spremljanje dejavnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov. Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov 100 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies Bogataj, N. (2018). Študijski krožki med skupnim in javnim, med racionalnim in iracional- nim. V: N. Ličen in M. Mezgec (ur.). Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih : eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc (1. izd.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, str. 193–212. Bogataj N. (2022). Vizija ŠK (interno gradivo). Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Bogataj N. (2024). Anketa za uporabnike aplikacije eSK (interno gradivo). Ljubljana: An- dragoški center Slovenije. Čampelj, B. in Bevek, P . (2023). Do razvoja digitalne strategije šole prek vrednotenja obstoječih digitalnih praks. V: A. Mlekuž, I. Ž. Žagar (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, str. 61-69 Čampelj, B. in Jereb, E. (2020). Report on smart education in the Republic of Slovenia. V: Smart education in China and Central & Eastern European countries. Lecture notes in educational technology. Singapur: Springer Nature Link, str. 293-319 Čampelj, B. in Jereb, E. (2020b). Report on ICT in education in the Republic of Slovenia. V: Comparative analysis of ICT in education between China and Central and Eastern European countries. Singapur: Springer Nature Singapore Pte Ltd, str. 353–370. Del Gobbo, G. in Bogataj, N. (2014). Izobraževanje odraslih za razvoj lokalne skupnosti : izkušnje čezmejnih študijskih krožkov. Andragoška spoznanja, 20, št. 1, str. 7–19. Deliverable 5.1 (2023). Theory of change. Deep demonstration of a circular, regenerative and low-carbon economy in Slovenia: Implementation of phase 2. EIT Climate-KIC DIMA (2017). A toolkit for developing, implementing, and monitoring adult education strategies. Erasmus+, EU, Dostopno na: https://eaea.org/our-work/projects3/a-tool- kit-for-developing-implementing-and-monitoring-adult-education-dima/ (pridobljeno 28. 5. 2024). Galeotti G., Slanisca, E., Bogataj, N., Del Gobbo G. in Sinkovic, E. (2014). Linee guida per la costruzione del sistema transfrontaliero dei circoli di studio = Smernice za vzpostavi- tev čezmejnega sistema študijskih krožkov. Gorizia : Comitato regionale dell‘Enfap del FVG. Dostopno na: https://flore.unifi.it/handle/2158/1148497 (10.10.2024), https:// epale.ec.europa.eu/sl/resource-centre/content/smernice-za-vzpostavitev-cezmejnega -sistema-studijskih-krozkov (pridobljeno 10. 10. 2024). Gougoulakis, P . (2021). Human Learning and Study Circles. Paideia, Št. 68, str. 77–105. Klemenčič, S. (1995). Učimo se v študijskih krožkih. Ljubljana: ACS. Klemenčič, S. in Černoša, S. (1997). Analiza delovanja študijskih krožkov v šolskem letu 1995/96, Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije. Kump, S. (2000). Evalvacija izobraževanja odraslih. Nekateri novi pristopi k evalvaciji izobraževalnih projektov odraslih. Andragoška spoznanja, 6, št. 3, str. 86–93. Lajovic, F . (2011). Podatkovni model oziroma. arhitektura aplikacije ESK (interno gradivo). Ljubljana: ACS. Larsson, S. in Nordvall, H. (2010). Studies in adult, popular and higher education, No 5, Linköping University Electronic Press, Linköping, Sweden. Marentič-Požarnik, B. (2008). Konstruktivizem na poti od teorije spoznavanja do vplivanja na pedagoško razmišljanje, raziskovanje in učno prakso. Sodobna pedagogika, 59, št. 4, str. 28–51. MGRT . (2022). Strategija digitalne transformacije gospodarstva. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Možina, T . , Klemenčič, S. in Radovan, M. (2022). Izobraževanje odraslih na daljavo, kombi- nirano in hibridno izobraževanje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Bogataj 101 Orešnik, J. (2007). Kako vnesem podatke za 1 študijski krožek? Navodila za uporabo apli- kacije eŠK. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na: https://esk.acs.si/ documents/navodila/NAVODILA%20Kako%20vnesem%20podatke%20za%201%20 studijski%20krozek%20od%20zacetka%20do%20konca.pdf (pridobljeno 22. 4. 2024). Stepanek Lockhart, A.(2022). Bringing together monitoring approaches to track progress on adult learning and education across main international policy tools. International Review of Education 68, 2, str. 309–328. Urh, D., Dolžan-Eržen, T ., Bogataj, N., Cepin, M. in Bogataj, N. (ur.). (2012). Študijski krožki : iz korenin k novim izzivom za življenje v skupnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Dostopno na http://arhiv.acs.si/publikacije/Studijski_krozki.pdf (pridobljeno 22. 4. 2024) ZKI (2022). Digitalna preobrazba kemijske industrije. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. Nevenka BOGATAJ (Andragoški center Slovenije) ANALYSIS OF A DIGITAL TOOL FOR LONG-TERM MONITORING OF STUDY CIRCLES Abstract: The systematic monitoring of adult education over 30 years is both a rarity and a strength, which we present in this paper. The content and technical analysis of the online monitoring tool for study circles, called ESK, has two objectives: to check if the (old) tool is still relevant for monitoring of study circles and to establish the base for updates. Frequencies of all indicators in the report about study circles were the basis of evaluation of the usefulness of the ESK tool. It was confirmed for all its expected roles. However, we identified also shortcomings of a technical, contextual and organisational nature. The proposals for updates are substantiated with data that provide insight and understanding of long-term fluctuations in the characteristics and needs of adults in Slovenia. The analysis contri- butes to the insights into longitudinal dynamic of the structure of participants, study circles´functio- ning and their learning outcomes. Key words: Slovenia, adult education, monitoring of education, digital aplication, study circles Email for correspondence: nevenka.bogataj@acs.si Analiza digitalnega orodja za dolgoročno spremljanje študijskih krožkov