73. Stnllla.
■ UHU ■ mri! 1 Mili
XLVII. Ido.
.Slovenski Narod" velja v Llmbl|nml
na dom dostavljen:
ct\o leto naprej .... K 24*—
pol leta     m i . •  • • 12"—
četrt leta    » • • » » • 6'—
na mesec   a • » • • • 2*—
v upravništvu prejeman:
celo lete naprej  .  ,  •  •  K 22^—
pol leta „ • • • • • 11"— četrt leta „ • • • * . 5-50 na mesec   „     • • • •   ■ 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enailovn nlicn nt. 5 (v pritličju levo,)
lakaja vaak dna svečar iivaeaaet nodalfo aa prasalke.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin  Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvart
—-—  Poaaaaenaa nteviikn volja tO vinarjev.
Na plamena naročila brez istodobne vposlatve naročnine „Maraonma tlakam" teleta« it ti.
se ne ozira.
•Slovenski Narod" velja po posti:
sa Avstro-O grško:
celo leto skupaj naprej    • K 25"—
P°l teta     „       n    .  . m 13 —
četrt leta    „       »    .  . • 6*50
na mesec   .            . . m 230
za Nemčijo: celo teto naprej     . . .  K 30 ■ za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .  .  m .  K 35.-
Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnletvo (spodaj, dvorišče levo). Kaatlova ulica it S, telefon it M.
Rusija se pripravlja.
D u n a j, 31. marca.
Ruski knez Vladimir Meščerski, fzdajatelj konservativnega, po sred-njeevropejskih nazorih reakcionarnega lista »Graždanin« v Peterburgu spada med one osebe, ki imajo nesporne zveze z odločujočimi ruskimi faktorji, s samim ruskim dvorom. Kot odličen član ruske družbe je Meščerski seveda strog antisemit, s svojimi visokimi prijatelji vred smatra židovstvo za najhujšo pofcoro vsakega naroda ter odobrava naj-ostrejše ruske protižidovske akcije. Na Ruskem. Na Dunaju pa postaja isti knez Meščerski zvest sotrudnik in prisrčen prijatelj gospodina Benedikta, izdajatelja organa ^>Alliance Israelite« — »Neue Freie Presse« piše mu članke in posoja si očali avstrijskega nadzida, gleda enkrat skozi nje na avstrijske Slovane, drugič zopet rohni proti panslavizmu in zasmehuje balkanske pritlikavce.
Znameniti Rus-?, katerega vodi i X. Fr. Pr.« po svojih stolpcih, da ga urbi in orbi prikaže kot dobro dresi-ranega medveda je torej silno malo simpatična osebnost.
Navzlic temu se mora marsikatera njegovih besed uvaževati in .T'asti zasluži njegov članek v »N. Fr. Presse« posebno pozornost. Knez Meščerski pravi tam, da sme po informacijah, ki jih je dobil iz neposredne okolice carjeve trditi, da car na vojno niti ne misli in da se mu zdijo dobri odnošaji med Rusijo ter Nemčijo in Avstrijo potrebni in ljubi.
Knez Meščerski morda nekoliko pretirava. On sam mora priznati, da je v kolikor se tiče zunanje politike na Ruskem car edini odločujoči faktor. Brez njegove vednosti in izrecnega privoljenja ne pade takorekoč niti vrabec z ruske diplomatične strehe.
Najnovejša politika Rusije pa nikakor ne kaže one tendence, ki bi pričala, da car »na vojno niti ne misli* (vist von jedem Gedanken an den Krieg weit entfemt« pravi knez Meščerski). Narobe, Rusija napenja danes vse svoje ogromne sile, da se na vojno primerno pripravi.
Mogočno je to natezovanje mišic ogromnega slovanskega kolosa. Bogato založene, skoraj neizčrpljive ruske državne blagajne sipljejo milijarde za strategične železnice, nove utrdbe ob zahodni meji, nove topove, za sanitetne priprave. Do jeseni bodo zgradili ruski inženirji celo zračno armado, več kakor poi tisoča aeroplanov, celo vrsto zračnih dread-noughtov, ogromnih zrakoplovov, kakršnih nima nobena evropejska država, v ruskih ladjedelnicah vstajajo cela brodovja. In ta neskončni človeški rezervoar, s katerim razpolaga vojna uprava! Treba je le kratkega ukaza in stotisoči novih rekrutov pri-hite k armadi, in ako je res, da se namerava podaljšati triletna vojaška služba celo m štiri leta, potem bo ruska armaJa že v mirovnem stamu štela preko 2,000088 mož! To je strašna masa. V notranji politiki se je na Ruskem baš v zadnjem času mnogo sprc?rienilo. Vlada se ogiba po možnosti vsakega konflikta s širšimi narodnimi krogi ter deluje z veliko vnemo in kolosalnimi sredstvi za povzdigo ekonomskega položaja ljudstva. Že par let je notranja gospodarska politika Rusije velikopotezna in krize preteklega leta na Ruskem sploh mnogo občutili niso.
A!1' torej hoče Rusija vojno? Morda smemo reči,   da je danes še
noče. Zdi se ji prehitro. Njene priprave še niso izvršene, zlasti njene meje proti Nemčiii in Avstriji še niso dovolj utrjene, dovolj preprežene z železnicami. ki edino omogočajo naglo in uspešno mobilizacijo, oziroma zbiranje in prod Tanje armade. Strokovnjaki oravijc, da bo Rusija še le čez 4 ali čez 6" let »gotova«, Ju takrat? Ali tudi takrat ne bo hotela vofske? Na to vprašanje tudi knez Meščerski ne more odgovoriti. Toda, kdor le količkaj zasleduje razvoj političnih dogodkov v Evropi, kdor vidi, kako se posamezni internacionalni konflikti ne likvidirajo, temveč le nekako provizorično rešujejo, pri tem pa poglabljajo — ta mora priznati, da se gordijski vozel vedno boli zapleta in da mora priti trenutek — ko ga bo Evropa razsekala mečem. Takrat se bedeta prvič in mor-da odločilno merila Slovanstv ) in Oermanstvo.
LISTEK.
Kristalni zamašek.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c. (Dalje.)
Lupin je bil med tem napravil nov načrt za svoje postopanje. Nameraval je po vrvi, ki jo je prinese* seboj, splezati po skali nizdol, poklicati svoja tovariša, skočiti v avtomobil in na samotnem potu na postajo Aumale napasti Albufexa in Se-bastianija. Izid tega boja je bil ne-dvomljiv. Kot jetnika bosta Albufex in Sebastiani že govorila. AIbufex je pokazal, kako se to naredi in Klari-sa Mergv bo neizprosna, samo da reši svojega sina.
Lupin je vzel vrv in je z roko tipaje iskal primerno mesto, da bi jo nanje obesil. A ko je našel tako jako pripravno skalo, je naenkrat začel razmišljevatL Njegov načrt mu ni več ugajal.
— To je bedasto, kar nameravam, je rekel sam sebi. Kdo mi pa jamči, da mi Albufex in Sebastiani ne nldeta. Kdo mi jamči, da bosta govorila, če ju tudi ujamem? Ne, ne, raje ostanem. Tu lahko kaj boljega poskusim.  Meni ni treba, lotiti  se onih
dveh ... jaz se raje lotim Daubi ecqa samega. Ta je ves izmučen in nima več odporne moči. Će je svojo tajnost izdal markiju, nima nobenega vzroka, da bi je ne povedal tudi meni, če bi Klarisa in jaz vporabila enaka sredstva, kakor marki. Najbolje bo, da — odpeljem Daubrecqa.
Po kratkem razmišljevanju je zopet sam sebi rekel:
— Kaj pa pri tem riskiram? Ce se mi načrt ne posreči, pohitim s Klariso Mergv, kar mogoče naglo v Pariz. V zvezi s Prasvilleom bomo preskrbeli za tako nadzorovanje Daubrecqove hiše, da se Albufex ne bo mogel okoristiti s tem, kar mu je moral Daubrecq izdati. Glavna stvar je, da bo Prasville obveščen, kaka nevarnost preti, da pride listina sedemindvajsetih v Albufexove roke.
V bližnji vasi je ura na cerkvenem stolpu udarila polnoč. Lupin je torej imel še šest do sedem ur časa. da izvrši svoj načrt. Začel je takoj z delom.
Pripravil je najprej svojo vrv, tako, da je napravil vanjo vozle in vtaknil v vsak vozel kos korenin, ki so štrlele iz skale. Tako je naredil nekako lestev.
Ko se je dvignil zopet na okno, je videl, da sedi poleg Daubrecqove postelje en sam čuvajev sin, ki je mirno pušil iz svoje pipe, med tem, ko je Daubrecq spal.
— O, vraga, je zavzdihnil Lupin, kaj ostane  ta  fant  vso  noč tu na
Naša država je po 3vojih zvezah najbolj usužnjena germanski ideji, in od tod nevarnost. Avstrija je po svoji večini slovanska. Pripraviti bi se morala na težke čase, ki Čakajo Evropo na popolnoma drugačen način, kakor pa da proti volji svojega parlamenta zvišuje število svojih rekrutov. Tudi za našo državo velja pravilo si vis pacem para bellum, toda te priprave na boj, bi se morale pri nas vršiti na popolnoma drugem polju, kakor drugod, na polju notranje poliiike! Avstrija s tako nezadovoljnimi narodi, s tako krivičnimi uredbami, kakor jih ima danes, bo imela silno te/ko stališče pri evro-pejskem potresu, katerega napovedujejo politični seismografi. Dokler Avstrija svojega razmerja napram slovanskim državljanom ne preuredi, tako dolgo ostanejo, po našem iskrenem prepričanju, take želje onih, ki pravijo, da bi bilo mogoče uzposta-\ iti med Avstrijo in Rusijo ter ostalimi slovanskimi državami, boljše in za nas sigurnejše odnošaje — brez vsakega odziva.
Slovencem sovražni kupz pri štajerski namestniji.
V Celju, 30. marca.
Ekscelenca grof Clarv se ni nikoli odlikoval po posebni ljubezni do Slovencev. Se tisto objektivnost, ki bi jo moral imeti vsak cesarski na-mes:nik vsaj v skromni meri, ako ima opraviti z več narodnostmi v deželi, smo pri njem prav pogosto pogrešali. Dočim je imel baron Kii-beek načelo, da se je kolikor mogoče držal srednje poti in je gledal goto-' m ^ nemšKonacijonalnim klikam na $0. Štajerskem na prste, je postalo to pod Clarvjem docela drugače. Kakor rdeča nit sc vleče skozi vse njegove odločbe ena smer: krepiti z vsemi in z vsakim sredstvom nemško manjšino na Sp. Štajerskem. To se vidi pri potrjenju vsake občinske volitve na deželi, če le ^zmagajo^ kakršnikoli plesnjivi nemškutarji. To se vidi pri okrajnih zastopih: ako nastanejo Konflikti z nemškutarji. ne store Clarvju podreieni politični uradniki niti koraka za delazmožnost okrajnih
zastopov; nasprotno, vplivajo še sami s svojo pasivnostjo ali celo direktno podporo nemškutarjev na razpust. In potem imenuje Clary redno Nemca za komisarja. Primerov nam menda ne bo treba naštevati. To je delo za uničenje vsake slovenske avtonomije, delo za izrivanje Slovencev iz vsakršne javne uprave. Kako skrbi Clary za slovenski naraščaj v političnih uradih, smo pa imeli še nedavno tega priliko s številkami dokazati.
Vse drugače ko slovenska pa ceni in spoštuje ekscelenca Clarv nemška avtonomna zastopstva. Posebno na Sp. Štajerskem so mu ta nemška avtonomna zastopstva pri srcu. Nastalo je na ta način v slovenskem delu dežele pravo izjemno stanje. Naj kršijo po nemških trgih in mestih pravico kakor hočejo — v Gradcu bodo vedno vsako njihovo dejanje odpustih. Od sredine 90. let do danes so vprizorili v Celju, Mariboru in Ptuju krvave pogone za slovenskimi someščani, s »Sudmarkinim« denarjem plačana poulična svojat je pobijala Slovencem okna, trla napise, pretepala mlado in staro — Clarv se ni nikoli ganil. Čuval je avtonomijo teh mest, trpel je, da je policija teh avtonomnih mest podpirala nemške demonstrante, mesto da bi proti njim uradno nastopila. S tem je ekscelenca grof Clarv srečno dosegel, da je zginilo v mestne urade kot politične oblasti tisto zaupanje, ki je glede oblasti v vsaki urejeni deželi absolutno potrebno. Ako si s takim destruktivnim delom morda kupuje nemško ljubezen in se drži v gra-škem cesarskem gradu, je to ugodno za njegovo osebo, na Sp. Štajerskem pa je anarhija vsak dan večja in hudi konflikti vsak dan bližje.
Očitno pristranost namestnika Clarvja kaže iz najnovejših dni cela vrsta činov. Spomnimo se tu le na krivico, ki jo je storil mariborskemu dramatičnemu društvu s tem. da mu je onemogočil celo plakatiranje in javno naznanjanje nepolitičnih prireditev. Spomnimo se. kako se je upiral Clarv knjigotržni koncesiji slovenskemu trgovcu v Celju. In spomnimo se slednjič škandalozne odločitve glede celjske oKrajne bolniške blagajne.   Takega upravnega nasil-
stva pač že dolgo ni bilo odobrenega in od prvega političnega uradnika v deželi potrjenega, kakor je to. Ko je lansko leto po smrti Oechsovi zvedelo članstvo bolniške blagajne, da je osleparjeno za desettisoč kron, se grof C!ary ni niti zganil. Ne vemo celo, ali se je dal o zadevi informirati ali ne. Ce bi se dal, bi pač moral nastopiti v interesu članstva in temeljito izkidati gnoj iz celjske okrajne bolniške blagajne — seve, če bi se ne bal Nemcev! Se le na zahtevo in pritožbo Slovencev se je odloČil namestnik k polovičarskim odredbam In tako smo doživljali v teku par mesecev čudovite odločbe iz Gradca: enkrat se je grajalo magistratove volilne sleparije, drugič se je zavračalo slovenske pritožbe na temelju gotovo resničnih in nepristranskih informacij istega spoštovanega celjskega magistrata ... Bilo je to smešno in nevredno cincanje sem in tja, dokler ni končno namestnik preslišal klica pravice in je strmečim Slovencem v Celju in celem celjskem političnem okraju pokazal, v katerem taboru se nahaja. Moč gre nad pravico, to je res. Ali grof Clarv se lahko poduči, kjer se hoče, da si posamezniki in cele vlade, ki se ravnajo po tem načelu, kopljejo sigurni grob. Enkrat bo prišel tudi za Clarvja in za z njim zvezane naše sovražnike in tlačitelie dan zasluženega plačila.
Hrvaški sabor.
Saborska seja v ponedeljek je trajala do polnoči. Ko je dr. Hinko-vić končal svoj govor, se je oglasi! za besedo irankovec dr. Horvat, ki je pred vsem branil in zagovarjal preiskovalnega sodnika v veleizdaj-niškem procesu dr. Kosmiča pred napadi dr. Hinkoviča. Med njegovim govorom je posl. dr. Starčević zaklicali »Balkanaši« balkanizirajo. Dr. Horvat: Vi obrekovalec, lopov! Posl. dr. Starčević: Vi spadate v Lepoglavo, a ne v sabor. Po teh besedah je nastal silen hrup. Dr. Horvat je skočil proti dr. Starčeviću in ga hotel dejansko napasti. Spopad je preprečil z osebno intervencijo pred-sednfk dr. Medakovič. K stvari so na to še govorili poslanci dr. B u d i - * s a v 1 j e v i ć, Radić, dr. P e 1 e š,
straži. V tem slučaju mi ne ostane druga pot, kakor po skali dol . . .
Misel, da pozna d* Albufex Dau-brecqovo tajnost.ga je posebno vznemirjala. Razgovor med d' Albufexom in Daubrecqom je napravil na Lupina vtisk, da hoče marki sedaj ^na svoj račun* izrabljati listo sedemindvajsetih, da noče samo sebe obvarovati pred nadaljnimi Daubrecqo-vimi izsiljevanji, ampak si pridobiti Paubrecqovo moč in obnoviti svoje premoženje na tisti način, na kateri je delal Daubreca.
Lupinu se je začelo svitati, da bo zapleten v nov boj I novim sovražnikom. Hitri razvoj dogodkov je Lupinu branil, razmišljati o tem novem položaju z običajno natančnostjo, zavedal se je le, da mora markiju d' Al-bufexu na vsak način prestriči pot s tem, da obvesti Prassvillea, kaj se je zgod;lo.
Vzlic temu na je ostal Lupin na svojem mestu. Zadržalo ga je upanje, da se vendar nekaj zgodi . . .
Udarilo je polu ene, potem eno pop^Inoči. Čakanje je postalo neznosno, zlasti ker je iz do'ine prihajal oster mraz in je Lunina tako zeblo, da je komaj prste pregibal.
Iz daljave se je zaslišalo enakomerno konjsko peketanje.
— Sebastiani se vrača s kolodvora, si je rekel lunin.
čuvajev sin, ki je bdel v dvora-ni-mučilnici je bil popušil svoj tobak in je odprl vrata  ter  vprašal svoja
brata, če imata kaj tobaka pri sebi. Na njiju zanikanje je šel iz mučilnice in se odpravil iz stolpa.
Lupin je ostrmel. Vrata še niso bila odprta, ko se je Daubrecq dvignil s postelje, začel poslušati, stopil na tla in četudi ne posebno trden v nocrah. vendar začel nekako poskušati svoje moči.
— Glej ga. si je mislil Lupin, ta-le korenjak bi res lahko sam skrbel za svoje osvobojenje . . . Samo eno me skrbi. Če se bo dal prepričati. Ali bo sploh hotel z menoj? Ali ne bo mar mislil, da je skrivnostna pomoč, ki mu jo ponudim, samo markijeva past?
Lupin se je spomnil pisma, ki sta mu ga dali stari Daubrecqovi sestrični in katero je starejša teh sester Rousselot podpisala z imenom Ev-fraz!,a.
Pismo je bilo v njegovem žepu. Vzel je pismo v roke in je zopet poslušal. Slišati je bilo edinole rahli šum Daubreeqovih korakov. Treno-tek je bil ugoden. Lupin je stegnil roko in je vrgel pismo v dvorano.
Daubrecq je obstal kakor da je okamenel. Pismo je priletelo v dvorano in obležalo tri korake pred njim. Od kod je prišlo? Daubrecq je dvignil glavo in pogledal na okno, kakor bi hotel s pogledi prodreti temo. Potem le zopet pogledal na pismo, a se ga ni upal dotakniti, kakor bi se bal kake nevarnosti.  Naenkrat pa se je
ozrl na vrata in potem dvignil pismo ter je odprl.
— Ah! je zavzdihnil veselo, ko je zagledal podpis in je potem poU glasno čital:
»Zaupaj brez skrbi izročitelju tega pisma. On je z denarjem, ki ga je dobil od naju. razkril markijevo tajnost in napravil načrt, kako tebe rešiti. Vse je pripravljeno za tvoj beg. Evfrazija Rousselot.«
Daubrecq je pismo novic preči-tal, mrmraje »Evfrazija . . . Evfrazija« ter se potem približal oknu.
— Potreboval bom dve ali tri ure, da prepilim železni križ, je suš-Ijal Lupin. Ali pridejo Sebastiani in njegovi sinovi zopet semkaj?
— Gotovo pridejo, je ravno tako tiho odgovoril Daubrecq, mislim pa, da me bodo to noč v miru pustili.
— Kaj ne spe v sobi poleg vas?
— Da!
— Ali ne bodo slišali piljenja?
— Ne! Vrata so preveč masivna.
— Dobro! Potem bom hitreje gotov. Pripravljeno imam lestev iz vrvi. Ali boste mogli po njej plezati brez moje pomoči?
— Mislim, da bom . . . poskusil bom ... na členkih rok sem hudo ranjen ... Ah, ti hudiči... komaj da še roke pregibam . . . moči pač nimam več dosti. A poskusil bom vendar ,.. saj' mora biti . ..
(Dalje prinodnjič.)
dr. Frank in Pribičević. Med njihovimi govori je prišlo opetovano do burnih prizorov. Povzročitelj vseh teh burnih prizorov je bil večinoma poslanec R a d i ć , ki neprestano jezika kakor kakšna stara baba.
Koncem seje je predsednik stavil predlog, naj se Radića izključi iz 15, dr. Horvata, Zatluko in dr. Franka pa iz 8 sej. Koncem seje, ki se je končala ob 12.. je znova prišlo do burnih prizorov, ki so Jih povzročili v izključenje predlagani poslanci.
V včerajšnji seji, ki se je pričela ob 12.. je sabor najprvo sprejel predsednikov predlog glede izključenja gori navedenih poslancev.
Na to se je nadaljevala debata o izročitvi posl. dr. Hinkovića sodišču. Posl. Ivan P e r i š i ć je v imenu Starčevićeve stranke prava izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti izročitvi. Po zaključnem govoru referenta dr. Svetislava Popovića je zbornica z glasovi koalicije in Starčevićeve stranke sklenila zavrniti zahtevo sodišča po izročitvi posl. dr. Hinkovića.
Mesto pokojnega delegata Bude Budisavljevića je bil izvoljen za delegata v ^kupnem parlamentu posl. dr. Milenko M a r k o v i ć. Na to so sledile interpelacije. Koncem seje je fzfavil posl. Starčevićeve stranke prava Hrvoj. ki je bil izvoljen v Klanjcu in Garčinu. da si pridržuje klanjski, odlaga pa garčinski mandat. Prihodnja seja je v sredo.
Romunska.
Petrograd gosti sina romunskega pres:olonaslednika Karla. Ruski in romunski listi pišejo pri tej priložnosti o zbližanju obeh držav. Romunska, katere kralj je bil pred prvo balkansko vojno imenovan za ruskega maršala, ie vstrajala na potu, ki si ga je tedaj začrtala ter s tem posvedočila. da je imelo rusko odlikovanje faktično tisti pomen, za kakršnega so ga smatrali v Rusiji in Romunski, ki ga je pa Avstro-Ogrska trdovratno zanikavala.
Vsa dejstva kažejo, da bo prijateljstvo med Rusijo in Romunsko trajno. Dozdaj je Avstro-Ogrska znala med Romunci vzdrževati nezaupanje v namere Rusije, toda madžarski šovinizem je končno prepričal Romunce, da so Madžari njihovi najnevarnejši in najbrezobzir-nejši sovražniki. Obenem so pa Romunci spoznali, da jim R.isiia more le koristiti, nikakor pa ne škodovati. Hohenzollernska kri romunske dira-stiie nikakor ne nasprotuje temu razmerju: med Romunsko in Nemčijo so le dinastične. nikakor pa ne politične zveze.
Splošno mnenje je, da je priš:jl princ Karel v Petrograd snubit. Ce se pridruži političnemu prijateljstvu še svaštvo obeh dinastij, bo zveza obeh držav še bolj utrjena.
V istem času. ko se prinravlja v Petrogradu ta intimna zveza med Rusijo in Romunsko, so se v Bukarešti odigrali prizori, ki v bengalični luči kažejo uspehe naše zunanje politike. Navzlic vsem oficijoznim in napol oficijoznim dementijem je nepobitno dejstvo, da je Avstro-Ogrska izgubila Romunske, svojo zadnjo prijateljico na Balkanu.
Te prizore, ki so se odigrali 29. marca, opisuje oficiiozni »Pester Llovd" sledeče:
Od romunske kulturne lige sklicano ljudsko zborovanje, ki se je imelo baviti s položajem Romuncev v Bukovini in na Sedmograškem, se je včeraj popoldne vršilo pri veliki udeležbi bukareštanskega prebivalstva. Dvorana >Dacia<-, v kateri je prostora za okoli 2000 oseb, je bila prenapolnjena. Med celim zborovanjem je vladala razburjenost proti Avstro-Ogrski in napadali so na najbolj razžaljiv način Avstro-O<rsko in Madžare. Vsi govorniki so govorili zelo ostro, in eden od njih, buka-reščanski univerzietni profesor An-tonescu, je označil madžarski narod kot narod norcev. Vsi govori so izzveneli v želji, Romunci naj se pripravljajo za veliki dan, ko bodo osvobojeni zatirani sedmograski in bukovinski romunski bratje.
Univerzitetni profesor Antones-CU je pojasnil kulturni položaj sedmo-graških Romuncev in je ostro napadal idejo enotne nacijonalne ogrske države. Antonescu je končal z besedami: »Svarim svojo domovino, naj ne sklepa zveze z velesilo, ki se nahaja na vulkanu.«
Antonescujev govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Nato sta govorila general Stoika in profesor Surtu. ki je rekel: »V Evropi so trije narodi, s katerimi se ne more napraviti konca: Poljaki, Bolgari in Madžari. Zgodovina Poljakov Je znana. Z Bolgari je Romunska preteklo leto obračunala. Z Madžari bomo še le v bodočnosti obračunali. (Živahno pritrjevanje.)   Grof Štefan
Tisza je ponudil ogrskim Romuncem perfiden mir. Novi volilni red na Ogrskem podjarmuje Romunce. Madžari hočejo Karpate proti nam utrditi. Odgovor na to ie pripravljanje armade. Sicer se pa Karpati ne bodo mogli proti nam utrditi, kajti do tedaj homo ml imeli vojake ne sanao v Roanunmki, marveč tudi mm Hnliiinejalfcean
Zborovanje se je končalo z resolucijo v prospeh ogrskih in buko-vinskih Romuncev. Zbrana množica je šla potem korporativno pred rusko poslaništvo, kjer so peti rusko himno. Hoteli so tudi pred avstro-ogrskim poslaništvom demonstrirati, toda policija je zaprla vse ceste, ki vodijo tja.
Seveda je spričo  teh dogodkov
v Bukarešti in potovanja princa Karla v Petrograd le slaba tolažba, če Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo, da je romunski prestolonaslednik pri svojem zadnjem obisku v Berolinu opetovano izjavil ondotnim merodajnim krogom, da ostane Romunska navzlic lanskemu slabemu razpoloženju na strani trozveze, ker je to eksistenčni pogoj Romunske. Ravnotako bo ta dejstva kaj malo izpremenil dementi romunskega ofi-cijoznega lista -L' Independance Roumaine , da se po omenjenem zborovanju ni klicalo pred kraljevsko palačo »Proč z Avstrijo!«
Štajersko.
Deželni šolski svet je imenoval v
svoji seji dne 28. marca gdčne. Ivanko Strašek za definitivno učiteljico v Globokem in Ano M a t k o za definitivno učiteljico v Kapelah pri Brežicah.
Za sklicanje štajerskega deželnega zbora v času, ko državni zbor ne zboruje, se je zavzela Pantzeva klerikalna struja v štajerskem deželnem zboru v neki resoluciji strankinega izvrševalnega odbora. V tem zasedanju bi se naj razpravljalo o deželnem poračunu. Ker šteje ta struja v štajerskem deželnem zboru le 4 poslance, pač ni upanja, da bi se kdo posebno na njene želje oziral.
Štajerska kmetijska   družba je
imela v petek in soboto v graškem deželnem dvorcu svoj 91. redni občni zbor. Iz poročil posnamemo, da šteje družba sedaj na Sp. Štajerskem 57, na Srednjem Štajerskem 54 in na Zg. Štaierskem 30 podružnic s skupno 17.950 člani. Za družbino pisarno, za list in za pospeševanje kmetijstva se je lani skupno izdalo 476.685 K. Za letos je proračunano 576.352 K izdatkov in 571.212 K dohodkov. Odobrila se je ustanovitev nove podružnice v Škofji vasi in pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Sprejel se je tudi predlog, da naj ima v bodoče ravnatelj šentjurske kmetijske šole J. B e 11 e pripadati osrednjemu odboru družbe kot virilist. Letos so se zopet vršile volitve, ki so bili prav interesantne. Med Nemci se je trudila doseči Pantzeva skupina (krščanski so-cijalci) največ članov osrednjega odbora^ pa je imela le uspeh v skupini Zg. Štajer: drugod je propadla, ker so nemški nacijonalci in konservativci skupno glasovali. Slovenci so volili kompromisne kandidate izvoljeni so Franc R o b 1 e k iz Žalca, Lovro P e t o v a r iz Ivanjkovee, poslanca Verstovšek in Ozmec, župan Thaler iz Št. Uja in učitelj Gabrijel Majcen iz Maribora. Čudimo se. da so volili naši delegatie Verstovška in Majcena, ki nista aktivna člana nobene podružnice in se na kmetijstvo tudi bore malo razumeta. Verstovšek bo povrh tega v osrednjem odboru delal samo zgago. Odlikovani so bili za velike zasluge v prilog našemu kmetijstvu od Slovencev Ivan B e 11 e (z zlato kolajno), potov, učitelj Franc G o r i č a n in nadučitelj Franc Praprotnik (s srebrno kolajno), oskrbnik K o -v a Č i č in vinarski instruktor Franc Štumberger (z bronasto kolajno). Trgovec A. TurnŠek iz Rečice je dobil priznalno diplomo.
Žalostne razmere v Dravinjski dolini. Prijatelj našega lista nam piše: Te dni me je zanesla pot tudi v Dravinjsko dolino. Vsakega zavednega Slovenca mora srce boleti, če vidi, kako zelo se je tod vgnjezdila nemškutarija. Konjice imajo tako nemško lice, da si misliš, da si že kje v popolnoma nemškem delu dežele! V Ločah, večji farni vasi, ni niti enega slovenskega napisa. Vsi trgovci in obrtniki imajo le nemške napise. Po cesti slišiš nemško govorico in otroci te pozdravljajo z »Griiss Gott«. Na kolodvoru sem se komaj sporazumel z uradnikom; le zelo nerad mi je odgovarjal v slabi slovenščini. Na šestrazrednici so sami nemški učitelji in učiteljice. Povprašal sem, kdo je župnik v tej fari. Reklo se mi je, da tisti Kasel, ki je bil včasi v Središču kaplan in je bil znan vsled svojega politiziranja, V Ločah pa Je očividno čisto miren. In tako pride-
mo do iste slike povsod: kjer ni slovenskega posvetnega razumniStva,
se nihče ne vpira nemškemu napredovanju. Duhovščina Je sicer anodna najojstrejšega boja proti — slovenskim naprednjakom, nemškutar-Jev, ki gotovo pri nas niso klerikalcu pa si ne upa dotakniti Napredne časopise in samostojno misleče slovenske obrtnike in trgovce bojkotira — svobodomiselnim nemškutarjem pa nosi duhovščina sama denar in Jih še ljudem priporoča. Poslanca Dravinjske doline sta gg. Pišek in Novak. Slednji sedi v deželnem zboru in je za svojo osebo zaveden Slovenec; mož je pa že v letih in se mu najbrže boja ne ljubi. Pišek pa — kaj bi govoril! Če ne bo kakih sprememb, bo vsled sistematičnega dela nem-škutarije Dravinjska dolina popolnoma ponemčena. Trgovci in obrtniki so že itak danes sami nemškutarji, kmetje so vsled znane klerikalne ^narodne« vzgoje docela indiierentni.
Šoštanj. Kakor že naznanjeno, priredi naša čitalnica v nedeljo 5. aprila ob 3. uri popoldne narodno igro »Rokovnjači«. To je ena največjih iger, kar jih ie bilo na našem odru! Ker bo ta igra zahtevala ne samo veliko truda ampak tudi veliko stroškov, se pričakuje, da nas od blizu in daleč razveselite z mnogobrojnim obiskom! Radi bi tudi videli pri nas v večjem številu Slovenj-gradčane in Šmarčane! Pridite in mi vam bomo obisk vrnili! Zveza z vlaki nad vse ugodna!
Ruše. Tukajšnje kmečko bralno društvo ima v nedeljo, 5. aprila t. 1. v gostilni gosp. J. Pinteriča ob 5. uri popoldne svoj občni zbor. Pri nesklepčnosti se vrši občni zbor eno uro pozneje brez ozira na število udov z istim dnevnim redom.
O naseljevalnem delu »Siidmar-ke« v Slov. gor. poročajo »Mitt. d. Siidm.^: ^Zadnje tedne je doseglo naseljevalno delo »Siidmarke« v Slovenskih goricah tri nove uspehe. Naselili ste se dve rodbini iz Nemčije na dveh poprej slovenskih posestvih, obsegajočih skupno 38 oralov. S tem se je nemštvo okrepilo za glasove v 4 občinah, koder so ta posestva raztresena. Nadalje se je dalo mlademu Nemcu posojilo, da si je kupil manjše posestvo v eni izmed naivažnejših občin v Slov. gor. Skupno je dosegla »Sudmark« v 1. 1914. pri naseljevanju te-le uspehe: naselila je 5 rodbin (od teh tri iz rajha) z 29 glavami na 95 oralih zemlje; zasigurala je za nemško posest 113 oralov in kupila od slovenskih posestnikov dve manjši zemljišči: skupnno se je torej na novo pridobilo za naseljevanje Nemcev 220 oralov zemlje.«
Drobne novice. Iz Ormoža poročajo: 211etna hčerka italijanskega izdelovatelja opeke je prilivala v goreči samovar iz steklenice špirit. Pri tem je steklenica eksplodirala in dekle je dobilo tako hude opekline, da je čez nekaj ur umrla. — Iz R o -g a t ca. Pred dobrim tednom je zgorelo hišno in gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Palirja v Podplatu. Bilo je vredno kakih 2000 kron, zavarovano je pa bilo za 4000 K. Nekaj dni kasneje se ie Palir v gostilni napil m pri tem izdal, da je zažgal sam. Dali so ga pod ključ. — IzJareni-n e. V Jareninskem dolu je umrl posestnik Anton Šparl. — Iz Ptuja. Na ptujskem kolodvoru je zadela v nedeljo kap ženo železniškega sprevodnika Bizjaka iz Maribora. Napravila ie v Ptuj s svojo družino nedeljski zlet.
Koroško.
»Madchen ftir Alles« je koroški poslanec Dobernig. V nedeljo je imelo namreč društvo nemških državnih nastavljencev na Koroškem v Celovcu svoj redni občni zbor, na katerem je bil poslanec Dobernig izvoljen za častnega člana. Dobernig je tudi časini član koroške kmečke zveze, raznih obrtnih organizacij, torej uni-kum, ki zna zastopati interese vseh stanov. Čudno bi seveda bilo, če bi Dobernig pri tej priliki molčal. Po-vspel se je do trditve, da se mora organizacija nemških državnih nastavljencev na Koroškem vpoštevati tudi z državnega stališča, ker nima drugega smotra, nego »die Erhaltung der bewahrten, dem Frieden Karn-tens zutraglichen und daher auch in hervorragenden Staatsinteresse ge-legenen Verhaltnisse an der sudli-chen Grenze des Reiches«. Seveda je to v državnem interesu, če nemški uradniki ne vpoštevajo niti najprimi-tivnejših jezikovnih pravic, ki so tretjini koroškega prebivalstva zajamčena po državnem temeljnem zakonu, če nemški nradniki na najbru-talnejši način puste aretirati slovenske davkoplačevalce, ki na kolodvorih slovenskega dela dežele zahtevajo vozne listke v slovenskem jeziku. Naše mnenje je pa pač, da nemški uradnik na Spodnjem Koroškem nima druge naloge, nego da germani-
zuje. In tega prepričanja je gotovo tudi poslanec Dobernig!
Deffravdant. Iz Rožne doline poročajo: Pri tukajšnjem poštnem uradu uslužbeni pismonoša Franc Bo-schank Je dobil od strank 400 kron, ki naj bj tih oddal na pošto. Boschank pa Je obdržal denar za se ter pobegnil. Do zdaj ga še niso dobili.
Aretiran Anglež v brzovlaku. Iz Beljaka poročajo: 30. marca je nastal v brzovlaku, ki vozi po turski železnici, med pasažirji II. razreda za* radi nekega okna prepir. Eni so hoteli imeti okno zaprto, drugi pa odprto. Sprevodnik je hotel posredovati, toda neki elegantno oblečen gospod ga je nekoliko v stran porinil. Nemško navdahnjeni sprevodnik je seveda hitro poklical na pomoč policijo. Med tem se je pa vlak odpeljal V špitalu na Dravi pa so dotičnega pasažirja aretirali ter ga izročili okrajnemu sodišču. Aretiranec je bogat trgovec iz Anglije in se je vračal iz Trsta domov. Tako bo nadutost nemških zagrizenih železniških nastavljencev na Koroškem znana tudi v Angliji.
Poskusen samomor. Iz Beljaka poročajo: Včeraj ob tričetrt 1. popoldne so našli igralko Zofijo Urban nezavestno v njenem stanovanju. Zastrupila se je z veronalom. Prepeljali so jo v bolnico.
Primorsko.
Volitve v II. razred v Gorici se
vrše jutri, v četrtek 2. aprila. Slovenci, ki so kljub zvezi Italijanov, Nemcev in socijalnih demokratov rešili pri volitvah za III. razred častno svojo nalogo, se ne bodo dali opla-šiti po neuspehu in pojdejo kot en mož tudi v II. razredu na volišče. Kandidatje za II. razred so gg.: Be-žek Viktor, c. kr. ravnatelj; dr. Er-nest Dereani, zdravnik; Viljem D o m i n k o, ravnatelj v pokoju; Ernest E r n e 11 o, trgovec; Josip Fon, državni poslanec; Sikst Hro-v a t i n, c. kr. poštni oficijal; dr. Ka-rol P o d g o r n i k, odvetnik: dr. Bogumil V o š n j a k, vseučiliščni docent.
Izjava. Ciril Metodovo moško učiteljsrvo, zbrano na sestanku 26. marca 1914 na Acouedottu v Trstu: 1. Obsoja dopis »Zarje* z dne 18. marca 1914 št. 820, pod naslovom »Zavodi družbe sv. Cirila in Metoda in delavstvo«, ker ima ta članek namen vzbujati med ljudstvom, posebno delavstvom nezaupanje do C. M. D. 2. Protestira proti trditvi, da se na C. M. zavodih krajša urnik v svrho politične agitacije; zavrača to trditev kot zlobno in neresnično podtikanje, ki ima namen škodovati ugledu C. M. zavodov. 3. Se izreka za narodno in prosvetno delo, ker se zaveda, da vestno vrši svojo družbeno dolžnost in nič manj točno ne deluje za po-vzdigo šole, kakor za povzdigo naroda. 4. Odklanja vsak terorizem in siljenje k narodnemu delu, ker isto vrši popolnoma svobodno po lastnem nagnenju in prepričanju, zato zavrača vsako nasprotno trditev. 5. Isto-tako se zavaruje proti komentarju »Edinosti« z dne 20. marca t. 1. pri odgovoru »Zarji«, posebno proti podtikanju avtorstva »Zarjinega« članka — ter: 6. Izjavlja, da med njimi ni pripadnikov takozv. »učiteljskih novostrujarjev« in so vsa tozadevna namigavanja od strani »Edinosti« neodgovarjajoča istini, in se v prihodnje odločno zavaruje proti širjenju takega javnega mnenja. 7. Obsoja vlačenje privatnih gostilniških pogovorov v javnost, posebno, če se zamenjuje pojme in besede, ki dajejo vsaj stvari popolnoma drugo lice, in pričakuje od merodajnih faktorjev, da v prihodnje kaj enakega preprečijo, da se ne pripeti več.
Detašma za Albanijo. Iz Trsta poročajo: Včeraj ob 8. zjutraj se je z Llovdovim parnikom Baron Gautsch odpeljal avstro-ogrski detašma za mednarodno komisijo v Albaniji. Detašma obstoji iz 60 mož pehotnega polka št. 97 pod poveljništvom nad-poročnika Alfonza Martina. Ostali bodo najbrže do jeseni v Albaniji.
Izpuščen špion. Iz Pulja poročajo: Gimnazist Ciana iz Vodnjana, ki je bil pred kratkim aretiran zaradi špionaže, je bil vsled ukaza graškega kornega poveljništva izpuščen. Baje so tudi ustavili postopanje proti njemu.
Volitve v istrsko zdravniško zbornico so razpisane na dan 15. aprila t L
Drobne novice. Vlomi in tatvine se vedno bolj širijo po Trstu. Na Istrski cesti so včeraj opoldne Mariji Pi-terijevi odnesli neznani vlomilci opoldne, ko je ni bilo doma, raznega blaga, srebrnine in drugih stvari za 30 kron. Tudi nekemu čevljarju so neznani tatovi odnesli opoldne iz delavnice zlato urno verižico. — lSletni Martin Lnpus, ki je uslužben pri Llovdu, Je bil napaden v ulici Sanita od neznanca, ki mu Je vzel tobačnico.
v kateri je imel deček vse svoje prihranke. Aretirali so na dečkovo ovadbo nekega 181etnega Elija Frau-sina, pri katerem so našli ukradeni denar. — Telesna poškodba. V kavarni Trieste v ulici Sv. Mavricija sta se sprla 3fletni kovač Alojzij Picco in Filip Pelizzon ter je med prepirom sunil Pelizzon Picca z nožem tako, da mu je poleg drugih poškodb predrl tudi pljuča. Piccota so prepeljali v bolnico, Pelizzona pa je pobegnil. Ponoči so potem aretirali napadalca Pelizzona. — Triletni otrok padel z okna. Predvčerajšnjim ob 6. zvečer je 31etna Alica Codig-notto, ko je bila sama v stanovanju, ulica Coroneo, zlezla na okno kuhinje, kjer je izgubila ravnotežje ter padla iz tretjega nadstropja na dvorišče. Pri padcu je zadobil otrok težke notranje poškodbe. — Mrtvo so našli 651etno A. Driusi v njenem stanovanju v postelji. Že od sobote ie niso sostanovalci videli. Ko so včeraj po daljšem trkanju vdrli v njeno stanovanje, so jo našli mrtvo.
Volitev delegatov za glavni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda.
Kakor smo že včeraj na kratko poročali, so se vršile v nedeljo volitve delegatov za glavni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda. Zmagali so Italijani s pomočjo Nemcev. Seveda se pa tudi mnogo slovanskih volilcev ni udeležilo volitev, čeprav so jih opetovano k temu pozivali. Izid volitev je bil sledeč:
A. Skupine službodajalcev.
1. kategorija A—D.
Vpisanih volilcev 605; oddani h glasovnic 448 (74%). Izvoljeni delegati (nemŠko-italijanska kandidatna lista), 253 glasov: dr. Edvin Ambro-sitseh, Ernesto Camus, dr. Vittorio Cesciutti, dr. Edoardo Gasser. Izvoljeni namestniki (slovenska kandidatna lista), 194 glasov: dr. Maks Obersnel, Trst; dr. Karel Podgornik, Gorica: dr. Edvard Slavik, Trst; Franc Prime, Trst (Zaporedna se je za namestnike določila v zmislu poslovnika z žrebom).
2. kategorija B.
Vpisanih volilcev 330; oddanih glasovnic 215 (65%). Izvoljeni delegati (nemško-italijanska kandidatna lista), 163 glasov: Leopoldo Brunner, dr. Carlo Saitz, Maksimilijan Sa-massa, ing. Giuseppe Metlicovitz. Izvoljeni namestniki (slovanska kandidatna lista), 48 glasov: Josip Lon-čarič, Ljubljana: Ivan Caharija, Nabrežina: Ivan Ogrin, Ljubljana; Dra-gotin Hribar, Ljubljana. (Zaporedba kakor zgoraj.)
3. kategorija C.
Vpisanih volilcev 995: oddanih glasovnic 551 (55%). Izvoljeni delegati (nemško-italijanska kandidatna lista), 440 glasov: Giorgio Bombig, Gustavo Carmelich, Elvino Dreossi, dr. Giorgio Mann. Emilio Oblath. dr. Rodolfo Parisi, Leopoldo Popper, Raimund Ranzinger, Giulio Tromba, Kari Zinner. Izvoljeni namestniki (slovanska kandidatna lista), 101 glas: Ivan Bonač, Ljubljana; Anton Radovič, Nabrežina: Karel Dvornik, Split: Franc Abram, Trst: Tomaž Gruden, Nabrežina; Fran Hajnrihar, Škofja Loka; Ivan Šutej, Jelendol; Ivan Knez, Ljubljana; Fran Hmelak, Trst; Fran Jurca, Postojna. (Zaporedba kakor zgoraj.)
D. Skupine nameščencev.
1. kategorija A—D.
Vpisanih volilcev 1622, oddanih glasovnic 1259 (77*6%). Izvoljeni delegati (nemško-italijanska kandidatna lista), 760 glasov: Antonio Braidot, Ludvik Sadleder, Emanuele Segre, Andrej Willisich. Izvoljeni namestnici, (slovanska kandidatna lista). 492—495 glasov: Anton Trtnik, Trst; Anton Sluga, Trst; Karel Sluga, Trst; Karel Tomšič, Postojna. *
2. kategorija B.
Vpisanih volilcev 1862; oddanih glasovnic 1443 (77*5%). Izvoljeni delegati (prva nemško-italijanska kandidatna lista), 860 glasov: Francesco Borri, ing. Aldo Forti, Franc Wenzel, Giovanni Zottig. Izvoljeni namestnik (druga nemško - kandidatna lista). 410—415 glasov: Carmello Luca-telli, Kari Schueila, Robert Stahl. Ernst Zimmermann. Slovanska kandidatna lista je dobila 142 glasov; Kamil Pammer pa 83 glasov.
3. Kategorija C.
Vpisanih volilcev 4256; oddanih glasovnic 3102 (729%). Izvoljeni delegati (prva nemško - italijanska kandidatna lista), 2087 glasov: Giuseppe Angeli, Pietro Cori, Heinrich J ost, Riccardo Mark) Levi, Marcello
Polli. Arturo   Prezioso, dr. Vittorio
Scampiechio, Pino Serosoppi, Anto-nio Sponza, Pietro Tironi. Izvoljeni namestnici (druga nemško - italijanska kandidatna lista), 747 glasov: Arturo Bonadei, Otto Brunner, Giu-!io Canarutti, Silvio Cocligi, Osvaid Hanne. Carlo Ivancich. Ludvik Kirch, Marcelio Marass. Oto Schneider, Ev-gen VVaschek. Slovanska kandidatna lista je dobila 253 glasov. Skupni rezultat je ta. da imajo Italijani 28 in Nemci 8 delegatov, dočim so namestniki sledeče porazdeljeni: 22 Slovanov, 6 Italijanov in 8 Nemcev.
Dnevne vesti.
-j- Nemška budalost. V Mariboru
so imeli Nemci shod, na katerem je govoril dr. Mravlag o slovanski nevarnosti. Na njegove čenče se pač ne bomo ozirali, le eno samo stvar naj pribijemo. Ta dr. Mravljak se je povzpel do trditve, da dve tretjini s'o-venskih uradnikov ne zna korektno nemško govoriti in pisati. Ce se pomisli, da so vse naše gimnazije ali dvojezične ali vsaj v zgornjih razredih popolnoma nemške, se spozna, kako budalost je ta dr. Mravlag zinil. Slovenski uradniki znajo večinoma dosti bolje in korektnejše nemški, kakor pa nemški uradniki sami, ker se ti svojega odurnega dijalekta nikoli ne morejo odvaditi. Treba je le primerjati uradne spise slovenskih in nemških uradnikov, pa se vidi. da pišejo slovenski uradniki izborno lepo nemščino, nemški uradniki pa niso v stanu zatajiti svojega duševnega sorodstva z različnimi \Vurzelseppi. Nasprotno pa poglejmo, kako znajo nemški uradniki jezik prebivalstva, kateremu uradujejo. V šoli se slovenskega jezika niso učili in v občevanju s Slovenci tudi ne. ker se Slovencev sploh ogibajo. Slavnoznani »kur-2 . ki niso drugega kakor karikatura, so tista čudodelna naprava, v kateri se Nemci nauče slovenskega jezika tako. da se jim mora vsak človek smejati. Še tisti pruski kolonijalni uradniki, ki divjajo v Afriki, se nauče bolje zamorskega jezika, kakor med Slovenci službujoči nemški uradniki slovenskega. Neštetokrat smo že imeli priliko natisniti uradne spise, ki so jih spisali nemški uradniki v slovenskem jeziku in vsak teh spisov je bil pravi škandal. Če je slovenski hlapec šest mesecev v nemških krajih, zna navadno bolje nemški kakor tak nemški inteligent. ki uraduje pet let med Slovenci. Kako pa nemški uradniki slovenščino šele <ore! Če jih človek posluša, ga nora res prijeti sveta jeza in marsikdo bridko obžaluje, da je po postavi prepovedano reagirati na tako norčevanje našega jezika z brutalno-stimi.
— Vojna zoper pravico slovenskega jezika. Nemci kar divjajo, ker se je Zveza slovenskih odvetnikov s posebno spomenico oglasila pri pravosodni upravi in zahtevala, da naj se priznajo slovenskemu jeziku najpreprostejše pravice, ki jih mora kak narod zahtevati. V časopisih in na shodih grme Nemci zoper preskromne slovenske zahteve in pritiskajo na vse načine, da se tem zahtevam ne sme ugoditi. Argumenti, s katerimi se Nemci bore. so naravnost smešni. Kaj mislijo Nemci, da se bo kak narod zadovoljil s tako brezpravnostjo, kakor smo je deležni Slovenci? Ta nemški boj nam kaže, da nas hočejo vzdržati v sužnosti. — Na slovenskih poslancih je, da to nemško nasilnost premagajo, zlepa aH zgrda, če treba tudi z najskrajnejšimi sredstvi.
— Aprilska šala. Agramer Tag-blattu« je poslal nekdo z Dunaja tole brzojavko: »Kakor poročajo iz Ljubljane, se v najkrajšem času ustanovi višje deželno sodišče v Ljubljani. Intervencija slovenskih pravnikov v justičnem ministrstvu je imela za posledico, da bodo predsedniku graškega nadsodišča Pitreichu odvzeti posli glede slovenskega jezikovnega ozemlja.« — Kdo je to konfuzno vest spravil v sicer resni zagrebški list. ki je o naših razmerah navadno dobro poučen, nam ni znano, vsekakor pa ni umestno, da se na tak način norčuje iz naših narodnih zahtev.
+ Obravnava proti splitskemu županu. Ob času sijajnih zmag bal-anskih armad nad Turki so prirejali po Dalmaciji velike manifestacije v proslavo slovanskih zmag. Takšna manifestacija se je vršila tudi v Splitu. In na tej manifestaciji je govoril tudi splitski župan Vicko K a -t a 1 i n i ć. Njegov govor je bil sicer navduševalen, po vsebini pa docela nedolžen. Vkljub temu so uvedli proti županu kazensko preiskavo in delegirali za ta proces deželno sodišče v Celovcu. In končno je bil župan Katalinić obtožen, da je ščuval množico proti državnim oblastnijam. Preiskava je trajala poldrugo leto in zdelo se je, kakor da bi se hotelo kazensko postopanje proti županu Ka-
taliniću sploh ustaviti. Toda ta račun
se ni vjemal. Kakor namreč poroča splitska »Sloboda«, je sodišče v Celovcu razpisalo obravnavo proti županu Kataliniču na dan 1. maja. Za-
govorništvo splitskega župana je prevzel, kakor je znano, ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in sicer zgolj radovoljno, iz kolegijalnosti kot
župan ljubljanski nasproti svojemu tovarišu županu drugega največjega
jugoslovanskega mesta na avstrij-sKem slovanskem jugu.
— Pavšlarjeve vodne sile in Krantska dežela. Včeraj se je pri višjem sodišču v Gradcu vršila vzklicna razprava o tožbi Tomaža Pavšlarja proti kranjski deželi zaradi prevzetja Pavšlarjevih vodnih sil na Savi. Ker smo o razpravi, ki se je vršila pri ljubljanskem deželnem sodišču, ob-nrno že poročali, je stvar čitateljem itak znana. Pavšlar stoji na stališču, da je dežela njegove vodne sile prav-noveliavno kupila, dežela pa trdi, da ne. V prvi instanci je Pavšlar pravdo izgubil; graško višje sodišče razglasi razsodbo pismeno.
-1- Šišenski protestantje. Spod-nješišenski občinski odbor je sklenil, da postavi še par petrolejskih svetilk, kakor se nahajajo pred občinsko hišo in pred cerkvijo. Dosedanja razsvetljava je popolnoma nezadostna. Dogodilo se je že več nesreč. Če je le nekoliko viharna noč, tedaj pogas-nejo sedanje svetilke. In znano je več slučajev, ko so razni individui izrabili tako temo. Občinski odbor se je vsega tega prav dobro zavedal. Hotel je pa tudi, da ljubljanski izletniki ne bodo polagoma zapuščali Šiške. Toda znani šišenski »protestant« Orehek le po naročilu deželnega odbornika dr. Pegana vložil protest proti temu sklepu obč. odbora. In ravno to je značilno, da referent za občinske zadeve v dež. odboru naroča proteste proti sklepom obč. odbora, ik so v največjo korist ne samo > škarjev. marveč vseh ljudi, ki prihajajo v Šiško. Ni dolgo od tega, ko je Orehek. oziroma dr. Pegan protestiral proti napravi prepotrebne kanalizacije po državni cesti. Šiška naj ostane torej v vodi ter ostane v temi. Vam se precej sumljivo zdi, da se klerikalci v 5 lako zelo boje sve*-lobe. Tema pač dobro služi bodočim kutarskim osrečevalcem in reševalcem Spodnje Šiške pri njihovih po-nočnih aventurah.
— Svečanost v proslavo SOOlet-nice zadnjega ustoličenja koroških vojvod priredi > Branibor skupno z ostalimi ljubljanskimi narodnimi društvi v soboto dne 2. maja v Narodnem domu v Ljubljani. Prosimo naredna društva, naj se na to prireditev ozirajo.
— Javno predavanje priredi g. A. Chraska v četrtek ob osmih zvečer v šolski dvorani pri evangeljski cerkvi na MarijeTerezije cesti. Vstop vsakomur prost
— »Narodno Jedinstvo«. V Zagrebu je pričel pod tem imenom izhajati nov tednik, ki ga urejuje znani hrvaški pisatelj in publicist Milan M a r j a n o v i ć. Program novega lista je podan že v njegovem imenu: bori se za idejo narodnega eclinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev. List stane do konca leta 9 K, za tr: mesece 3 K, za 1 mesec 1 K. Naro, ino je pošiljati na upravo »Narodnoj: Jedinstva«, Zagreb, Savska cesta št. 10. Prva številka tega lista je izs'a preteklo soboto. Sodeč po tej ž jvilki, bo list prav spretno urejevan. Priob-čeval bo tudi slovenske Članke. V prvi številki čitamo V. Knafličev članek o »Slovenskem novoilirstvu«, ki je prav zanimiv. List toplo priporočamo slovenskemu občinstvu. V Ljubljani se list prodaja v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici.
— Umestna beseda! Uvodoma
svojih »Slovenskih pisem« je napisal VI. Knaflič v zagrebškem »Narodnem Jedinstvu« to-le: »Slovenska, ne »slovenačka«. Kdo si je neki izmislil to neznosno adjektivačkanje? Ne morejo li Srbi in Hrvati govoriti in pisati o slovenski literaturi, umetnosti, politiki, ne pa o slovenački?! To ni nikaka veleiteta. Ravno tako na primer ne odobravam, da pišejo nekateri slovenski pisci dosledno le ^hrvaški« mesto »hrvatski itd. Imenujte nas, kakor se imenujemo sami!« — To so prav umestne besede, ki jih bo treba vsestransko uvaže-vati.
— Novo vojaštvo. Včeraj opoldne se je pripeljal 3. bataljon 31. domobranskega pehotnega polka, ki je prestavljen iz Tesinja v Ljubljano. Generalni major S c o 11 i je pozdravil došle častnike. Zupan dr. T a v -čar je pozdravil častnike in moštvo v imenu mestne občine.
— Pri 31. domobranskem polku, od katerega se je včeraj opoldne semkaj pripeljalo 300 mož s častniki, drugi pa šc pridejo, so pomešane tri narodnosti in sicer so med njimi Čehi, Poljaki in Nemci. Ta polk je bil v lanski krizi za predstraio na balkan-
ski meji, vsled tega je toliko moštva odlikovanega s križci. — Naši zadnji Alpini t. j. 3 stotnije in oddelek strojnih pušk se poslove od nas ter preselijo na Goriško dne 17. t. m., drugi so pa že odšli preje. Prvim: dobrodošli, drugim: na svidenje, soro-jaki!
— Nov imenik vseh slovenskih knjig izide še ta teden. Izda ga Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski kraj za svoje člane in člane svoje javne ljudske knjižnice, ki ima vse v tem imeniku navedene knjige na razpolago. Knjižnici se je tekom treh let obstoja posrečilo zbrati pravi zakiad slovenske literature in se v njeni zbirki nahajajo dragocene knjige, ki jih danes nikjer več že ne dobiš. Šentjakobska knjižnica je zaradi tcj(a ponos pred vsem društva, ki jo vzdržuje, ponos je pa lahko tudi do 9(hJ vpisanih obiskovalcev, ki najdejo v njej vedno dovolj zabave in pouka. Omenjeni imenik se dobi od sobote dalje v knjižnici, ki posluje na Vožarskem potu št. 2 to je koncem Floriianske ulice In začetkom Karlov ko ceste — postajališče električne cestne železnice. Knjižnične ure so vsak torek, četrtek In soboto od 6. do 9. zvečer In ima v knjižnico pristop vsakdo, ne samo iz šentjakobskega, ampak tudi iz poljanskega, vodmatskega, dvorskega in drugih okrajev ljubljanskih, kakor tudi iz okolice našega mesta.
— Slovensko društvo »Triglav« v Belgradu izjavlja tem potom v odgovor na mnoga povpraševanja po gosp. Radu Rožaju, abiturijentu, sedaj v Kranju, da dotičnik ni član gornjega društva in da na podlagi tega dejstva društvo »Triglav« odklanja vsako odgovornost glede imenovanega gospoda.
— Službe v Bolgariji. Kakor se od dobro informirane strani naznanja, se v zadnjem Času množe primeri, da prihajajo avstrijski državljani v Bolgarijo z namenom, da bi v on-dotnih bankah, lekarnah, trgovinah ali drugih poklicih iskali službe. Do-tičniki. ki poprej večinoma niso sklenili stalnih službenih pogxlb in ki veCkrat nimajo niti primerne strokovne izobrazbe ter v jezikovnem oziru po navadi niso dovolj izobraženi, ne morejo vsled tega dobiti mesta in se jih pogostoma mora po posredovanju c. in kr. zastopniških oblasti poslati domov. Vsled tega se mora svariti pred izselitvijo v Bolgarijo, ne da bi se poprej sklenila stalna službena pogodba ali pa preskrbele od c. in kr- zastopniških oblasti v Bolgariji natančne informacije glede nameravane službe, ker potreba za pisarniške moči in druge nastavljen-ce v posameznih obrtnih panogah tam nikakor ni tako velika, kakor se pomotoma domneva: tudi se sodi, da obeti na Drimerne službe tudi v bližnji bodočnosti še niso ugodni.
V Borovnici je zgorela, kakor smo že včeraj poročali, parna žaga lesotržca Antona Kobija. Škode je baje kakih 40.000 kron.
Preprečena železniška nesreča. Pretekli četrtek popoldne je šel triletni sin bajtarja Franca Gruma v Zalogu neopaženo iz stanovanja svojih staršev. Zašel je na železniški tir ravno v hipu, ko se je tovorni vlaK bližal postaji. Strojevodja je še pravočasno ustavil vlak.
Iz Litije. Koze so v Litiji popolnoma prenehale; prostori, kjer so bili bolniki, so razkuženi. Smrtnega slučaja ni bilo nobenega. Da je ta bolezen bila lokalizirana le na tovarniško osobje, se imamo zahvaliti zdravstveni oblasti, ki je na to zelo pazila in tudi na to, da se je večinoma ljudi dalo cepiti koze. Zdaj bodo velikonočni prazniki prijetni, ker je ta nevarnost odstranjena.
Neprav zdravnik. V petek zvečer je aretiralo orožništvo v Škofu Loki nekega agenta za stroje,ki se je izdajal za zdravnika ter prodajal lahkovernim ljudem ničvredna zdravila proti glavobolu, epilepsiji itd. Izročili so ga okr. sodišču.
Volitev župana v Varaždinu. Dne 28. marca je bil v Varaždinu na novo izvoljen za župana poslanec dr. Pero M a g d i č , podpredsednik hrvaškega sabora. Kakor je znano, je bil dr. Magdić že preje župan, bil pa je pod Cuvajevim komisarijatom suspendiran od županstva, ker je bil, kakor vsi narodni ljudje trn v pet; tiranu Čuvaju. Magdić je moral vrhu tega pretrpeti Še najrazličnejše per-sekucije, no, za vse to je po padcu Cuvajevega režima dobil zadovoljivo zadoščenje: bil je izvoljen ponovno za poslanca, počaščen je bil z dostojanstvom prvega podpredsednika hrvaškega sabora, sedaj pa ga je tudi še domače mesto izbralo vnovič za svojega župana. Novemu varažiin-skemu županu, ki je vnet prijatelj Slovencev in ki porabi vsako priliko, da poseti Ljubljano in našo krasno Gorenjsko, naše čestitke!
Kinematograf »kleal«. Predvajanje Gaumontfilma »V viharju pogube« želo je občno priznanje. Režiser
je znal sestaviti slike očarujoče lepote in umel vzdržati gledalca v ved-ni nestrpni napetosti. Dejanje je lahko umevno in je polno ganljivih momentov. Predstave kakor ko navadi. Za 10 vin. zvišane cene.
V Ameriko so se te dni hoteli izseliti ter se izogniti vojaški dolžnosti 181etni Manderič Božo, lSletni Niko Novakovič, 201etni Božo Krajnović vsi iz Vrebaca, občina Medak ter 19-letni Janko Hrnjak iz Sošice na Hrvaškem, pa jih je policija na kolodvoru ustavila, potem pa odgonskim potom odpravila nazaj v njihove do-movne občine.
Dezertlral. 19. marca je dezerti-ral Andrej Scharf iz Waldensteina na Koroškem, ki je služil pri tukajšnjem topničarskem polku. Baje jo je popihal v Švico.
Izgubljene stvari v času od 17. do 31. marca. 1 bankovec za 10 K, 1 očala z etuijem, 1 zlata damska ura Lrez verižice, 1 usnjata zapestnica s srebrno uro, 1 črna denarnica s 40 K, 1 obroček s ključi z verižico (4 kosi), 1 srebrna športna verižica z obeskom revolver, 1 rjava pompadura z očali, 1 črna denarnica s 5 K 60 vin., 1 zlata damska ura z verižico, 1 črna pompadura z različnim stvarmi, 1 zlat uhan z diamantom, delavska knjižica na ime Bevc, 2 vozna plašča, 1 ročna torbica z denarnico s približno 15 K, 1 rumena denarnica s 14 K. Na j d e n e s t v a r i v času od 17. Jo 31. marca 1914t 1 lorg-non, črn: 1 zidarska mreža; 1 rujava denarnica s 4 K; 1 K 04 vin. denarja brez denarnice; 1 hermeiinski mui; 1 pasja vratna veriga iz usnja z marko; 1 bankovec za 20 K; 1 kos svile, približno 2 m dolg, za obleke; 2 zlata poročna prstana; 1 boa iz bobro-vine; 1 delavska knjižica na ime »Lenič«; 1 vozna svetilka; 1 damska torbica brez denarja: 1 bankovec za 10 K: 1 denarnica z 2 K; 1 sesalnica za kolo; 1 damska torbica iz baržu-na z denarnico; 1 denarnica s 94 vin. in 1 ročna torbica z denarnico s 13 K.
Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pod Trančo štev. 2, tretje nadstropje.
Razstava divjih zveri v areni Narodnega doma ostane le še kratek čas v Ljubljani. Kdor si hoče ogledati zanimiv spored, posebno pa dresure levov, naj ne zamudi ugodne prilike.
Društveno naznanila.
III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani I, 1914. Seja finančnega odseka vrši se jutri v četrtek ob 8. zvečer v zvezni sobi v »Narodnem domu«. Radi važnosti sporeda naj se bratje tega odseka, udeleže te seje polncštevilno.
Salonski orkester »Sokola I.« opozarja na to, da se priredita dva velika ljudska koncerta in sicer v nedeljo 5. t. m. in na velikonočni ponedeljek 13. t. m. Spored koncerta je tako mnogovrsten in lep, da naj nihče ne zamudi te prireditve. Koncert traja oba dneva od 4. popoldne do 7. zvečer, od 8. zvečer do 12. ponoči pa se vrši v dvorani hotela Tivoli ples. Vstopnina za osebo 50 vinarjev. — Na zdar!
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uslužbencev za Kranjsko naznanja, da se vrši mesečni sestanek 2. aprila t. 1. ob 8. zvečer v društvenem lokalu Sv. Jakoba trg št. 8. C. kr. deželna vlada je premem-bo pravil po sklepu zadnjega občnega zbora potrdila in imajo sedaj vsi v kategorijo državnih slug spadajoči uslužbenci dovoljen pristop v društvo.
Prosveto.
Benefične predstave v deželnem gledališču v korist članom slovenske arame se vrše v soboto 4. aprila, v nedeljo 5. in v torek 7. aprila. Vpri-zore se: Legijonarji, ki se ponove v nedeljo popoldne, nakar opozarjamo pred vsem goste z dežele in dramatična društva provinc. V nedeljo zvečer se igra Coste velika burka s petjem in plesom: AH je to dekle? Ve-lezabavna burka je ljubljanskim obiskovalcem gledišča gotovo že znana izza časov, ko je bila še gospa Po-lakova v Ljubljani. — V torek dne 7. se vprizori drama francoskega pisatelja Nicodemija: Perjanica«, ki je repertoirni komad dunajskega dvornega gledališča.
Hrvatsko gledališče v Ljubljani. Jutri, v Četrtek gostuje hrvatska opera in se vprizore Offenbachove »Hoffmannove pripovesfi«. Vsebina: Hoffmann in Lindorf tekmujeta za pevko Stello. Lindorf (g. Vušković) vpijani Hoffmanna (g. Lowczynski), da pripoveduje svoje doživljaje z Oiimpijo (ga. de Strozzi), Giulietto (gdč. Koroščevo) in Antonijo (ga. de Strozzi). Hoffmannovi doživljaji se vrše na sceni; v vseh intrigira Lindorf v osebah Coppeliusa, Dapertutta in dr. Miracola (ki poje vse tri g.
Vušković) proti Hoffmannu. Končno je Hoffmann pijan, in takega pokaže Stelli, ki se nad pesnikom zgraža ter odide z Lindorfom. Stello poje gdč. Josipa Sladovićeva. — V petek, 3. t. m. se poje operetna noviteta »Naposled sama!«, uglasbil Franc Le-har. Vsebina: Gdč. Dollv Dowerland (ga. Polakova) je zaročena z bedastim grofom Vilibaldom Splenninge-nom (g. Binički). Mladi baron Frank Hansen (g. Strmac), po poklicu diplomat, ljubi tudi Američanko Dollv, a se ji ne upa in ne more približati. Iz švicarskega hotela, kjer živi vsa družba, napravljajo gostje izlete v gore. Hansen se preobleče za gorskega vodnika in vodi gdč. Dolly na goro. Ko sta naposled sama, ji razkrije svojo ljubezen. Tudi ona se zaljubi vanj, in dejanje se zaključi z dvema porokama: baron Hansen se oženi z Dollv, gorf Splenningen pa s Tilly (gdč. Krista Zupančičeva kot gost), ki jo pozna še iz dijaških let, ker je stanoval pri njeni materi Kon-stanci (gdč. Haimanova). Plese je uvežbal baletni mojster Louis Grundbach z Dunaja. V I. dejanju plešeta gdč. Zupančičeva in g. Drag. Cvetko.
M sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Pri popoldanski obravnavi, ki se je pričela ob pol 4., je odgovarjal obtoženec Cohen še na nekatera vprašanja zagovornika dr. Mandiča, kaj je storil z denarjem, ki ga je dobival pri prodaji pekarij. Cohen je podal natančnejša pojasnila o svojih izdatkih za »Agro - Merkur« ter je izračunal, da znašalo ti izdatki približno 1100 K.
Nato prečita predsednik nekatere spise, priložene sodnim aktom, in sicer odlok o otvoritvi konkurza, vpis v trgovski register, izstopno izjavo Bavra, računski zaključek, bilanco, koncept bilance s popravki Rozmana, bilanco 31. avgusta 1910, predkonkurzno bilanco, delni inventar »Agro - Merkurja« v Trstu, tržaško zaključno bilanco, zaznamek članov in deležev, zapisnik o provizijah, zapisnike sej »Agro - Merkurja«, in sicer zapisnike v posebni knjigi in neizgotovljene beležke pri sejah samih. Na enem teh poznejših zapisnikov je Bavr lastnoročno podpisan kot »kooptiran član načelstva«, na drugem kot član načelstva, torej v času, ko je bil že prijavil svoj izstop. Nadalje so bile prebrane nekatere listine iz konkurznega akta, tako pismo r Zveze , v katerem se odpoveduje > Agro - Merkurju« kredit. Podpisana sta dr. Žerjav in Rozman, pri čemer opomni dr. Tavčar, da Rozmanov podpis za »Zvezo« ni bil veljaven. Prebral se je koncept, oziro-rjia Rozmanova beležka pri občnem zboru »Agro - Merkurja« in končno še nekaj zapisnikov »Zveznih« sej.
Zasliševanje prič.
Kot prva priča je bil zaslišan tedanji podpredsednik »Kmetske posojilnice« gosp. Ivan Knez, ki je, zaprisežen, izpovedal, da je izvedel o ustanovitvi »Agro - Merkurja« šele po časopisih. Vprašal je Bayra. ki pa mu je rekel, da bodo člani »Agro-Merkurja« zaslužili vsaj za smotke, on pa je prav malo verjel, da bo mogel »Agro - Merkur« delovati. Pozneje je slišal o raznih slabih kupčijah in izvedel, da »Agro - Merkur« prodaja blago pod ceno. Tudi trgovci so prihajali k njemu, kot predsedniku gremija, se pritoževat in so zahtevali, da »Agro - Merkur« preneha s kupčijami, ki so njim v škodo. Tudi v izvrševalnem odboru narodno - napredne stranke se je nato na njegovo intervencijo delalo na to, da »Agro - Merkur« ustavi te svoje kupčije. Doseči se pa ni dalo ničesar. Pozneje je naprosil Knez člana nadzorstvenega sveta »Zveze« gosp. dr. Majarona, da naj gre gledat v »Zvezo«, kaj se tam godi z Zveznim denarjem. Ta je tej zahtevi ugodil in prišel do zaključka, da glede »Agro-Merkurja« ni vse v redu. To je bilo decembra 1909. Končno je sklenila-»Kmetska posojilnica« ustaviti »Zvezi« kredit. V skupni seji »Zveze« dne 2. decembra 1909 je prišlo to tudi na razgovor. Nekaj tednov pozneje je izvedel, da se je ta sklep tudi res iz^ vršil. Prišel je nekega dne k »Zvezi« in Rozman mu je pokazal v knjigah, da je »Agro - Merkur« res večino svojih obveznosti napram »Zvezi« že plačal. Ostalo je samo še par tisoč kron. S tem je bil Knez zadovoljen, vprašal pa je, kako bo delal -»Agro - Merkur« naprj, nakar je Rozman odgovoril, da financira »Agro-Merkur« neki drug zavod; da bi bil ta zavod v Trstu, na tej trditvi ne more obstati, zdi se mu pa, da je govoril o nekem tržaškem zavodu. Nadalje se ni več dosti brigal. Knez se je odpeljal nato na Češko; ko se je vrnil, je prišel Rozman k njemu kot podpredsedniku »Zveze« in mu po*
Stran 4«
»SLOVENSKI NAROD", dat 1. aprila ltU.
73. štev.
vedal, da je dr. Žerjav zbolel ter ga prosil, da mu naj da še enega uradnika, ker je bil Rozman takrat blagajnik, knjigovodja in poslovodja v eni osebi. Takrat je prišel v »Zvezo« dr. Lavš, da pregleda knjige in pritegnil se je tudi Peruzzi. Našla sta deficit. Knez je prišel nato enkrat v Agro-Merkur naprej, nakar je Ro-prinesel takrat cel kup sklepov za moko, za kakih 150 vagonov. Rekel je, da je to provizijska kupčija in Knez sam se je izjavil, da je kupčija dobra, samo. če se bo dalo od naročnikov dobiti denar in če ne bo moralo iti blago del credere. Knez pa je pregledal nato še kopirno knjigo in je dobil najslabši vtisk o poslovanju »Agro - Merkurja«, ker je našel pisma, ko se graja knjigovodstvo v Trstu, nadalje tudi razne slabe kupčije i. dr.
Ko se je »Agro - Merkurju ■ odpovedal kredit, se je mnogo govorilo o poroštvu Moravske posojilnice, natančnejše mu pa ni znano.
Bavr je bil v načelstvu 'Agro-Merkurja«. Knez mu je ukazal, da izstopi iz tega načelstva in on je to obljubil. Naravno pa je, da se je Čutil soodgovornega še naprej in je prav verjetno, da je podpisal tudi garancijsko izjavo.
O indirektnem financiranju ^Agro - Merkurja■ Knez ni vedel ni-česar ter je ro izvedel šele pred par dnevi, mislil je vedno na neki zavod v Trstu. O Kočevski pa je izvedel šele. ko sta dr. Lavš in Peruzzi končala svoje delo.
Po njegovem mnenju so bili vzroki poloma neveščaštvo. velikanske režije in velik aparat. »Agro - Merkur« je imel po njegovem mnenju 20 do 22 uradnikov in delavcev.
Glede odpovedi kredita Zvezi, omeni, da je bila ta odpoved že spisana, pismo pa se ni oddalo, kljub temu pa se je sklep faktično izvršil.
Rozman se brani proti očitku, da ni povedal popolnega stanja pri Zvezi podpredsedniku Knezu s tem, da se je moral ozirati pred vsem na predsednika.
Knez navaja nadalje, da bi bila splošna denarna kriza itak uničila Agro - MerKurr tudi brez ponesrečenih kupčij. Ko se je dovolil »Agro-Merkurju : kredit 50.000 K. on kot podpredsednik za to niti vedel ni. Glede poroštvene izjave je vedel samo to, da so se vršila pogajanja tudi ie bil Lenarčič pri njem z ono izjavo, ne spominja se pa več, kaj je bilo v tej izjavi. Zvezi pa se listina ni izročila.
Dr. Žerjav ugovarja, da bi i>e bila vršila 2. decembra 1909 kaka skupna seja Zveze :er ugovarja tudi, da bi bil imel »Agro - Merkur* nastavljenih 20 ljudi, delavcev - dninarjev pač ne gre šteti. Vršila se je nato živahnejša kontroverza med Knezom in Lenarčičem zaradi časa. kdaj je stanoval Lenarčič v Ljubljani, kar se je pa pozneje razjasnilo.
Kot druga priča je bil zaslišan pod prisego g. dr. Fran W i n d i -s c h e r. Bil je v načelstvu Zveze slovenskih zadrug do leta 1909. Takrat je bilo pri Zvezi prav malo blagovnega prometa. Agro - Merkur* se je ustanovil jeseni 1908, ne spominja pa se, če je bila ta zadeva pred ustanovitvijo kdaj v odborovi seji. Izstopil je nato iz načelništva zveze junija 1909. Ko je on prišel k Zvezi, je bil gosp. Rozman že tam. Sploh pa je bil on vedno proti :emu, da bi se bavila Zveza z blagovnim prometom, ker je bil prepričan, da mora priti do hudih konfliktov s trgovci in tudi v svojem svojstvu kot tajnik trgovske in obrtniške zbornice ter kot član trgovskega društva Merkur. Tudi Lenarčič je bil v bistvu istega mnenja.
Pred ustanovitvijo ^Agro - Merkurja se je vršil v pisarni g. dr. T r i 11 e r j a sestanek, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi. Glavna težkoča je bila v izbiri primernega moža, ki bi vodil ta zavod. Tudi njemu se je ponudilo načelništvo pa je odklonil iz vzrokov, ki jih je že prej označil in ker ni imel nobene gotovosti, da se bo ideja obnesla. Ko je bil designiran dr. Žerjav, so bili vsi zadovoljni, in tudi on ga je poznal kot delavnega moža, o katerem se je splošno govorilo, da ima lepo bodoč-nost.vendar pa ni bil prepričan, da je dr. Žerjav pravi mož na tem mestu.
Iz odbora Zveze pa je priča izstopil, ko je videl, da se Zveza vedno bolj nagiba blagovnemu prometu in ker se je končno tudi bal, da ne bo imelo to dobrega onca, ker je zelo težko dobiti sposobnih in izvežbanih ljudi za blagovni promet, saj je vendar jasno, da hočejo biti ravno najsposobnejši ljudje na tem polju rajši sami trgovci, kakor da bi stopili v službo kake zadruge.
Glede kupčije s senom, ki se je vršila takrat, je gotovo, da je imela Zveza mnogo sitnosti zlasti ker je S. L S. kupčiji Zveze sila nasprotovala.
prepričan je, da je pri tej kupčiji nekaj izgube.
Leta 1906. je bil dr. Žerjav na vrhuncu. Zveza je lepo napredovala, dobila revizijsko pravico in tudi njegova ideja o blagovnem prometu je prodirala. O ustanovitvi Agro-Merkur ja pa priči ni bilo prej ničesar znanega, predno tega ni čital v listih. Seveda je bil cel ustroj ponesrečen, zlasti priči ni ugajalo, da sta bila Rozman in dr. Žerjav skupno angažirana pri Zvezi in pri Agro-Merkurju, kar je imelo tudi pri Zvezi vsled pogoste odsotnosti dr. Žerjava za posledico, da je bil Rozman faktično nekak načelnik.
O Agro-Merkurju se nekaj mesecev sploh ni slišalo, da bi bil delal kake kupčije. Pozneje pa je bilo opažati živahnejše gibanje. Prihajali so trgovci se pritoževat zaradi te nove konkr nce in tudi v izvrševalnem odboru je prišla zadeva večkrat na razgovor. Trgovski krogi so bili splošno mnenja, da se to ne bo dobro končalo. Predsednik Lenarčič se je za Zvezo, in gotovo, česar iz lastne izkušnje seveda ne more vedeti, tudi za Agro-Merkurja, zelo zanimal in zavzemal ter storil vse, kar je pri nas sploh mogoče zahtevati od kakega predsednika. Tudi je v pogovorih vedno zatrjeval, da dela Agro-Merkur samo agenturne kupčije in nobenih lastnih kupčij. Zlasti je bil tudi proti temu, da bi delal Agro-Merkur konkurenco v špecerijski stroki.
Priča je bil leta 1910 v Trstu z Lenarčičem. Imel je takrat opraviti pri poštnem ravnateljstvu; potem je šel Lenarčič po svojih opravkih. Naj-I It je bila takrat zrela zadeva s koruzo. Ko se je Lenarčič vrnil, se mu je videlo, da je potrt in zdi se mu, da je moral Lenarčič takrat izvedeti stvari, ki mu prej niso bile znane.
O vzrokih nesreče Agro-Merkurja je mnenja, da pridejo v prvi vrsti v poštev prevelike kupčije, ki niso bile v razmerju z lastnimi sredstvi, nadalje pride v poštev. da ni bilo dosti v trgovini izvežbanih Ijudi-s:rokovnjakov. težava kontrole pri blagovnem prometu in velika nesreča leta 1910 ko so cene moke tako kolosalno padle, kar se imenuje s trgovskim terminom baisse.
Na tozadevna vprašanja je odgovoril g. dr. W in d i s c h e r, da je Bavr sploh malo zahajal k sejam, ker so se vršile navadno ob času, ko on ni imel dosti časa. — Cene moke, ki je sploh zelo nevarno blago, so padle nepričakovano nizko ter so se izredno dolgo držale na tej nizki stopinji. Gotovo pa je, da so v Budimpešti lažje vedeli, kako se bodo te e obrnile, kakor pri nas. — Da je dr. Žerjav sodeloval pri Agro-Merkurju. ni prav nič izrednega, saj je znano, da pri ogromni večini takih zavodov načelstvo ne obstoja iz strokovnjakov, zato pa mora biti uradništvo dobro. Tudi je naravnost potrebno, da je v vodstvu takega zavoda juris:. — Glede Zelenika, ki je bil trgovski faktor Agro-Merkurja, pravi, da mu je bil znan kot zmožen človek in je bil njegov sloves prav dober, tako da ga je mogel z mirno vestjo priporočati na tozadevna vprašanja. Znan mu je bil zlas* tudi zato. ker je pisal dobre in pra xne članke ter je bilo misliti, da se \ svojem poklicu dobro spozna. Tudi je moral imeti v različnih stroko izkušnje in se je moral prav obro spoznati.
Na nadaljnje vprašanje Rozmana je odgovoril priča, da je imel v času, ko je zahajal redno v Zvezo po naročilu načelništva. v času ko je bil dr. Žerjav bolan, o Rozmanu in njegovem poslovanju prav dober vtisk in ni zapazil nobenih nepravilnosti. To pa je zahteval, da se vodi o došli korespondenci natančen zapisnik.
Nadaljna priča g. dr. Maja-r o n izpove v bistvu enako, kakor priča g. Knez. Kritika o poslovanju Agro-Merkurja ni bila najboljša in ker je videl, da pada senca tudi na Zvezo, se je podvrgel onemu delu, o katerem je že govoril Knez. Tudi on citira nadzorstveno in odborovo sejo z dne 2. decembra, ki jo pa označi dr. Žerjav kot nekak občni zbor. Da izgine vsako očitanje, je bil priča mnenja, da je najboljše, če vsak kredit Agro-Merkurja pri Zvezi izgine. Razgovor je bil prav živahen. Končno so izjavili člani Agro-Merkurja, da si bodo preskrbeli druga sredstva.
Zapisnik te seje, ki ga predloži zastopnik Zveze slovenskih zadrug g. dr. Tavčar, se prebere. Zapisnik ni podpisan.
Priča si je pozneje zaradi orijentacije napravil nekak kataster v Zvezi včlanjenih zadrug in njih obveznosti. Glede Agro-Merkurja ni imel takrat tolike pozornosti, ker se je reklo, da bo imel itak kmalu občni zbor. Junija 1910 je prišlo nadzorstvo tudi na konto Agro-Merkur. Pričo je zanimalo, koliko je že plačanega dol-
ga. Rozman je rekel, da je stanje prav lepa Ko pa je priča dr. Majaron videl vpisanih vse polno menic kot plačilo, je vprašal, kako pride do tega, da vpisava menice na u način. Rozman je nato povedal, da so nekatere menice reeskontne, druge pa v depotih, kar se je priči zdelo zelo nepravilno. Pozneje je Rozman pričo poklical k sebi ter mu je povedal, da je vse v gotovini pokrito, o čemer pa mu bo dal dr. Žerjav pojasnila. Dr. Majaron je potem šel v kavarno Evropa, kjer je dobil dr. Žerjava, ki mu je pokazal pismo Moravske posojilnice, s katerim daje ta Agro-Merkurju do 200.000 K kredita. S tem je bilo pokritje dano in priča se je vrnil ter povedal ostalim, da je vse v redu.
Dr. Majaron nato razjasni še, kako je prišel dr. Lavš v Zvezo in delal poskusno bilanco pri kateri pa mu je manjkalo pokritja za okoli 400.000 K. Šele pozneje so se našli vpiski, ki izkazujejo nekako to vsoto, ki jih je dolgoval Agro-Merkur v korist Zvezi. Nato sta se odpeljala dr. Lavš in Peruzzi na Vrhniko, da obvestita Lenarčiča o tem, kar sta našla.
Končno opozarja dr. Žerjav, da je bila seja 2. decembra le nekak občni zbor, na katerem ni moglo priti do kakega sklepa, ker je bila večina na njegovi strani. Takrat se je bil najhujši boj med obema strujama.
Prebrale so se nato izpovedi gg. dr. T r i 11 e r j a, dr. Tavčarja, Lillega, Lenčeta, Ribni-karja in dr. Novaka. Izpoved g. dr- T r i 11 e r j a se bavi predvsem z ustanovitvijo Zveze in s službenimi razmerami dr. Žerjava. Izpoved g. dr. Tavčarja posveča pozornost razmerju med Agro-Merkurjem in Zvezo ter slika motive in posledice vstopa priče v Zvezo slovenskih zadrug. Izpoved g. Lenčeta se nanaša na razgovor z Rozmanom, izpoved g. Lillega na trgovske zade-\ e zlasti na odpoved kredita, in izpoved g. Ribnikarja se bavi poglavitno s privatnimi razgovori z dr. Žerjavom in z njegovimi osebnimi stiki. Izpoved g. dr. Novaka končno pojasnjuje nekatere interne zadeve Zveze.
Zaslišan je bil nato priča g. dr. Lavš, ki se na željo obtoženega Rozmana zapriseže. Izpočetka slika okolščine, kako je prišlo do njegovega začasnega nastavljenja pri Zvezi. Dobil je ta nalog od Kreditne banke, ker je bil dr. Žerjav zbolel. Izpočetka se je sicer branil, končno pa je moral vendar prevzeti to mesto. Ko je prišel v Zvezo, je bila njegova prva skrb, da je napravil poskusno bilanco, kjer pa je našel primanjkljaja 400.000 K. Takoj je vprašal Rozmana, če ve pojasniti to diferenco, in dobil je za odgovor, da mora biti to razvidno iz knjig. Šel je nato na stanovanje dr. Žerjava in tudi on mu ni vedel povedati, kje naj išče ta deficit. Še enkrat je sestavil bilanco in to pot bolj podrobno, kljub temu je primanjkovalo še nad 350.000 kron. Nato je sklical sejo načelstva Zveze ter pojasnil zadevo, nakar mu je načelstvo na njegovo zahtevo pridelilo za to delo še Rozmana in Peruzzi ja. Izpra seval je tudi Pečarja in bil pri dr. Žerjavu še enkrat ali dvakrat. Rozman je trdil vedno le, da je treba še iskati in kljub temu, da je priča izrekel mnenje, da mora imeti Agro-Merkur večji konto, ni dobil pojasnila. To sumnjo je izrekel priča vsled splošnih govoric. Zopet se je napravila bilanca in zopet z istim rezultatom. Nato je priča neko nedeljo popoldne pričel z delom na velikem dnevniku, dočim je do tedaj vporab-Ijal za svoj surov račun knjigo tekočih računov. Takrat je bil navzoč tudi g. dr. Novak in priča je rekel proti njemu, da je prepričan, da se mu kaka knjiga skriva, morda niti ne iz zlobnega namena. Pozneje je prišel Rozman k priči in je povedal, da se dela pri Agro-Merkurju bilanca in da se mu zdi, da bodo Agro-Mer-kurjeve obveznosti vendar večje. Nato je šel dr. L a v š h gospodični v Agro - Merkur, ki je imela ravno s tem opraviti ter jo je vprašal, koliko ima Agro-Aierkur zabeleženega na Zvezo. Povedala je, da nekako 400 tisoč kron. Nato Šele je prišlo do tega, da je dobil dr. Lavš knjigo, ki je bila zaklenjena v neki omari, iz knjige pa so bili iztrgani trije listi. Izročil jo je g. P e č a r. Pečar je takrat rekel, da je imel nalog, da knjige priči ne pokaže. Da obvestita o tem, kar sta našla, sta se odpeljala dr. Lavš in Peruzzi z vednostjo g. dr. Majarona na Vrhniko k Lenarčiču. Lenarčič je bil očividno od te vesti presenečen ter je bil takoj pripravljen priti v Ljubljano. Vršila se je potem takoj seja, pri kateri je Rozman zopet izjavil, da Agro-Merkur ne dolguje Zvezi direktno več kakor nekako 70.000 kron. Pri tej seji se je sklenilo Rozmana odpustiti.
Dr. Lavš pove nadalje, kako je Sel pomirit Kočevsko posojilnico in katere zabeležke glede Kočevske je nalet v knjigah. Cttede menic izpove
enako, kakor prej že obtoženci in priče.
Glede vzroka poloma je mnenja, da je bilo v prvi vrsti krivo nepo-znanje trgovine, kar se je pokazalo tudi pri nakupu žlindre.
Na zadevna vprašanja pove priča, da ni imel nikdar časa, da bi bil opazil kako gibanje proti sebi.
Dr. Žerjav pravi, da je pač vprašal dr. Lavša pri njegovih posetih pri njem za vse knjige, ki bi bile prišle v poštev pri sestavi bilance in da mu je dr. Lavš potrdil, da je te knjige imel v rokah, ni pa vedel, da je bilo iz ene iztrganih več listov.
Priča dr. Lavš je bil za likvidacijo, ker jo je smatral za mnogo boljšo, kakor konkurz.
Na Rozmanovo vprašanje, če bi se ne bila dala dognati razlika, ki jo je našel dr. Lavš, iz knjig, mu je odgovoril, da bi bil gotovo prišel na to razliko, vendar takoj izpočetka na to ni mogel priti, ker se mu je delo onemogočalo, oziroma otežkočalo, namesto da bi se bilo olajšalo. O kaki garancijski listini mu ni ničesar znanega.
Izpovedi priče Peruzzija so se odpovedale vse stranke.
Končno je stavil zastopnik dr. Mandič predlog, da se zasliši dr. Pu-cher glede velikanske krize pri moki v Trstu, ker je bil zastopnik Elizabet-nega mlina, ter zahteva, da naj se izpopolni mnenje tržaške trgovske zbornice. Državni pravdnik se temu protivi.
Obravnava se je nato prekinila ob en četrt na osem zvečer ter se je nadaljevala danes dopoldne ob 9.
Predsednik poroča o sklepu, da se zavrne predlog glede dokaza velikanske baisse. O tem se je sodni dvor prepričal in bo to upošteval pri izračunanju, koliko pride to v poštev pri izgubi.
Priča Josip Božič izpove, da jc kot uslužbenec »Agro - Merkurja« — bil je kletar — prevzel kleti leta 1910., skrbel tudi za razpečavanje. Bilo je vse, kar je bilo v kleti, v redu. Kupčija z vinom je bila dobra. Vino bi bilo dalo kakih 20.000 K dobička. Največ se je brigal za to dr. Žerjav, Lenarčič ni prišel, razen pred otvoritvijo konkurza. Konjaka sta bila narejena samo dva soda, kakih 1200 litrov, razpečavalo se ni nič. Napravila se je šele poskušnja. Če bi se prodalo, bi bil dobiček. Destilata je bilo mnogo. Razpečavalo bi se bilo šele jeseni. Pri bilanci je bilo diference med nakupno ceno in prodajno ceno čez 20.000 K. Pri bilanci dne 31. avgusta je dal on podatke za zvišanje cene v bilancu
Prebrala se je izpoved skladiščnika Frana Kozine.
Priča Rudolf Zitterschla-g e r, sedaj skladiščar pri »Gospodarski zvezi« izpove pod prisego, da je bilo v skladišče neredno vloženo, marsikaj je bilo zunaj. Knjig ni videl. Petroleja je precej izteklo, zakrivil je baje Zelenik, boleti so bili pri Se-verju spravljeni, zato ni mogel dobiti denarja na mitnicah nazaj, kar je provzročilo kakih 700 K škode. Pri inventuri je sodeloval trikrat, cene je postavljal po Severjevem naročilu. Orehov in tropin se je pokvarilo kakih 50 vreč. Delavci so bili stalno nastavljeni in so imeli od začetka dosti dela.
Prebere se izpoved Danila Ce-rarja.
Priča Terezija Bohinc je bila pri »Agro - Merkurju« kot knjigo-vodka. Zelenik je bil takrat pisarniški vodja, potem je prišel Sever. Ona jc vodila razne knjige, kaj se je pa sklepalo, ni vedela. O posebnem kontu »Agro - Merkur« — Kočevje ni vedela. Seje niso bile v prostorih »Agro - Merkurja«. Zaradi deležev šentjanske družbe je dr. Žerjav dal število znižati. Pozneje je prišel ravnatelj premogokopa in se je izjavil, da ne mara imeti nobene delnice. Bilance je sestavila ona. Popravil jo je Rozman rra podlagi prijav, četudi niso vsi plačali. Šla je meseca avgusta pomagat v Trst. V Trstu se bilanca ni izgotovila. Le s težavo se ji je posrečilo napraviti tam bilanco. Zadnje bilance ni delala ona. Za bilanco so bile inventure na razpolago. Tržaško poslovanje se ji ni zdelo pravilno. Zelenik ji je delal pri bilanci tež-koče ter je celo pisal ekspresno, da ne rabi nobenega špijona. Ona misli, da je kriv Zelenik, ki je samolastno postopal.
Rihard Sever, trgovec v Goricah, izpove pod prisego, da je bil najprej trgovski potnik, potem na mestu Zelenika. Pozneje je naročeval tudi nekaj blaga, koruzo in pšenico. Žlindro je on prodajal, zdela se mu je množina prevelika. Zadnji čas je občutil tudi denarne težkoče. Pri bilancah ni sodeloval, pač pa pri inventurah, v trgovskem oziru se je napravila po dnevni vrednosti. Glede bolet ne ve, kaj je bilo z njimi, ve pa, da so jih enkrat iskali.
Dr. Tavčar opozori Cohena, da le »Zven« dobila dve partiji plačani
iz skladišča v Trstu. Eno partijo Je »Zveza« prevzela.
Priča Albin Pečar, tajnik Zveze, izpove pod prisego, da je kot knjigovodja »Zveze« vodil en sam konto za »Agro - Merkur«. Februarja se je izvršil prepis na Kočevsko. Pove, kako so se vršili ti vpisi. Na Moravski se je odpisovalo samo vplačevanje v gotovini, na Kočevski pa dobropisi.
Knjige niso bile zaklenjene. Konto Kočevje se je reklo, da se bo koncem leta prenesel na Kočevje, reklo se mu je, da vodi pravzaprav samo za Kočevje in ta knjiga ni nikomur mar.
Dr. Majaron je zahteval glavno knjigo tekočih računov. Dr. Žerjav mi je takrat rekel, da Kočevska knjiga ne spada zraven. Takrat ni o tem nič premišljeval naprej. Ko je prišel dr. Lavš, mu je Pečar dal žurnal. Na račun Kočevje ga ni opozoril. Vprašal pa je Rozmana, ali naj da tudi to knjigo. Rozman je rekel, da ne. Takrat se mu je zdelo čudno in je Šel k dr. Žerjavu, ki mu je rekel, da bi bila neumnost, prikrivati knjigo, dal pa je poklicati Rozmana. Ko se je Rozman vrnil, je rekel, da se knjiga ne pokaže. Pečar je takrat zbolel in je bit bolan 4 dni; ko se je vrnil, knjige ni več našel. Vprašal je Rozmana, če ve, kje je, pa je rekel, da ne. Šele pozneje je povedal sluga Pečarju, da sta Rozman in Reicher imela knjigo v roki in jo zaprla v Reicherjevo miznico. Pečar je potem našel knjigo v miznici revizorja Reicherja ter jo izročil dr. Lavšu. Glede Kočevja mu je rekel, da se bo konto »Agro - Merkur« - Kočevje pozneje prenesel v posebno knjigo in da vodi ta konto samo za Kočevje. Ti listi naj bi se bih prepisali v drugo knjigo zato je po naročilu Rozmana, na njegovi mizi in pod njegovim nadzorstvom iztrgal one liste. Listi se niso iztrgali, da bi se prikrili ali uničili.
»Agro - Merkur« je bil že zapadel reviziji, ta se pa ni izvršila. Revidirati bi bila morala Rozman in Reicher.
Preberejo se izpovedi prič Miška Reicherja, Jožefa Jenka, izpisek iz zadružnega registra Kočevske, zapisnik Kočevske pri pristopu Bayra in Žerjava.
Konrad Reicher, uradnik pri obrtnem pomožnem društvu v Ljubljani, je bil svoj čas tajnik Kočevske posojilnice. Ko je dne 1. julija 1910 vstopil, ni vedel ničesar o »Agro-Merk urju« • Prišel je neki dan dr. Žerjav v pisarno, kjer je bilo načelstvo zbrano. Narekoval je njemu dve pismi, na vsebino se ne spominja. V Ljubljani je izvedel, da je Kočevska tako obremenjena, ter to v Kočevju povedal. Odborniki v Kočevju o tem niso ničesar vedeli. Dr. Žerjav pravi, da je bil že prejšnji dan v Kočevju, in da je Reicherju pisal tri dni prej, da naj skliče sejo. Dr. Žerjav očita priči krivo pričevanje. Priča pravi nadalje tudi, da ni razumel, kar je pisal in da vsebine pol leta nobeden ni razumel.
Ludovik B a c h m a y r ni razumel, za kaj je v Kočevju šlo. Njegova izpoved je zelo zmedena. Preberejo se izpovedi Janeza Hrasovca. Alojzija Knausa in Arturja Kajfeža, izpisek iz zapisnika Moravče.
Janko T o m a n je bil načelnikov namestnik pri Moravski posojilnici ter je sam, brez seje, dal na pismeno prošnjo garancijsko izjavo. Dotična korespondenca se prebere.
Obravnava se prekine za par minut, nakar prebere predsednik nekaj točk iz procesnega akta šentjanske premogokopne družbe. Glede pristopa je izpovedal ravnatelj, da je družba pripravljena pristopiti samo, če se prej napravi sklep za kupčijo s premogom.
Ravnatelj Ernst G m e i n e r izpove, da je bil za kupčijo z »Agro-Merkurjem«, ker je upal^ dobiti na ta način naročila za mesto in za mestna podjetja. Pogajal se je zlasti z dr. Žerjavom. Zadržki so bili končno le formalni, ni pa mogel sam ničesar skleniti. Poslal je pač pristopno izjavo podpisano, pa neizpolnjeno »Zvezi«. Zahtevalo se je tudi, da se vodijo knjige za premog ločeno, kar pa se ni zgodilo. »Agro - Merkur« je dobil 5 K od vsakega vagona in še gotov delež na dobičku.
Zadeva Puc se dogovorno ne prebere. Preberejo pa se nekateri konkurzni spisi, zahtevek »Zveze« v znesku 560.094 K 64 vin., dopisi Kočevske, pismo Bavra in nekateri odstavki iz razsodbe najvišjega sodišča.
Državni pravdnik zahteva, da se zasliši gosp. dr. Tavčar. Predsednik vpraša, ali naj se priča zapriseže.
Dr. Tavčar: Jaz sam zahtevam zaprisego, ker nočem, da bi se mi moglo kaj očitati in govoriti različne stvari. Nato izpove sledeče: Moralo je biti enkrat koncem ianuar-ja 1910, ko smo imeli že toliko strahu zaradi »Agro - Merkurja«, ko je bilo sklenjeno v eksekutivi, da »Zveza«
ne sme dajati »Agro - Merkurju« nadalje denarja. To ni bil seveda noben pravoveijaven sklep, marveč le neki
moralični pritisk. Prijel sem pozneje z Lenarčičem skupaj in sem ga vprašal, ali je stvar urejena in on mi je rekel, da je dobil »Agro - Merkur« dva zavoda, ki mu dajeta denar, ^Zveza« pa je Izven rizika. Ali je imenoval Kočevsko in Moravsko, tega ne morem trditi. Meni pa se stvar vendar ni zdela dobra in rekel sem Lenarčiču: Boš videl, da bo konec ta, da boste sedeli še na zatožni klopu Lenarčič pa se mi je zdel naravnost zaljubljen v »Agro - Merkurja«. Ne vem, če je bilo to takrat, pa rekel je: »Ce bi ne bilo *Agro - Merkurja«, bi se moral ustanoviti.« Kar se pa tiče dr. Žerjava, se mi smili. Spominjal se bo, da sem mu rekel: Nikar ne mislite, da boste prišli z glavo *kozi zid. Če drugega ne bo, boste berač in če živite do sodnega dne. Danes se je to že uresničilo.
Lavrenčič izjavi nato, da je Kneza napačno razumel in da je mislil, aa je izvedel Knez o indirektnem financiranju od Hribarja, zato je rekel, da je ta trditev laž.
Dr. Tavčar mu pojasni, da je rekel Knezu, da sklepa iz gorenjih be-<ed Lavrenčičevih. da ie Lavrenčič vedel za indirektno financiranje.
Zagovornik gosp. dr. M a n d i I zahteva, da se poklice cela vrsta č. ki bodo dokazale, da je bil dr. Žerjav že dan pred sejo v Kočevju in da so člani načelstva Kočevske vedeli, kaj podpišejo. Predlaga to zato, ker je očital dr. Žerjav nekaterim uricam krivo pričevanje v silobranu, ker je moral varovati svojo čast
Državni pravdnik formalno prizna, da je res, kar trdi dr- Žerjav, kar ^e tudi zabeleži.
Dr. Žerjav zahteva nekatera navodila veščaštvu. zlasti da se bo dokazalo, da je med zadnjima dvema bilancama v Trstu izginilo blaga za io.ooo K do 25.000 K.
Razne stvari.
* Ruska »sveta Johanca«. Iz Pe-
frograda poročajo:  Porotno sodišče ie po enajstdnevni tajni razpravi obhodilo Darjo Smimovo. ki se ie na-!vala »Mater božjo<, zaradi golju-e. bogokletstva in blasfemije. v izgnanstvo v Sibirijo. Ravnotako ie bi! obsojen tudi njen   pomagač mizar -metev. Sin sleparke je dobil osem • leseccv ječe. — V Ljubljani je bila i vodiška Johanca obsojena ne za-radi   bogokietstva   in blasfemije, marveč samo zaradi sleparije na par -ecev. Njeni pomagači pa se še canes izprehaiajo prosti   in zadovoljni . . .
* Zdravstveno stanje švedskega Kralja. Iz rstokhoima poročajo: Zdravstveno stanje kralja Gustava -e je v zadnjih dneh zelo poslabšalo.
* Špijonaža na Nemškem. Iz hrankobroda poročajo: Iz tajnega urada tukajšnjega poveljništva 18. vojnega zbora je izginila zelo važna listina. Oblast ie izvršila več hišnih preiskav, toda vse so bile brezuspešne.
* Nesreča na morju.   Iz Sout-
ramptona poročaio: Angleški parnik Oauentlett« je zadel ob dansko ladjo »Niels Joel«. Slednja se je takoj otopila. Od moštva so rešili le ene-a moža, vsi ostali so najbrže utonili.
* Legar v Plznju. Iz Plznja po-ročajo: Ker se je v zadnjem Času prl-
aiio več slučajev legarja. je morat magistrat izdati več izjemnih naredb. več vodnjakov so uradno zaprli. Magistrat je izdal ukaz. naj prebivalci jemljejo vodo le iz onih vodnjakov, ki jih je magistrat za zdrave označil.
: Proces proti grofici Tiepolo. [z Rima poročajo: Dne 30. marca se je /ačeia razprava proti 321etni soprogi nika Oggioni. rojeni grofici Tic -polo, ki je dne 2S. novembra pr. I. ustrelila slugo svojega soproga. Gro-rica trdi, da je sluga udri v njeno spalnico ter se vrgel nanjo.
* Špioni. Moravski Denik« po-r .a iz Opave: Delavec Pa rusa, ki je svoj čas kot aktiven vojak za časa balkanske krize zavpil Živio Srbija!- in bil vsled tega dalj časa zaprt, se ie v ječi seznanil z Rusom Kasir-jem. Ko sta zapustila ječo, sta vršila špionaio za Rusijo. Oba so aretirali.
* Umor. Iz Kiela poročajo: 25. ro ija 1908. so našli steklarja Ludo vika Schmidta obešenega. Mislili so tedaj, da je izvršil samomor. Pred mr dnevi pa so aretirali njegovo vdovo. Njen sedemnajstletni sin jo je ovadil, da ie njegova mati zadavila Očeta z vrvjo   ter ga potem obesila.
* Predebel obtoženec. Iz Berlina poročale: Pred sodiščem v Meinin-gu se je dogodil slučaj, ki ga pač ne pozna zgodovina. Obtožen je bil
ovec z živino David, ki je tako debel, da ne more iti iz svojega stanovanja. Sodna obravnava se je vsled tega vršila v njegovem stanovanju.
* Grozen samomor. Iz Madrida poročajo; Veletrgovec Savator Lr>
pec je vsled nesrečnih špekulacij izgubil vse svoje  premoženje. Vsled
tega je sklenil, da izvrši samomor. Zlezel je na vrh stolpa katedrale ter skočil z njega. Njegovo truplo je padlo na žico električne železnice. Pri tem mu je žica odtrgala glavo, ki je odletela v biljardno sobo bližnje kavarne.
* En milijon za Amundsena. Iz Kodanja poročajo: Amundsen je poslal danskemu parlamentu peticijo, v kateri prosi za državno podporo v znesku enega milijona kron za novo ekspedicijo na severni tečaj. V peticiji pravi Amundsen, da so izdatki že zelo prekoračili njegove financijame moči in da bi ne mogel podvzeti nove ekspedicije, če mu ne dovolijo podpore.
* Tajinstven umor. Iz Sofije poročajo: V Tirnovu je bila na tajinstven način ustreljena soproga ruskega polkovnika Bacglovskega. Sedela je s svojim soprogom pri večerji, ko so se zaslišali na hodniku koraki. Polkovnik je šel ven. V tem hipu je bila njegova soproga, rojena Bol-garka, ustreljena. Polkovnika so prijeli, ker je osumljen, da je udeležen pri umoru.
* Sami vohuni. Na Dunaju sta bila obsojena zaradi vohunstva bivši železniški uslužbenec Florijan Lind-ner iz Bregenca in vpokojeni policijski agent Julij Petritsch iz Pontablja. Lindner ie dobil dve leti, Petritsch pa dve leti in pol. Posebno ginljivo je. da ie c. kr. policijski agent šel med vohune! Se bolj ginljivo pa je, da je bil uradnik dunajskega ministrstva zunanjih del dr. pl. Grabianski iz službe odpuščen, ker je baje preveč škilil v Srbijo . . .
* Zakoni diplomatov. Nemški konzularni tajnik v Tangerju dr. Oton pl. \Vesendonck je moral izstopiti iz službe, ker se je poročil s hčerjo portugalskega poslanika konteso Marijo .lose* da Silva Ferrao de Carvalho Martens. V Nemčiji je Bismarck uveljavil princip, da se diplomat ne sme poročiti z inozemko. Če jo pa poroči, mora izstopiti iz službe. Toda izjeme so povsod. Bivši kancelar knez BtHovv je imel namreč za ženo Italijanko. Ta zakon je baje tudi vplival na zavezniško razmerje Nemčije in Italije.
* Irredentistične demonstracije v Roveretu. V Roveretu so se dogodile včeraj ponoči velike demonstracije. Komite italijanskih vseučiliščni-kov je sklical zborovanje, na katerem so posl. Malfatti in drugi govorniki ostro napadali vlado zaradi la-cke pravne fakultete. Nato je prišlo do velikih demonstracij proti ravnateljema gimnazija in realke, ker sta dovolila, da se srednješolci udeležujejo dijaških iger pod vodstvom vojaštva. Demonstranti so imeli irre-dentističen značaj in so bile naperjene predvsem proti vojaštvu.
* Interesanten eksperiment z brezžičnim telefonom. Iz Pariza poročajo: Prav posebno interesanten eksperiment z brezžičnim telefonom so napravili v soboto na Eiffeljevem stolpu. S pomočjo novega aparata, ki ga je izumil Marconi, se je posrečilo, z vso natančnostjo slišati petje nekega tenorista, ki je pel s srrem-Ijevanjem godbe v Laeknu pr Bruslju, torej 360 kilometrov od Pnriza. Čeprav je brezžična postaja t Eiffeljevem stolpu neprenehoma iobi-vala brezžične brzojavke, se j' vendar petje slišalo izvanredno n vanČ-no, seveda so bile posamezne besede nerazumljive. Tudi spremlje/anje se je dobro slišalo.
* Albanska himna. Za sprejem kneza Viljema Wieda v Draču so naročili mestno godbo iz italijanskega mesta Bari. Njen kapelnik Vondella je vporabil to priliko, da izpolni občutno vrzel v himnah evropskih narodov, ter ie zložil »albansko himno*. Skozi tri dni. ko je bila italijanska godba v Draču, so igrali to himno po dvajsetkrat, tridesetkrat na dan. Sinovi albanskih gor so začudeni poslušali, čemu jim ti tujci vedno in vedno igrajo eno in isto pesmico, toči.; vse to jim nič ne pomaga. Imajo »svojo himno in morajo se na njo navaditi. Zložena je v tempu koračnice in je precej temperamentna.
* Spor o domskem plašču pred najvišjim sodiščem. Z Dunaja poročajo: Najvišji sodni dvor se je 27. t. m. pečal s pritožbo konfekcijske firme, ki je dobavila neki dami plašč iz kožu-hovine za ceno 450 K. Dama pa je plašč vrnila, ker ji ni dobro pristojal. Firma je izjavila, da hoče plašč popraviti, toda dotična dama je ostala pri svojem prvotnem sklepu ter izjavila, da ni obvezana, hoditi opetovano k preiskušnjam. Sodni dvor je zavrnil pritožbo konfekcijske firme. V motivih je izjavilo sodišče, da odločuje, je-li se da plašč popraviti ali ne, ker dama ni obvezana opetovano hoditi k preiskušnjam. Vsled tega je imela pravico, odstopiti od pogodbe.
* S sanmi po sladkorja. Tak izlet slika Qtd Nick k lintu »Eeterabur-
fer Herold«. Cesarica Aleksandra eodorovna, soproga carja Nikolaja
L se je zelo rada vozila s sanmi. Nekdaj je pravila v navzočnosti barona Stieglitza, tedanjega upravitelja ruske državne banke: »Skoda, da so izleti na saneh poleti nemogoči!« — »Veličanstvo naj samo ukaže in priredili se bodo izleti na saneh tudi poleti je odgovoril baron kot kavalir. — »Kako? Izlet na saneh poleti in v tej vročini?« je začudeno vprašala cesarica. — »Ce me veličanstvo v nedeljo blagovoli počastiti s svojim obiskom, tedaj bo prav gotovo prirejen izlet na saneh.« — »Nato sem v resnici radovedna,« je odgovorila cesarica. In izlet na saneh se je faktično vršil: seveda ne po snegu, marveč po sladkorju. Baron je imel namreč največjo tovarno za sladkor na Ruskem in je dal nasipati drevored svojega velikega parka z zdrobljenim sladkorjem. Sladkor je potem daroval svojim sosedom, ki so ga kaj kmalu pobrali.
* Politika škoduje želodcu. V dvoranah ameriškega senata se po najnovejšem ukazu ne sme kaditi. To prepoved je dosegel senator Till-mann, kateremu se je pridružila večina senatorjev. Da bi motiviral svoj predlog, je izjavil Tillmann, da bi se sicer ne mogel udeleževati sej, ker mu dim cigar in cigaret škoduje. Pri tej priliki je senator Tillmann tudi poudarjal, da žive zakonodajalci zdravju škodljivo življenje, ki ga jim v Washingtonu naravnost vsilijo. »Od one dobe — so ravno štiri leta od tega — kar me je zadela kap in sem čital v časopisih poročila o sebi«, je pravil Tillmann, »je pomrlo triindvajset naših tovarišev. Prepričan sem, da je ta velika umrljivost samo posledica načina našega življenja v Washintonu. Vsaj je to brezkončna vrsta banketov, južin in obi-sikov. Prav mnogim senatorjem bi se moglo napisati na nagrobni kamen: »Živel je zelo dobro, toda ^elo nerazumno in je umrl. ker je preveč jedel.« Ce bi si moji gospodje tovariši vzeli moje besede k srcu, mogli bi si podaljšati življenje za par let.«
* Štedljivi kralj. Med vsemi vladarji se brezdvomno odlikuje angleški kralj vsled priprostih in malih svojih zahtev. Tako je natančen in štedljiv, da ne trpi v sobah preprog in da hodniki ne smejo biti zakurjeni. Živi skoro popolnoma vegetarijansko in ima veliko antipatijo do francoske kuhinje. Tudi francoska vina ne smejo biti na njegovi mizi. V Windzorju stanujejo princezinje v stranskem delu gradu. In Če hočejo priti k svojim roditeljem, morajo iti čez dvorišče. Še bolj štedljiva je pa kraljica. Oblečena je vedno le v črno svilo. Dnevni red je natančno predpisan. Natančno ob osmih zjutraj gre kraljevska rodbina v kapelico, ki se nahaja v gradu, k službi božji, ki traja eno uro. Nato se sprehaja po parku. Ko se vrnejo iz parka, gre vsakdo po svojem delu. Ženske se bavijo skoraj edinole z ročnimi deli. Zvečer čita kralj časopise ali pa tudi iz sv. pisma. Tuintam igrajo tudi karte, toda nikdar ne za denar. Če plešejo, tedaj plešejo vedno Ie narodne plese. Ko se približa ura spanja, tedaj poljubi kralj otroke na čelo. Princezinje pa poljubijo materi roko, na kar gre vsak v svojo spalnico. Kakor se vidi, ni prav prijetno in zabavno življenje angleških princezinj.
* Mnogojedci. Proti napetju jeter, zlasti pri ljudeh, ki se malo gibljejo, se rabi »Franc Jožef ova« gren-čica vsak dan kozarec nekoliko segrete. S povečanim gibanjem črevesa, kar povzroči močno salinski zdravilni vrelec, se obtok krvi v spodnjem delu telesa bistveno pospeši, s čimer izginejo neprijetne prikazni in ima bolnik že v kratkem občutek olajšanja. Prof. pl. Rokitanskv je po izkušnjah, dognanih na medicinski kliniki vseučilišča v Inomostu. dognal, da Franc Jožefova voda, ne da bi povzročila težkoče, učinkuje hitro in zanesljivo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Telefonska in brzojavna poročila.
Radi odprave ustave na Češkem.
Dunaj, 1. aprila. Pred državnim sodiščem se vrši danes razprava na pritožbo bivših čeških deželnih odbornikov proti uvedbi upravne komisije na Češkem. Obenem se je pritožil tudi odvetnik dr. Krovsk^ radi kršenja po državnih osnovnih zakonih zajamčene deželne avtonomije. Pri-tožitelje je zastopal odvetnik dr. S r b. V svojih izvajanjih je naglašal, da cesarski patent ni smatrati kot redno promulgirani zakon, marveč kot enostavno nnredbo, ki nima zakonske moči in temelji na zakonih, marveč je i cato kršenje državne in deželne avtonomije. Y vlad-1
nem protispisu, ki je zelo kratek, se pobija naziranje pritožbe, češ, da državno sodišče ni kompetentno, ker je cesarski patent emanacija krone, ne pa naredba; vrhu tega pa je cesarski patent bil izdan v izvrševanju državnega zasilnega prava, s čemer pa se niso kršile pravice ne deželnih odbornikov, ne deželne avtonomije. Dr. Srb je svoja izvajanja pričel v češkem jeziku. Predsednik ga je pozval, naj govori nemško, da ga bodo razumeli vsi člani državnega sodišča. Dr. Srb se je temu pozivu vklo-nil. Državno sodišče bo svojo sodbo izreklo najbrže šele prihodnji mesec.
Oktroa državnozborskega poslovnika.
Praga, 1. aprila. Listi poročajo, da se v kratkem sestane komisija, ki ji je vlada poverila nalogo, da sestavi nov državnozborski poslovnik. Novi poslovnik bo nato vlada oktroirala potom § 14.
Ogrski ministrski predsednik na Dunaju.
Dunaj, L apriia. Tu se mudi ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza. Pravijo, da ima njegovo bivanje zgolj privaten značaj in da razpravlja z grofom Berchtoldom samo o nekih docela privatnih zadevah. V madžarskih opozieiionalnih krogih pa zatrjujejo, da je bi! grof Tisza poklican na odgovor raui članka grofa Karolvija, ki Je' Vzbudil zlasti v Parizu veliko pozornost.
Križarenje avstrijske eskadre. Trst, 1. aprila. Prva divizija avstrijske eskadre, obstoječa iz vele-oklopnic »Viribus unitis« in »Teget-hoff« ter križarke »Zrinjski« je od-plula v vzhodno Sredozemsko morje, kjer bo križarila okrog dva meseca. Značilno je, da se eskadra ne bo ustavila v nobenem grškem pristanišču. Prvo pristanišče, kjer se bo usidrala, je Smirna.
Krojaška stavka v Gradcu.
Gradec, 1. aprila. Krojaški pomočniki so sklenili, pričeti s stavko. Danes je vstopilo v stavko 700 krojaških pomočnikov.
Sporazum na Angleškem?
London, 1. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da je z vso gotovostjo računati na to, da pride glede homerulskega vprašanja, torej tudi glede Ulstra, do kompromisa med liberalci in konservativci.
Vstaja v Mehiki.
New York, 1. aprila. Po brzojavnih poročilih iz Mehike so vstaši včeraj z naskokom osvojili mesto Toreon.
Plovba na Panamskem kanalu.
Washington, 1. aprila. Repre-zentacijska zbornica je danes sprejela po burni debati z 248 proti 162 glasovom zakonski načrt o prosti plovbi na Panamskem kanalu.
Stavka v Ameriki.
London, 1. aprila. V državi Ohio v Ameriki je izbruhnila generalna stavka delavstva. Danes je stopilo v štrajk 50.000 delavcev.
* *
Dogodki na Balkanu.
Albanija.
Dunaj, 1. aprila. Francoski listi poročajo, da je mednarodna kontrolna komisija za Albanijo zahtevala pred ijem v znesku deset milijonov kron. ki naj se pokrijejo z blagajniškimi nakaznicami, plačljivimi v šestih mesecih. Albanska vlada je stavila predlog, naj se ji da dvainpol milijona od tega posojila na razpolaganje. Komisija pa ima proti temu predlogu pomisleke.
Pariz, 1. aprila. »Temps« poroča iz Drača: Holandski polkovnik Tompson je bil odpoklican. Majorja Deveerja so poklicali iz Valone v Drač in bo najbrže naslednik Tompson o v.
Beroiin, 1. aprila. »Berliner Ta-geblatt^ poroča iz Petrograda: Sem so došle iz Albanije oficijalne vznemirjajoče vesti, ki govore o anarhističnih razmerah v večjem delu Albanije. V DraČu seveda Esad paša prevladuje položaj, v ostalem delu Albanije delujejo privrženci Kernala beja in agenti mladoturškega komiteja. Te razmere in pa vstaja v Epiru ustvarjajo položaj, ki ga tukaj zasledujejo s skrbjo.
Albanski poslanik na Dunaju.
Drač, 1. aprila. Za poslanika na Dunaju določeni Sureji bej je dobil od avstro - ogrske vlade agrma in odpotuje že v nekaj dneh na svoje mesto.
Poklonstva albanskemu knezu.
Drač, 1. aprila. Včeraj je prišlo semkaj 300 Albancev iz pokrajine Mati, da se pokloni vladarju in njegovi soprogi. V kratkem prispe semkaj tudi princ Prenk Bil Doda, znani poglavar katoliških Miriditov. Albanska vlada v skrbeh.
Drač, 1. aprila. Vesti, ki dohajajo in Enim in poročajo o krvavita $q<k
padih med Albanci in epirskimi svetimi batoljoni,  povzročajo albanski
vladi velike skrbi. Včeraj je imel ministrski svet sejo o tem, a ni prišel do nobenega zaključka. Esad paša je predlagal, naj bi se osnovale proti Epirotom prostovoljne albanske čete. *
Potolčeni Albanci. -i
Belgrad, I. aprila. Albanske čete, ki so plenile in požigale v po-drinskem okraju, so bile razpršene in popolnoma uničene. Na meji zopet vlada red in mir.
Srbija in Črna gora.     S -Pariz, 1. aprila. Srbska vlada V »Tempsu« odločno dementira, da nameravati vladi v Belgradu in na Ce* tinju združiti obe kraljevini.
Srbska skupščina. Belgrad, 1. aprila. V specialni debati o proračunu zunanjega ministrstva je izjavil ministrski predsed^ nik Pašić med drugim: Dočim stremi Srbija odkupiti vse železnice, nahajajoče se na srbskem ozemlju, izraža Avstro - Ogrska druge želje. Če se zdaj ne bo dosegel sporazum, tedaj bo treba iskati druge razrešitve. Albanija, ki jo je ustvarila Evropa, še dolgo ne bo konsolidirana. Srbija zasleduje politiko miru in ravnotežja in more pri tem vedno računati na podporo zaveznih držav, kakor tudi mnogih velesil. Da se pa more mir vzdržati, je potrebno, oborožiti armado. Skupščina naj vsled tega pospeši rešitev proračuna.
Srbija.
Belgrad, 1. aprila. Povodom ar* navtskih vpadov v Srbijo svetuje »Samouprava« knezu Viljemu albanskemu in albanski vladi, naj odpove bolgarskim četam v Albaniji gostoljubnost, ker so ti pustolovci najnižje vrste in ker le pustošijo in ropajo ter si hočejo s tem v Albaniji zajamčiti stalen »zaslužek«. Srbija je dovolj močna, da odbije vsak oborožen napad, ki pride od zunaj, vendar pa ima pravico, zahtevati, da se jo v njeni hiši v miru pusti. Če bi se ti vpadi v Srbijo ponavljali, bo morala Srbija podvzeti vse tozadevne korake ter prepovedati svojim sosedom za vedno dostop do trgov v Srbiji. Srbija zavrača vsako odgovornost, ker stavlja srbska vlada varnost srbskih podanikov nad vse druge ozire.
Bolgarska.
Sofija, 1. aprila. Ministrski predsednik je poslal vsem prefektom okrožnico, v katerim jim ukazuje, naj uverijo prebivalstvo, da vlada nima nikakoršnih bojevitih načrtov, in naj aretirajo ter postavijo pred sodišče vse one, ki razširjajo vesti oi vojni samo v svrho, da sleparijo lahkoverno prebivalstvo ter je izvabljajo v Ameriko.
Epir.
Drač, 1. aprila. Pred par dnevi je odšla grška artilerija iz Argiroka-stra. Prebivalstvo pa se je polastilo topov, ki so zdaj na razpolaganje avtonomni oblasti. Mnogo albanskih orožnikov je baje že padlo v bojih z Epiroti in en zastopnik kontrolne komisije, ki je prišel iz Valone, je prinesel vest, da je Korica ogrožena. Pravzaprav' pa nimajo nikakoršnih poročil iz Korice, ker je pretrgana brzojavna zveza s Starovem, najbližjo brzojavno postajo, ki je zasedena od upornikov. Ni dvoma, da so grške oblasti sporazumljene z epirot-skimi vstaši. Tu menijo, da bi temu odpomogla le energična akcija velevlasti proti Grški, vendar pa zagotavljajo, da je večina velevlasti nasprotna taki akciji.
Grška nota glede Epira. Atene, 1. aprila. Grška vlada je poslala velesilam cirkularno noto, v kateri naznanja, da je dala svojim četam v Epiru že povelje na odhod; obenem pa opozarja velesile na ho-matije, ki se gode v Epiru, stavlja vprašanje, ako bi ne kazalo pustiti grške čete v Epiru, dokler se tamkaj ne vzpostavi mir in red in dokler se ne zaključijo pogajanja, ki se v zadnjem času vodijo med albansko vlado in predsednikom epirske provizorne vlade Zografom.
Vprašanje otokov.
Dunaj, 1, aprila. »Wiener Allge-meine Zeitung« je dobilo iz Bukarešte sledeče poročilo: Romunska vlada je na p/ošnjo Turčije posredovala pri grški vladi, da omogoči direktno pogajanje med Grško in Turčijo zaradi vprašanja otokov. Na posredovanje romunske vlade je grška vlada odgovorila, da je pač pripravljena, stopiti v direktno pogajanje s porto, toda le pod pogojem, da se pri teh pogajanjih ne omenjajo več ona vprašanja, ki so jih velevlasti že rešile. Nasprotno bi pa bila Grška pripravljena, pogajati se s Turčijo o posameznostih, ki slede iz načelne razsodbe velevlasti. Popolnoma je pa izključeno, da bi se Grška dogovarjala s porto o suvereniteti otokov KKk in MitUene.     -    - —
Gospodarstvo.
— Razredna loterija. (Brez obveznosti.) Žrebanje 31. marca t. L 5000 K št. 19.770, 93.052; 2000 K št. 1175, 6348, 13.570, 13.900, 13.909, 20.158, 21.191, 31.440, 32.674, 38.231, 42.507, 44.228, 47.957, 49.371, 62.157, 63.610, 64.136, 66.007, 72.798, 73.643, 74.008, 86.423, 89.179; 1000 kron št. 4271, 6029. 12.462, 13.912. 17.018, 17.093, 24.178, 28.216, 29.577, 32.323, 37.280, 50.777, 51.104, 51.814. 56.738, 59.333, 60.691, 69.104, 75.681, 76.017, 79.138, 80.613, 81.737, 84.498, 84.569, 56.832, 99.172.
— 4V2 ^ne davka proste amort. avstrijske drž. blagajniške nakaznice Iz leta 1914. Od 2. do 7. aprila t. 1. se vrši subskripcija tega novega posojila in sicer po kurzu 95% za 100 K nominale. Z ozirom na okolnost, da se vsako leto žreba 1 od 15 serij tega posojila, se zviša obrestovanje tega prvovrstnega posojila na S'S^c V teku 15 let bo celo posojilo izžrebano. Priglasnice sprejema subskripcijsko mesto Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju ob originalnih pogojih.
— Predzaznambe na 41 v 15. letih povračilno avstrijsko posojilo za državni sklad, katero pride v kra:-kem k subskripciji, sprejema že sedaj, pod originalnimi pogoji, popolnoma stroškov prosto, c. kr. Splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani.
— Krah nemške banke v Brnu.
[Moravski Nemci nimajo sreče. Pred kratkim je bil konkurz nemške banke v Olomucu. zdaj zoret likvidacija banke - Nordosterreichische Bank fur Industrie und Landvvirtschait . — Banko so zaprli. B lanca za 1. 1913 izkazuje izeubo. Akcijski kapital znaša dva milijona kron.
Damšnii list obsega 8 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk   Narodne tiskarne«.
Avstrijska tpeciallteta. Na želodcu bolehajočim ljudem rrirorečati je porabo pristnega »Mollofegi Seidliz-praška", ki je tre-iskušeno domaČe zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospeSilno na prebavljanie in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj DUNAJ, Tuchlauben Q V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 23
Od velikonočne nedelje 12. do 17. aprila — 6 dni!
Modra miška!
Z Magdo Lessiog I
Največja in najkrasnejša učinkovita veseloigra te sezije!   Neprestan bučen smeh !
Kinematograf „IDEAL.11
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
listin za
Hajbttjše koz m.
I/V
zobe
O. 8eydl
Stritarjeva ulica 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Sevdlin" prav izvrstno uporabna ustna voda. ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužujc.
Zanemarjen nahod  se pogosto bridko maščuje.
činek presenetljiv! Pusica ^Ovin.
Borzna poročila.
LinMiaaaka
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi dun. borse   1. aprila 1914.
4° o majeva renta .... 4 2° o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . 4° o oj?r kronska renta .
4° o kranjsko dež. posojilo 4° o k. o. češke dež. banke
Srečk«.
Srečke iz I. 1860 1 s . . .
»» yt 186)4 •     •    •    . ■
„ tiske.......
,,     zemeljske I izdaje
n »>        11- ii
„ ogrske hipotečne . „     dun. komuna ne .
avstr. kreditne . . „ ljubljanske .... „     avstr. rdeč. križa .
n       JO** »» » •
bazilika.....
„ turške......
Delnica.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice ..... Državne železnice . . . .
Aloine-Montan......
CeSke sladkorne družbe . Zivnostenske banke . . .
8775
Cekini Marke
Franki Lire . Rublji
Valute.
. • .
402--637 50 533 50 102 90 71225 830 50 305 — 26975
404-
50 534*50 103-90 713 25 83150 306 50 27075
Žitne cene v Budimpešti
Dne 1. aprila 1014. Termin.
Pšenica za arr. 1914. . Pšenica za maj 1914 . Pšenica za oktobei 1914
Rž za arr. 1914 . . .
Rf? za oktober 1914 . . Oves za anr. 1914 .
Ove- za 'v.ctober 1914 .
Koruza za mai 1914 . . Koruza za julij 1914
za 50 k* 12 61 za 50 kg 12 ?4 za 50 kg 11*24 za 50 kg 10-18 za 50 kr? 867 za 50 ke 7-74 za .50 ke 7 73 za ^n kg 6 76 za 50 kg 690
MeteoroloSKno poročilo.
ttoa nad mor ta 3M'J
=    rs. f
T mm
Srerliji rracal tlak 7M
Vetrovi j Nebo
31.	2. pop.	746 6 |	16-5	si.  jug j Jasno
n	9.ZV.	746-3 1	100	si. szah. ,
1.	7. zj.	7454	29	si. jzah. j B
Srednja vćerajSnja temperatura 91°, norm.   6*6*   Padavina v 24 urah  mm 0'0.
§   Kako se eljučne bolezni, dušljivi   kašelj  in naduha
lahko popolnoma oadravijo, st>oročiin mkenu ras-onj. Postite fr-taVirano kirierto »a odeovor
na go. B Fo:«M*a. TršoTie« 383 pri Pr^ji (Češko.)
i
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti našega ljubljenega, nepozabnega in dobrega
Soška Verotška
•etosoka I. c. kr. državie gimnazije
nam je došlo z vseh strani toliko dokazov prisrčnega sočutja, da se čutimo dolžne, tem potom izreči vsem svojo naigl« bokejšo zahvalo. Naša zahvala veijai prečast. gospodu kanoniku Šu-nku za tolažiine obiske, gospodom p. n. profesoriem in duaštvu, posebno pa še gospodu Joškotovemu razredniku in :>oučen-cem za ganljivo očetovsko oziroma bratsko spremstvo, za v srce segajoče žalostinke pevskemu 2boru in niega gospodu pevovodju profes. Bajuku, darovalcem krasnih vencev in cvetja, sploh vsem, ki so s svojim ljubeznivim sočustvovanjem in svojo tako številno udeležbo pri pogrebu olajšali našo bolest, ki ja jih ne moremo vseh navesti imenoma. Se enkrat bodi  izrečena vsem
iz dna srca naša najtoplejša zahvala. V L< ubij a nt, dne 31. marca 1914. Žalujoča rodbina Verovskova.
Avtomobil
(I^aurin & Klement) l ' —14 HP, dobro ohranien. *a 2 aFaVfa se takoj po Jako nizki eeni proda. 1254
Pet. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 17
j¥~m-«»«v i* se
bencinov motor
na 12 kon.skih sil, goni žago in mlin, 3 kamne. Sto eče kakor je ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Natančneje se poizve pri Trenji Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 1117
Pripravljajte se kolesarji
za kolesarsko sezijo!
Vsak strokovnjak kupi
(orožno kolo) najboljše kolo monarhije ali
KOLO
dobro ceno ljudsko kolo. Avstr družba tvor-nic za orožje v Stevru. Katalogi gratis in franko. — Zastopstvo v Ljubljani IVAN JAX in sin, Lfabliane, Dnnajska c. 17.
B	S BNBS	■		■				m
1	Naznanilo. Dovoljujem si  slav. občinstvu  Icalcor tudi  gospodom stavbnilrom naznanjat*, da imam   veliko zalogo doma 1221 ::    izgotovl enih štedilnikov. Delo je prav sol'dno  izge ovijeno. Priporočam se tudi za vsa  drujja v mojo stroko spadajoča d' a kakor vrtne, stopniščoe. balkonske ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila, katera se točno in ceno izvršujejo. Ceno  zmerne.                                                                                Cene zmerne. RUDOLF Gr *ER, ključarski mojster Cesta na Rud. železnico stev. 10, Ljubljana.							I
■aaaaaa		■		■		■		B
za gospode in dečke
A. KUNC
Ljubljana. Bogate zaloga blaga za
naročila po meri.
Priznano najfinejša izvršitev. Najnižje cene!
Ceniki na razpolago.
MaprMMftljlVOSt k«tonska in belega apaa malta. 3 OfaŠtmjO   vlaiaik zidov la prostorov.
Odporne stene, kamor li|e dež la fasade 1 belim
Neutrpljiv za vsako novo stavbo.
Zahtevajte pro«pekt G od
komične tvornico Tralsklrchen pri Dunaju, Liebleln a Co.
Pradafna pisarna tu zaloga F. P. Vldlo A Co. v Ltubllanl.
tel
3C
3;
31u
Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčic, rije prostih, kratkih, dolgih, trikot, elastičnih a jour, držce za prsa, životke (Miederleiberl) kakor vse hygijenične otroške, dekliške in damske potrebščine priporoča Č. damam tu in na deželi svojo
bogato lzbero edina specijalna trgovina 938
J. GOR J AN C, preje Kocjan
sv. Petra cesta 28, nasproti „Zlate kaplje"
Dkjer se tudi  izdeluje steznike, pasove, ravnodržalce po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že priznano najnižjih cenah dobite
v modni   Pa4a<M    Č^mlj' humana trgovini    Jrl#&tJl     0lvlll Stari trg 18
Specijalna trgovina  najmodernejših bluz, jutranjih oblek,
la kakovosti moško, žensko in otroško perilo, najmodernejši moški klobuki in čepice. Dalje čepice za dame,  deklice in
otroke, razni nakiti, vse potrebščine za šivilje itd.
C. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvleček  iz voznega reda.
• - Veljaven od 1- maja 1913. ——
Postaja; LJnblfana mini kolodvor. Odhod.
6*54 zjutraj. Osebni vlak na Krani, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Hunai.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - ToDlice.
9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, SolnojErrad, Monakovo, K51n, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-lirO [direktni voz Reka-Opatija-Solnocrrad.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzen^este, Solnogrrad, Celovec, Dunaj.
1*20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak. vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1"30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo.. Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec,
6*35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice,   Trbiž.   Na  Jesenicah   zveza na
brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj. 7-*a zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje,
kočevje. Trebnje St. Janž, Rudolfovo. 10'01 po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) VHssingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka), Tržiča, Kranja.
8"59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Kranja.
5- 51^ zvečer. Brzovlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage Dunaja, Linca, Celovca, Kolna, Monakovega. Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Ooatija-Reka).
zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-oo zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9»lB po noči. Osebni vlak iz Straže-I o-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega
Kočevja, Grosupljega.
I1"2L P° noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce.Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postala: Liubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-32, 11-50, 3-12, 7-15, (ll-oo ob nedeliah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, 6-15, (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C.kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta.
Priporočamo ^peciialno
domsko in otroško Konfekcijo
zelo solidne ivrdke
M. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Najnovejša
lfainovei&e |
BLUZE
V KOSTUME
: Domače obleke. Prašni plašči.
Moško, damsko, perilo. Športne čepice, raoderce.
KRILA
Higieni ta. paril« in droge potrebščine u novorojenčke.
mW Pošilja na izbiro tudi na deželo, "mm
CBIHVEITICA
Pri Reki ob Jadn
Edi.o morsko kop ali«« Jadranskega morja s 3M .etrov t Mrjc
klimatično zdravilišče in morsko
kopališče
kam marja. mi I Vi
^•Jt*'     "tkfc Eldorado
parniSke vožnje z Raka.
slabotne
!
64
49
Gotzl
Krasne novosti ifnedidinika in eolrnns obkk, površnikov fja lliallia. Za naročila po meri največja izbera tu- in taozeaskega blaga.
LJUBLJANA,
Mostni trg it. 19.
Priporočamo našim z  gospodinjam z j
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
□iDlDlDlDlDlalalDiDlDlalDlDlDlDlDlDlD
Igiiacij  ZaVCji ^Pri Nizki ceni* Ljubljana* St\ Petra cesta stev. .5.
Največja izbera za šivi/je in krojačef zadnje novosti
raznega fišpa kot: čipk, riša, vstavkov, vezenin (sfinge-rije najmodernejše svile, dalje največja izbira kravat, srajc, ovratnikov j nogavic, rokavic, pred f Hišnikov, mo~ dercev itd. itd.
1188
m
Na   zahtevanje  pošljemo  viorce! |!fj§
SANATORIUM - EMONA
ZA NOTRANJE: IN KIRURG iCNfc; -BOUETZN]. •PORODNIŠNICA
LdLIBLUAI^lA KOMENSKEGA ULICA 4
SEF-ZDRAVNIK PRTURkJ DR FR. DERGANC
□ID
-
a jec
umetni in trgovski vrtnar
Man;! i. i. L ikčintn. ta se Mbijl n.sjii 127
cvetlični salon
samo Pod Jraaco štev. 2.
0 31? j Čevljarskega mosta.
M\U zalaga s&i vsacev.
Wmm miti vencev, traka? itd
kosanja naročila točne.
iia m \m% usti št. 34.
.1
Senzaciiska iznailba!
Razmnoževalni aparat „Opalograph".
Opalografični način -nzmnoževanja potom neizrabljive :'eklene fopalne) of:e pomeni velikanski preobrat na nolju razmnoževanj posebno oa litografije in hektografrje. Gre se tu za velikansko iznajdbo, ki temelji na posebni kombinaciji kemije, litografije in gaiva-noplastike.
Aparat je tako preprost, da lahko vsak nevajen takoj napravi več tisoč kopi: od e-eera origfnala. k; s« p'^e z tekočim črnilom ali psaln-m strojem. Pri tem aparatu ne pnde nobena masa. želatina tU gesto čnilo v poStev in tudi ne zahteva nobene stiskalnice itd. Zmožno:-: razmnoževanja na tem aparatu je brezmejna, tako d* <-e lahko napravi vsako število odtisov. Za funkcijo, trpežnost in neizrabijivost ara :ta se prevzame vsako jamstvo. V najkrajšem času prodalo se ježe na tisoče apara*ov. V Ljubljani na pr.: c. kr. dež. vladi, c. kr. davčnemu uradu, Mestnemu magistratu
:n sto drugim uradom, bankam, trgovcem, glasbenim društvom itd. Aparat se dobiva v vsakem formatu že od K 60*— dalje. Brezobvezno razkazov? e.
Cenik in vzorci tiska zastonj na razpolago. 1077
THE EEX 00.. Ljubljana, &elenl»nrg<iva ulica Štev- 7, nasproti
glavne pošte (Hotel pri Malica I. nadstr). Telefon štev. 38.
- Zaloga pisalnih In razmnoteva.z.h % ro\ev n\ih cotre"»l6ln ter 3 m. pisarn likih oprav. -
Stalen in visok zaslužek
si preskTb1 lahko vsak, ako prevzame zastopstvo renomirane, slovanke živ-ljenske zavarovalnice. Zaupljive osebe, ki bi radi delovali kakor krajevni ali potuioči zastopniki, in zaupniki naj predložilo prošnjo in povedo svoj dosedanji poklic in naj napišejo currici-lum vitae, ter odpošhejo ofert" na uprav »Slov. Naroda« pod „Sollde". 1216
mm
vojaščine prest, dober prodajalec in aranžer, se pod ugodnimi pogoji takof
sprejme. 1153
Ponudbe z natančno navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače naj se pojejo na upravn »Slov. Xaroda« pod „telezninar 11*6".
Najboljša in najzdravejša ^
barva" za lose in brado
je dr. Drallea ,,NEBIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, vHike po 4 K, pri v
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podla«* lu mrežice vseh vrst; gledališču* in toa!etne = potrebščine itd. ------
H
H
M
N N
^r^tf wa u atf ^rtf tfv
Velikonočna okazijska
prodaja!
Čez 26 000 komadov!
Najnovejše za spomlad in f »ote t je za gospođe in dečke, domska konfekcija, najnovejši kroji pariških  in herolinskih modelov,  vse po priznanih čudovito nizkih LJ cenah.
Poglejte v izložbe!
1
n
M M
M
cftngtešho skladišče oblek
O. Bernaiović, v Ljubljani, Mestni trg 5-0.
Jtlefon 132.
1253
pristno brnsko blago.
1 kupen 1 kapon 1 kupon 1 kupon 1 kupon
7 kron 10 kron 15 kron 17 kr«n 20 kron
Spomladanska in poletna sezija 1914 K«-»on ni 3 10 dolg
u posolilo aftke soleko
(suknja, hlače, telovnik) n    stana samo a
Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgrarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah : kot solidna in poStena vrlo znana : Zaloga tvornica.za sukno
Siegel-Inahaf v Brnu (BrOnn).
guur* Vzorci gratis in franka. "aajsj
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-Imhof na tvomiškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 615
Proti prahajea, lnskinaa in izpadanju las
delajo nmjooljee strinania
Tanno-cninin tinta
katera   okreo>6uje   laeliče, odstranjuj« lunka in preprečuje Izpadanja li
1 ateklonalMs navodom t
Razpošilja se s obratno poito ne manj kot dve »tekJeaici.
Zaloga vseh prafzkuiefilh adravil,
modlo. inllv mediolnnl. vin, apecf a'l
tat, najfinojaih parfumov, klrursjiskih
obvoz, svtzlh mineralnih vod itd.
Dd tefrann Nnuit Lcmteko
? LMIM RMlftfi CKtl št. L
polet novoagrajenega Fran loiefovega
ivbli. noonta. 10
Pri nakupu  različnega   oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10.
ta Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene!
a. kr.
Modni salon
3JI. SeSej-Strnad
1178
priporoča cenjenim damam
: slamnike le najfinejše izvršbe. : Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
H
M M W
H
tt H W W H M
M
H N N M
H
H
H
N H
Ljubljana,   Selenburgova ul. 5, Ljubljana
dobite najokusnejše
neuejtinjl^e opreme
od najpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje
vse lastnega   izdelka po najnižjih cenah,   kar si je
le misliti moči
Priložnostni nakup: kos sifona, 15 mt.    k 8-20*
Samo Se nekaj dni!
Največja razstava divjih zveri
iz Hagenbeekovega živalskega parka
Danes v sredo, dne 1. aprila ob 8. zvečer ter jntri v četrtek 2. aprila ob 4. pop. in ob 8. zvečer v areni Narodnega doma
HH gala paradna predstava, h
Iz bogatega sporeda se more posebno omeniti
ki jih predvaja in dresira najpogurnnejši kapitan Al« Ired Schneider, ki je s svojim delovanjem do sedaj vzbujal v vseh državah Evrope splošno pozornost,
30 levov
Dalje Originalni 3 Parison
s plastičnimi kipi.
Nastop človeka s kačjim telesom imenovan človek brez členkov:
Fridelly
itd. itd- — Odmore izpolnjujejo nastopi bebastega Avgusta«
Cene prestarem l Numerirani zaklopni sedeži K 3'—, I. prostor K 2*—, IL prostor K 1 50, stojišče 60 vin. Otroci in vojaki od narednika navzdol plačajo pri popoldanskih predstavah samo polovico.
m '   : %f nt ; Maj
Za obilen obisk se priporoča
Dalje treba posebno omeniti znamenito proizvajanje
3 Kritnih akrobatov Attonso.
kakor tudi
MIS 3STOI5IDI2Sri,
zagonetko kriminalistov in policije s STOjimi Čudežnimi oprostilnimi uspehi.
H g| mM .
ravnateljstvo.
iSaaaaBaai
TE
1985
D:9C
Stran S.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 1. aprila 191.4
73 štev.
0
ivina
S**
^    ^ ^ Vljadno M priporoča I
j?y<fjf>        0* &      manufakturna trg.
'74y j. grobelnik
\Y&J!+r   LJUBLJANA, Mestni trg štev. 22 rff      *4&* tyv nasproti lekarne'
^V ^    ,., Vnanja naročila se točno izvršujejo« —-
99
PRI TURKU"
Leon Adjiman 1203
ometu I krpalec (maaiiec) Is Ctrlgrsda za pristne orientalska In perzijske
preproge.
Zajamčeno dobra izvršitev in nizke cene. Pismeni pozivi na Stari trg 22, M. na d str.
JB Zamljen
ćevHarski majstor
v Ljubljani, Gradišče 4
Izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske ta telovadske čevlje.
Za naročila z delete zadostuje kot ■
priposlan Čevelj. 12H
j
- ■ \
Franca Jožefa cesta št. 3.
Ugodno kupite v tej specialni trgovini za
gospode in dečke 1013
klobuke, čepice, perilo, kravate, palice in vse druge modne predmete.
===== Pomladanske novosti pravkar došle! =
FajMjie ort io kraĐisks salame,
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekaleso meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čaino surovo maslo priporoča tvrdka
J. BUZZOLINI
delikatesna trgovina LJubljana,   Stritarjeva ulica,
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.
10b6
- I
gatSHBH
Sz^ljulteLjublionES1!?
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Največja zaloga
ur, juvelov, zlatnine in srebrnine.
Tovarniška znamka
„iko"
• aaanav* • • aneaam *■
Zastopstvo tvornice ur
„Z Eli i T H".
3_
CE1TIKI ZiLSTOITJ HT POSPROSTO!
aBllfBIlSSlHIEBIlllI
i Popravila.
1 Modni salon |
Stuchly-Jfiaschh 1
LJUBLJANA { Židovska ulica 3.
Prodaja damskih in otroških klobukov. — Žalni klobnU.
IS2S8SB&J
Župnik friderik Repotusk
v Št Vida pri Misiinjah (Štajersko)
je bil edino in samo po uporabi
lekarnarja picco!i-ja v Ljubljani, Dunajska cesta,
rešen   želodčne bolezni, vsled katere je trpel že celih 19 let.
Steklenica 20 v.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg IO. b22
lzleir-aa:
lolldna pei
: ' -A -
! ! ! KDOR RABI ! ! !
bencin motorje, elektromotorje, plnge in brane, brzop rtl-aike, kosilnice In druge stroje za košnjo, stroje za rokodelce In razno _^ vratna, predmete orodje. stiskal- ^i^K za mlekarne, delnice za sadje In - SatvJg^matinsU cement, seno, mlatilnJce ^"^^T^^Ir^gSđ^ traverze In tel-In slamoreznlce, ^ ^"    ^            lesne itn a,
naj se obrne na  najstarejšo, Širom cele Kranjske, Štajerske in Primorske
dobro znano tvrdko in razpošiljalnico poljedcljskih strojev
v Ljubl'ani
parije Terezije cesta št 1.
Dobra pontreiba |e vsakomur zajamčena. Nalnllje cere I Priznano najboliai stroji. Ceniki brezplačno
Sprejmem
Cp ^
16 let staro, zmožno tudi nemščine za mojo rranijfr kturno trgovino. T. Ogrin, HovomestOa_ 1255
f r. P. Zajec
Izprašan optik,
zalagatelj c. kr. armade, vojne mor« nanec. domobrancev itd. 123
Ljnblf ana, Stari trg št. 9.
PATE
vseh dežela izposluje infenir 33 uUflS- oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju Vl.y Marlahilferstrasse št. 37.
'H 't
J> . *    * *
O^ala in ščipalmki po strokovnjakih in zdravniških predpisik — Z rlektr obratom moderno urešena delavnica aenr Najnovejši cen k brezplačno!
pomladne
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožeta cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po kil
ter se izvrše tečno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba.   — Najnižje cene.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
$tpitai»jC*V3   Ulica   ŠteV« 2a Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron,
,,   Delniška glavnica 0,0000100 kron.
Z 152 m** 1    111 mm.....1 t- .. -
Poslovalnica L c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
JTOSlOVSUniCčl   JU  L>.  rvi . a vow iprv^  ^* —- ------j-
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprefenta vlege na knjiilce in na tekeel racnn       II O    Knpv|e in predala srečke in vrednostne papirje r. ter lik obrestuje od dne nege pa Mana s TT |2 |0 s a s vsak vrst po dnevnem - ~
karan, s a ■