ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri sončno in vroče. V soboto spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami, deloma plohami in nevihtami. Hladneje bo.
številka 28
četrtek, 16. julija 2009
Skoda je ogromna
Po dosedanjih ocenah je petkovo neurje povzročilo za 800 tisoč evrov škode, iz proračuna pa bodo lahko zagotovili največ 200 do 300 tisoč evrov, saj še niso odpravljene niti posledice plazov izpred desetih let
Mira Zakošek
Na torkovi novinarski konferenci sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in vodja urada za javne gospodarske službe Tone Brodnik predstavila prve podatke o nastali škodi v petkovem neurju. Ta je ogromna, saj presega 800 tisoč evrov, iz proračuna pa bodo letos lahko zagotovili kvečjemu
200 do 300 tisoč evrov. Skoraj sto tisoč so jih že porabili za nujne intervencije v teh dneh.
Ocenjevanje škode pa se jim zdi povsem nesprejemljivo, saj so republiški kriteriji takšni, da ne upoštevajo vseh potrebnih del, ki jih je potrebno izvesti in znašajo le 170 tisoč evrov. Župan je slabo voljo zaradi tega izrazil z naslednjimi besedami:« Državi ponujam
posel: mi z zadovoljstvom plačamo 170 tisoč evrov, država pa naj poskrbi za vse ostalo. Kriteriji za ocenjevanje škod se vsekakor morajo spremeniti.« Skupaj so doslej zabeležili 104 primere škod, največ je travniških plazov, plazov na cestah in ob objektih, poškodb infrastrukture, poplav in nanosov materiala. Najbolj prizadeto v mestni občini Velenje
je bilo območje Kavč, Pesja, Pod-kraja, Šentilja, Vinske gore, Pake,Plešivca, Škal in Hrastovca.
Občinski krizni štab se je takoj organiziral, stekle pa so tudi reševalne akcije s katerimi so želeli preprečiti še večjo škodo. Vodstvo občine ocenjuje, da so bile vse aktivnosti izpeljane v rekordnem času in zelo uspešno. Največ zaslug za to imajo gasilci in pripadniki Civilne zaščite, ki so bili ves čas na terenu. V akciji jih je že v petek sodelovalo 66. Takoj, ko so se začele razmere umirjati, so začeli tudi odpravljati posledice, vseh del pa se zaradi razmočenega terena niso mogli lotiti. Poskrbeli so, da ni nihče ogrožen. Že v torek pa so odšle na teren tudi strokovne ekipe, ki bodo svetovale lastnikom zemljišč na kakšen način naj se lotijo sanacije.	■
Imajo maturantko z vsemi točkami
V ponedeljek zvečer so v Domu kulture Velenje slavnostno podelili spričevala gimnazijskim maturantom
Velenje, 13. julija - V letošnjem letu je k splošni maturi v Velenju pristopilo 124 dijakov. »To pomeni, da je bilo 107 dijakov splošne gimnazije skupaj s športnim oddelkom in 17 dijakov umetniške gimnazije,« pojasnjuje ravnatelj Gimnazije Rajmund Valcl. Uspešnih je bilo 114 dijakov oziroma 91, 9 %, kar je slabše kot lansko leto.
Veseli pa so, ker je med uspešnimi 5 zlatih maturantov, Neja Zupanc, Andrej Kržič, Nikola Dominkovič, Špela Rehar in Lana Semečnik, ki je dosegla vseh 34 možnih točk. Lana je tako od leta 1996 četrta dijakinja, ki ji je to uspelo. Odličen uspeh pa je doseglo še 14 maturantk in maturantov.
»Poudaril bi še to, da je letos k maturi pristopilo 12 dijakov prve generacije športnega oddelka. Maturo jih je opravilo 11.«
■ vg
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
V nesreči niso ostali sami!
Ne vem, kako ste vi doživeli petkovo katastrofalno neurje, prepričana pa sem, da prav nikomur v Šaleški dolini v petek ni bilo vseeno, ko je opazoval moč narave. Ta je žal tokrat prav na našem območju dokazala, da lahko v eni noči uniči, kar je človek ustvarjal dolga desetletja. Ce smo se ob prejšnjih neurjih pogosto lahko oddahnili, da smo jo še kar dobro odnesli, je bilo v noči iz četrtka na petek najhuje prav pri nas.
Zbudila sem se, kot ponavadi, ob 6. uri. Pravzaprav sem zaradi grmenja in polne lune, ki vedno vpliva name, slabo spala. Luč v kopalnici ni delala. K sreči je zunaj že svetlo, čeprav oblaki naredijo svoje. Ko me ne uboga niti stikalo v kuhinji in ugotovim, da znakov življenja ne kaže noben gospodinjski aparat, mi postanejasno, da ni elektrike. Ker v naši hiši nimamo plinskega štedilnika, si kavo pripravim kar v mrzlem mleku. Takrat zazvoni mobitel. Iz občine sporočajo, da je Velenje brez elektrike, da ne delajo semaforji, da so ceste proti Šoštanju zalite z vodo, prav tako hiše in trafo postaja v Pesju. Nekaj lokalnih cest je zaradi plazov neprevoznih. Hitro se oblečem in malo čez pol sedmo sem v uradu župana, kjer že od 5. ure zjutraj deluje krizni štab. Kaj se dogaja, z županom v živo poročava na valovih Radia Velenje. Vem, da se je treba s svežimi informacijami oglašati čim pogosteje, saj je v takih situacijah najpomembneje ljudem sporočiti, kaj se dogaja. Tudi zato, da ostanejo mirni. Medtem gasilci in občinski uslužbenci že prihajajo s terena. Informacije niso dobre. Vsa razsežnost neurja se pokaže šele čez dan. A dejstvo je, da so gasilci, komunalci, delavci PUP-a in Andrejca in drugih gradbenih podjetij, policija ter ljudje na prizadetih področjih ta dan neverjetni. Kljub dežju hitijo odpravljati posledice razdejanja. Nesebično delajo v dežju in blatu. Več ur ne odložijo premočenih oblačil. Marsikdaj tudi tolažijo, saj so ljudje, ki jim ob hiši grozi plaz, prestrašeni in žalostni.
Šaleška dolinaje v petek dokazala da zna stopiti skupaj. Da zna, ko je pomoč potrebna, dobro organizirati reševanje in nesebično pomagati. Večina jih za to, da so pol noči iz petka na četrtek, cel petek, soboto in še v nedeljo pomagali pri odstranjevanju posledic neurja, ne bo dobila plačila. Pa jim ni bilo težko. Kot ni bilo težko Lokovičanom, ki so v stiski svojim sosedom in sorodnikom, katerih domovi so v nekaj minutah postali nevarni za bivanje, potrebovali streho nad glavo in toplo posteljo, to nesebično ponudili. Zagotovo je bolečina najbolj prizadetih, ki še trepetajo za usodo svojih domov, prizadela tudi njih.
Šoštanjčani so bili tokrat najbolj prizadeti. Župan, podžupani, štab civilne zaščite, gasilci in tudi geologi so bili nenehno na terenu, med ljudmi. Vmes so kovali načrte, kako rešiti, kar se rešiti da. In kako posledice ujme čim prej vsaj omiliti. Neurje v Šaleški dolini je bila osrednja novica vseh medijev, pomoč so obljubljali tudi iz vlade. Potrebovali jo bodo v vseh treh občinah. In to čim prej. Pa ne le za stroške intervencije v prvih dneh po neurju. Tudi za sanacijo ogromne škode. Ob vsesplošni gospodarski krizi občine same ne bodo zmogle obnove, niti najnujnejše ne. V Velenju bodo morali zagotovo veliko posledic zadnje ujme odpraviti tudi prizadeti občani sami. Tam, kjer imajo svoje imetje zavarovano, bo lažje. Kjer zavarovanja nimajo, ne bo lahko. To velja tudi za Lokovico, kjer bo zagotovo pomoč države večja kot v Velenju in Šmartnem ob Paki, saj je tudi škoda veliko večja. Želim si le, da po tem, kar se je v petek zgodilo v dolini, tudi ko bo medijsko zanimanje potihnilo, ne bodo ostali sami. Ne občine in ne prizadeti posamezniki. Slovenci znamo biti dobri sosedje, zelo solidarni v nesrečah. A če nimaš kje vzeti, je težko dati. Le želimo si lahko, da si narava letos, ob vsesplošni gospodarski krizi, ne bo več »dovolila«takih katastrof. Čas zanje nikoli ni pravi, če pa do njih že pride, greje vsaj občutek, da ljudi v stiski tokrat res nismo pustili samih. Vsaj v najbolj kritičnih urah in dneh ne.
■ Bojana Špegel
Gorenje na kolektivni dopust
Velenje - V Gorenju se sproti prilagajajo manjšemu povpraševanju po njihovih proizvodih. Skrajšali so delovni teden, 1020 zaposlenih pa s 1. julijem za šest mesecev vključili v ukrep čakanja na delo skladno z novim zakonom o delnem povračilu nadomestila plač. Vse ukrepe so sprejeli v soglasju s socialnimi partnerji, svetom delavcev in sindikatom. Jutri se za večino zaposlenih začenja kolektivni dopust, ki bo trajal vse do 3. avgusta. Vzdrževalna dela bodo letos izvajali v najbolj nujnem obsegu. ■ mz
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
000
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
9770350556014
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
16. julija 2009
Brezposelnost se
• •
umirja
V Območni službi Velenje bodo s pomočj o evropskih sredstev lahko zaposlili šest novih sodelavcev
MilenaK rstič -P laninc
Velenje - V Območni službi Velenje, ki pokriva šest upravnih enot, štiri na koroškem, dve v savinj-sko-šaleškem delu, se je junija brezposelnost povečala za odstotek, kar je najmanjši letošnji prirast v brezposelnost.
Najbolj se je brezposelnost junija povečala na območju Urada za delo Velenje, za 2,4 odstotka in Urada za delo Mozirje, za 1,2odstotka. Na koroških Uradih za delo so bili pa prirasti manjši od odstotka, rahlo zmanjšanje brezposelnosti pa so zabeležili v Ravnah na Koroškem in Dravogradu.
»To je lahko razlog za zmeren optimizem, ki smo ga napovedali že mesec pred tem, ko je prišlo do nekakšnega pomladanskega dviga gospodarskih aktivnosti. Seveda pa bomo šele na podlagi bolj dolgoročnih podatkov videli, ali te lastovke že prinašajo pomlad,« pravi
direktor Območne službe Velenje, Robert Rajšter.
Zelo zadovoljni pa so v Območni službi zato, ker bodo najverjetneje v avgustu, ko bodo sklenjeni vsi postopki, lahko zaposlili šest novih strokovnih sodelavcev. Zavod je v prete klih letih, ko se je brezposelnost zniževala, vsako leto, skladno z vladnim načrtom, zmanjševal število zaposlenih, v Velenju so lani število zaposlenih zmanjšali za dva delavca. Vendar pa se je zdaj, ko beležijo 2.000 brezposelnih oseb več kot so jih imeli lani, to tudi pozna. Zato so se zelo razveselili razpisa iz evropskih sredstev, ki jim bo omogočila zaposlitev šestih novih svetovalcev za obdobje dveh let. Zanimanja za zaposlitev je veliko. Rok za prijavo se je iztekel 11. julija, dan pred tem pa so v Območni službi že imeli že okoli 100 prijav.

lokalne novice
Razpis zai dejnozas novov rtca
Šoštanj - V Šoštanju so našli idealno lokacijo, kjer naj bi stal nov šoštanjski vrtec. Gre za prostor, kjer stoji objekt bivše šole Biba Roeck. Ne samo, da je v samem središču mesta, ob njem je telovadnica, so parkirišča, aktivnega prometa ni veliko, primerni pa so tudi izhodi do Goric, Šoštanjskega jezera, igrišča, parka ...
V Občini Šoštanj so objavili razpis za pripravo idejne zasnove, na podlagi katere bodo ugotovili, ali bi bilo potrebno za bodoči vrtec porušiti cel objekt, ali bi bila dovolj le delna rušitev. Študija bo izdelana še letos.
■ mkp
Brezplačnev stopnice zabr ezposelne
Velenje, 8. julija - Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je skupaj z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov lokalnim skupnostim posredovalo pobudo, da bi brezposelnim osebam zagotovili brezplačne obiske kulturnih dogodkov in institucij. Pobudo je podprla tudi Mestna občina Velenje, v kateri so že pred tem sprejeli kar nekaj ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev občank in občanov v teh kriznih časih. Med njih lahko prištejemo možnost brezplačnega pravnega svetovanja, ustanovitev delovne skupine za reševanje problematike družin in tudi možnost opravljanja počitniškega dela za dijake in študente.
Brezposelni občanke in občani Mestne občine Velenje si bodo odslej lahko v Velenju ogledali kar nekaj brezplačnih predstav, obiskali galerijo in muzej. Festival Velenje, kije organizator številnih prireditev, bo v sklopu 25. Poletnih kulturnih prireditev to poletje pripravil kar petintrideset prireditev, na katerih bo vstop prost.
Dodatno pa bodo, na podlagi pobude ministrstva, do konca leta še na dveh predstavah zagotovili dvajset vstopnic brezposelnim.
Tudi Muzej Velenje bo pri vstopnicah uvedel novo kategorijo - brezplačne vstopnice za brezposelne. Na velenjskem gradu si bodo lahko brezposelni ogledali deset stalnih muzejskih zbirk in občasne razstave. V Galeriji Velenje pa si lahko vsi obiskovalci ogledajo razstave brezplačno, in sicer je ogled možen od torka do s obote.
Iz Mestne občine Velenje sporočajo, da si bodo tudi v prihodnje z različnimi ukrepi prizadevali omiliti posledice svetovne gospodarske in finančne krize.
Velenjski grb in zastava bosta posodobljena
Na junijski seji sveta Mestne občine Velenje so svetniki v prvem branju potrdili nov odlok o grbu in zastavi občine - To pa ne pomeni, da bo mesto dobilo nov grb in zastavo
Velenje - Z novim Odlokom o zastavi in grbu Mestne občine Velenje se bo na novo opredelila tudi podoba grba in zastave, hkrati pa pravila o njuni uporabi. Pri tem je zelo pomembno, da rumeno-zelen grb, ki ima obliko polkrožnega zrelogot-skega ščita, simbolno pa prikazuje povezanost starega z novim, kar je grafično prikazano z obzidjem gradu v sprednjem delu grba in preko njega vidno silhueto svetle stolpnice v osrednjem delu grba, takšen tudi ostane. A dejstvo je, da smo grb in zastavo MO Velenje dobili leta 1992, še pred razdelitvijo nekdanje velike občine Velenje na tri dele in pred vstopom v EU. Zato so nekatera določila v obširnem starem odloku že zastarela. Tudi zaradi razvoja grafičnega oblikovanja in novimi tehnološkimi rešitvami je napočil čas, da mesto Velenje svoje prepoznavne znake posodobi. V soglasju z avtorjema grba in zastave (Stane Hafner in Vlado Vrbič) je nove rešitve pripravil arhitekt Goran Semeč-nik.
Stolpnice bodo bele
V grbu uporabljene heraldič-ne barve so po novem poleg črne obrobe zelena, rumena in bela kot simbolne barve mladosti in optimizma. Grb bo po novem doživel le nekaj manjših oblikovnih sprememb. Stolpnica je bila v originalu kovinsko svetlo modro obarvana, kar se ni izkazalo za dobro izbiro.
Rumena bo močnejša
Vsak tiskar je barvo zmešal drugače, bledela pa je tudi na soncu. Le redko je zato »izpadla« kovinsko modra. Zato bo od sedaj stolpnica uradno bela, grb pa bo dobil tudi debelejšo obrobo in nov, preprostejši napis.
Nova zastava občine je oblikovana bolj logično, saj se je doslej dogajalo, da so imeli pri obešanju na drogove težave, kako jo obrniti, da bo prav. Poleg tega se je pri vertikalnem vpenjanju zastave grb obrnil za 90 stopinj. Po vertikali bo »-nova2 zastava razdeljena na dve ena ki polji rume ne in zele ne barve, grb pa bo v spodnjem delu zastave. Rume na bo tudi bolj intenzivna. Poleg tega bo od zelenega dela zastave grb ločen z rumeno obrobo. Vsekakor po novem težav, kako obrniti velenjsko zastavo, da bo prav, ne bo več, saj je sedanja rešitev veliko bolj logična. Poleg tega bo cenejši tisk - doslej je bil 6 barven, sedaj bo 3 barven.
Mestni grb in zastavo lahko po novem odloku uporablja kdorkoli za namen, ki promo-vira pripadnost občini, pri tem pa ne žali ali omalovažuje. Doslej je bilo treba za obešanje občinske zastave pridobiti dovoljenje na občini, sedaj bo dovoljena prosta uporaba. Praviloma zastave izobesijo ob večjih državnih praznikih in prazniku občine, lahko pa tudi ob nepraz-ničnih dneh, skupaj z zastavami drugih pravnih subjektov. Če kdo zastave in grba ne bo uporabljal v skladu z odlokom, je predvidena kazen 200 evrov. Tolikšna je tudi kazen za tistega, ki bi ga zalotili, da je namerno poškodoval zastavo ali grb.
■ bš
Ko nebo premika zemljo
Pravo poletno vreme napovedalo ne-vreme - In vendar se vrti -Vodilna stranka na Rogli o zdravju in načrtovanem poseganju po zdravju premiera -Teharski plemiči zavzeli Ljubljano, Slovenci Laško.
Ce ne bi bilo že neokusno in obrabljeno, bi lahko spet cinično zapisal: in vendar se vsaj nekaj premika. Žal se je na območju Šaleške doline pretekle dni močno premikala zemlja in ogrožala poslopja in ceste. Vreme, kakršno smo imeli donedavna, ni nič kaj spominjalo na poletje, tudi ne na napovedi mnogih (tudi strokovnjakov), da se nam obetajo vroča poletja. Pa nas je zeblo in zalivalo. In poletno vreme si svojega imena sploh ni zaslužilo. Posledice tistega, kar je prihajalo z neba pa so vidne na naši materi zemlji. Seveda bodo spet nekateri rekli, da kar sejemo, to žanjemo. Kar naravi povzročamo, nam vrača. In ko za zemljo res lahko rečemo, da se premika, lahko tudi za hitro cesto tretje razvojne osi rečemo, da se ni povsem ustavila, da se vendarle nekaj vrti. To smo lahko slišali tudi na ponedeljkovem pogovoru, čeprav je začetek del še vedno zavit nekje v prihodnost. In ko naj bi tudi predsednik vodilne stranke obljubil pomoč pri »zdravljenju« občin, ki jih je najbolj prizadelo zadnje neurje, se je njegova stranka na športno klimatskem centru na Rogli res ukvarjala s problematiko zdravstva. Pa tudi krepitvi stranke same in tehtanju zaupanja v nekatere ministre. In kot za taka preverjanja velja, je bilo tudi po tem srečanju slišati, da je stranka še enotnejša in trdnejša kot je bila. Cil in zdrav pa je tudi njen predsednik in naš premier. Res je moral po tem srečanju skoraj več kot o problematiki, ki so jo obravnavali, govoriti o tem, ali ga je kaj strah. Seveda - strah, ker je nekdo iz sosednje države bojda nanj načrtoval atentat. Medtem ko je
nekatere Slovence taka vest močno razburila, je Pahor vsaj navidez zadržal mirno kri. Kot se za premiera spodobi. In ko eni prihajajo z zli nameni, drugi tudi kak »pohod« opravijo z miroljubnimi nameni. Tako so teharski plemiči osvojili Ljubljano. Seveda gre le za Ipavčevo opero Teharski plemiči, ki jo je na odel postavilo celjsko Društvo ljubiteljev umetnosti, s tem delom pa so obredli že dobršen del Slovenije. Kot je znano, v njej nastopajo dijaki, študenti in profesorji glasbenih šol iz vse širne celjske regije. Regijski umetniki s to posrečeno opero potujejo po Sloveniji, Slovenci iz mnogih krajev pa so tudi letos konec prejšnjega tedna množično pripotovali v Laško. Seveda, tam je bila letošnja najmnožičnejša »veselica« - Pivo in cvetje. To, da je to veselica, Laščani ne slišijo radi, saj menijo, da je prireditev polna narodopisnih in kulturnih ter drugačnih všečno-resnih elementov. No, res pa je, da je to prireditev, na kateri teče pivo v potokih. Kljub muhastemu vremenu je šla narava vsaj na glavna dneva prireditve organizatorjem na roko. Ob tako klavrnem vremenu so celo razmišljali, da bi Pivo in cvetje za en teden prestavili, pa se je vremensko vse skupaj dokaj ugodno razpletlo. Obiskovalcev sicer ni bilo rekordno veliko, tudi zato ne, ker je bila prireditev za dan krajša, nekatere pa je nestanovitno vreme res tudi odvrnilo od obiska. A če bi tudi drugod na večjih prireditvah zbrali vsaj približno toliko ljudi, bi bili verjetno kar zadovoljni. O vremenu pa so včeraj v Žalcu govorili tudi bolj strokovno. O poletnem vremenu in počutju ljudi v času podnebnih sprememb so razpravljali na nacionalni konferenci Vreme, podnebje in zdravje v novih klimatskih razmerah.
Mnogi veliko o počutju v poletnem vremenu vedo tudi brez visokoletečih razprav!
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
k

POGOVOR
Gradnja, ki bo zaznamovala Šoštanj
Koliko j e na gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj pripravljena občina? - Župan, Darko Menih, ocenjuj e, da j ih čaka še veliko dela, da pa časa ni več na voljo prav veliko
MilenaK rstič -P laninc
Gotovo se je v zadnjih letih v Šaleški dolini in Sloveniji veliko stvari vrtelo okoli predvidene gradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. O tem je bilo povedanega in napisnega veliko. Blok 6, izjemno pomemben ne samo za Šaleško dolino, za vso Slovenijo, bo eden ključnih energetskih projektov naslednjih let. Njegovo poskusno obratovanje naj bi se (pravzaprav bi se moralo) pričeti konec leta 2014, »pravi zagon« pa bo blok dobil v letu 2015. Koliko je na obdobje, ki prihaja, pripravljena lokalna skupnost, torej občina, ki jo bo gradnja v marsičem zaznamovala? V Šoštanju že doslej niso stali križem rok, dogovarjali, pogovarjali so se veliko, a prave niti in prave poteze, bo treba šele potegniti.
Vse zato, pravi župan Šoštanja, Darko Menih, da bodo prebivalcem lahko še naprej zagotavljali primerno kakovost bivanja, tistim, ki bodo v Šoštanj prišli na delo pa zagotovili vse, kar potrebujejo. Dvomov o tem, blok 6 -ja ali ne - ne bi smelo več biti.
»Veliko mirnejši sem, odkarje skoraj na vseh ravneh dogovorjeno, da blok 6 bo.-Gre za zahtevno naložbo, v kateri sodelujejo številni, od države do lokalne skupnosti. Kar se nas tiče, ocenjujem, da bi Šoštanj že danes moral imeti tisto, kar je nekoč že imel, zagotovo pa policijo, okrepljeno zdravstveno službo vključno z dežurno ambulanto ter okrepljeno državno upra vo.«
Precej časa si že prizadevate, da bivŠoš-tanju dobili vsaj oddelek, če že ne celo policijsko postajo.
»Sam na to opozarjam že kar nekaj časa. V zvezi s tem sem se dogovarjal in pojasnjeval razloge zakaj bi bilo to nujno, tudi prejšnjemu notranjemu ministru Mateju. Če že ne postaja, bi bil nujen vsaj oddelek, ki bi bil tukaj stacioniran. Premalo
»Opazovali bomo naše vandale, a tudi druge, ker bo tudi med tujimi delavci najbrž kak »kaliber«.«
bo to, kar je v Šoštanju zdaj, pisarna enkrat tedensko, policisti pa občasno pride, gre čez mesto in potem nazaj. Po parlamentarnih počitnicah, morda pa že prej, načrtujem pogovor z aktualno ministrico Kre-salovo, ker želimo nadaljevati že začete dogovore na tem področju.Gre nam za varnost in to vseh, tako občanov kot tistih, ki bodo prišli v Šoštanj na delo. Prišli pa bodo najbrž od vsepovsod. V mestu v konicah gradnje pričakujemo preko 1.500 ljudi, kar bo za lokalno skupnost gotovo svojevrsten infarkt. Pomembno bo, kako se bodo ti delavci vpeljali med Šoštanj čane, saj bo nekaj let treba živeti v sožitju.«
Varnost ljudi na prvem mestu
Česa se najbolj bojite?
»Tega, da se bodo naši »doma či« van-dali, ki po mestu uničujejo vse, kar jim pride pod roko, skrivali za delavci, ki pridejo, ker bo najbrž tudi med njimi, vedeti je treba, da bodo prišli iz vse Evrope, kakšen »kaliber«.
Bojimo se narkomanske scene, preprodaje mamil, ki se širi že tudi v okolico šole, v bližino vrtcev, kjer se že da najti kakšno iglo, širi se na periferijo. Na to
»S pravim pristopom bo veliko ljudi dobilo priložnost, da se izkaže, kaj zasluži.«
bomo zelo pozorni. Opazovali bomo, kako se bodo naši vandali v času gradnje obnašali, družili s tujimi, se morda za njimi skrivali ali pa pred njimi prednjačili ...Že sedaj varujemo objekte, ki so večjega pomena. Vzpostavili pa bomo tudi redar-sko službo, kije doslej nismo imeli. Zdaj smo se, ko smo zaznali težave, povezali z medobčinskim inšpektoratom, na sodelovanje z njim pa seveda računamo tudi v
»V Šoštanju bo v konicah preko 1.500 delavcev, kar bo za občino gotovo infarkt.«
prihodnje. Tudi to kaže na to, da želimo vsem zagotoviti varnost in ljudem olajšati življenje v času te velike gradnje.« Več zdravnikov in dežurna služba. Ste s to željo že prišli kam naprej? »O tem sem se že pogovarjal z ministrom za zdravje, Borutom Miklavčičem. Orisal sem mu problem in nakazal, kaj se bo v Šoštanju v naslednjih letih dogajalo. Ta kontakt je bil kratek. Dogovorila sva se, da se bo treba o tem podrobneje pogovoriti. Tudi z direktorjem Zdravstvenega doma Velenje sem že govoril o tem, da Šoštanj potrebuje in to že zdaj več zdravnikov kot jih ima. V ta namen urejamo zdravstveno postajo, s prostori ne bo težav, čakamo le še na osebje.« Prometna ureditev? Vstop v mesto bo eno samo veliko gradbišče. »Ko bodo leta 2010 začeli rušiti hladilna stolpa, bo to za to cesto velik zalogaj. Promet skozi mesto tudi ne bo preneslo tolikšnega pritiska. Pa še nekaj. Računa-
ti moramo tudi na to, da bodo imeli tudi delavci avtomobile, ki jih bodo morali nekje parkirati.«
Nastanitev, kultura, šport
Kaj pa nastanitve delavcev? Nekje bodo
mora li biva ti.
»Nekaj zasebnikov že ureja hiše, stanovanja. Vendar bo to premalo. Skupaj s TEŠ-em pospešeno razmišljamo o tem, kam in kako delavce nastaniti. Nekaj idej je, ven dar so za zdaj samo ideje. Časa pa na voljo ni več prav veliko.
Poleg tega bo treba poskrbeti še za kaj drugega kot za samo bivanje. Delavci se
bodo morali prehranjevati, najbrž bodo potrebovali tudi kakšnega frizerja, kakšno pralnico ... Potrebno bo narediti kaj tudi na področju kulture, kjer računamo na Zavod za kulturo, ki bo poskrbel za to, da bodo ljudje, ki bodo tukaj, lahko predstavili svojo kulturo ... Tu že sedaj apeliram na naše občane, da bodo to različnost kultur sprejemali, ne odklanjali. O športu bo treba razmišljati... Tu bomo vključili Športno zvezo, društva in klube. Na tem področju bo treba v čim krajšem času izdelati sistematični pregled. Vedeti moramo kaj že imamo, česa nimamo in kako zagotoviti vse potrebno. Misliti pa bo treba tudi na turiste, ki prihajajo k nam, da si kaj ogledajo in kaj doživijo. Organizirati se bomo morali tako, da jih gradnja ne bo motila.«
Pa že veste od kod bodo delavci, ki bodo
rušili in gradili?
«Ne, ker ne vem niti tega, katera podjetja bodo tu delala. Ampak s podjetji, ki
bodo prisotna, želimo imeti stik. Občina mora imeti celovito sliko.«
Doli na bo pol na
Vsega najbrž ne boste mogli opraviti sami.
Pričakuje pomoč okolice?
»Šlo bo za tako velik projekt in za sodelovanje in pomoč bomo vsekakor zaprosili tudi vse okoliške občine. Dolina bo polna. Šoštanj ne bo prenesel vsega. Pomoč bomo potrebovali tako od Velenja kot od občin SAŠA regije. Nekaj sto delavcev bo verjetno nastanjenih tudi pri njih.«
Sicer pa ste v občini Šoštanj že ustanovili Sos vet.
»V njem so člani predstavniki vseh institucij, za katere menimo, da bi v takem
»Računamo na pomoč občine Velenje in občin celotne regije SAŠA.«
sosvetu morali biti. Ga bomo pa še dopolnili z nekaterimi. Za Sosvetom je šele prvi sestanek, a je bilo že na njem oblikovanih nekaj idej in mnenj. Računam, da bo Sosvet široka organizacija, ki bo bdela nad dogajanjem.«
Priložnost tudi za domačine
Kdaj pričakujete prvo množico ljudi, ki pride?
»Po naših podatkih, ki pa najbrž niso popolni, v TEŠ namreč pripravljajo nov plan, ker se je gradnja malo zavlekla, naj bi se to zgodilo že v prvi polovici leta 2010, ko se začenja rušenje obeh hladilnih stol pov. Takrat bo prvič živah no, potem pa se bo samo še stop njeva lo. Konico pričakujemo v letih 2011, 2012, ko bo tukaj po sedanjih ocenah od 1.500 pa vse do 2.000 delavcev. Termoelektrarna Šoštanj bo pripravila podroben, mesečni načrt. Znana bo tudi struktura delavcev. V začetku bo največ gradbenih delavcev, potem vse več inženirjev ...«. Celotna občina Šoštanj šteje približno 8.800prebivalcev. Kako ti gledajo na prihodnje dogajanje.
»V začetku so bile »borbe«, bilo je nekaj negodovanj, tudi civilne iniciative. Zdaj pa mislim, da so ljudje spoznali, da je dolina temu namenjena. Kakor koli nam jo je žal. Tudi meni je žal za vsak centimeter zemlje, ki jo izgubimo v Šoštanju. Sploh zdaj, ko se vrši izkop proti Gaber-kam. Zemlje imamo samo še proti Topol-šici, Ravnam in nekaj v Lokovici. Pazimo na vsak centimeter. Mislim pa, da so ljudje spoznali, kako pomemben je blok 6 za Slovenijo in za to dolino. Tuje v igri ogromno delovnih mest. Zdaj, ko se ve, da bodo v Premogovniku premog kopali še petdeset let in da bo toliko let tudi termoelektrarna proizvajala električno energijo, se bo lahko s to dejavnostjo preživela še kakšna generacija.« Jemljejo ljudje prihodnje dogajanje kot izziv, kot novo priložnost, ki v teh časih ni zanemarljiva?
»Mislim, da se bodo nekateri znašli, da bodo našli svojo tržno nišo. Prav je tako! S pravim pristopom bo veliko ljudi dobilo priložnost, da se izkaže in priložnost za zaslu žek.. « Kaj pa Uprava Občine Šoštanj. Bo deležna okrepitev?
»Za zdaj tega ne načrtujemo. Se bomo pa prilagajali.«
»
Poletne«p obudes ostanjskihs vetnikov
Šoštanj - V občinski upravi že pripravljajo odgovore na vprašanja in pobude, ki so jih na zadnji seji zastavili šoštanjski svetniki. Kar nekaj pa je takih, ki jih ne bo mogoče uresničiti letos, čeprav so aktualna.
Tako je denimo neodvisni svetnik Drago Kotnik dal pobu do, da bi Lokalc, ki vozi po Velenju, dvakrat dnevno podaljšal svojo pot do Šoštanja, Topolšice, Raven ...
Morda bi se z njim kdo od Šoštanj ča nov z vese ljem odpravil na kopanje v Topolšico. Denar, s katerim bi občanom zagotovili te vožnje pa naj bi Občina Šoštanj našla v sponzorskih sredstvih, da z njimi ne bi bremenila občinskega proračuna, predlaga svetnik, ki ga je zanimalo še, če je za katero od šoštanjskih športnih igrišč predvidena prevleka z umetno tra-
Gle de na to, da je Kot nik omenil kopanje, je Viktor Zacirkovnik (SD) svoje vprašanje navezal tudi na to. Že pred dvema letoma je podal pobudo, da bi na delu Druž-mirskega jezera uredili v kopališče in tako Šoštanjčanom čez poletje omogočali osvežitev, ko so že ostali brez bazena. Tistikrat mu je bilo pojasnjeno, daje treba najprej na vzorcih vode preveriti, če je ta za kopanje sploh primerna.
Analiza je pokazala, da je. Zdaj pa gaje zanimalo, če je bilo od tu naprej postorjenega še kaj drugega.
Štefana Szaba (LDS) je zanimalo, kako je s posedanjem tal v Šoštanju, Milan Kopušar (LDS) pa je dal pobudo, da Občina nabavi šotor, lahko tudi rabljen, pod katerim bi se v primerih slabega vremena odvijale prireditve, ki so sicer načrtovane na prostem. Take
šotore se seveda lahko tudi najame, a Kopušar meni, da so cene najema tako visoke, da letijo v nebo in da z nakupom lahko prihranili. Župan Darko Menih pa je deloma na njegovo pobudo že odgovoril, ko je povedal v Upravi Občine Šoštanj o tem že razmišljajo. Mirko Pergovnik, z Neodvisne liste za razvoj krajevnih skupnosti pa se je pozanimal kdaj bo možno odkupiti parcele v industrijski coni v Metlečah.
■ mkp
vo.

Hude ure za Šalečane
Šaleška dolina j o j e v neurj u iz četrtka na petek utrpela pravo katastrofo - V Velenju po nekajurnem električnem mrku plaz za plazom - V Lokovici dva plaza ogromnih razsežnosti tako močna, da so evakuirali 10 hiš - Škoda ogromna tudi v Šmartnem ob Paki
Šaleška dolina, 10. julija - Šaleška dolina je po številu sončnih dni v letu zelo visoko. Mesto Velenje naj bi bilo drugo najbolj sončno mesto v državi. Velikokrat doslej smo ob velikih naravnih nesrečah ugotavljali, da imamo v dolini res srečo. Toča je klestila vse okoli nas, pri nas ne. V času največjih ujm nas je nekajkrat prizadelo, a tako močno, kot v petek, že dolgo ne. Posledice močnega neurja, pospremljenega z grmenjem in bliskanjem, ki je v noči iz četrtka na petek prizadelo Šaleško dolino, so velike. Kar se je zgodilo v Lokovici, pa je zagotovo prava katastrofa. Škoda je ogromna. Nemogoče jo bo odpraviti v nekaj tednih, sploh nemogoče, če ne bo na pomoč s finančno injekcijo priskočila država.
Za začetek električni mrk
Velenje je v petek ponoči, še med neurjem, doživelo električni mrk. Mesto in primestje je bilo od 3.00 ure ponoči do 7.30 ure skorajda povsod brez elektrike, saj je voda zalila oba transformatorja v razdelilni postaji v Pesju. To je povzročilo izpad obeh 40 megavatnih transformatorjev, malo kasneje je izpadel še manjši, 20 megavatni. S prenapenjanji so na Elektru Celje uspeli zagotoviti dovod elektrike večini odjemalcev na področju Mestne občine Velenje, malo pred 9. uro je bilo brez elektrike še okoli 5.330 prebivalcev Velenja. Ekipe Elektra Celje so skupaj z gasil-
jutru normalno oddajal. »Prebivalce prosim, da smo mirni in da ne hodijo iz hiš, če to ni nujno potrebno. Največ težav je v Pesju, Podgorju, Kavčah in Tajni.« Delavce prve izmene v Gorenju so zaradi električnega mrka poslali domov, še izvemo. Kot tudi, da je zelo hudo v Lokovici v občini Šoštanj. Malo pred sedmo v Kavčah plaz zasuje vhod v hišo. Prebivalci ne morejo iz nje. Urgentno tja pošljejo povečano ekipo. Informacije, večina ni dobrih, dežujejo iz minute v minuto. Dobre so le tiste, ki
Sebastjan Koper
sporočajo, kjer so uspeli odstraniti zemljo iz cest, da so te spet prevoz ne.
Vsake tri ure se na kriznem sestanku v petkovem dopoldnevu zbere celoten krizni štab. Ne le, da poročajo, kaj se dogaja na terenu, sproti usklajujejo akcije. Tisti, ki prihajajo iz najbolj prizadetih področij so mokri, blatni, mnogi
Ko smo prišli do podpostaje, je bilo v prostoru približno meter vode. Prostor je velik 400 kvadratnih metrov, s pomočjo štirih večjih črpalk smo morali izčrpati 400 kubikov vode. Za to smo potrebovali kar pet ur. Moram reči, da sem že dolgo gasilec, ampak tako hude kata stro fe še nisem videl.« Voda je, kot so pripovedovali gasilci, dobesedno drla čez most nad Pako proti transformatorski postaji, zalilo je tudi številne hiše na Špeglovi ulici v Pesju. Zagotovo so zato krivi tudi zaraščeni, neočiščeni dotoki manjših potokov, ki naj bi se izlivali v Pako. Tokrat sojo zaradi naplavin dobesedno preskočili in zalivali vse pred seboj.
V MO Velenje okoli 30 večjih plazov
Ze sredi dneva je bilo jasno, da se je v najbolj prizadetih zaselkih v MO Velenje sprožilo okoli 30 večjih in več deset manjših plazov in vdorov zemlje. Ekipe podjetja PUP in Andrejc so še vedno čistile nanose zemlje, ki je marsikje onemogočala normalno prevoznost lokalnih cest, pomagali so jim gasilci in domačini. Dopoldne je zasulo tudi lokalno cesto v Vinski Gori. Do poldneva so na področju MO Velenje našteli že več kot 50 plazov, od tega 25 večjih, večina cest pa je že bila prevoz nih. Tone Brodnik, vodja urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje nam je po enem od sestankov kriznega štaba povedal, daje nad
Krizni štab se je v petek vV elenjus estajalv sake tri ure. Vs oboto so ses ešli šed vakrat.
ci, ki so kar pet ur črpali vodo iz podpostaje v Pesju, opravile neverjetno delo.
Krizni štab se je na Mestni občini Velenje sestal že nekaj pred peto uro. V mestu je, vsaj na cestah, v prometni konici zavladal kaos. Semaforji niso delali, cesta Velenje - Šoštanj je bila v krožišču pri NOP-u pod vodo. Nanjo je nanašalo tudi mulj. Ekipe gasilcev, ki so jih prvič na pomoč pokli ca li že okoli 2. ure zjutraj, so poročale, da se prožijo tudi plazovi. Marsikje ceste niso bile prevozne. Okoli 6.30 ure zjutraj je velenjski župan Srečko Meh stanje opisal v direktnem javljanju na Radio Velenje, ki je zaradi lastnega generatorja v tem
po nekajurnem delu že utrujeni. A energije jim ne zmanjka. Ljudje potrebujejo pomoč in to jih žene naprej.
Vodja poklicne gasilske enote pri PGD Velenje Boris Brinovšek mi pove, da so prvo prijavo o poplavljanju ob 1.18 uri dobili iz Šoštanja. Malo pred drugo se je začelo tudi v Velenju. Aktivirali so štiri gasilska društva, na pomoč je odhitelo okoli 60 gasilcev z 20 vozili. »Čim prej smo poskušali priti do vseh tistih, ki so klicali, da potrebujejo našo pomoč,« še doda.
Sebastjan Koper iz poklicne gasilske enote je bil med tistimi, ki so čistili elektro podpostajo (DES) v Pesju nam je povedal: »-
da nobena hiša ni tako močno ogrožena, da bi jo morali izseliti.
Zupan je ob koncu težkega dne zadovoljen z delom vseh, ki so pomagali odstranjevati posledice neurja. »Odlično so sodelovali in opravili res veliko delo,« je prepričan. Ze to popold ne pomoč ob
glo bok pa 8 met rov. Čez dan se zemlja še ni umirila, zato so morali pred večerom izseliti 27 stanovalcev desetih najbolj ogroženih hiš ob plazu. Večina jih je začasno domovanje našla pri sorodnikih in sosedih, kjer so prespali tudi naslednje noči. Geološki pregled stanja
tra za gospodarstvo Mateja Lahov-nika. Oba sta po ogledu najbolj prizadetih območij obljubila pomoč. Pa ne le za stroške intervencije takoj po neurju, tudi za popolno sanacijo, ki bo trajala nekaj mesecev. »Občina Šoštanj sama teh stroškov nikakor ne bo zmogla. Dokler škode ne ocenijo strokovnjaki, ne želim govoriti, kako velika bo. Bo pa ogro mna,« je v soboto zatrdil župan Menih. Škodo so ob tem, da so ekipe intenzivno odpravljale posledice neurja, začeli ocenjevati v ponedeljek dopoldne.
Zemlja na plazu v bližini domačije Janžovnik je v ponedeljek še drsela, zato se še lahko zgodi, da bodo morali izseliti še tri hiše nad tem plazom. Še v ponedeljek se vode niso ustavile, teren je bil še
najbolj prizadetim področjem padlo kar 52 litrov vode na kvadratni meter. Verjetno se je nad tem področjem res utrgal oblak, saj posledice neurja čez dan pokažejo vso svojo razsežnost. Iz Ložni-ce poročajo, da imajo sredi naselja jezero, cesta je poplavljena in neprevozna. V Tajni zaradi var-nos ti zaprejo most, do ene od domačij ne morejo, ker je cesta zasuta. Večji plaz ogroža eno od hiš, nov plaz se utrga v Podgorju. K sreči ne nad stanovanjsko hišo, ampak ob gospodarskem poslopju. Ob 21.uri, ko se krizni štab sestane še zadnjič v petkovem dnevu, so v MO Vele nje prevoz ne že skoraj vse ceste. Najvažneje pa je,
katastrofi, ki odmeva po vsej državi, Šaleški dolini obljubi tudi predsednik vlade Borut Pahor.
Bobnenju v Lokovici je sledila katastrofa
V občini Šoštanj je voda že ponoči zalivala hiše v mestu, sprožilo pa se je tudi kar nekaj plazov. Pravo noč groze so doživljali prebivalci predela Lokovice, kjer se je že pono či sprožil ogro men plaz, ki je pod sabo pokopal tudi manjše gospodarsko poslopje in kapelico. Domačini so dopoldne močno pretreseni pripovedovali, da jih je zbudilo močno bobnenje. Elektrike tudi tam niso imeli, zato so iskali baterije in budili sosede. Avtomobile in nekaj kmetijskih strojev so uspeli odpeljati v dolino, ko je resnično zabobnelo. Ogromna gmota zemlje, ki je drsela po hribu, je naredila pravo razdejanje. Hiše, ki ležijo proti vznožju hriba, je zemlja zasula vse do nenizkih balkonov. Pogled na to področje je bil v petek res grozljiv. Sploh, ker deževje ni ponehalo, voda je še vedno drla iz vseh strani že tako namočene zemlje. Plaz na tem področju je dolg kar 250 metrov, širok skoraj 40,
je namreč potrdil domneve, da trenutno življenje ob plazu ni mogoče. Lokoviški gasilci so ob njem dežurali tudi ponoči.
Država obljubila vso pomoč
V petek do 14. ure, ko so na občini Šoštanj pripravili tiskovno konferenco, je bilo v občini prijavljenih že 34 plazov, od tega 10 zelo velikih. V občini so zagotovili pet stanovanj, ki so zaenkrat še povsem neopremljena, v katere se bodo lahko vselile evakuirane družine. V ponedeljek se zato ni odločila še nobe na. Občin ski kriz ni štab, odbor civilne zaščite, gasilci PGD Lokovica in Šoštanj mesto so se v intervencijah, ki niso bile lahke, resnično izkazali. Sodelovalo je kar 70 gasilcev aktivirali so službo za tehnično pomoč, 8 strojev za izkop zemlje, 7 tovornjakov, komunalo. Pomoč j e takoj ponudil tudi Premogovnik Velenje - z njihovimi piloti so poskušali umiriti enega od večjih plazov v Lokovici, pa po petih metrih globine še niso udarili ob trda tla. Zupan Darko Menih je v soboto dopoldne v občini gostil povelj ni ka repub liške civil ne zaščite Mirana Bogataja in minis-
močno razmočen. A že pogled v nebo, kije bilo obsijano s soncem, je vlival upanje, da se bo zemlja umirila.
Cesta čez Hudi potok neprevozna
Neurje je veliko škode povzročilo tudi v občini Šmartno ob Paki. Zupan Alojz Podgoršek je po prihodu s terena že v petek ocenil, da bo ta veliko večja kot je kazalo sprva. V ponedeljek nam je povedal: »Naj več ško de smo utr pe li na občinskih in lokalnih cestah, najhuje vHudem potoku, kjer je cesta še neprevozna. Po izkušnjah, ki jih imamo po neurjih iz preteklih let, bo škode okoli 800 tisoč evrov. To je 30% letošnjega občinskega proračuna, zato je jasno, da tega sami ne bomo zmo gli. Poleg tega se je sprožilo 6 večjih plazov. K sreči nobeden ne ogroža hiš in življenj ljudi.« Tudi Podgoršek se je zahvalil vsem, ki so pomagali odstranjevati posledice neurja. »Brez gasilcev, enot civilne zaščite in krajanov bi bila škoda še veliko večja. Res so opravili ogromno delo.«
■ BojanaŠ pegel

NEURJE
V petek je bil že2 5 dan, ko je vd olini vsak dan vsaj malod eževalo.R azmočena tla je nan ajboljp rizadetihp odročjih povsem zrahljal močan naliv, ki jeu daril po pasu od Pesjap rekoL okovice,Tajne,P odkraja, Kavč inL ožnicep rotiŠ martnemu ob
Paki.
Zaradi deževja izpad tople vode
V zgodnjih jutranjih urah v petek, ko je močno deževje poplavljalo Šaleško dolino, je večja količina vode zalila tudi glavno elektro razdelilno postajo RTP Velenje. Velenje je bilo od 3. ure in vse do 8. ure v pretežnem obsegu brez oskrbe z električno energijo. Zaradi prekinitve dobave električne energije v številnih toplotnih postajah in v centralni energetski postaji- CEP-70 MW je prišlo v Komunalnem podjetju Velenje tudi do posledične prekinitve oskrbe s toplotno energijo. »V poslovni enoti Energetika smo ob izpadu električne energije takoj pričeli izvajati nujne ukrepe za preprečitev neželenih posledic. Zaradi nepričakovanega dogodka je bil prvi in najnujnejši ukrep v zagotavljanju potrebnega statičnega tlaka v sistemu saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do upaijanja v energetskem razvodnem omrežju.« je povedal vodja poslovne enote Mirko Zager.
Ob ponovni dobavi električne energije so pričeli s ponovnim zagonom omrežja daljinskega ogrevanja in več kot 400 toplotnih postaj. Pri tem je sodelovalo več kot 40 zaposlenih. Po pregledu je bilo ugotovljeno, da je bilo poplavljenih z meteorno vodo in zalitih z muljem devet toplotnih postaj. Ponovna normalno obratovalno stanje v celotnem sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline jim je uspelo zagotoviti po 4 urah, torej že do petka opoldne.
Eno najbolj ogroženih naselij, ki so ga domačini doslej imenovali "tiho naselje". (Fotografije: S. Vovk)
Mestna občina Velenje
obvestilo
Priporočila v primeru plazenja zemljišča
Neurja v prejšnjem tednu so v mestni občini Velenje povzročila veliko škode. Sprožili so se številni plazovi, nastalo pa je tudi precej drugih poškodb. Mestna občina Velenje je najnujnejše posege za zaščito pred nadaljnjimi posledicami izvedla takoj.
Med vikendom smo si na terenu ogledali povzročeno škodo in vse natančno popisali. Pridobljene informacije so podlaga za načrtovanje nadaljnih aktivnosti v zvezi s sanacijskimi postopki.
Občankam in občanom Mestne občine Velenje smo pripravili nekaj splošnih napotkov za ravnanje v primeru plazenja zemljišča:
-	večje ali manjše razpoke na terenu je potrebno čimprej zapolniti oz. zatesniti, da se drsina ne oskrbuje z dodatno vodo;
-	potrebno je preusmeriti dotok površinske vode na prizadeto območje, tako se prepreči dodatno prekomerno razmočenje in tudi erozijsko delovanje vode;
-	koristno in priporočeno je opazovanje in tudi merjenje potencialnih nadaljnjih premikov terena ter obveščanje potrebnih služb v primeru, ko se izmerjeno premikanje pospešuje;
-	v primeru, ko se plazenje v začetni fazi upočasni in plazina še ne »steče« po pobočju, je koristno zabijanje lesenih ali jeklenih pilotov - učinek zabitih pilotov je sicer omejen, vendar je ukrep mnogokrat začasno pozitiven;
-	podoben ukrep s pilotiranjem je lahko koristen nad zgornjim, odlomnim robom plazu, da preprečimo njegovo retrogradno napredovanje;
-	potrebno je odstranjevanje plazine, da se vzpostavi funkcionalnost prometnih povezav ali objektov - kjer ni neposredne potrebe, je smiselno plazino odstranjevati ali razplanirati po nekaj dneh, ko se zemlja delno osuši.
V primeru opaženega plazenja lahko pokličete štab Civilne zaščite Mestne občine Velenje na mobilno številko: 051 303 530.
""HAS

Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 8. julija:
Minister Lahovnik je odločno povedal, daje bila odločitev Soda, da v Muro ne vloži pet milijonov evrov, ob zdajšnjem stanju podjetja pričakovana in smiselna. In že se je nanj osul plaz očitkov in pozivov k odstopu. Razočarani Pomur-ci so v solzah spraševali, kaj bodo
Murini delavci so bili nad odločitvijo države več kot razočarani.
jedli.
Pa niso edini, ki ostajajo brez službe. Predsednik uprave NKBM, Matjaž Kovačič, je napovedal, da bodo do konca letošnjega leta v NKBM-ju število zaposlenih znižali za pet odstotkov.
Vroča je bila razprava o spreminjanju ustave. Predsednik države Danilo Türk je po razpravi političnega vrha glede ustavnih sprememb tako dejal, da bo Slovenija po spremembah suverena in dobro povezana v Evropski uniji. V SD--ju so dejali, da je do spreminjanju ustave treba biti »previdno zadržan«, v SLS pa so izrazili nasprotovanje spreminjanju ustave.
Sodišče v Kopru je začelo postopek prisilne poravnave za Istrabenz.
Sindikat zdravstva in socialnega varstva je za 28. julij napovedal začetek stavke, ki bo trajala tri dni na teden po dve uri.
Voditelji skupine G8 so ocenili, da je gospodarska kriza še precej pereča, pravična cena za 159-litr-ski sodček nafte pa bi bila po njihovem mnenju med 70 in 80 dolarjev. Med njimi pa ni bilo več kitajskega predsednika Hu Džintao, ki je zaradi nemirov v pokrajini Sin-kiang skrajšal svoj obisk v Italiji.
Četrtek,9. julija:
Obilico zgražanja je požela namera sindikata Dar sa, ki želi med zaposlene in upravo razdeliti skoraj 400 tisoč evrov. Na Darsu so hitro poudarili, da so nagrade v skladu s pogodbami in priporočili vla de.
Člani komisije za ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij za štetje t. i. izbrisanih so napovedali, da bodo začeli zbirati dokazna gradiva, medtem ko na MNZ--ju pripravljajo zakon, ki bo uredil pridobivanje statusa.
Prokurist Mure Podlesnik je delavcem zagotovil delo le do konca meseca, kot rešitev podjetja pa predlagal razdelitev na dva dela. Zdenko Podlesnik je ponudil tudi svoj odstop, a ga delavci niso sprejeli.
Na sedežu Evropske komisije pa so govorili o Krki. Novomeški. Ta bi namreč, če bi jo kazen Evropske komisije res doletela, utegnila plačati tudi 95 milijonov evrov kaz-
ni. Zakaj? Komisija ugotavlja, da je med farmacevtskimi družbami morda prišlo do zlorabe prevladujočega položaja.
Razvite in razvijajoče se države so na vrhu G8 v L'Aquili sklenile, da se dvig povprečne temperature omeji na dve stopniji Celzija v primerjavi z letom 1900.
Na jugu Srbije ob meji s Kosovom sta bila v bomb nem napa du ranjena dva srbska policista.
V	najhujših napadih po umiku ameriških sil prejšnji teden je v Iraku umrlo več kot 40 ljudi, ranjenih je bilo 70.
Petek, 10. julija:
Dan se je, še posebej v naši dolini, začel divje. Hudo neurje je sprožilo mnogo plazov, zalilo preneka-tere ceste, ogrozilo nekaj hiš in veliko ljudem onemogočilo prihod na delo.
Delavni pa so bili poslanci. Na seji so obravnavali predlog dopolnitve zakona o dohodnini, ki bi iz davčne osnove izvzel zemljišča z omejenimi kmetijskimi možnostmi. Obravnavali so tudi predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi pospešila zložbo kmetijskih zemljišč. A kot oba omenjena predloga, je brez podpore koalicije ostala tudi novela zakona o davčnem postopku, ki naj bi zmanjša la biro krat sko bre me malih in srednje velikih podjetnikov, ki morajo zdaj plačila državi nakazovati na več računov.
V	77. letu starosti je umrl Peter Božič, dolgoletni ljubljanski mestni svetnik, pisatelj, dramatik in novinar.
nega, poskus atentata nanj pa je odmeval tudi na Hrvaškem. Pre-mierka Jadranka Kosor je tako ostro obsodila vsako obliko ekstre-mizma in groženj z nasiljem.
Tako kot je pred tremi leti javnost razburila novica, da so trije bulmastifi v Ljubljani napadli mimoidočega, nas zdaj ni nič manj razburila vest, da so se vsi trije psi iz prevzgoje vrnili v oskrbo lastnika.
Prvak SD-ja Borut Pahor je na konferenci stranke, ki je na Rogli potekala na temo zdravstvene reforme, dejal, da gre za eno najzahtevnejših reform, ki se je že začela. A kot je povedal, se je bodo vendarle lotili.
Predsednik ZDA Barack Obama je v Gani dejal, da mora Afrika svojo uso do vzeti v svoje roke in da celino čakajo težki časi, a da lahko računa na pomoč ZDA.
Minilo je 14 let od pokola v Srebrenici, najhujšega vojnega zločina po drugi svetovni vojni v Evropi, ko so 11. julija 1995 bosanski Srbi pobili približno osem tisoč bosanskih Muslimanov. V spomin na dogodek je v Srebrenici potekala spominska slovesnost.
Nedelja, 1 2. julija:
V Sloveniji so potrdili že 21. primer okužbe z virusom gripe A (-H1 N1).
Premier in prvak SD-ja Borut Pahor je na klavzuri stranke na Rogli dejal, da kljub napovedi o
v vseh strankah so namreč napovedali podporo zakona o posebnem dodatku za socialno ogrožene, po katerem bo država 120 tisoč socialno ogroženim izplačala 15 milijo nov evrov.
Vrhovno sodišče je potrdilo ugotovitve urada za varstvo konkurence: elektrodistributerji so konec leta 2007 usklajeno delovali pri zvišanju cen elektrike, zato morajo plačati globo. Elektro Ljubljana
Elektro podjetja so usklajeno dvigovala cene.
naj bi urad oglobil za 2,6 milijona evrov, Elektro Maribor in Elektro Celje za približno dva milijona evrov, Elektro Primorska in Elek-tro Gorenj ska pa za nekaj manj kot milijon oz. 800 tisoč evrov.
S slovesnim podpisom o plinovodu Nabucco je stekel projekt, ki naj bi v petih letih zmanjšal evropsko odvisnost od ruskega plina. Po večmesečnih pogajanjih so Turčija, Avstrija, Madžarska, Romunija in Bolgarija v Ankari podpisale sporazum o gradnji plinovoda, ki seje začel leta 2002, končal pa se bo leta 2013.
V poročilu o stanju človekovih pravic za lani je varuhinja človeko-
Umrl je Peter Božič.
V močnem potresu, ki je stresel tla na jugo za ho du Kitaj ske, je bilo uničenih več kot 10 tisoč domov, ena oseba je umrla, ranjenih pa je bilo več kot 330 ljudi.
Afganistanska vlada je spremenila zakon, kije uzakonil posilstvo med zakoncema, a tudi popravljena različica od žena zahteva, da zadovoljijo moževe (spolne) želje.
Voditelji skupine G8 so obljubili 20 milijard dolarjev za pomoč lačnim in za razvoj kmetijstva v revnih državah.
Sobota, 11. julija:
Na železniški postaji Dobova so policisti pri kontroli ob prehodu meje našli Hrvata, ki naj bi pripravljal atentat na Boruta Pahorja.
Pahor je povedal, da ne namerava rekonstruirati vlade.
Slovenskemu podjetju grozi velika kazen s strani Evropske komisije.
Josip Zagajski je poskušal izvesti atentat na Boruta Pahorja.
Hrvat je imel ob sebi pet ročnih bomb, eno je ob njegovem odkritju poskušal aktivirati,a mu je to preprečil policist. Borut Pahor je ob tem dejal, da se ne počuti ogrože-
jesenskem udarcu krize ne namerava rekonstruirati vlade. Prepričan je, da bi rekonstrukcija pomenila ukvarjanje vlade same s seboj in ne s krizo in je prav zato izrazil željo, da bi se koalicija v tem času še okrepila. Vlada je zdaj po njegovih besedah v takšnem položaju, da mora vsak minister predano delati.
V	indijski prestolnici New Delhi seje zrušil še nezgrajeni most, pod katerem je obležalo najmanj pet ljudi, okoli 15 pa je bilo poškodovanih.
Britanski premier Gordon Brown je, medtem ko se je javnost zgražala ob podobah vojakov, ki se domov vračajo v krstah, branil ofenzivo v Afganistan.
Tri kitajske rudarje so po 25 dneh rešili iz rova rudnika, ki ga je 17. junija poplavila voda. Preživeli so z lizanjem vode s stene rova.
Ponedeljek, 13. julija:
Dan, ko so mnogi čakali in dočaka li rez ul ta te matu re, je bil za Pomurce žalosten. Njihov župani in poslanci iz teh krajev so opozorili, da Mura ni politično, pač pa gospodarsko in socialno vprašanje Pomurja, zato se nameravajo boriti za zaposlene v družbi.
V	DZ pa so si bili poslanci edini vsaj glede enega predloga zakona:
vih pravic opozarila na stanje v pravosodju. Poleg tega je v poročilu znova omenjeno kršenje pravic otrokom, manjšinam, kijih ustava ne omenja, invalidom, tujcem in izbrisanim
Nemški tožilci so vložili tožbo zoper Joh na Demjanju ka zara di njegove domnevne vpletenosti v smrti 27900 Judov med drugo vojno. 89-letnik je zanikal obtožbe, da je delal kot paznik v nacističnem taborišču Sobibor, in trdil, da so ga Nemci ugrabili v rodni Ukrajini in da je bil njihov vojni ujetnik.
Torek, 14. julija:
Za premieija Pahorja je bil dan zahvaljevanja. »Vsi, jaz, vlada, državljanke in državljani smo ponosni na vaše ravnanje,« je dejal ob podelitvi nagrad policistom, ki so sodelovali v petkovi akciji na mejnem prehodu Dobova.
Ustavno sodišče je odločilo, da kazenski zakonik, kije začel veljati lani, glede veljavnosti za mladoletnike ni bil v neskladju z ustavo.
Slišali smo tudi nekaj neuradnega: banke upnice naj bi zahtevale odhod Boška Šrota z mesta generalnega direktorja Pivovarne Laško, sicer ne bodo finančno sanirale Infond Holdinga, ki mu grozi stečaj.
Proti stečaju pa so demonstrirali delavci Mure, zbralo se jih je okoli tri tisoč.
žabjcr
perspektiva
Soočenje
KajaA vberšek
Po enem letu Slovenije se vračam na Portugalsko. V osnovi gre za "delovni izlet" s pokritimi stroški in dnevnicami. Jaz pa se grem soočit še z demoni (Portugalci rečejo "confrontar os demonios). Ce človek nekje obstane za nekaj let in je potem ozemlje zaradi nepredvidljivih dogodkov primoran zapustiti na hiter in boleč način, jih ostane vse polno; demonov namreč. Clovek čuti, da je bil odstranjen nasilno. Kot bi mlado drevesce, kije komaj pognalo drobne nežne koreninice, odtrgal orkanski veter, ga premetaval, dvigal v zrak in butal ob tla, valil in bičal ter ga končno zalučal v smrekov gaj. Ta smrekov gaj drevesce že pozna. Iz njega ga je, takrat še v obliki semena, taisti hudi veter odnesel na oddaljeno jaso. In zdaj spet leži tu, pod visokimi smrekami z globokimi koreninami in strašnimi krošnjami, ki skoraj ne prepuščajo sončne svetlobe. Ogleduje se, vsega polomljenega in ugotovi, da je od njega ostal štrcelj. Velika smreka nad njim ga potolaži, saj si še mlado. In zmožnost regeneracije takih drevesc je izjemna. Drevesce ji verjame, drugega mu ne preostane. Ampak nikoli ne pozabi na svoje prve koreninice, ki so še vedno skrite pod zemljo na oddaljeni, bolj sončni jasi. Cas mineva in nekega dne pošlje enega izmed svojih lističev na pot. Naj preveri, kaj se s koreninicami dogaja. Zdaj razumeš; soočenje z demoni je soočenje s koreninicami. Lahko si človek ali drevo, to je nepomembna podrobnost. Že dolgo nisem občutila takšnega rajzefibra kot par dni pred letom v Lizbono. Saj eno leto je veliko časa, vse bo preprosto, si mislim. V tem letu se mi je toliko pripetilo, življenje se mi je zasukalo za 360 stopinj. Bila sem tu in tam in naokrog in vsepovsod in delala kot v obsednem stanju, nikoli dovolj, nihče me ne pozna (v lastni domovini!), kako naj se dokažem, potrebujem ljudi, kreativne ljudi, lepe ljudi, odprte, široke, mnogoplastne ljudi! Kdo sem jaz sredi tega ustaljenega in hiper organiziranega sveta? Ali je še ostala kakšna ped rodovitne prsti med vsemi temi matematično začrtanimi gradicami? Sloveeenijaaa, od kod lepote tvoje? Jaz pa se ne morem navaditi Ljubljane! Saj je lepa in dogaja se toooliko. Ampak... Verjamem v intuicijo. In prave stvari se začutijo. Clovek izbere ali bo deloval po občutku (in sledil vonjem, barvam in znakom, ki ga vodijo v neznano) ali pa bo intuitivno plast sebe izključil in deloval izključno racionalno. Tako je lažje. Varneje. Predvidljivo in dolgočasno. Večina ljudi tako. Se ti je že zgodilo, da si nekam šel in začutil, da bi lahko bil tam tvoj dom? Kot preblisk. Kot nekaj najbolj naravnega, v tebi vraš-čenega. Meni se je. Nikoli pred Portugalsko in nikoli po Portugalski. In tiste moje koreninice... Želela sem se prepričat, če se morda niso že posušile. Prvi večer v Lizboni na dobro znani srečiščni točki najdem znance, ki se jim niti sanjalo ni, da sem kadarkoli zapustila mesto ob Teju ... "O, kako si?" "Prejle sem prišla." "Od kod pa?" Hecno. Včasih pride kakšno leto, ko se ne zgodi nič. Zgodi se čas, ki počiva. Morda se je vsem tem mojim prejšnjim ljudjem zgodilo tako leto. Meni pa se je zazdelo, da sem doživela luknjo v času. Kot, da teh 365 dni (in še nekaj več) sploh ne bi bilo! Subtilnejše portugalske besede težje najdem. Zaradi tega sem žalostna, nočem izgubiti tega lepega jezika. (In ga tudi ne bom.) Srečujem prijatelje, vsak večer večerja. Pozabila sem, da ljudje čez dan delajo. In jaz sama s sabo v Lizboni, kjer nisem niti turistka niti prebivalka. Cuden lebdeč občutek, ne maram ga. Potrkam na vrata stanovanja, kjer sem živela. S strahom. Toliko mojega je tam ostalo! Fant, ki mi odpre, je prijazen. Vendar nikoli ne bo vedel, koliko sebe sem pustila v prostorih, skozi katere se premika, v njih je in počiva. Prispelo je neko pismo, z mojim imenom. Banka me obvešča, da imam na portugalskem računu še 22, 70 evrov. Lepo! Fant mi reče, da lahko odnesem vse, kar je mojega. (Moje je vse.) Ničesar nočem, zgodi se, da je stvari potrebno pustiti za sabo. Dnevi v Lizboni tečejo in jaz nočem več Lizbone. Naenkrat mi je prenaporna. Šla bi kar nazaj v Velenje. Ampak vmes je še Porto. In v Portu ugotovim ... da so moje odtrgane koreninice še zelo žive! Sem vedela, da s Portugalsko še nisva zaključili! Pa gremo spet . za vonjem v svet .
Evropski poslanci so na prvi seji v novi sestavi izvolili predsednika. To je postal nekdanji poljski premier Jerzy Buzek, ki bo Evropski parlament vodil prihodnji dve leti in pol.
Ob tradicionalnih pohodih protestantskega reda Oranov-cev je na Severnem Irskem izbruhnilo nasilje, v katerih je bilo več ranjenih.
Junaki bodo prejeli po 400 €, glavni akter preprečitve tragedije pa tudi rojstnodnevno darilo, ki ga bo lahko uporabljal v intimnih trenutkih.

LJUDJE
KARBON
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1. 8. ~ 20% Telefon: 03 8982 129.
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas.
Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena.
Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval.
Izkoristite dobro ponudbo!
in kako se lahko naročite na Naš čas?
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.

I RflKOffl d.o.o.
Zadobrova 69,3211 Škofja vas WWW.trakOIT1-SlO.COm Tel./fax: 03/5461870 e-mail: info@trakom-slo.com
Edini polfl
SAM 3
Ičeni zastopnik
llflflpjo!

Menjava staro za novo Ugodpi krediti 2 do 7 let \ ^ Servisne storitve na domu \ * (v garanciji in izven nje) Rezervni deli za traktorje SDF in originalna olja Na zalogi traktorji z odlično ceno!
TEČNO ENGINEERING ___ šotori, ponjave
prednja hidravlična dvigala

\VlEBtl 3 'bobnaste Milnice
-	dlskaste kosilnice
-	obračalniki in zgrabljalniki Kmetijski Stroji Vicon - balirke in ovijalke
Tega, da se kaj ne da, ne priznam!«
»
Dimitrij Amon j e naziv Naj prostovoljec 2008 v slovenskem merilu dobil za številne uspešne proj ekte - Energij e in idej mu nikoli na zmanjka
Velenje - Še ne tridesetletni Velenjčan Dimitrij Amon je naziv Naj prostovoljec 2008 dobil pred nedavnim na posebni prireditvi na Brdu pri Kranju. Ker is je takoj po njej privoščil zaslužen dopust, smo ga na klepet povabili prejšnji teden. Dimitrija tisti, ki spremljajo družbeno in politično dogajanje v mestu, srečujejo že dobrih deset let. Še vedno je mlad, še vedno pol idej. Doslej pa je na področju prostovoljnega dela in projektov za mlade že pustil neizbrisen pečat. Nenazadnje je tudi najmlajši član sveta MO Velenje, na kare je še posebej ponosen.
Na vprašanje, kdaj seje prvič srečal s prostovoljnim delom, nam je Dimitrij odgovoril: »S prostovoljnim delom sem se začel ukvarjati leta 1998, ko sem dopolnil 18 let. Takrat sem se priključil takratni Združeni listi socialnih demokratov in se začel aktivno ukvarjati tudi s pro-stovoljstvom. Najprej sem prevzel Mladi forum Šaleške doline, ki sem ga vodil kar tri mandate. Kasneje sem napredoval po stopničkah in prevzel tudi Mladinski svet Velenje.«
Večje projekte je pripravljal že v Mladem forumu, kjer se je učil in kalil. »Vedno rad izpostavim dobrodelni koncert generacij, kamor smo v goste povabili zelo popularno skupino Sid-harta in ves izkupiček koncerta namenili za letovanje otrok iz socialno šibkih družin preko Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Kalil sem se tudi ob manjših projektih, ki se jih pripravljal prostovoljno. Tovrstno delo je res primeren poligon za kaljenje mladih, ki si želijo kaj dobrega narediti.«
Za prostovoljstvo je značilno, da delo ni plačano z denarjem. Na vprašanje, s čim je, kaj je torej tisto, kar prostovoljce žene naprej, Dimitrij odgovarja: »Prostovoljcem ponavadi povrnejo potne stroške in stroške mobilnega telefona, največja nagrada za tovrstno delo pa je notranje zadovoljstvo, ki ga čutim, ko uspešno končam projekt. Pohvale godijo, kot tudi to, da ob koncu projekta vidimo, da smo koga osrečili. Večina idej za prostovoljne akcije je v teh
letih zrasla na mojem zeljniku. Znan pa sem po tem, da ne priznam, da se kaj ne da narediti. V izziv so mi stvari, ki so rahlo »odbite«. Res pa je, da idejo kar nekaj časa premlevam pri sebi, potem jo predstavim najbližjim, šele potem tistim, s katerimi jo dokončno izoblikujem in projekt izpeljem.
Dimitrij Amon je naziv Najp rostovoljec 2008 dobil za več dobrih projektov, ki nisoo stali le nap apirju, ampak resničnož ivijo.
»Želim si, da bi bili mladi še bolj aktivni«
Laskavi naziv Naj prostovoljec 2008 je Dimitrij dobil »za dobro sodelovanje med mladimi in lokalno skupnostjo kot primer dobre prakse.« Tako piše v obrazložitvi. Dobil gaje tudi za prenašanje duha prostovoljstva med ostale mlade in pravzaprav vse projekte, ki jih je doslej uspešno izpeljal. Da so res dobri, so razbrali tudi na državni ravni, saj je naziv podeljen za celo Slovenijo. »Med večjimi projekti, ki mislim
da so pripomogli, da sem dobil ta laskavi naziv, je zagotovo Odlok o mla din skem delu, ki ga je sprejela MO Velenje. Na podlagi tega je bil oblikovan tudi razpis za sofinanciranje mladinskih aktivnosti v občini. Aktiven sem tudi v komisiji za mladinska vprašanja. Vse to zelo vpliva na politiko mladih v lokalni skupnosti. V Velenju imamo srečo, da ima vodstvo občine res posluh za mlade! Morda bi izpostavil še mednarodni mladinski festival Lolippop, ko smo v letu 2007 v Velenju gostili preko 200 mladih iz vse Evrope. To je bil moj največji projekt doslej, ob katerem sem se skupaj s prijatelji, ki so mi ga pomagali izvesti, zelo veliko naučil.«
Dimitrij Amon je tudi najmlajši svetnik v velenjskem mestnem svetu. »Že drugi mandat sem mestni svetnik. Po vseh statistikah sem bil doslej najmlajši izvoljeni svetnik v velenjski mestni svet, na kar sem še posebej ponosen. Trenutno sem zaposlen tudi kot vodja Multi-medijskega centra Kunigunda, programske enote MC Velenje. Mirno lahko zatrdim, da se prostovoljstvo prenaša tudi v moje delo v Kuni-gundi. Prostovoljce namreč poskušam bolj usmeriti v delo z multimedijo, sodelovali pa bomo tudi v pilotskem projektu, s katerim želimo mlade še bolj vključiti v prostovoljno delo v različnih mladinskih organizacijah. Projekt pripravljamo skupaj z MC in Mladinskim svetom Velenje, saj si želimo, da bi mladi prevzemali tudi odgovornejše funkcije znotraj društev in klubov. Dogaja se namreč, da se prav na vodilnih mestih ob odhodu vodilnih ne najdejo nasledniki, zato društva in klubi začnejo propadati. To pa za življenje v mestu ni dobro,« je ob koncu pogovora zatrdil Dimitrij. Drži. Že nekaj časa je namreč velik problem ravno to, kako animirati mlade, da se več in aktivneje vključujejo v življenje v mestu. To pa najbolje vedo tisti, ki pripravljajo projekte, ki bi prav njim še popestrili življenje. Pa jih, žal, mnogokrat prezrejo.
■ BojanaŠ pegel
Velenjski robot uspešno skozi labirint
Ekipa Šolskega centra Velenje j e na tekmovanju RoboCup 2009 uspešno zastopala barve Velenja in Slovenij e
Gradec - Velenje, 5.julija - »Z
robotiko - mobilnimi in humano-idnimi roboti se na Šolskem centru v Velenju, Elektro in računalniški šoli, ukvarjamo že celo desetletje. Tekmovanje na svetovnem robotskem tekmovanju RoboCup 2009 pa predstavlja za nas vrhunec tovrstnega dela z mladimi. Z željo po spoznavanju različnih mobilnih in humanoidnih robotov, novih prijateljev in odkrivanju čarov tehnike, smo se letos odpravili na naše prvo svetovno prvenstvo v avstrijski Gradec. Potekalo je od 29. junija do 5. julija,« pravi Peter Vrčkov-nik, mentor ekipe, ki je na prvenstvu uspešno zastopala barve Slovenije in Šolskega centra Velenje.
«Na prvenstvu je sodelovalo več kot 3000 tekmovalcev iz več kot 40 držav. Prava nepregledna množica ustvarjalnosti. In ta mlada ustvarjalnost bo naše upanje v naslednjih letih obstoja Zemlje,« še pravi Vrčkovnik. Ekipa Šolskega centra Velenje, ki so jo sestavljali dijaki Gašper Kladnik, Jure Ledinek in Marko Vačovnik, je v svoji kategoriji - RoboCup Juinor Rescue league - zasedla odlično 23. mesto. Naloga tekmovalcev je bila, da sestavijo robota, ki se bo avtonomno
Ekipad ijakov ŠCV, ki jez astopala tudibar veS lovenije, je nak oncu vs vojik ategorijiz asedla
23.m esto.
gibal po labirintu. Labirint je sestavljen iz več prostorov, v katerih robot sledi črti, išče ponesrečence, premaguje naklon...
«Bilo je res izjemno - množica robotov, mešanica besed in pravi zanos je na kratko oris tega tekmovanja. Naslednje leto se Rob-
Cup seli v Singapur. Do tja je verjetno predolga pot, toda leta 2011 se vrača v našo bližino Istambul. Časa bo dovolj, ideje že zorijo, in ponovno se želimo dokazati.
Na koncu bi se zahvalili vsem, ki so nam pomagali - Šolskemu centru Velenje, Elektro in računalniš-
ki šoli, Fakulteti za elektrotehniko in informatiko v Maribor in podjetju za trgovino, storitve in inženiring s področja elektronike, HTE, d. o. o.,« je ob koncu dodal mentor ekipe Peter Vrčkovnik.

»Sola in vrtec sta življenje naše krajevne skupnosti«
Predstavljamo KS Cirkovce - Vprašljiva je prihodnost vrtca - Uspešno sodelovanje s ŠD in območno organizacijo rdečega križa - Načrtov jim ne manjka
Vesna Glinšek
Krajevna skupnost Cirkovce leži približno sedem kilometrov severozahodno od Velenja. Pred nedavnim so praznovali svoj 23. krajevni praznik, tokrat nekoliko drugače kot ponavadi. »Zaželeli smo si nekaj sprememb. Igre, ki so bile rdeča nit praznika do zdaj, so izživele. Zato smo letos ponudili obiskovalcem drugačen program,
ne vem. Ampak, dokler bodo želje staršev, ki so pravzaprav odgovorni za svoje otroke in njihovo prihodnost, takšne, da vrtec ostane, bom jaz osebno storil vse, da bo temu tako,« krajanom zatrjuje Kotnik, kajti prepričan je: »Oba, tako šola kot tudi vrtec, sta središče in življenje v naši krajevni skupnosti.« Tudi zato so ravno na letošnji krajevni praznik odprli novo otroško igrišče. »Večinoma smo ga zgradili z lastnimi sredstvi, del denarja za ograjo je namenila občina. Dogovorili smo se, da občina vrne del stroškov od igral. »Ko ta denar dobimo, bomo otrokom kupili še kakšno igralo več.«
Franc Kotnik
ki je bil, vsaj po odzivu sodeč, več kot uspešen,« pravi predsednik krajevne skupnosti, Franc Kotnik.
Največje težave s šolo in vrtcem
Zadnje mesece v Cirkovcah največ pozornosti namenjajo ohranitvi vrtca, obnovitvi osnovne šole ter njuni prihodnosti. O tem tečejo pogovori z velenjsko občino. »Trenutno je to za nas najbolj pomembno. Ze kar nekaj let imamo s tem resne težave. Otrok je vedno manj, normativi pa zahtevajo svoje. Kako bo v prihodnje,
Bodo ostali brez šole, vrtca... in bo ostala v središču kraja ostala le cerkev? (Foto: vos)
Silvo Venta
V	zadnjem času so veliko postorili na cestah
V	času ko deluje svet v novi sestavi, od leta 2006, se je v vasi asfaltiralo 1100 m cest: proti domačiji Avberšek (Kolaju) in proti domačiji Avbreht (Golobu). Sicer vsako leto urejajo tudi nekategorizirane
ceste. »Letos smo za njih namenili manjši del sredstev in zdaj čakamo, kako jih bodo prosilci izkoristili. Gre namreč za simbolično vsoto, saj KS finančno bolj ne more pomagati. Vsi pa smo razočarani, ker še nismo dobili obljubljene napeljave vodovoda. Problem je tudi v kanalizaciji. Ker smo majhna vas, naj bi bili na vrsti šele leta 2018.«
Kljub nekaterim težavam pa jim načrtov ne manjka. »Zelimo urediti obvoz ceste mimo cerkve. Ta sedaj pelje mimo šole in otroškega igrišča, zato je ogrožena varnost otrok. Asfaltirali bomo še del ceste proti Graški Gori, urediti bo tre-
ba tudi preslab mobilni signal, želimo si optičnega kabla. Največja težava je v tem, da smo denarno ohromljeni, zato bi bilo dobrodošlo, če bi MO krajevnim skupnostim namenila več sredstev. Hkrati nam je le-ta obljubila, da bo to leto uredila vodovodne in centralne inštalacije na šoli, naslednje leto pa ostrešje. Kakorkoli, na svoje delo smo ponosni. Uspeli smo vrniti sredstva telekomunikacije, ki so jih krajani vlagali v letih 1980-1991, urediti nekaj cestnih odsekov, pridobiti javno razsvetljavo, organiziramo dedka Mraza, pomagamo pri organizaciji srečanja krvoda-
jalcev in starejših krajanov, uspešno sodelujemo z našim športnim društvom in območno organizacijo Rdečega križa ...«
Športno društvo največ pozornosti namenja nogometu
»Naše ŠD deluje že več kot 30 let. Člani, imamo jih preko 20, pa največkrat posežejo po nogometni žogi. Tekmujemo v malem nogometu, medkrajevni ligi in na različnih turnirjih. Vsako leto
priredimo tudi turnir za pokal MO Velenje in pa tradicionalno tekmo oženjeni-ledig, v kateri se pomerijo neporočeni in poročeni krajani,« pojasnjuje Silvo Venta, predsednik ŠD. Poleg tega organizirajo pohode, na katerih se srečajo vsi krajani, rdeča nit delovanja pa še naprej ostaja nogomet: »Zelimo osvojiti razne turnirje v malem nogometu, ki so v okolici Velenja in tudi drugod po Sloveniji, radi pa bi še naprej tako uspešno sodelovali s KS tako pri urejanju kot tudi pri ohranitvi športnega igrišča.«
Tokrat brez dežnih kapelj
15. Praznik kruha in žetve - Tradicionalna žetev in šaljive igre
Vesna Glinšek
V Gaberkah vsako leto tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo organizira, sedaj že tradi-
cionalno prireditev, Praznik kruha in žetve. Lansko leto jim je načrte pokvaril naliv, a letos so imeli z vremenom več sreče. Ravno v nedeljo je bil po dolgem času
zopet dan, ki je spominjal na poletje. Dan brez dežja. Zato so lahko praznik izpeljali z veliko mero dobre volje. Kot sicer. Sledili so že utečenemu programu. »Mis-
Moški so prenašali žaklje na posebnem poligonu.
Iskanje skritih predmetov
lim, da smo po naši žetvi in zlaganju snopov poznani tako blizu kot daleč. To je prva igra, v kateri se pomerijo ekipe iz sosednjih krajevnih skupnosti,« pojasnjuje Bogdan Lampret, predsednik gasilskega društva. Zetvi je sledila igra, ki je požela največ smeha obiskovalcev. Zenski del je moral v slami najti skrite predmete, moš-
ki pa so po posebej pripravljenem poligonu prenašali žaklje. Hkrati je bila na ogled razstava domačih jedi oziroma jedi, pridelanih iz pšenice in moke, tako da je bila tudi le-ta pestra. Prostor poleg srečelova pa je bil poln domačih dobrot, za katere so poskrbele krajanke, in so se znašle na marsikateri mizi. Z njimi so se
namreč zbrani posladkali na veselici, ki je sledila uradnemu delu. Lampret dodaja: »Mislim, da smo v Gaberkah vedno znali poskrbeti za naše goste. Tudi letos, sicer se pri nas ne bi zbrali v tako velikem številu.«

USTVARJALNO E-MESTO
USmRi/VLN© É-AVÉS1Q
Prijave na razpise in projekti nevladnih organizacij
Inštitut IPAK je kot stičišče nevladnih organizacij savinjske regije je v maju in juliju 2009 izvedel dve večji delavnici o prijavah na razpise in projektnem vodenju za nevladne organizacije. Prva delavnice je bila 18. maja v Šentjurju, druga 6. julija v Velenju. Obeh delavnic skupaj se je udeležilo preko štirideset udeležencev. Cilj delavnic je bil udeležence seznaniti s ključnimi koraki prijave na razpis in s projektnim vodenjem ter tako okrepiti učinkovitost delovanja njihove nevladne organizacije (društva, zavoda ali ustanove). Seznanili smo jih z vrstami razpisov in kje najti informacije o njih. Analiza stanja in potreb društev, zavodov in ustanov v savinjski regiji je namreč pokazala, da je ena izmed največjih ovir pri njihovem uspešnem delovanju financiranje, tj. pomanjkanje sredstev oz. možnosti za pridobivanje sredstev. Sistem financiranja pa se iz oblike neposrednih dotacij vse bolj spreminja v obliko sodelovanja na razpisih.
Financiranje nevladnih organizacij preko razpisov in izvajanja projektov se bo v prihodnosti samo še bolj krepilo in postalo pomem-
bnejše. Dobro je, da pred odločitvijo za prijavo nevladna organizacija razmisli, kaj želi s prijavo na razpis doseči. Ne samo, da želi npr. pridobiti več sredstev za delovanje, ampak da premisli o svojem programu, svojih ciljih, rezultatih, ki si jih želi doseči ter projektu, ki se ji zdi dober, ter nato vstopi v proces iskanja razpisa in priprave prijave.
S pridobitvijo sredstev na razpisu pa se delo nevladne organizacije še ne konča. Potrebno je namreč
dobro in učinkovito, predvsem pa pregledno izvesti projekt, da bi tako pridobljena sredstva sploh lahko počrpala. Tukaj je koristno poznavanje projektnega vodenja kot skupka znanj, veščin, orodjih in procesov vodenja, ki jih potrebujemo, da lahko uspešno izvedemo projekt (npr. postavljanje ciljev, nadzor nad časom, sredstvi in rezultati, evalvacija, finančni načrt, upravljanje z viri, motivacija sodelavcev na projektu, priprava
vsebinskega in finančnega poročila).
Veseli smo, da je bil odziv društev in ostalih nevladnih organizacij velik, ter da smo tako dosegli pomembne korake naprej h krepitvi nevladnega sektorja. Vse pa tudi vabimo, da se brezplačnih delavnic in individualnega svetovanja o prijavah ter projektih udeležijo tudi v prihodnje.
■ Vojko Strahovnik
Tuzla - Velenje
Velenje in Tuzla sta podobni mesti, njun razvoj je temeljil na premogu in električni energiji. Obe mesti imata zaradi tega tudi podobne ekološke probleme: pogrezan-je, onesnažen zrak, odpadne vode. Velenje je nekatere probleme razrešilo, Tuzla jih še rešuje.
Oba mesti sta se odločili, da svoj razvoj temeljita na ustvarjalnosti svojih prebivalcev. Na volitvah za župana Tuzle leta 2004 je kandidat Jasmin Imamovic zmagal s sloganom 4T kar pomeni: Tuzla = Toleranca + Talent + Tehnologija, ki ga je povzel iz knjige Vzpon ustvarjalnega razreda Richarda Floride. V Velenju se izvaja projekt Ustvarjalno mesto. Tuzla ima v tem trenutku veliko prednost pred Velenjem - univerzo z dvajsetimi tisoč študentov. Vendar bi sodelovanje teh dveh mest lahko pripeljalo do pomembne sinergi-je, ki bi pomagala k hitrejšemu
družbenemu in gospodarskemu razvoju obeh mest.
Kaže, da se tu tudi dogaja. Na letošnjem LJUTu (Poletna univerza Tuzla) je letos sodelovalo več strokovnjakov iz Velenja. Tako so Velenjčani v Tuzli naredili naslednje. Andrej Rotovnik je predaval o uporabi mehke logike pri daljinskem ogrevanju, Stanko Blatnik o socialnih inovacijah pri varčevanju energije in uporabi nan-otehnologije v živilski industriji, podjetje HTZ je na dveh srečanjih predstavilo nanofiltre, Maja Gar-bajs in Katarina Praznik sta izvedli dve delavnici o plavanju za osebe s posebnimi potrebami in o tem predavali na simpoziju Šport in zdravje, Evgen Drvarič je predstavil velenjsko odkopno metodo, Vladimir Milenkovič je predstavil primere prestruktuiranja premogovnika, Sonja Bercko je predavala o Socialni ekonomiji in
nenasilni komunikaciji. Predavatelji iz Velenje so vzpostavili veliko novih stikov in se dogovorili za sodelovanje na različnih področjih.
Verjamemo da so predstavniki Velenja naredili temeljne korake,
na osnovi katerih bo nastalo pomembno sodelovanje teh dveh sorodnih mest, o katerem bomo v naši prilogi še pisali.
■ Mladen Blatnik
Pomembni dosežki na področju medicine
Revija Time je objavila 10 najpomembnejših dosežkov na področju medicine v letu 2008. Na prvem mestu je bil eksperiment,
nevrone iz matičnih celic - pri tem niso uporabili embrionalne matične celice - pri dveh starejših osebah z Lou Gehrigovo (znani
dravljive bolezni. Pričakujejo da bodo na ta način več zvedeli o bolezni ter lahko razvili učinkovito terapijo.
pomeni da bomo v bližji prihodnosti lahko določili vnaprej kakšne genetske okvare imamo in kakšne bolezni lahko pričakujemo. To bo pomembno zmanjšalo število bolnikov in stroške zdravljenja, ker bomo lahko pravočasno ukrepali.
Zakaj v tej prilogi pišemo o teh zadevah. Medicina, biotehnologija, genetika postajajo vse bolj pomembni. Čeprav v dolini imamo ustanove, ki delujejo na tem področju (Zdravstveni dom, bolnišnica v Topolšici), nimamo raziskovalne organizacije, ki bi lahko postala razvojno jedro za to področje. Mogoče bo nekdo začel o tem razmišljati. Ali pa vsaj mladi, ki izbirajo svoj poklic.
■ Stanko Blatnik
ki so ga opravili znanstveniki na Huniverzi Harvard. Uporabili so novo metodo s katero se generirali
igralec bejzbola) boleznijo. Z uporabo teh nevronov znanstveniki lahko spremljajo potek te neoz-
Drugi dosežek je razvoj postopka s katerim se lahko določi človeški genom po ceni od 399 $. To
Uvodnik
Pred kratkim sem na svetovnem spletu prebral, da so znanstveniki ugotovili, da osebe, ki se v mladosti bogato in sofisticirano izražajo, težje zbolijo za demenco in Alzheimerjevo boleznijo. Videti je, da podobno kot pri športnikih telesna vadba, tudi mentalne vaje pomagajo preprečevati bolezni.
Pri tem se postavlja kar nekaj vprašanj. Mlada generacija ne obvlada sofisticirane oblike izražanja. Tehnologija je naredila svoje. Email, messengerji, SMS sporočila, texting že po naravi same tehnologije zahtevajo enostavno izražanje. Ali to pomeni, da bomo čez 50 let imeli več bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo? Verjetno večina ljudi ne razmišlja dolgoročno. Vendar se moramo zavedati, da so kratkoročni cilji in ozkoglednostpripeljali do vseh problemov, kijih trenutno imamo: globalna finančna kriza, globalno ogrevanje, debelost delov prebivalstva. Evropa postaja stara država, kar za sabo potegne veliko problemov. Te probleme je potrebno reševati tako, da so rešitve dolgoročne. To pa pomeni - glede na primer, ki sem ga opisal - več retorike, več popolne komunikacije, manj sedenja za računalnikom, mobilnimi telefoni, več druženja, več branja knjig. Enako velja za fizične aktivnosti. Postali smo zasvojenci tehnologije, zato bomo imeli vse več zdravstvenih problemov, fizične in psihične narave.
Cas je, da se zbudimo in spremenimo obnašanje in navade predvsem mladih. Prenehajmo iskati izboljšave v izobraževalnem sistemu na področju uvajanja novih tehnologij, ampak na področju komunikacije, ustvarjalnosti, čustvene inteligence in občutka za soljudi. Izo-bražujmo učitelje in starše, vendar ne na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij, ampak na področju razvoja človeških virov.
In to moramo narediti čim prej; jutri bo prepozno.
■ Stanko Blatnik
Intenzivni seminar plesa
V petek, 26. junija 2009, se je v mali dvorani Doma kulture Velenje, spet plesalo. Plesalke Plesnega teatra Velenje in Plesnega studia N Velenje, so se udeležile seminarja Limon - Humphrey plesne tehnike, ki ga je na povabilo instituta IPAK vodila Nicole Speletic iz New Yorka.
Nicole Speletic je diplomirala iz filozofije in modernega plesa, nekaj časa bila celo pomočnica direktorja za program Profesional Studies na Jose Limon institutu, v Sloveniji pa je kot gost predavala na Univerzi v Ljubljani (na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete in na Akademiji za glasbo), ter sodelovala z različnimi plesnimi in glasbenimi ustvarjalci.
Seminar, ki sta ga skupaj z institutom IPAK kot stičiščem nevladnih organizacij savinjske regije pripravila Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Velenje in Festival Velenje, je bil izredno zanimiv, saj je predavateljica Nicole Speletic, poleg praktičnega dela, plesalkam in gostom predstavila tudi zgodovino nastanka moderne plesne tehnike, ki jo je razvila Doris Humphrey, kasneje pa jo je nadgradil oziroma iz nje izpeljal svoj stil njen učenec Jose Limon.
Tehnika sama je zanimiva že zaradi izhodišča, ki zagovarja princip gravitacije in naravnega gibanja, ki izvira iz dihanja.
Dve uri in pol sta minili veliko prehitro. Kamenček v mozaik znanja velenjskih plesalk, ki ga je pristavila Nicole, pa je spodbuda za nadaljnje delo in sodelovanje.
■ Nina Mavec Krenkar
""HAS
En model, veliko različnih zgodb
V petekz večer je bilag alerija Arsino dličnoo biskana. Na ogled so akti, ki so jihv elenjski likovniki narisali v kratki delavnici pod vodstvom akademskega slikarja Denisa
Senegačnika.
Velenje, 10. julija - Še dober teden si lahko v zasebni galeriji Arsin na Prešernovi cesti ogledate razstavo aktov, ki so nastali na kratki likovni delavnici prejšnji mesec. Vodil jo je akademski slikar Denis Sene-gačnik, ki nam je na odlično obiskanem petkovem otvoritvenem večeru povedal: »Kot mentor sem k sodelovanju v delavnici povabil velenjske likovnike, za katere se mi zdi, da dosegajo dober likovni nivo. Vsi so se z veseljem odzvali vabilu, delavnica je bila odlično obiskana. Za temo smo izbrali akt, nastalo pa je res veliko dobrih likovnih del. Kot mentor sem najprej izbral 12 del, od vsakega udeleženca po eno. Ker pa je bilo treba galerijo zapolniti, sem potem dodal še nekaj del.«
Kot celota razstava dobro izgleda, sploh, ker so vsi udeleženci delavni ce risa li isti model. Zato se na posameznih slikah točno vidijo različni pristopi in tehnika izdelave slike. Vsaka slika ima svojo zgodbo, vredno ogleda in poglobitve vanjo.
■ bš
Vila
Čira-čara
odprla
vrata
Velenje, 12. julija - Na Festivalu Velenje so se odločili, da dve nedelji v juliju na široko odprejo vrata lani postavljene Pikine vile Čira-čara. Pa ne le to. V po dolgem deževnem obdobju sončnem nedeljskem popoldnevu so poskrbeli za dogodke, ki so številnim obiskovalcem igrišča pod restavracijo jezero, kjer vila stoji, popestrili popoldne.
Že ob 16. uri, ko seje dogajanje zače lo, je bilo pri zo ri šče pol no. Zanimivo je, da so mnoge deklice imele kitke in čopke, značilne za obvezno opremo v času Pikinega festivala. Ta bo letos male in velike otroke iz vse domovine in tujine s številnimi dogodki razvajal že
Lepon edeljskop opoldne je kPi kini viliČi ra-čarap rivabiloš tevilned ružine. Pika je
poskrbela za veselo, ustvarjalno popoldne.
dvajsetič. Čeprav bo Pikin festival potekal zadnji teden v septembru, je tudi veselo popoldne pri vili Čira-čara že napoved te največje prireditve za otroke pri nas. Poleg Pike
je malčke animiral gusar (Boštjan Oder), Pikine animatorke so otrokom pomagale ustvarjati v ustvarjalnih delavnicah, otroci pa so začeli in zaplesali tudi ob nastopu sku-
pine Wild Step. Če se zamudili, ste spet vabljeni to nedeljo od 16. ure dalje!
■ bš
Plesno-literarni projekt Huda luknja
Dijakinje in dijaki Gimnazije Velenje so pred nedavnim pod vodstvom dr. slovenščine Gizele Podpečan in koreografinje Maše izvedli plesno-literarni performance. Dogajanje je bilo na zelo neobičajnem kraju in sicer v Hudi luknji, kjer so plesalci in recita-
. 'F*
7*
S*' !1
torji izvedli pravi spektakel. Projekt je bil sprva zamišljen kot interdisciplinarna ura slovenščine, vendar je kasneje iz tega nastal pravi nastop. Povodni mož, Urška, Rusalka in Utopljenec so v Hudi luknji pričarali neverjetno vzdušje. Prireditev so sprem-
ljali tudi netopirji iz visokih skalnatih sten, dodatno magijo pa je pričarala tudi reka Ponikva, ki se vije skozi Hudo luknjo. Plesalke (Neža Kričaj, Aleksandra Kle-menc, Petra Šterbenk, Mateja Hrast nik, Tina Ažman, Dea Zager, Eva Zlodej, Patricija
Sušec) in ple sa lec Marko so se v svoje vloge zelo dobro vživeli in odlično odigrali in odplesali koreografije Maše.
Projekt zemlja
Verjetno je vsem dobro poznan filmski prizor iz legendarnega filma »Back to the Future« v katerem Christoper Lloyd kot Dr. Brown razlaga Martyu McFlyu, ki ga igra Michael J. Fox, kaj poganja njegov DeLorean - avto, ki potuje v preteklost. In tisti, ki se spominjate veste, da so to bili bananini olupki in ostali različni kuhinjski odpadki. V malodane preroškem slogu je film napovedal prihodnost. Vozila, ki jih poganjajo odpaki iz gospodinjstev. Leta 1985, ko je še obstajala železna zavesa, ko ni bilo interneta in ne mobilnih telefonov, se je pogon avtomobilov na gospodinjske odpadke zdel prav tako neresničen, kot se je zdelo potovanje v preteklost ali pa v prihodnost. Danes dobrih dvajset let kasneje se zdi le še potovanje v času nemogoče. Avtomobili ali bolje rečeno njihovi agregati, ki jih poganjajo predelani gospodinjski odpadki, pa so že tukaj. Pojavili so se v času, ko je modno uporabljati besede ali pa besedne zveze, kot je trajnostno, zeleno, ekološko, okolju prijazno in energetsko varčno. In prav mogoče je, da bodo avtomobili na takšen pogon naša prihodnost. V Sloveniji ima nareč le Savinjska regija v celoti urejeno ravnanje z odpadki. Kar pomeni pridobljena dovoljenja za odlagališča in urejeno ločeno zbiranje odpadkov ter njihovo nadaljno predelavo. Vse preostale regije v Sloveniji še vedno nimajo urejenih odlagališč ter zbiranja in zato velika večina odpadkov konča na odlagališču namesto v procesu ponovne predelave. Poleg onesnaževanja naših podtalnih voda, zraka, zemlje z odpadki je tukaj še vizualno onesnaženje, ki ga odlagališča odpadkov povzročajo v okolici. Nikomur ni prijetna vožnja ali sprehod mimo kupa odpadkov, od katerih teče umazana voda ter za povrh še »prijetno« diši. Tako industrijski kot gospodinjski odpadki so poleg vsega naštetega navsezadnje tudi vir dobrega zaslužka.
Sedaj si zamislite svet čez nekaj desetletij, ko bodo zaloge nafte in naftnih derivatov pošle, ko bodo vse obdelovalne površine namenjene le še rastlinam, iz katerih bomo pridobivali tako želeno gorivo, ko bo primanjkovalo pitne vode ter sončni kolektorji ne bodo uporabni zaradi gostega smoga. V končni fazi se bo namreč vse skoncentriralo le na energijo potrebno za delo, bivanje in prevoz na delovno mesto. Vojne, ki bodo izbruhnile, bodo vojne za energetske vire, s katerimi bo družba poskušala preživeti in od katerih je tako odvisna že danes. Verjetno jo bodo najceneje odnesla ljudstva, ki se bodo naslanjala na tradicionalen način preživetja in ki jim bo odvisnost od posameznega energenta predstavljala skrb, ki je niso in je ne bodo poznala.
In tako se bo v tem energetskem somraku človeštva utrnila svetla zvezda. Ponovna uporaba gospodinjskih in industrijskih odpadkov. In odpadke bo moč najti na današnjih odlagališčih. Stoletja zakrivana in pokopana pod debelimi sloji nerodovitne zemlje bodo pozabljena in skrita nudila rešitev za energetske težave ljudi v prihodnosti. Vrtine ne bodo namenjene iskanju nafte ali vode, ampak odkrivanju pozabljenih odlagališč odpadkov, ki bodo pomenila bogat vir zaslužka in energetski vir. Takšne in podobne misli so mi rojile po glavi, medtem ko sem v razbeljenem avtomobilu čakal, da se iz »lipe naše« prebijem nazaj v zeleni gorski raj ter se ob tem spraševal, kaj naši sosedje naredijo s kupi odpadkov, ki jih za sabo pustijo množice turistov, ki so se mimo mene valile v nasprotno smer.
■ Urban Novak
107,8 MHz
tADÜjSKO IDO ČAS@PDSD0l M®Z¿W
Glasbene novičke
Radiu Velenje tudi izpad elektrike ni kos
V	petek, ko je narava divjala v delu Šaleške doline in je grozljiv naliv povzročil tudi velik izpad električne energije, je bil Radio Velenje, ki je opremljen z brezprekinitvenim napajalnikom, eden redkih, kije neovirano deloval in edini, kije na tem območju nemoteno oddajal. Naši novinarji so bili na terenu že v zgodnjih jutranjih urah, v eter pa pošiljali vse kar je bilo novega na terenu. Kot vedno v takšnih ali podobnih primerih, smo obveščali prebivalce o nevar nostih, ki pretijo, o tem katere poti so prevoz ne in kate re ne ...Ves čas smo bili povezani z občinskim kriz nim šta -bom. Velenje je bilo namreč tokrat zno -va povsem odrezano od središča Slovenije (tokrat je bila pot na Koroško odprta).
V	takšnih težavnih trenutkih se pozna, kako pomembna je vloga informativnega medija, saj pravočasen in profesionalen odziv novinarjev lahko pripomore
tudi k uspešnejši rešitvi težav in ustrezni obveščenosti prebivalcev. Tega se zavedate tudi vi, saj nas v takšnih primerih vedno poiščete in tudi tokrat smo velikokrat slišali, da so bili prebivalci prepričani, da bodo pri nas izvedel, kar jih zanima.
Žal bomo morali o tegobah, ki jih je povzročilo petkovo hudo neurje, poročati tudi v prihodnjih dneh. Posledice so hude in kar nekaj ljudi trenutno ne živi na svojih domovih. Poročali bomo, kako odpravljajo škodo in verjetno ste v teh dneh že sli-
šali, da zelo uspešno. Iz območja v Lokovici, kjer je bilo najbolj hudo, odpelje tovornjak odvečno zemljo, ki ogroža tamkajšnje hiše, dobesedno vsako minuto.
Seveda pa si želimo, da bo takšnih in podobnih dogodkov v tem poletju čim manj, ali še bolje, da jih sploh ne bo. Veliko raje na Radiu Velenje skrbimo za vaše brezskrbno razpoloženje, obveščamo o veselih stvareh in vrtimo glasbo, ki jo radi poslušate.
■ mz
Studio Radia Velenje je opremljen z brezprekinitvenim napajalnikom, zato smo lahko delali tudi v petek, ko je bil velik
del Velenja brez elektrike
na kratko
JAZZ STATION
Letošnji zmagovalci festivala Melodije morja in sonca Jazz Station so za zmagovalno pesem Delam, kar se ne sme, posneli simpatičen videospot. V enem snemalnem dnevu so pod vodstvom režiserja Mihe Knifica snemali kar na treh lokacijah in nastal je zelo kreativen, pozitiven, nagajiv in druga-
MARKO VOZELJ
V poletnih dneh Marko Vozelj predstavlja novi videospot za aktualno skladbo Mavrica. Gre za zanimiv kolaž koncertnih posnetkov, združenih v vizualno celoto. S spotom želi vospredje postaviti odličen spremljevalni bend in izvajanje glasbe v živo na koncertih, s katerimi bo nadaljeval po počitnicah, torej septembra.
GEPARD
Skupina Gepard po singlu Prekleta usoda ponuja pesem Poglej nazaj, ki je avtorsko delo celotne zasedbe. Pesem so posneli s producentom Boštjanom Pod-lesnikom, sicer pa se pospešeno pripravljajo tudi na izdajo albuma, ki je predvidena za konec letošnjega poletja.
PUPPETZ
Skupina Puppetz je nastopila kotpred-skupina nemške skupine Cinema Bizarre v Orpheum Grazu v Avstriji in s svojim energičnim nastopom presenetila tamkajšnje občinstvo. Skupina sicer zaključuje s promocijo albuma Forte Balade in se pripravlja na snemanje novega materiala, ki ga bo mogoče slišati v naslednjem letu.
BAJA GA
Čeprav je letošnja bogata poletna koncertna sezona še v polnem teku, se organizatorji že ozirajo v jesen. Tako je že znano, da bo 28. novembra v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil znani srbski glasbenik Momčilo Bajagic Bajaga s svojo zasedbo Instruktori.
PESEMT EDNA NAR ADIUV ELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	JELENA ROZGA-Svega ima al' bi još
2.	PITBULL-I Know You Want Me
3.AGNES-ReleaseMe
Nekdanja pevka znane splitske zasedbe Magazin se je pred leti podala na uspešno samostojno glasbeno pot. Redno se udeležuje festivalov, na katerih posega po najvišjih mestih. Tako je na lanskoletnem Splitskem festivalu osvojila nagrado za najboljšo pesem Gospe moja. V Splitu je nastopila tudi letos, še prej, konec maja, pa je s sklad bo Sve -ga ima al' bi još sodelovala tudi na Hrvaškem radijskem festivalu v Opatiji.
I-----
. LESTVICA DOM,
I ■
I ■
I
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Zdomarji - Naj rajs d' škrt je ribnčan
2.	Igor in zlati zvoki - Piranski zaliv
3.	Malibu - Cigu migu
4.	Ans. Henček in Pero Lovšin - Peronospora je živ hudič
5.	Ans. Toneta Rusa - Prstan zvestobe
6.	Ans. Kolovrat - Primi me za roko
7.	Ans. Vigred - Povest o rdečem cvetu
8.	Ans. Iskrice - Fant iz četrte klopi
9.	Štedientje - Veselak
10.	Ans. Akordi - Hišica iz moje mladosti
www.radiovelenje.com
Priprave na Madonnin nastop v Sloveniji so v polnem teku. Karavana kar 54 polno naloženih tovornjakov (večja je le še s tista irske zasedbe U2) bo v Slovenijo prispela 15. avgusta, dela na prizorišču pa bodo potekala vse do 20. avgusta, ko mora biti vse nared za nastop kraljice popa. Odrska konstrukcija rekordnih dimenzij za slovenske razmere bo merila kar 40 x 70 metrov. V višino bo segala 22 metrov in bo zasedala enkrat več prostora kot tista za koncert The Killers. Postavitev bo popolnoma enaka kot na vseh ostalih svetovnih prizori ščih.
Vrata na hipodrom se bodo 20. avgusta za obiskovalce odprla ob 17.30. Ob 20. uri bo občinstvo začel ogrevati priznani DJ Paul Oaken fold, Madon na pa bo svoj nas top pri če la točno ob 21. uri. Koncert se bo začel točno, opozarjajo prireditelji. Urnik turneje je namreč zelo natrpan, zato bodo odrsko konstrukcijo podrli že ponoči in jo odpeljali na naslednjo lokacijo.
Jackson:p reiskava sen adaljuje
Preiskava o vzrokih smrti kralja popa Michela Jacksona se nadaljuje. Policijski komisar Los Angelesa William Bratton je za CNN dejal, da zaslišujejo kopico Jackso-novih zdravnikov. V preiskavi neposredno po Jacksonovi smrti so graščini, katere najemnik je bil, našli na kupe pomirjeval diprivan. Že leta 2004 naj bi Jackson pred spanjem jemal tudi po deset tablet pomirjevala xanax. Gre za zdravila na recept, kijih sam ni mogel več dobiti od številnih zdravnikov širom ZDA in je silil zaposlene, naj prosijo zanje svoje zdravnike. Bratton je dejal, da bodo počakali na toksikološko poročilo in bodo videli, ali je šlo morda za preveliko zaužito dozo po nesreči ali morda celo za umor. Širijo se govorice, da naj bi ga nekdo zastrupil.
Jackson sicer tudi po smrti dela denar. Šef promocijske hiše AIG Live Randy Phillips je za revijo Time dejal, da nameravajo okrog 29. avgusta, ko bi moral Jackson slaviti rojstni dan, pripraviti koncert v Londonu, na katerem bodo nastopili člani družine, uporabili pa bodo številne posnetke priprav na odpovedani londonski koncert.
Madonna:
priprave v polnem teku
I ■
I ■
I
Taya ima svet nad lani
Svetlolasa in postavna pevka Taya po duetu z reper-jem Chorhypom (pesem Vroče) predstavlja novo skladbo Svet na dlani, za katero je s produkcijsko skupino Baza Media posnela tudi romantičen, poleten in seksi videospot. Najprej je bilo snemanje videospota načrtrovano na hrvaški obali in v Piranskem zalivu, na koncu pa je ekipa spot posnela v Gradežu (Grado), italijanskem letovišču v Tržaškem zalivu. V spotu je ob Tayi zaigral maneken Anže Mežan, kije pred kratkim nastopil v reklami skupaj s svetovno znanim modelom Bar Rafaeli, nekdanjim dekletom Leonarda DiCapria.
Pesem Svet na dlani je sicer lahkotna pop skladbica, kije delo producentov Žige Pirnata in Andraža Gli-he ter tekstopiske Kaly Kolonič.
ElvisJ acksonu spešni na tujem
Elvis Jackson so poletje povsem podredili promociji albuma in nastopanju na številnih domačih in tujih festivalih v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, Romuniji, Bolgariji, Srbiji... kjer dobivajo odlične kritike. Na nemškem Devilside festivalu so jih številni novinarji proglasili celo za odkritje festivala, navdušili pa so tudi na nastopu na predvečer največjega evropskega reggae in ska festivala Rototom Sunsplash v Italiji. V teh dneh predstavljajo tudi nov, tretji single z albuma Against The Gravity, pesem z naslovom Dry Your Tears. Po energični Not Here To Pray so Elvis Jackson za letni čas izbrali bolj melodično, ritmično, pozitivno in z reggae vplivi omehčano pesem.
12
KULTURA
""HAS
16. julija 2009
Dejan Radovanovic, Rudarjev predsednik, je danes gotovo eden izmed najbolj zaskrbljenih Velenjčanov, saj ga čaka izredno »vroč« večer. Zanimanje za tekmo s Crveno Zvezdo, nekateri jo celo označujejo kot tekmo leta, je bilo strašno. Karte so pošle z rekordno hitrostjo. Ob misli - škoda, da ni na stadionu še enkrat toliko sedežev - pa seveda najbolj razmišlja o tem, da bi njegovi rudarji spravili goste na kolena. Pesti za domače bo stiskal tudi Ivo Drev. Upa pa tudi, da med gledalci ne bo navijačev z rahlimi živci ...
Zakonca Janežič imata veliko konjičkov. Diana zelo rada ujame kaj lepega (največkrat poklicno) v svoj fotografski objektiv. Čvek pa jo je tokrat prehitel in njenega moža »zasačil« s pomenljivo neznanko. Le kdo bi ta bila?
Dežja te dni res ni manjkalo. In če je dež, so tudi gobe. To potrjuje polna košara gob, ki jih je te dni nabral Jože Cerkovnik. Še bolj kot v gobe, te pač ne rastejo vsak dan, je zaljubljen v harmoniko. Tako lahko vedno združi prijetno s koristim. Najprej rekreacija v gozdu, ob prihodu domov pa raztegovanje svojega meha. Njegove melodije zvenijo odlično, saj je imel istega učitelja kot pokojni Franc Delčnjak.
Hočemo dušo!
Neverjetno, a je res: neka latvijska družba med svetovno krizo od strank za zavarovanje posojila zahteva nič drugega kot njihovo dušo. Družba Kantora, ki ponuja prav
posebno vrsto posojila, je s svojo ponudbo že sprožila ogorčenje med različnimi cerkvami v tej pribaltski državi. Katoliška, Luteranska in Pravoslavna cerkev so tako uradno zahtevale od notranjega ministrstva, da sproži preiskavo, saj se bojijo, da za družbo stojijo »satanisti in ne le cinični posojilodajalci«. Kot so dodali, »takšne družbe lahko uničijo ljudi moralno in materialno«. Družba Kan to ra s sedežem v Rigi ponuja posojila od 50 do 500 latsov (od 70 do 700 evrov) vsem, neodvisno od starosti, materialnega položaja ali predhodne zadolžitve. Posojila ponuja za 90 dni, letna obrestna mera pa znaša 365 odstotkov. »Je samo en pogoj: posojilojemalec nam mora obljubiti svojo dušo,« na svoji spletni strani navaja družba. Če stranka ne vrne posojila, duša pripada Kan-tori.
Invazija pikapolonic
Več krajev v ameriškem Koloradu je v znamenju rdeče. Rdeča so drevesa, rdeče so stene hiš... in za to so krive pikapolonice, ki so se letos izjemno namnožile. Prebival-
cev pa to sploh ne moti. Ja, res je: če vidimo eno ali dve smo navdušeni, če se na kupu znajdejo tri, smo že kar malo začudeni. Kaj pa, ko jih je na tisoče? Ti drobni hrošči z značilnimi črnimi pikami so dobesedno preplavili nekatere kraje v ameriški zvezni državi Kolorado. Lezejo po stenah in v hiše, zaradi njih so drevesa nenadoma rdeča. Prebivalci pa niso pretirano vznemirjeni. »Radi imamo mir in, kot kaže, to velja tudi za pikapolonice,« je dejal eden od njih. Nato pa se je še pošalil: »To je kot New York pikapolonic.« Njegova soseda pa se sprašuje, ali stare
sadje pa se je v njegovem želodcu spremenilo v alkohol. Poleg tega je zverinica dobila še hudo dri sko, med katero je izlo ča la ogro -mne količine češnjevih koščic. Policistom je žival s pomočjo palic uspelo spraviti s ceste na bližnji travnik »na treznjenje«. »Ne moremo pa povedati, ali je imel pijanec težave, ko se je v takem stanju vrnil domov k ženi,« je hudomušno pripomnil eden od policistov.
~~I Vino vpr ahu
vraže res držijo. »Če ubiješ pikapolonico, bo naslednji dan dež. Pri nas pa si že, če narediš nekaj korakov, zagotoviš več dni dežja,« je dejala. Prebivalci verjamejo, da pikapolonice prinašajo srečo, zato so njihove družbe veseli. Nočejo pa množice obiskovalcev, zato so se odločili, da bodo ime svojega kraja obdržali zase.
Pijanij azbec
Nemška policija je dobila poziv, naj s ceste spravi mrtvega jazbeca, ki je oviral promet. Vendar so policisti ob prihodu na kraj dogodka ugotovili, da žival, ki je ležala sredi ceste, ni mrtva, temveč samo na smrt pijana. Izkazalo seje, da seje jazbec preobjedel prezrelih češenj,
Italijanski vinogradniki obtožujejo nemške proizvajalce vina v prašku, da posnemajo njihovo žlahtno sorto chianti. Izdelek, ki je namenjen bolj žejnim pohodnikom kot poznavalcem vina, je postal prava prodajna uspešnica. Ob stiku z vodo se prašek spremeni v vino. Nemci
spletka na račun enega izmed najbolj priznanih italijanskih pridelkov,« še dodajajo na združenju. Na spletnih straneh podjetja Katadyn, ki proizvaja vino v prahu, je zapisano, da se ukvarjajo s proizvodnjo vnaprej pripravljene hrane za pohodnike. »Dobro se zavedamo, da samemu izdelku ne moremo reči vino. Pri njegovi proizvodnji ni uporabljen niti en grozd. Preprosto gre za proizvod, katerega okus močno spominja na vino,« se brani očitkov Stefanie Dietrich, vodja proizvodnje v Katadynu. Dodaja še, da napitek vsebuje približno osem odstotkov alkohola in je le malce šibkejši od običajne kapljice rujnega. »Na tržišču je že osem let in se prodaja zelo dobro,« končuje Stefanie Dietrich. Italijanski kmetje pa soglasno trdijo, da z njegovo prodajo slepijo potrošnike in škodujejo podobi italijanske in evropske proizvodnje vin.
Delil jeban kovce
V sredo je moški, ki ga je špansko ministrstvo za notranje zadeve poimenovalo James B. N. iz Manches-tra, priletel na letališče Son Sant Joan v Palmi de Mallorci. Zaposleni na letališču so policistom dejali,
zavedal, kaj počne,« so dejali policisti, ki so 59-letnega moškega do iztreznitve priprli. Pozneje jim je dejal, daje pred kratkim pri dedovanju dobil veliko vsoto denarja.
Pazljivo pribu jnem oprsju
Elisabeth Squires je ženska, ki v svoji najnovejši knjigi ugotavlja, da so se ženske prenehale oblačiti poslovno, vse pogosteje jih vidimo v mini krilih in v bluzah z globokimi izrezi. Ameriška pisateljica iz Seattla pravi, da direktorji in lastniki podjetij niso nič kaj preveč navdušeni nad izzivalnim stilom oblačenja pri ženskah. Elisabeth še pravi: »Ne trdim, da so ženske neumne in da ne poznajo pravil. Ženske zelo dobro vedo, kaj vse se da dose či z globokim izrezom na bluzi. Toda če dekolte ne spada v opis dela, potem
celo premišljujejo, da bi na trg poslali še pivo v prašku. Obenem zanikajo obtožbe italijanskih vinarjev, da naj bi njihovo vino preprosto spreminjali v prašek. »Vino je narejeno iz grozdja, in ne iz prahu v zavojčku, v katerih so po navadi shranjene instantne juhe,« odločno nasprotuje toskansko združenje kmetov Coldiretti. »To je samo najnovejša
da ima moški »neprijeten vonj« in daje »videti kot klatež«, nato pa ugotovili še nekaj zanimivejšega: Britanec je naključ nim delil denar. In to veliko denarja, kar 52 tisoč evrov, ki jih je imel v denarnici v gotovini in potovalnih čekih. »Sploh se ni
je pač treba nanj pozabiti. Preveč odkrito telo na koncu vodi do tega, da ženska začne delo doživljati na seksualen, ne pa na posloven način.« Elisabeth Squires, strokovnjakinja za ženske prsi, ki o tej temi piše že več kot 20 let, svetuje: »Če nosite dekolte v času, ko niste v službi, vam bo to lahko v določenih primerih pomagalo. Če pa na delovnem mestu izgledate, kot da vam bodo prsi vsak trenutek pogledale ven iz majice, prav gotovo pretiravate.«
Govorice
Kljub slabemu vremenu so ob nesrečah plodna tla za razne govorice. Tudi take, da bi država rada znižala vrednost škode, da ji ne bi bilo treba seči v svojo mošnjo, ampak bi breme padlo na pleča občin. Včasih govorice hitro zdrsnejo do resnice.
Hitro ukrepanje
Kljub raznim govoricam o tem ali je radar v Pesju že aktiven ali ne, so očitno nekateri že pripravljeni na ukrepanje. Tako za mestom radarja že nekaj časa stoji vozilo z napisom ,poravnava'.
Želja in strah
Mnogi ljubitelji nogometa so si želeli tekmo s Crveno zvezdo, zdaj, ko so jo dobili, se malo bojijo te tekme. Ne na igrišču, ampak ob njem.
Stvarnost
Tudi ko eni slavijo, nebo nad njimi joče!
Brez veselic
Gasilci so imeli zadnji čas veliko pravih resnih delovnih 'vaj' reševanja. Brez veselic!
Mladi za starejšimi
Mladi, ki v počitniškem času delajo v velenjski in šoštanjski občini, se bodo lotili tudi kakšnih črnih odlagališč odpadkov. Čistili bodo (v glavnem) za starejšimi.
Vremenska kriza
Letos je tudi vreme v krizi. Poletje naj bi nastopilo šele sredi tega tedna. Pa prav letos, ko imajo delavci zaradi krize več prostega časa.
Dobri pogoji
Tudi kmetje na našem širšem območju opažajo, da je pri nas vse več divjih prašičev. Strokovnjaki pravijo, da zato, ker imajo vse ustreznejše pogoje. Pa menda ne mislijo na to, da je pri nas vse več 'divjih' in tudi vse več svinjarije.
Težave kupcev
Kupci imamo zadnji čas vse več težav. Vsi večji trgovci trdijo, da imajo najnižje cene!

REPORTAŽA
Ribno
Po desetdnevni pravljici so nazaj v Velenju naše glave še vedno polne spominov, doživetij, zvok kitare ob vseh neskončnih večerih se še ni polegel, odmev jutranje budnice na trobenti in pisk v rogu ob jutranjem in večernem zboru pa prav tako ne.
1. dan so naši vodniki ter fantje iz prve lige s pomočjo dijakov ŠČV-ja poskrbeli, da smo prišli v urejen
dovniki in gozdovnice pa so se že 1. dan odpravili na Talež, našo znano postojanko, s katere se vidi prekrasen razgled na Blejsko jezero. Ob večernem ognju nikoli ni manjkala pesmica Kili, kili in razen zadnjih dveh dni je vseskozi sijalo toplo sonce z okoli 25oC. Glavni popoldanski aktivnosti sta bili kopanje v Savi in Mlaki, opravljanje taborniških veščin za najmlajše pa poslušanje pravljic. Preizkusili smo se v spretnostnem tekmovanju MARS; to je tekmovanje pri katerem moramo čim
tabor, kjer so šotori že postavljeni, kjer je poskrbljeno za drva, vodo ter naše glavne simbole: tipi, totem, jambor in vhod. Z otroki smo imeli krajši orientiring po taboru, goz-
obiskali Vintgar in občudovali lepote v soteski, ki jih je izklesala reka Radovna, z dobro voljo pa smo premagali tudi krajšo ploho, ki nas je ujela na poti v Šobec. Povsod pa so si nas radovedni turisti z veseljem ogledovali in fotografirali naše taborniške oprave; rutice, kroje, vodove zastavice. Medvedki in čebelice so prespali v gozdu, na bivakih, ki so si jih s pomočjo vodnikov naredili sami in tako dokazali, da se ne bojijo teme, za poseben priboljšek pa je vsak pojedel tvist,hrenovko ter hrustljave kobil-
Pečene kobilice
hitreje zavezati mrtvi, ambulantni, ribiški in skrajševalni vozel. Imeli smo krasne izlete na Bled, kjer smo se kopali v tamkajšnjem kopališču na Zaki in si privoščili par dobrot,
Spet na potepanje II
Gostovanje KD Medžimurje in SOKa v Sumartinu na Madžarskem. (Foto: Zdravko Smrekar)
V	26. številki Našega časa (2. julija 2009) je bil objavljen članek o Koledi. Kdor bolj temeljito spremlja delo vseh članov, je najbrž pogrešal še nekaj informacij, kajti Koledina dejavnost in uspehi v zadnjih dveh mesecih so bili vse prej kot samo dva nastopa in ene priprave. To je bilo delo ene skupine, in sicer tiste, ki vključuje pretežno dijake in študente, nekaj pa tudi mlajših zaposlenih. V tej osrednji skupini, ki je nekoč predstavljala jedro Kolede, je žal vsako leto manj plesalcev, tako da na nastopih priskočijo na pomoč člani skupine SOK (Skupina osivelih kolednikov). Ta po osmih letih postaja vse številčnejša in z vso odgovornostjo prevzema tudi nekatere funkcije v skupini. V letošnjem šolskem letu se je na razpis prijavilo precej kandidatov zrelih let in ti sedaj z veliko zagnanostjo vadijo pod imenom SOK-CI in poskušajo dohiteti svoje starejše kolege.
V	SOKu so se združili plesalci začetnih generacij zaradi rekreacije in tudi nostalgije po nekdanjih časih, polnih nepozabnih doživetij. Kasneje se je začela pojavljati tudi
na nastopih. Predvsem je bila uspešna v zadnjem letu. V želji po še boljši kvaliteti so imeli SOKi in SOKCI intenzivne priprave v Veržeju v času prvomajskih praznikov - seveda v lastni režiji.
Na letošnjem območnem srečanju, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti, sta sodelovali dve skupini Kolede in se obe uvrstili na regijsko srečanje. SOKi so bili tudi tam dovolj prepričljivi in se z odrsko postavitvijo »Jesih« uvrstili med 14 izbrancev, ki bodo sodelovali na državnem srečanju odraslih folklornih skupin »Le ple-sat me pelji«.
Zadnja štiri leta se SOK udeležuje srečanj veteranskih in upokojenskih skupin v Bistrici ob Dravi in se predstavlja z novimi odrskimi postavitvami, tako da ostaja malo časa za ponavljanje starih, s katerimi so želi uspehe med številnimi gostovanji.
Za vse te novosti poskrbiva skupaj z možem Miletom. Ker sva plesno in glasbeno angažirana tudi pri kulturnem društvu Medimur-je smo že nekajkrat skupaj nastopali. Tako smo v mesecu juniju gostovali skupaj z njimi v
Sumartinu na Madžarskem, s katerimi ima KD Medimurje prijateljske stike.
Pred Koledo sta v poletnih mesecih dva pomembna festivala: prav danes odhaja skupina na Medit-
eranski festival v južno Francijo v bližino Nice. Konec avgusta pa se podaja na nekoliko daljšo pot, in sicer na Kitajsko, na 10. festival Azije in Oceanije v mesto Hangzhou (provinca Zhejiang, na
vzhodni obali, nedaleč od Šang-haja). To je velika vzpodbuda in odgovornost, da bo na drugi strani zemeljske poloble predstavila slovensko plesno in glasbeno izročilo. Prepričana sem, da bomo o
obeh festivalih imeli kaj zanimivega povedati!
■ Neva Trampuš
14
VI PISETE
""HAS
16. julija 2009
Ravnatelj Rudarske šole, mag. Albin Vrabič, je ob koncu šolskega leta na tek okoli Škalskega jezera izzval dijake in dijakinje prvih letnikov smeri Geotehnik ter Okoljevar-stveni tehnik. Srečali smo pri uri športne vzgoje pri ribiški koči ob Škalskem jezeru. Ob začetni napetosti, kdo bo koga, smo se skupno dogovorili, da tek ne bo imel tekmovalnega značaja, ampak je cilj srečanja druženje v naravi in zdrav način življenja. Po štartu so se nekateri res pognali v dir za boljši rezultat. Večina je tekla v skupini in ob vzpodbujanju ravnatelja so vsi uspešno opravili nalogo. Po končanem teku smo se odpravili vOkoljevarstvenigaj. To je kotiček, na katerem so v začetku šolskega leta dijakinje in dijaki Oko-ljevarstvene šole ob sprehajalni poti Velenjskega jezera posadili štiri drevesa in postavili dve klopci za počitek. V sproščenem pogovoru smo se dogovorili, da meseca Septembra tek ponovimo.	■
Rokometna sola Gorenje
OŠ Antona Aškerca osvoj ila pokal Preste
V okviru rokometne šole Gorenje je v minulem šolskem letu potekalo tudi tekmovanje za prehodni pokal Preste. Sodelovale so ekipe devetih osnovnih šol Saša regije. V finale sta se uvrstili ekipi OŠ Antona Aškerca pod vodstvom g. Franca Varšnika in OŠ Mihe Pintaija Toleda, kijih vodi g. Samo Gorišek. Tekma je bila v prvi tretjini zelo izenačena in napeta, v drugi in tretji tretjini pa so igralci OŠ Antona Aškerca naredili večjo razliko in jo ohranili do konca tekme. Rezultat je bil na koncu 24:16. Igralci so pokazali veliko rokometnega znanja. Nekateri igralci obiskujejo že mlajše selekcije, drugi se jim bodo v jeseni pridružili. Videli smo nekaj odličnih potez, pravih rokometnihz vijač in lepih golov.
Na koncu se moramo zahvaliti pokrovitelju tekmovanja Tomažu Ročniku, ki podpira delo z mladimi, spremlja njihov razvoj
in verjame, da se bodo s trdim delom nekateri posamezniki razvili v vrhunske rokometa še.
Zdaj mlade rokometaše čakajo zaslužene počit ni ce. V jese ni pa se zopet sre ča mo v rokometni šoli. Zato vabimo vse dečke od 2. do 5. razreda vseh velenjskih osnovnih šol, da se že v začetku septembra pozanimate pri športnih pedagogih na vaši šoli, ali na spletni strani RK Gorenje o možnos-tihvk ljučitve.
Verjemite, da se imamo v rokometni šoli lepo, da pripravljamo tudi kakšna presenečenja, udeležujemo se turnirjev po Sloveniji, družimo, spoznavamo vrhunske rokometaše in še kaj.Vabljeni!
■ IP
Gluhi in naglušni na računalniškem tečaju
Mnenja in odmevi
V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje smo izpopolnili znanje za delo z računalnikom. Na pobudo naše sekretarke smo se prijavili Medpodjetniš-kem izobraževalnem centru Velenje na 60-urni tečaj. Projekt je bil finan ci ran iz evrop skih sred stev, kar je bilo zelo ugod no za naše
člane, saj si nekateri tečaja zaradi nizkih osebnih dohodkov sami niso morejo plačati. Ker je bil tečaj brezplačen, je bilo zanimanje toliko večje. V tečaj je obiskovalo petnajst članov in članic društva.
Tečaj sta vodila Igor Dolar in asistentka Barbara Jerič. Vsi ude-
leženci smo bili z njegovim potekom zadovoljni, saj smo nekateri svoje znanje izpopolnili, začetniki pa so ga pri do bi li, ker je nam snov bila nazorno podana. V skupi ni je bilo kar nekaj glu hih oseb, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku, zato je na tečaju bila prisotna tolmačka Slovenskega zna-
Nekateriu deleženci na zaključni uri
kovnega jezika Duška Berločnik.
Zahvaljujemo se izvajalcem, ki so nam omogočili pridobiti ali utrditi znanje s področja računal-niš tva.
■ Franc Kos
Žena ob morju dobila nasad cvetja
Danes veliko pišemo o stvareh, ki so postale del mesta Velenje, ven dar se nam pri tem ne zdi vredno omeniti nosilce idej, pobudnike ali osebe, ki so pri takih akcijah sodelovale od začetka do konca. Tako je z Meštrovicevo skulpturo »Zena ob morju«, ki stoji pred Zdravstvenim domom v Velenju. Skulptura namreč ni kar sama od sebe priletela v Velenje. Nekomu seje moralo posvetiti, kako lepo bi bilo, če bi delo največjega jugoslovanskega kiparja, krasilo naše mesto. Torej nekdo je moral leta 1978 prirediti odmevno Meštrovicevo razstavo v Velenju, (kije bila v Sloveniji prva po letu 1923), izredno zahtevno predvsem zaradi dragocenosti eksponatov in izredno zahtevnega prevoza ter vprašanja var-nos ti, ko pri nas še ni bilo alarmnih naprav (pono či smo red no zaposleni v Kulturnem centru Ivan Napotnik izmenično varovali razstavo). Potem je bilo treba prepričati predstavnike mesta in split ske Meš trovi ceve gale rije, da so dovolili odliti izbrano skulpturo, pa še soglasje Meštroviceve vdove, ki je žive la v ZDA, je bilo treba pridobiti. Potem smo poskr-be li za varen prevoz v livar no Zagreb (skulptura je imela polici-
j sko sprem stvo), kjer so skulptu ro odlili in treba j o je bilo varno vrniti v Split, odlitek pa pripeljati v Velenje. Skulptura nosi številko 2, kar pomeni, da sta bila narejena samo dva odlitka, ki se štejeta kot original. Lokacija pred Zdravstvenim domom je bila izbrana, ker takrat na občini niso imeli prevelikega posluha, da bi prišla bolj na vidno mesto (Meštrovic je po vojni emigriral v ZDA, pa tudi preveč nabož nih podob je delal), pa sva se z g. Hrastelom, takratnim odgovornim v Zdravstvenem domu Vele nje, dogovo ri la, kje bo stala. Še to: samo še Slovenj Gradec v Sloveniji se lahko ponaša z Meštrovičevo skulpturo na javnem pro sto ru. In še to: Ne gre za Meš-trovičev spomenik, temveč za skulpturo. Ime pa ji je »Zena ob morju« ali tudi »Zena z morja«, nikakor pa morska deklica. Ta je v Kjobenhavnu..
■ MarjanMar inšek
P.S.:
Marjanu Marinšku se zahvaljujemo za dopolnitev našega sestavka o "Zeni ob morju". Mi smo zapisali, kot je bilo objavljeno v sporočilu za javnost Mestne občine Velenje.
■ Uredništvo
nikoli sami

POTOPIS, SREČANJE
Peking - drugačen od stereotipnih predstav
Najprej se j e potrebno odpeljati do kakšnega večj ega evropskega letališča. Temu sledi približno devet urna vožnja z velikim letalom, ki ima v vrsti osem sedežev, verj etno pa j e, da so Evropejci na njem v manjšini. Po devetih urah pristaneš .... v Pekingu.
Tjaša Zajc
Danes potovanje na Kitajsko ni več nedostopno kot včasih. Letalske karte se dobi za bistveno manj kot 1000 evrov, res pa je tudi odvisno, kam in za koliko časa nameravate oditi. Na Kitajsko sva se odpravili s kolegico Anjo in najin cilj je bil obiskati dve mesti: Peking in Jinan.
Ob prihodu na letaliče v Pekingu se najprej srečaš s preventivnimi ukrepi proti novi gripi. Že na letalo pride strokovna eki pa z maska mi, ki vsa ke mu pot ni ku izmeri telesno temperaturo. Med letom izpolniš izjavo, kje si se nahajal zadnjih sedem dni, kje boš naslednjih sedem dni in če se počutiš dobro, torej nimaš znakov prehlada ali gripe.
Ob zapuščanju letaliča sledi soočanje s tukajnjim podnebjem in temperaturo. Ob izhodu iz letališča, kjer ni več klimatskih naprav, te obda sopara in visoka temperatura, kar majhen šok. Najin prvi vtis prestolnice je bil vse prej kot dober: „Prav ... morbidno je. Sploh ni nikjer nobenega
Peking je precej turistično mesto. Sploh na glavnih turističnih točkah najdeš dosti tujcev. Ne glede na to, da nas je le dva milijona, mimogrede srečaš tudi kakšnega Slovenca. Me smo 'padle v smeh', ko smo slišale besede kolesarjev: „Tu moramo najprej čez cesto!" Prehodi za pešce so pravi adrenalinski park. Filmska scena, ker
križiščih, drugače je avtomobilov manj, kot bi človek pričakoval za velemesto.
Kar se tiče čistoče, so tla razmeroma čista - smeti po tleh ni, saj za to skrbijo posebni uslužbenci. Pred potovanjem na Kitajsko je priporočljivo cepljenje za Hepatitis A in B, kar ti seveda da predhodni občutek o umazanosti, ki te bo čakala tu. Od
sonca. Tu te res lahko hitro mine volja do življenja..." Sonce do mesta včasih sploh ne pride, zaradi smoga, ki ga je občasno v zraku toliko, da zastre sončne žarke.
nihče ne ustavlja, tako moraš dobesedno mimo enega in nato drugega avtomobila, vmes čakaš med vso to pločevino, v upanju, da te kdo ne zbije. Tako je ob velikih
kdo opogumil in se želel fotografirati z vami .
Še vsaj dve zanimivosti je opaziti, ko prideš v to velemesto. Ljudje večino časa nosi-
prostora, kjer ne bi našel kakšnega spečega Kitaj čka.
Kitajska ima nizek BDP, kar lahko začutiš ob nizkih cenah izdelkov, sploh na kak-ni trž ni ci, kjer so cene dob rin - od tehnčnih, kovčkov, torbic, denarnic . zelo ugodne. Se pa da skoraj povsod baranta-ti, Kitajci kar hitro popustijo, sploh če se obrneš...
Pri vsem lepem vti su, ki ga Peking pus -ti na visoke cene vajenega Evropejca, ni slabo kdaj zaviti tudi v klasično kitajsko četrt. Tam je slika manj rožnata, čistoča sko raj čuden pojem. Hiše so niz ke, ena zraven druge, iz ulice vidiš ogromno tra-
vsega je skoraj najbolj umazan zrak, takrat ko je napolnjen s smogom.
Splošen vtis o Kitajcih je bil, da so zelo prijazni. V Pekingu po najinih izkušnjah marsikdo razume angleško in so pripravljeni pomagati. Primer: S sabo sva imeli velik več kot 20 kilogramski kovček. Ko sva prišli do stopnic, ki so vodile iz podzemne železnice, sva se začeli krohotati, saj nama je hitro postalo jasno, da bo preteklo precej časa, preden s kovčkov prile-zeva do vrha. Po desetih stop ni cah je do naju pristopil policist in nama kovček pomagal prinesti do vrha. Med sopihanjem pa kratek pogovorček:" Where are you from? (Od kod ste op.p.)" Da so Peking ča ni pre cej vajeni tuj cev pove tudi to, da naju večinoma niso pretirano (!) čudno gledali, ker sva bili druge rase in ker sva imeli precej drugačne lase. Če imate pobarvane lase in to v kakno manj naravno barvo, pa se lahko zgodi, da se bo
jo dežnike za zaščito pred soncem. Če vam ta zaščita ne ustreza, vendar ne želite, da vas opeče, je dobro uporabiti zaščitno kremo z visokim faktorjem ... Kar pa se tiče utujenosti - spiš lahko kjer hočeš. Kitajci dremajo na podzemni železnici, avtobusu, kavarnah, McDonaldsih, restavracijah, v vrsti za tuš... skratka skoraj ni
fik in trgovin, naravnost v kuhinje „restavracij". Po besedah nekaterih, je tisto „pra-va" Kitajska ... Najina naslednja postaja bo mesto Jinjan. Ker gre za manjši kraj, bodo verjetno značilnosti tam drugač-
Še pomnite tovariši leto 1969?
Ob 40 obletnici prvih maturantov gimnazije Velenje
Pred štiridesetimi leti so meseca julija, v dneh, ko se že deseta generacija velenjskih gimnazijcev pripravlja na maturo, s transparenti razgrajali po Velenju prvi gimnazijci, veseli, da je konec nekega obdobja in žalostni, ker se razhajajo ... 46 mladih fantov in deklet, 46 različnih želja, upanj in ciljev.
Lepa obletnica, ponovno se nas je zbralo 30 nekdanjih sošolcev in sošolk ter profesorja Medič in Košičeva ter ravnatelj profesor Glavač. Veselje ob ponovnem snidenju seje prepletalo z žalostjo ob spominu na vse tiste, ki jih ni več med nami.
Nostalgiki, ki hranijo doma na podstrešju stare revije in časopise, lahko preberejo reportažo o prvih velenjskih gimnazijcih v takratni reviji Tova riš, ki je izšla 1. julija 1969.
In če bi vprašali nekdanje maturante, jubilante, danes može in žene v zrelih letih, kje so vse želje,
sanje, cilji, ki so jih polni načrtov pred 40 leti, hiteli razlagati radovednemu novinarju revije Tovariš ? So se uresničile Mojci, Idi, Jaru, Alenki, Miši, Bredi, Ireni, Marjanu, Marku...!?
» Študirala bom najbrž kemijo..«, »študirala bom zgodovino in sociologijo..«, » na strojno grem », ...»na medicino bom šla, sedaj bom študirala samo tisto, kar me veseli.«, »režiser bom.«
Danes smo res.....inženirji, zdravniki, učiteljice, pravniki, ekonomisti, uspešni poslovneži in direktorji ter direktorice in seveda, neka-te ri že tudi upo kojen ci in upo ko-jenke.
To, da je matura neke vrste zrelost ni izpit, je le tra di ci o na len pomen, ki bi mu le malo kdo od nekdanjih maturantov priznal veljavo. Življenje ima na zalogi za vsakega izmed nas še kar nekaj zrelostnih izpitov in nanje te ne pripravlja nihče tako kot na maturo.
Kakšen pečat nam je zapustila gimnazija in gimnazijska leta ?
Enako vprašanje je pred 40 leti, nekaterim med nami, postavil novinar revije Naš čas.
In smo bili kritični do prostorske stiske, v kateri smo se takrat
šolali prvi gimnazijci, do skromne šolske opreme, pomanjkanja interesnih dejavnosti, slabših učiteljev itd .. Bili smo pač neke vrste » poskusni zajčki« in gimnazija na začetku svoje poti.
Seveda smo zamolčali vse takratne vzgojno - moralne metode, ki so nam grenile mlada leta, od prepovedi nošenja dolgih las in mini kril do zapovedanega » horalega-lis«. Tudi kajenje je bilo prepovedano in seveda so se med nami našli uporniki, ki smo glasno zahtevali kakšno spregledano dijaško pravi co.
Nis mo dela li revo lu cije, smo pa bili vsi trdno odločeni, da iz svojega življenja nekaj naredimo.
Morda so nekateri še vedno pripravljeni na »revolucijo«, tista duhovna bi bila morda v današnjem kriznem času celo dobrodošla. Bo pa tudi zelo lepo vsem tistim, ki bodo znali uživati med vnuki, s hobiji in vsem, kar radi ljudje aktiv-
no počnemo. Nekdanji ravnatelj, profesor Glavač, kije še vedno odličen čarovnik, igralec tenisa, sadjar in gobar to dobro ve.
Še na mnoga leta, moja generacija!
Vedno bomo v nečem prvi - prvi gimnazijci v Velenju.
■ IdaS rebotnik
Dosanjali zvezdo
Rudarji s 6 : 1 boljši od Estoncev - Drevi ob 20. uri v drugem krogu kvalifikacij za evropsko ligo ob jezeru Crvena zvezda, v nedeljskem (19.00) prvem prvenstvenem krogu Nafta
Velenje, 9. julija - Nogometaši Rudarja so se po dveh zelo dobrih predstavah proti Estoncem uvrstili v drugi krog kvalifikacij za novoustanovljeno evropsko ligo. Na prvi tekmi v Talinu so bili boljši od Trans Narve s 3 : 0, na povratni pa s 3 : 1. Skratka, nasprotnika so odpravili skupnim rezultatom 6:1.
Med gledalci sta bila tudi Ivan Simič, predsednik NZS in Matjaž Kek, selektor A reprezentance Slovenije.
Rudarji na domačem igrišču niso ponovili sijajne igre iz Talina, ki so jo 'začinili'« še s številnimi neizkoriščenimi priložnosti. Tudi jim ni bilo treba, saj so bili kljub povprečni igri boljši. Pa tudi vsega niso želeli pokazati, kot je po tekmi poudaril trener Marijan Pušnik, ker sta njihovo igro spremljala predstavnika Crvene zvezde, ki bo drevi njihova nasprotnica v drugem pred-krogu kvalifikacij.
Estonci so se gotovo že po prvi tekmi sprijaznili, da so Velenjčani boljši od njih. Po tekmi so se lahko tolažili le s tem, da so ne preveč zavzeto igro rudarjev, ki so seveda bili že z mislimi pri veliki Crveni zvezi, kaznovali s častnim zade-
Rudar - Trans Narva s 3:1 (1:0).
Velenje, stadion ob jezeru, gledalcev 2000, sodniki: Jusifov, Mahmudov, Hašimov (vsi Azerberjdžan). Strelci: 1:0 Cipot (28.), 2:0 Mahmutovič (68.), 3:0 Cipot (73.), Starovojtov (74.). Rudar Velenje: Savič, Pokleka, Dedič, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir (od 46. Mujakovič), Golob, Kolsi, Omladič (od 46. Grbič, Prašnikar (od 64. Mahmutovič), Trifkovič. Narva: Stonis, Gorškov, Kitto, Rimaš, Lepik, E. Ratnikov, Starovojtov (od 75. Eder), Kazakov (od 74. Leontovitis), Bazjukin (od 66. D. Ratnikov), Losanov, Tarasenko.
Prijateljski nogomet
Šenčur - Rudar 1 : 4 (1 : 0)
Strelci za Rudar: 1 : 1 Grbič, 1:2 Kolsi, 1:3 Djukič, 1:4 Prašnikar. Igrali so (1. polčas): Savič, Jeseničnik, Kreft, Stojnič, Sulejmanovič, Tolimir, Mujakovič, De Moraes, Trifkovič (Mahmutovič ), LoDuca, Mešic. 2. polčas: Savič, Pokleka, Dedič, Cipot, Vrenko, Golob, Kolsi, Grbič, Omladič, Djukič, Prašnikar. Priložnost za igro sta dobila tudi igralca preizkušnji Janez Vrenko (igral je v Aluminiji, Nafti, nazadnje na Islandiji) in Tim LoDuca. Slednji je medtem že podpisal dvoletno pogodbo z Rudarjem. Rudarji so v nedeljo na Bledu z novim drugoligašem Šenčurjem odigrali še zadnjo pripravljalno tekmo pred današnjim gostovanjem Crvene zvezde in nedeljskim začetkom novega državnega prvenstva. V prvem krogu bodo rudarji v nedeljo (19.00) gostili lendavsko Nafto, s katero so tudi končali prejšnjo sezono in jo na njenem igrišču premagali z 1 : 0.
Proti Šenčurju vb prvem polčasu z igro niso upravičili svojega ugleda, saj so tekmo izgubljali z 0:1. V nadaljevanju pa so se le razigrali in brez težav zmagali.
tkom, dvakrat pa so zadeli okvir vrat.
Mrežo Estoncev je v 28. minuti načel visoki Fabijan Cipot. Gostje so nevaren napad rudarjev preprečili z izbijanjem žoge v kot, ki ga je izvedel Damjan Triikovič. V šopku igralcev pred gostujočim vratarjem je bil najvišji velenjski Prekmurec, ki je žogo z glavo poslal v mrežo. Cipot je bil tudi v glavnem estonskem mestu strelec prvega zadetka. Razlika je bila le v tem, da ga je dosegel z bele točke. Marijan Pušnik je tekmo v Velenju začel z enako zasedbo kot v Talinu, ker pač trenerji moštva, ki zmaguje, običajno ne menjajo. Na začetku drugega polčasa pa je opravil dve menjavi. Po slabih dvajsetih minutah igre v tem delu tekme je na igrišče poslal še Arnela Mahmutoviča, ki je bil v prejšnji sezoni še mladinec. Ni se še dobro segrel, ko je potrdil, da je zelo nadarjen. Na najlepši način se je oddolžil trenerju, ker verjame vanj. Marko Pokleka je hitro krenil z žogo po levem boku, jo poslal na drugo vratnico, kjer je kot blisk pritekel prav Mahmutovič in jo zabil v mrežo. Le nekaj minut za tem je Denis Grbič izvedel tretji Rudarjev udarec s kota. Od enega od gostujočih igralcev se je žoga odbila v desno vratnico, od tam nazaj v polje do Cipota,
čudežno odbil žogo. Gostujoči vratar se je takoj za tem še enkrat izkazal, ko je sijajno ukrotil žogo, ki jo je z močnim udarcem proti njemu poslal Marko Kolsi.
Rudarji so si priigrali Zvezdo, prvovrstnega nasprotnika, in se kar nekaj časa veseli pred tribuno. Zasluženo. O možnosti, da bi zaigrali proti drugemu v srbskem prvenstvu in pokalnem prvaku te
EeKCLL IS (S JO
Niso pokazali vsega, kar znajo
Marijan Pušnik, trener Rudarja: je bil zelo zadovoljen in navdušen, ker so njegovi nogometaši brez težav izločili estonsko Trans Nar-vo, ki - roko na srce - vendarle ni bila tako kakovosten nasprotnik, kot je bilo pričakovati. Toda zmaga je zmaga, uspeh je uspeh in v Rudarju so vsi zadovoljni. Želeli so v drugi krog in to jim in uspelo. Sedaj je pred njimi Crvena zvezda, ki je zanje kljub temu, da je v zadnjem času, še vedno velik klub. »Vesel sem, da smo zmagali na obeh tekmah. To je bilo pomembno za našo samozavest
in za ugled kluba. Čeprav na povratni nismo igrali tako dobro kot v gosteh, menim, da so bili naši ljubitelji vseeno zadovoljni. Gotovo bi videli še boljšo predstavo, če gostje ne bi bili prišli v Velenje z belo zastavo. V glavnem so se branili. Proti nasprotniku, ki večino časa preživi na svoji polovici, pa je težko igrati. Kljub temu smo trikrat premagali njihovega vratarja, imeli še nekaj lepih akcij, pa tudi malce sreče, ker je nasprotnik ob častnem zadetku še dvakrat poslal žogo v okvir Savičevih vrat. Imamo še ogromno rezerv. Na današnji tekmi nismo želeli pokazati vsega, kar znamo, ker smo vedeli, da sta predstavnika Beograjčanov na tribuni.
Zelo se veselimo tekme s tem nogometnim velikanom našega nekdanjega skupnega prostora. Zavedamo se, da je to močan nasprotnik, klub velike tradicije, še vedno z zelo dobrimi igralci.
A se ga ne bojimo. Bati se je potrebno le bolezni, v športu pa je treba tekmece spoštovati, hkrati verjeti vase in se truditi, da jih premagaš.
Verjamem da bo tribuna polna in da se bodo naši gledalci izkazali z močnim navijanjem. Potrebovali ga bomo, ker bodo gotovo tudi gostje imeli svoje privržence ob igrišču. V to, da bodo moji fantje polno motivirani odigrali prvo tekmo, sploh ne dvomim. Le pre-goreti ne smejo v tej želji. Upam, da bomo izvlekli dober rezultat.«
nemogoče. Zaigrati moramo skrajno požrtvovalno, garati vseh devetdeset minut in morda jo le presenetimo, čeprav je papirnati favorit.«
Pustimo se presenetiti
Almir Sulejmanovič, Rudarjev kapetan: »Dve zmagi na mednarodni sceni sta gotovo velikaega pomena za naš klub in ves slovenski nogomet in seveda velika spodbuda za današnjo tekmo z Beograjčani. Potrdili smo, da smo tudi na novo sezono dobro pripravljeni. Vemo, da je Crvena zvezda še vedno velik klub. Resda ni več takšna, kot je bila nekdaj, toda v zadnjem času se tudi pri njej vse vrača v normalno stanje. Njeno ime pa vedno vleče gledalce ne glede na morebitno krizo. Za igralce pa predstavlja velik motiv. Čez leta bo ostalo samo zapisano, da si igral s Crveno zvezdo. Na papirju je favorit, toda mi smo pokazali, da znamo igrati
krat prvak države, leta 1991 pa zmagovalec pokala šampionov in medcelinskega pokala, seveda ni pustili ravnodušnega. Zato sta njihovo povratno tekmo z estonsko Trans Narvo spremljala tudi Vladimir Petrovič Pižon, odličen nogometaš in reprezentant nekdanje skupne države, sedaj pa trener Crvene zvezde ter Ivan Adžič, športni direktor tega beograjskega kluba.
Trener je brez lažne vljudnosti zelo hvalil igro Rudarjev: »Presenetil me. To je dobro moštvo, ki hoče igrati vseh devetdeset minut, kar je za nasprotnika zelo težko, ker ga postavlja v negotov položaj in mora od prve do zadnje minute igrati zelo previdno. Če mu bomo dovolili, da bo narekoval ritem igre, se zna zgoditi, da bomo imeli zelo velike težave, da ga izločimo. V kazenskem prostoru so igralci Rudarja zelo iznajdljivi in nevarni po prekinitvah. Toda ne bojimo se jih. Spoštujemo vsakega nasprotnika, spoštovali bomo tudi moštvo Rudarja. Z nami bodo prišli tudi navijači, čeprav imamo veliko navijačev tudi v Sloveniji, zato sem prepričan, da bomo tudi mi imeli veliko podporo na Rudarjevi tribuni. Tu imamo tudi veliko pri-
Nogometaši in njihovo spremstvo navdušeni po zmagi v Talinu, ki jim je utrla pot do zvezde
ki je z bližine z desno nogo zadel za 3 : 0; to je bil že tretji Cipotov gol v letošnji Evropi. Po tem visokem vodstvu so domači igralci zaigrali nekoliko bolj lagodno in gostujoči igralec Starovoitev, ki na prvi tekmi ni igral, je z lepim udarcem presenetil vratarja Bobana Saviča, ki je bil nekaj korakov preveč zunaj vrat ter znižal na 1 : 3.
Mladi Mahmutovič je imel nekaj pred koncem novo veliko priložnost, da doseže še drugi svoj drugi zadetek. Spet je kot raketa priletel pred gostujočega vratarja. Na njegovo smolo je Estonec pravočasno zapustil svoja vrata in
države so pred začetkom evropskega tekmovanja le sanjali. Po dveh tekmah s Trans Narvo so te sanje dosanjali, a so jih medtem že potlačili. V njih se je nastanil velik optimizem, da lahko eno najbolj znanih moštev Balkana danes zvečer premagajo. So to sanje ali stvarnost!? Odgovor bomo dobili približno ob 22. uri, morda kakšno minuto prej.
Povratna tekma v Beogradu bo v četrtek, 23. julija. Vmes pa bodo morali rudarji za nekaj dni pozabiti na Evropo, saj se ta konec začenja nova prvenstvena tekmovalna sezona. V nedeljo bodo ob 19. uri gostili Nafto, s katero so
tudi končali prejšnje prvenstvo. V gosteh so jo premagali z 1 : 0. Po 'strašnem' tekmovalnem ritmu, v katerem so, bi bili tudi na uvodu s tem rezultatom zelo zadovoljni.
Nič ni nemogoče
Alem Mujakovič: Čakali smo svoje prilike in jih izkoristili in še enkrat zasluženo premagali Estonce. Na treningih smo vsi zelo zavzeti, dobro se pripravljamo in vse to se nam obrestuje, za dobrim delom pridejo tudi dobri rezultati.
Zvezda je zvezda, a v nogometu je vse mogoče. Prva tekma je doma, lahko jo presenetimo. Nič ni
nogomet. Pred nami je velika priložnost. Moramo ji preprečiti, da doseže zadetek, ki prinaša določeno prednost na povratni tekmi. Čvrsto moramo zaigrati na svoji polovici in iskati svoje priložnosti v hitrih nasprotnih napadih in prekinitvah. Pustimo se presenetiti.«
Rudar zna igrati
Rudarjeva odlična igra v prvenstvu, njegovo tretje mesto, odlična zmaga na prvi tekmi (3:0) v Tal-inu nad Trans Narvo njenega današnjega nasprotnika, Crveno zvezdo, ki je bila med drugim 24-
jateljev, s katerimi se pogosto slišimo.«
Zanimiv je bil tudi odgovor tega nekdanjega velikega nogometnega zvezdnika na našo ugotovitev, da so rudarji najprej sanjali, da premagajo Trans Narvo, sedaj pa sanjajo, da izločijo še njegovo moštvo: »To je normalno. Vsako moštvo želi, da premaga nasprotnika. Zvezda je bila vedno zanimiva za nasprotnike, enako je za moštvo Rudarja in verjamem, da nam želijo vzeti skalp. Toda zvezda je le zvezda.«
■ S Vovk
_ŠPORT IN REKREACIJA_ ^
Tina Meža šesta na mladinskem EP
16. julija 2009
Novi Elektrini okrepitvi
V Košarkarskem klubu Elektra so dobili novi okrepitvi, saj sta pogodbi o enoletnem igranju za ekipo Elektre Esotech podpisala mlada in nadarjena igralca Tadej Koštomaj iz Celja in Andrej Pod-vršnik s Polzele. Po podpisu obeh pogodb je predsednik kluba, Darko Lihteneker dejal, da: "smo v Košarkarskem klubu Elektra uspeli že v mesecu juniju zagotovili jedro članske ekipe za sezono 2009/10 in s tem olajšali pot do uresničitve dolgoročnih klubskih ciljev, to je biti stabilen prvoligaški klub. Za naslednjo tekmovalno sezono bomo poskušali sestaviti mlado perspektivno ekipo, ki bo v največji možni meri temeljila na slovenskih igralcih, vsekakor pa bomo še dodatno uveljavljali mlade domače igralce.«
Tadej Koštomaj, ki igra na mestu organizatorja igre, je svojo športno pot pričel v Celju in je že kot kadet prestopil v Pivovarno Laško. Za člansko ekipo Laškega je prvič nastopil v sezoni 2005/06 in tudi v sezoni 2006/07, zatem pa se je za eno sezono (2007/08) pridružil
skupine N, bil pa je to njun
Velenje - Pred nedavnim je v Mariboru potekalo državno plesno tekmovanje pod nazivom Šolski plesni festival, projekt Slovenija pleše. Plesni sodniki Meta Zagorc, Karmen Intihar, Mirko Herman, Branko Bohak ter Marko Pod-gornik iz Plesne zveze Slovenije so tudi letos ocenjevali plesno znanje mladih osnovnošolcev ter srednješolcev. Ti so se plesne korake naučili v plesnih šolah ali preko DVD zgoščenk. Najboljši v kategoriji hip-hop pa je bil Velen-jčan Marko Golubovic.
Povedal nam je: »Zanimivo je, da tekmovalci plešejo identično, saj se vsa Slovenija uči isto koreografijo. Vse je odvisno od interpretacije. Projekt, ki je vsako leto bolj množičen, je namenjen učencem in dijakom, ki bi radi osvojili določeno plesno znanje,
ekipi Alposa iz Šentjurja. V lanski sezoni se je vrnil k ekipi Zlatoro-ga v Laško. Poleg uspehov v klubski košarki je bil Tadej Koštomaj uspešen tudi na reprezentančnem nivoju, saj je igral za kadetsko in
mladinsko reprezentanco ter za reprezentanco mlajših članov.
Dosedanja športna pot Andreja Podvršnika, ki je tudi študent Fakultete za šport, je povezana s košarkarskim klubom Hopsi s Polzele, kjer je Andrej igral za mlajše selekcije, od sezone 2004/05 naprej pa tudi za njiho-
i. Tako je Matej
Marko Golubovic je najboljši plesalec hip-hopa med slovenskimi srednješolci. Plesno znanje že prenaša na mlajše.
se preizkusili v raznih plesnih zvrsteh, pokazali svoj plesni talent
vo člansko ekipo. Trener Borut Cerar ima poleg obeh novincev, Tadeja Koštomaja in Andreja Pod-vršnika, za prihajajočo sezono v ekipi tudi: Tadeja Horvata, Luko Sjekloco, Braneta Lekiča, Luko
Goleža in Denisa Čosiča. Članski ekipi pa se bo v mesecu avgustu pridružil še vsaj eden igralec mlajših selekcij kluba in predvidoma še eden izkušen igralec na poziciji krila.
Košarkarji bodo imeli počitnice do 3. avgusta."
ali pa le željo po plesu. Vesel sem, ker sem letos razpisano koreografijo najbolje interpretiral prav jaz. V tem plesnem projektu sodelujem že sedem let.»
Čeprav je Marko na plesnih tekmovanjih že večkrat stal na stopničkah, je bil letos najvišje. Marko torej nosi naslov najboljšega plesalca hip-hopa v državi med srednješolci. Mladi plesalec, ki ples pridno trenira že dobrih enajst let pravi, da se od plesnih korakov zagotovo še ne bo poslovil, saj je ples pomemben del njegovega življenja. Marko tudi poučuje ples v eni od velenjskih plesnih šol, kjer svoje plesno znanje prenaša na mlajše generacije. Mnogi pa ga poznajo kot člana glasbene zasedbe Wild Step, kjer ne le pleše, ampak tudi odlično poje.
■ bš
Od srede, 8. 7. do nedelje, 12. 7., je bilo v Pragi letošnje mladinsko evropsko prvenstvo (EP). Na njem je sodelovalo 572 plavalcev iz 39 držav, med njimi je tudi 17 plavalcev iz Slovenije. Ze prvi dan tekmovanja je v disciplini 50 m prsno nastopila Tina Meža, plavalka Plavalnega kluba Velenje. V dopoldanskem predtekmovanju se je z osebnim rekordom (33,25) kot 14. uvrstila v popoldanski polfinale. V prvi skupini polfinala je dosegla rezultat 32,47 in s tem novi mladinski in absolutni državni rekord. Stari rekord Tamare Sambrailo (dosežen leta 2004) iz Radovljice je izboljšala za pet stotink sekunde. V drugi skupini polfinala je potem Tjaša Vozel iz ljubljanske Ilirije Tinin rekord izboljšala še za dve stotinki sekunde (32,45). Tina Meža je v končni uvrstitvi osvojila 12. mesto. V soboto, predzadnji dan prvenstva, je Tina nastopila v disciplini 100 m prsno. Ze v dopoldanskem predtek-movanju je plavala odlično in se z novim mladinskim rekordom Slovenije (1:10,12) kot sedma uvrstila v popoldanski polfinale. V njem je plavala še bolje, izboljšala svoj mladinski rekord (1:09,96) in se kot sedma uvrstila v nedeljski finale. V njem se je še enkrat zelo izkazala. Osvojila je 6. mesto z rezultatom 1:09,41, kar je nov absolutni državni rekord. Stari rekord Nine Sovinek (dosežen maja 2009) je izboljšala za 0,14 sekunde. Tina je v Pragi dosegla tretjo najboljšo slovensko uvrstitev. Uspešnejša je bila le plavalka Fužinaija Tjaša Oder, ki je osvojila zlato medaljo na 1.500 m in sre-
Velikokrat slišim vprašanje: »Zakaj bi sploh skočil iz povsem dobrega letala?«. Vsakič znova se znajdem v zadregi, kajti odgovora se ne da opisati z besedami. Preprosto : »Ker je NORO.« Tako smo
brno medaljo na 800 m prosto. Rezultati in uvrstitve, ki jih v letošnjem letu dosegajo velenjski plavalci so v zgodovini kluba daleč najboljši. Trenerki Veri Pandža in Tini, ki je kljub zdravstvenim težavam zmogla navedene preizkušnje, za sijajen uspeh iskreno čestitamo.
Nastja Govejšek - dve zmagi in državni rekord
Plavalni klub Kamnik je v soboto, 11. 7. 2009, organiziral tradicionalno tekmovanje "Veronika 2009". Na tekmovanju je nastopilo skoraj
500 plavalcev iz 22 slovenskih klubov. Med njimi je bilo tudi 30 plavalcev Plavalnega kluba Velenje, ki so nas s svojimi dosežki razveseljevali iz starta v start. Na koncu tekmovalnega programa so potekale še finalne preizkušnje v vseh štirih 50 m disciplinah. V kategoriji najstare-
se isto misleči zadnji vikend zbrali Slovenj Gradcu, kjer je bilo vse v znamenju padalstva. Na tamkajšnjem letališču je potekalo 7. Državno prvenstvo v disciplini Svobodni let (free fly). Deset ekip iz
jših plavalcev (kadeti, mladinci in člani) je v disciplini 50 m prosto Nina Drolc osvojila 2. mesto, Tamara Govejšek pa 3. mesto. V kategoriji deklic je Nastja Govejšek zmagala na 50 m prosto in 50 m delfin, kjer je z rezultatom 30,34 postavila nov slovenski rekord za deklice. Stari rekord je izboljšala za 0,20 sekunde. 13-letna Kaja Breznik si je v disciplini 50 m prsno priplavala 5. mesto in z doseženim časom 34,37 postavila nov klubski rekord za kadetinje. Z uvrstitvijo v finale sta se izkazala še Nuša Erjavec in Jože Blažina. Zal so slabe vremenske razmere v zadnjem delu finalnih nastopov
onemogočile plavalcem dosegati boljše rezultate. Kristjanu Meži, ki se je v Kamniku med ogrevanjem poškodoval, želimo čimprejšnje okrevanje in ponovni skok v vodo. Vsem plavalcem in trenerju Juretu Primožiču iskreno čestitamo.
■ Marko Primožič
Slovenije in Hrvaške se je potegovale za naziv najboljšega med najatraktivnejšimi. Kaj svobodni let (FF) sploh je? Gre za umetniško disciplino, kar pomeni, da se za razliko od skupinskih likovnih skokov ne sodi le po številu izvedenih figur, temveč tudi po tehnični dovršenosti, zahtevnosti in samem načinu predstavitve. Tekmovalna ekipa šteje tri člane; dva 'izvajalca' ter snemalca, ki odskoči-jo z višine 4000m in imajo na voljo 45 sekund, da predstavijo lastno koreografijo oziroma 35 sekund
prvič nastopil s tem avtomobilom na Rally-u , Jure pa je sploh prvič sedel v kakšnem dirkalnem avtomobilu na dirki. Kljub takšnim izhodiščem sta se fanta kar hitro ujela, tudi Matej se je hitro privajal na Clio pripravljen za reli. Po previdnejšem začetku sta stopnjevala tempo, postajala vse hitrejša in že prvi nastop jima je prinesel stopničke - 3. mesto v razvrstitvi slovenskega državnega prvenstva v skupini N 2000. Tega uspeha sta bila res vesela, z njima pa se je veselila tudi celotna ekipa in navijači.
V boju za vrh so bili najuspešnejši tujci, zmagal je Avstrijec Baumschlager s Škodo Fabio S2000 pred drugim Avstrijcem Waldhenjem s VW Polo S2000 in Nemcem Gassnerjem z Mitsubishijem EVO 9. V slovenskem prvenstvu je slavila posadka Peljhan Darko / Igor Kacin- Misubishi pred posadko Uroš Petrič / Florjan Rus - Subaru in tretje uvrščeno posadko Miha Rihtar / Jaka Cevc - Mitsubishi.
Naslednja tekma bo 23. avgusta v Ajdovščini.
Marko državni prvak v hip-hopu
za čim hitrejšo izvedbo z žrebom določenega zaporedja likov. Tokrat je zares tesno zmagala ekipa Padli angeli (Kokolj, Unuk, Pirnar), ki so šele v zadnjem skoku strli odpor ekipe No Limit (Špindler, Colnik, Pečevnik), tretja pa je bila še ena slovenska ekipa, x3m.
■ Modro nebo, so4
Kolesarstvo
Kolesarski klub Energija Velenje pričakuje ljubitelje kolesarstva na 13. vzponu na Zavodnje - Sleme za velikonagrado trgovine Bike Store Velenje. Vzpon bo v nedeljo, 19. julija, ob vsakem vremenu. Tekmovanje se bo začelo v Topolšici ob 10.30, prijave pa
bodo sprejemali od 8.00 do 10.00 pred hotelom Vesna v Topolšici. Udeleženci bodo lahko nastopali v več tekmovalnih kategorijah; za moške v M 20, M-21-30, M 31-40, M 41-50, M 51-60, nad M61; za ženske Ž do 30, Ž nad 31; Gorenje M + Ž, Premogovnik, TEŠ, gorska kolesa skupno. Startnina znaša 15 EUR. Najboljši bodo prejeli pokale in medalje, med številnimi
nagradami za žrebanje je tudi gorsko kolo trgovine »Bike Store Velenje«. Ker si je tekmovanje pridobilo dober glas, organizatorji računajo, da bo svoje sposobnosti preizkusilo najmanj 300 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Podrobnosti boste zvedeli po toeloefonu (Roman Bor, 041 523 061).
■ hj
Z leve: Andrej Podvršnik, trener Borut Cerar in Tadej Koštomaj
Uspeh za posadko Grudnik - Ročnik
V Mariboru in okolici je bil v začetku tega meseca letošnji tretji želi za državno prvenstvo Slovenije, prvenstvo Avstrije, ter FIA prvenstvo centralne cone. Prireditev je že sedmič organiziral domači klub DTD Kavčič, minila pa je ob dobri organizaciji pa tudi vreme ji je šlo kar na roko.
Ob progi je 74 nastopajočih pozdravilo ogromno število gledalcev, ki so dokazali, da je priljubljenost te discipline v Mariboru res velika. Med nastopajočimi je bila tudi posadka kluba V-Racing Matej Grudnik in Jure Ročnik, ki sta nastopila z Renault Clio 2.0 RS
Prosto po ... padalsko!

- \«
Vera Pandža in Tina Meža
18
MODROiHi KRONIKA

16. julija 2009
»Prilika dela tatu«
Tatvine iz stanovanjskih hiš in stanovanj iz leta v leto naraščajo. Storilci so čedalje bolj predrzni ali nasilni. "Prilika dela tatu", zato vlomilec ponavadi izbere tisto stanovanje ali hišo, kjer je za kaznivo dejanje najmanj ovir in je tveganje za odkritje najmanjše. Posebno »vabljiva« za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ...
Policisti vas zato opozarjajo, da pred daljšo odsotnostjo z doma: zaklenite vrata in zaprite okna,vklopite alarmno napravo, ključev ne puščajte na "skritih mestih", kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože, ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef), o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih ...), poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov.. ) doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne, ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše, z vidnih mest umaknite vrednejše predmete.
V	Mozirju so imeli veliko dela
Policisti Policijske postaje Mozirje so letos obravnavali več velikih tatvin različnih objektov. Med njimi so zabeležili tudi dva vloma v Osnovno šolo Ljubno ob Savinji in vlom v Osnovno šolo Luče.
V	obeh primerih je bila odtujena računalniška oprema, videokamere in fotoaparati. Skupna materialna škoda v vseh treh vlomih je znašala okoli 7.000 €.
7. julija sta policista Policijske postaje Mozirje v cestnem prometu ustavila 18-letnega voznika osebnega vozila iz okolice Celja ter njegovega 19-letnega sopotnika, prav tako iz okolice Celja. Pri pregledu vozila sta ugotovila, da so bili najdeni predmeti ukradeni iz Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Moška naj bi predmete kupila od 19-letnega moškega, doma iz okolice Ljubnega.
Policisti so na podlagi zbranih obvestil in drugih dokazov odvzeli prostost 19-letnemu osumljencu ter opravili hišno preiskavo. Našli so več predmetov od vlomov v Osnovno šolo Ljubno. Ugotovili so, da naj bi pri vlomih sodelovalo več oseb, tudi mladoletniki. Izsledili so še 18-letnika iz okolice Luč.
Mozirski policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, saj sumijo, da so omenjene osebe, izvršile še več vlomov v različne objekte v okolici Ljubnega in Luč.
Zaseženi predmeti
Izsilil prednost
7. julija dopoldne je v bližini banke na Kidričevi cesti v Velenju voznik osebnega avtomobila izsilil prednost sedemletni deklici in jo lažje telesno poškodoval. Prepeljali so jo v dežurno ambulanto, od koder so jo odpusti li v doma čo oskrbo.
Pobegnil s kraja nesreče
Neznani kolesarje v nedeljo zvečer v semaforiziranem križišču v
Tatovom stopili na prste
Policisti in kriminalisti Policijske uprave Celje so v mesecu maju, juniju in juliju letos, obravnavali večje število kaznivih dejanj Velikih tatvin - vlomov v novozgrajene stanovanjske hiše na širšem območju Žalca in Celja
V tem času so storilci vlomili v petnajst novozgrajenih stanovanjskih hiš, ki so bile tik pred vselitvijo. Odtujevali so steklokeramične in indukcijske kuhalne plošče, električne pečice, jedilni pribor in posodo, lestence, vodovodni material, kopalniško opremo, LCD televizorje, prenosne računalnike, različno električno ročno orodje in druge vrednejše predmete. Z navedenimi kaznivimi dejanji so storilci oškodovali lastnike stanovanjskih hiš za več kot 40.000 €, posredna materialna škoda, ki so jo povzročili z vlomi in poškodovanjem objektov pa presega 80.000 €.
6. julija pa so celjski kriminalisti zaradi suma storitve petnajstih kaznivih dejanj velike tatvine ter sodelovanja pri teh kaznivih dejanjih, odvzeli prostost trem osebam z območja Celja. Kriminalisti so v sodelovanju s policisti policijskih postaj Celje in Žalec opravili več hišnih preiskav stanovanj in avtomobilov osumljenih, pri katerih je bil najden del predmetov, ki so bili odtujeni pri vlomih v stanovanjske hiše. Zaseženi predmeti so bili vrnjeni oškodovancem.
Velenju izsilil prednost avtomobi-listu, ki je trčenje z močnim zaviranjem skušal preprečiti, a mu ni uspelo. Pri tem je poškodoval avtomobil, pešec pa je odpeljal dalje. Policisti za njim še poizvedujejo.
Šestletni otrok zapeljal pred avtomobil
13. julija zvečer je šestletni otrok na Ulici 3. julija v Pesju vozil s kolesom po levi stra ni vozi šča in trčil v osebni avtomobil. Otrok ni upo-
rabljal čelade, pri trčenju pa se je lažje telesno poškodoval.
Poškodovani trije sopotniki
Prav tako 13. julija zvečer se je pro met na nesre ča pri peti la na Efenkovi cesti v Velenju, kjer je voznik osebnega avtomobila drugemu izsiljeval prednost. Pri nesreči so se lažje telesno poškodovali trije sopotniki v povzročiteljevem avtomobilu.
S tovornjaka ukradel žago
V noči na torek je nekdo ukradel žago Husquana in dva kotna brusilnika Boch ter mešalec za mešanje barv. Tovornjak je bil parkiran na Tekavčevi cesti v Šoštanju.
Iz rok ji je strgal tor bi co
Starejša občanka se je v soboto dopoldne sprehajala po Prisojni cesti v Velenju. Dohitel jo je mlajši moški, ki ji je s silo iztrgal torbico in jo odrinil, tako da je padla po tleh, storilec pa je pobegnil proti Efenkovi cesti. Storilca še vedno iščejo, zato prosijo vse, ki so morda vide li mlaj še ga moške ga z žensko torbico, da to sporočilo na policijsko postajo na telefonsko številko 898 61 00.
Prerezal vse štiri pnevmatike
Na parkirišču na Tomšičevi cesti v Velenju je doslej še neznani
storilec prerezal vse štiri pnevmatike oškodovancu, ki se mu je to že večkrat zgodilo. Vedno so storilca odkrili in je moral tudi poravnati škodo, zato sumijo, da je bil tudi tokrat on.
Pošte na obča na
Pri svojem delu se velenjski policisti redno srečujejo tudi s poštenimi občani, ki želijo najdeno vrniti lastnikom. Tako je v torek ponoči nekdo ob regionalni cesti v Loko-vi ci našel otroški sedež za kolo, lastnik pa ga lahko dobi na policijski postaji. V sredo se je pri njih oglasil občan, kije v zgornjem Šale-ku našel odprto kovinsko blagajno. Iz razmetane vsebine so ugotovili, daje blagajna pripadala žalskemu podjetju in je bila ukradena pri vlomu. Najdba bo policistom prišla prav pri raziskavi vloma.
Ukradenih pet motornih žag
V noči na 6. julij je neznanec vlomil v poslovni prostor trgovskega podjetja na Kidričevi cesti, od koder je bilo ukradenih pet motornih žag vrednih okoli 1.800 €.
(Ne) varnost ob
in v vodi
Piše: AdilH uselja
AH bodo sončni dnevi in poletne temperature zdržale še kakšen dan ali se bodo kumulonimbusi vrnili nad naše kraje? Ne sprašujem se zgolj zaradi počitniškega časa in lepšega občutka, ampak predvsem zaradi možnosti pravočasne oziroma strokovne sanacije odprave posledic deževja in zemeljskih plazov, ki so se sprožili in povzročili ogromno premoženjsko škodo. Zdi se mi, da je še hujša posledica strah, ki so ga čutili in ga čutijo prizadeti, z njimi pa domala vsi ostali, saj v regiji oziroma državi skoraj ni kraja, kjer v zadnjih treh letih niso doživeli posledic naravnih ujm, kise manifestirajo z močnim vetrom, deževjem, poplavami, plazovi ali (čisto nasprotno) sušo.
V	poletnem času se še bolj zavedamo pomena vode za naše telo. V vročih dneh hitro občutimo žejo, le da jo marsikdo napačno »pogasi«, saj mrzlo pivo, različni energetski napitki ali sladkane pijače niso najboljše. Ker so te pijače pregoste, presladke ali vsebujejo alkohol le povečujejo dehidracijo in slabo vplivajo na naše počutje. Pitje v vročini, zlasti ob naporu ima dve funkciji: nadomeščanje izgubljene tekočine in zagotavljanje energije. Športniki dobro vedo, da je med naporom treba piti, tudi če nismo žejni. Najboljša in najbolj primerna pijača je čista izvir-ska voda, ki postaja čedalje bolj iskano blago. A z vodo smo povezani mnogo globlje kot si mislimo, saj poletja ponavadi preživljamo ob morju, jezerih, rekah ali kopališčih. Toda kljub sproščenosti, ki jo ponavadi čutimo ob vodi moramo biti pozorni tudi na nevarnosti, ki prežijo ob domačih bazenih, rekah in jezerih, o ostalih vodnih površinah pa kdaj naslednjič.
V	prvi vrsti želim opozoriti na varnost otrok. Ne puščajte jih brez varstva, tudi če je v domačem bazenu le 15 cm vode. Otroci se ne zavedajo nevarnosti in si ne znajo predstavljati, da se lahko utopijo v banji ali otroškem bazenu na terasi; da pod mirno gladino reke ali jezera preži nevarnost v obliki velike skale, podvodnega toka ali vrtinca. Če otroci uporabljajo pripomočke za plavanje, upoštevajte navodila proizvajalca: »pripomočki, ne zagotavljajo popolne varnosti«, ne v globoki in ne v plitvi vodi. Kopanje na krajih, kjer ni urejenih kopališč je zagotovo prijetno in omogoča več svobode in zasebnosti, vendar takšni kraji so še bolj nevarni, kar potrjuje tudi policijska statistika, saj se skoraj vsako leto na takšnih krajih zgodi kakšen tragičen dogodek. Zlasti nevarni so skoki v vodo, ko zaradi neizkušenosti in neznanja ali preplitve vode prihaja do poškodb. Ponavadi mlajših. Če se odpravljate na takšna mesta, jih najprej raziščite, prepričajte se o globini vode in toku in se šele po presoji lastnih sposobnosti odločite za aktivnosti. In pri tem ne precenjujte svojih sposobnosti! To še posebej velja za kopanje ali spuščanje po rekah, kjer so brzice in jezovi. Ne da so takšna mesta nevarna, ampak imajo svoja pravila in če jih ne poznamo, so nevarna. Ne glede ali skačemo v vodo, se potapljamo, plavamo, spuščamo s kajaki ali čolni, ne uživajmo alkoholnih pijač. Kajti alkohol zmanjšuje naše sposobnosti, v kombinaciji z višjimi temperaturami, vročino telesa in temperaturo vode pa je lahko celo usoden. Če se želite ohladiti izven urejenih kopališč pred odhodom spremljajte vremensko napoved, vmes poglejte v nebo in na okoliške hribe. Soparno ozračje, kopas-ti oblaki in oddaljeno grmenje so znamenja za prihajajočo nevihto, zato se pravočasno umaknite iz vode, saj ste pred strelami varni le v hiši s strelovodom ali v avtomobilu. Torej, preden se prepustite vodnim užitkom najprej preverite kaj se skriva pod gladino, potem pa uživajte. Želim vam obilo sončnih dni in vodnih užitkov. Srečno!
Izp olicistove beležke
Vinjen in brez vozniške
V	petek ponoči so velenjski policisti ustavili voznika neregistriranega avtomobila. Bil je pijan in brez vozniške.
Soseda sta se stepla
V	torek zvečer so morali posredovati policisti na Bračičevi cesti, kjer sta se
sprla soseda. Eden je udaril drugega s palico.
Razgrajal na parkirišču Nove
Kar dvakrat so morali posredovati policisti v sredo ponoči na parkirišču pred Nakupovalnim centrom. Prvič so razgrajača opo-
zorili, drugič pa mu izdali plačilni nalog.
Res čuden obisk
V vasi Gorenje res niso bili veseli obiska znanca, ki se je pripeljal na njihovo dvorišče, jih začel zmerjati in groziti, tako da so morali poklicati na pomoč policijo.
UTRIP
hü
orosKoo
Oven2 1.3.-20.4.
Vaš partner bo imel pomembno vlogo pri nekaterih vaših odločitvah, čeprav si boste želeli nekatere stvari opraviti brez njegovega soglasja. Vse skupaj vas bo malce jezilo, vendar pa do hujših prepirov ne bo prišlo, če se boste le uspeli malce brzdati svojo jezo. V mislih imejte, da tudi vi prispevate velik del pri njegovih življenjskih odločitvah. V službi pričakujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. Prišla bo v pravem času, saj boste poleg kratkih počitnic pos-ku ša li osvež iti tudi dom. Vse to pa sta ne, kaj ne?.
Bik2 1.4.-20.5.
V naslednjem tednu se vam bo zdelo, da se vse odvija prepočasi ter da se poslovne poti vrtijo v napačno smer. Zaradi tega boste precej obremenjeni in živčni. Pa ne bi bilo tre ba, če bi se spros ti li in se zače li zave da ti, da delo ni vse. Zaradi tega, kako se obnašate, krepko trpi tudi vaše zdravje. Ob koncu meseca boste spoznali, da večinoma ne morete nič spremeniti in se boste "vda' v te okoliščine. Če pa ste bolj avanturistični tip, vas morda čaka menjava delovnega mesta, ki se zna izkazati za zelo pozitivno. Če se bo le izšlo po vaših željah, saj časi za nove zaposlitve niso
Dvojčka 21.5.-21.6.
Do konca julija boste odločni in boste imeli nadzor nad vsakim trenutkom poslovnega ali zasebnega dogajanja. Ker boste hoteli imeti vse niti v svojih rokah, zna priti do prepirov tako v službi kot tudi s partnerjem. Zvezde vam priporoča jo, da vsaj malo popus ti te, saj bo sicer vse sku paj iz dne va v dan slab še. Posvetite se kašnemu hobiju, ki vas bo umiril. Če bo ustvarjalen, bo v teh dneh vaša domišljija dobila krila Čeprav se boste počutili izjemno močne, vas zna v horizontalni položaj zvrniti kakšna poletna angina ali prehlad. Pazite se predvsem prepiha.

Rak2 2.6.-22.7.
Že na začetku drugega tedna boste temeljito premislili o svojih čustvih, dejanjih in odnosih. Ugotovili boste da še sami ne veste kaj hočete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup, ampak smatrajte celotno situacijo kot začetek novega poglavja v vašem življenju. Poskusite nekaj novega ali pojdite nekam, kjer še niste bili. Četudi ste letošnje počitnice že načrtovali, ni še nič prepozno, da povsem spremenite načrte. Sploh, ker vse kaže, da bi si tudi finančno lahko privoščili več kot ste sprva načrtovali. Prijateljica vam bo zaupala nekaj zelo lepega.
Lev2 3.7.-23.8.
Letošnje celo poletje boste izjemno aktivni tako v vašem zasebnem kot tudi dru žab nem življe nju. Pol ni boste energije, ki jo bos te pos ku ša li poku ri ti na vse možne načine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vašo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki so vam pomembni. Če boste ohranili pobudo, vam napredovanje ne bo ušlo. Pri tem pa ne smete biti neučakani in nestrpni, saj poletje ni ravno čas za velike spremembe. Raje si sedaj privoščite dober oddih, vse do konca premislite, z akcijo pa začnite konec avgusta ali v začetku septembra. Ljubezni vam te dni ne bo manjkalo.
Devica2 4.8.-23.9.
Mnenja drugih se vas bodo v tem poletju dotaknila bolj kot ponavadi. Občutljivi boste in brskali boste po skrivnostih in globljih motivih vaše družine, okolice in partnerja. Bližnjim boste tudi težko zaupali, saj se vam bo zdelo, da ste na dveh različnih bregovih. Sami veste, da se včasih preveč sekirate, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali celodnevnim razva-janjem v topli kopeli. Tudi kakšna masaža je lahko več kot blagodejna. Na ljubezenskem področju pa vas čaka lep, optimističen teden. Sploh, če se boste prepustili resničnim čustvom in na ljubezen nehali gledati le z možgani.
Tehtnica2 4.9.-23.10
Glede nekega doslej zelo dobrega prijateljstva se boste počutili izdani. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni stra ni. Sled nje bo še huje, saj tega niko li niste bili nava je ni. Zna -ni ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite in kaj želite. Čeprav imate veliko prijateljev, vas bo situacija precej strla. Najbolje je, da se ne obremenjujete preveč in s to osebo prekinete vse stike. Le tako boste namreč lahko spet normalno zaživeli. Zdravje bo veliko boljše, tudi zato, ker ste si uspeli nabrati nove energije in moči. Najbolj utrujajo vas razmere v družini, pri čemer partner ni čisto nič kriv.
Škorpijon2 4.10-22.11.
V ospredje bodo v naslednjih dneh končno stopili vaši cilji in vaše srčne želje. Pri svojih odločitvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraševa-i po nasvetih. Včasih je bolje malo razmisliti in se o nekaterih stvareh posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. Pa četudi niso čisto nič povezani z zadevo. V sedanjem primeru bo to še bolje, saj bodo nepristranski. Prenagljena dejanja boste morda kasneje še močno obžalovali, zato se ustavite in si pred odločitvijo vzemite dovolj časa. . Previdni bodite tudi z denarjem, čas za nepotrebne nakupe ni pravi!
Strelec2 3.11.-21.12.
Računate lahko na to, da se bodo vaše sanje in cilji začeli uresničevati. Ob tem pričakujte tudi velike spremembe v vašem življenju, ki bodo za vas večinoma pozitivne. Računajte na krajša in tudi daljša potovanja, preko katerih bos te spoznali nove ljudi in navezali nova prijateljstva. Lahko se vam zgodi celo, da se boste popolnoma nepričakovano močno zaljubili. Veliko vprašanje je, če bos te ime li pogum za tako veli ko spre mem bo v življe nju, ki jo to lah ko pri ne se za seboj. Morda bi bilo dobro, da malo počakate in pred usodnimi koraki preverite, ali je šlo le za trenutno čustveno zmedenost ali gre za pravo ljubezen. Nikamor se vam ne mudi.
Kozorog2 2.12.-20.1.
Čeprav bo v deželo končno prišlo pravo poletje in bodo deževni, depresivni dnevi preteklost, boste zaradi nekaterih novih okoliščin v vašem življenju močno žalostni. Mogoče ste se predolgo zavajali o nekaterih dejstvih in bežali od resnice. Do konca meseca pa se boste napolnili z novo energijo in vse doživljali popolnoma drugače. Ogotovili boste, da le niste rojeni pod nesrečno zvezdo, saj vam bo vse, kar si bos te zada li, šlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izka za lo, da čas ved no zaceli rane, tudi če se zdijo zelo hude. In da je potrpežljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. Karse ljubezenskega življenja tiče, pa se bo vse vrtelo v pravo smer. Srečni boste, kot že dolgo ne.
Vodnar2 1.1.-20.2.
Precej aktivnosti vas čaka, če boste v teh dneh še službi, če že uživate dopust-niške dni, pa vam v teh dneh tudi vsakodnevnih opravil ne bo zmanjkalo. Zato boste pogos to utruje ni in raz tre se ni. Pre na porni in stres ni dne vi vas lah ko sta nejo tudi vaše ga zdravja, bliž nji pa vam bodo oči ta li, da si zanje vza mete premalo časa. V mislih imejte, da služba in obveznosti, ki se vam zdijo neodložljive, niso vedno na prvem mestu. Privoščite si več časa za lenarjenje in počitek. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate zakaj imeti. Domači vas bodo v teh dneh z veseljem razvajali.
Ribi2 1.2.-20.3.
Čeprav ste se veselili letošnjega poletja, se skoraj nič v njem ne suče tako kot ste si želeli. Svojo trmo, ki tudi tokrat ne bo prav močna, boste potlačili. Ni kaj, pripravljeni boste na kompromise, čeprav bodo odločitve zelo težke, lahko pa bi jih spreje li tudi sami. Dogo vo ri v teh dneh bodo izjem no dob ri za vas in vašo kreativnost, ki jo boste začutili v sebi v teh dneh. Tako boste v nadaljevanju meseca zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste našli predvsem v sebi. Zdelo se vam bo, da letite visoko nad oblaki, saj se vam bo po težki odločitvi odvalil kamen od srca. Pa čeprav si tega še ne bos te pri zna li..
Nagradna križanka Jagros, d. o. o.
m
DEJANJE V
USTALJENI OBLIKI, RITUAL

PROGRAM. JEZIK ZA RAČUNALNIKE
SLOVENS. TRGOVSKO PODJETJE, NAJBOLJŠI SOSED
NASLOV KATOLIŠK. DUHOVNIKOV V FRANCIJI
ENAKI CRKI

OTOK ČAROVNICE KIRKE
DELUJOČI VULKAN
NA SICILIJI
UM, RAZUM, DOKAZ (LAT.)
ŠIITSKA MILICA V
LIBANONU
DUHOVNIŠKA OPRAVA, PRTIČ
GRAFIČNO PODJETJE V CELJU
MOŠKI LIK
PRI MOLITVI V KRŠCANS. UMETNOSTI
NEKDANJI IZVRŠEVAL. ODLOČB FINANČNE STRAŽE
B
_JETNJ_
SIMBOLIČNI ZNAK DRŽAVE
B
CVETNI ZARODEK
PLOŠČAT MORSKI VRAG
NEKD. REDNE AFRIŠKE ČETE
PODOBA GOLEGA TELESA
KRAJ VZHODNO OD LAŠKEGA
REKA IN DEPARTMA V FRANCIJI
OTTO TAUBE
N
MISEL, IDEJA, RAZUM
STIKALO S
TIPKO
JAPONSKA ZNAMKA UR
SIDRO, KOTVA, MAČEK
POŽRTVOVALNOST, GOREČNOST
ŠVEDSKO IME ZA VAASO
NEMŠKI FILOZOF, ZDRAVNIK-
LORENZ (1779-1851)
4. MESEC
PO KOLEDAR. FRANCOS. REVOLUC.
N
GROSUPLJEM
V
o
OSEBNI ZAIMEK
SLOVENSKI HARMONIKAŠ-SLAVKO J
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
DEL VERIGE
SLOVENSKA PESNICA-MAJDA
SPREMLJEVALEC BOGA AMORJA
VZDEVEK DWIGHTA EISENHO-WERJA
TON A, ZVIŠAN
ZA POLTON
NENADNA ZBEGANOST, STRAH
CERKVENI PEVSKI ZBOR
Trgovski center Jager Velenje Cesta Simona Blatnika 7
www.trgovinejager.com
Živila:
Tehnika:
Keramika:
Tekstil:
Del. čas:
Pon.-sob.
Ned., praz.
03/ 896 41 30 03/ 896 41 31 03/ 896 41 33 03/ 896 41 32
7.30 - 20.00 8.00 - 12.00
Parkirajte v sodobni, hladni GARAŽNI HIŠI
Vse za gospodinjstvo, družino, dom in okolico
IZJEMNO ugodna in bogata izbira:
*	živila in pijače
*	gradbeni material
*	keramika in tuš kabine (španski, italijanski proizvajalci)
*	tehnično blago
*	tekstil (Mustang Jeans, Kenny's, Lisca, Svilanit ...)
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 27. 7. 2009 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 EUR v centru Jager Velenje). Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.
Zgodilo se je
• • •
od 17. do 23. julij a
-	17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje;
-	v programu Kuhalni aparati Gorenja GA so 17. julija 1997 prvič izdelali vgradno pečico in vgradni štedilnik linije Simple and logical;
-	17. julija 1998 je v velenjskem hotelu Paka potekala prva skupščina delničarjev Gorenja;
-	19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prven-
stvu v Subotici v teku na 5000 metrov. Na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov;
-	20. julija 1969 so v Šoštanju ob 100. obletnici gasilstva odprli nov gasilski dom;
-	20. julija 1979 je nad Šaleško dolino divjalo strahovito neurje z močnim vetrom, ki je ruval tudi drevesa;
-	21. julija 1948 so bili objavljeni rezultati prvega povojnega popisa prebivalstva v Sloveniji. Slovenija je imela tega leta 1.389.094 prebivalcev;
-	21. julija 1957 je bil v Velenju
Napisna tabla za Titovo Velenje (arhiv Muzeja Velenje)
praznik prostovoljcev združen z velikim političnim zborovanjem;
-	21. julija 1976 so Šoštanjčani dobili nov zdravstveni dom;
-	21. julija 1977 je dr. Milan Ževart za svojo monografijo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini prejel nagrado Vstaje slovenskega naroda;
-	22. julija 1979 je Skupščina republike Slovenije v uradnem listu izdala odlok s katerim so se naselja Pesje, Prel-oge, Konovo in Šalek ukinila in priključila k mestu Velenje. Sklep o tem so sprejeli na
slavnostni seji velenjske skupščine že ob občinskem prazniku leta 1974, vendar pa ga je morala sprejeti in potrditi tudi republiška skupščina;
-	23. julija 1969 sta člana alpinističnega odseka šoštanjskega Planinskega društva Dušan Kukovec in Janez Resnik po 26 urah plezanja preplezala severno steno Eigerja;
-	23. julija 1976 so v Velenju sklenili, da bodo kip Josipa Broza - Tita postavili na Titovem trgu in da ga bo izdelal kipar Antun Augustinčic. Pripravlja: Damijan Kljajič
Pri nas je kvaliteta na 1. mestu
I^AMCM Gradite novo ali
obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? Imate težave s tesnenjem?
REŠITEV:
PVC in ALU OKNA, VRATA,
ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO
Ce|Je, Lava 7 e,3000Ce|Je WWW.aluk0men.C0m
alukomen-ce@alukomen.com • 03/ 425 49 38 • 041/ 345 378,051/ 343 225
Nagrajenci nagradne križanke Naš Čas, objavljene v tedniku Naš Čas, 2. 7. 2009 so:
1.	Maja Zajc, Gaberke 309, 3325 Šoštanj;
2.	Slavica Kortnik, Cesta IX/2, 3320 Velenje;
3.	Slavko Fišer, Rudarjevo, 2393 Črna na Koroškem ; Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
iro&AS
riKth mtWCffr Lfartttudj? i» [Ml hWW.llJM-JLVsLjE (M nraV Liiti LulIi na if -idkrvplçE^ç.çHirïï,1 kventa m Ink"
20
TV SPORED
""HAS
16. julija 2009
ČETRTEK, 16.ju lija
Tv slo rr
07.00	Kultura
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Osa in mali Mats, 38/52
09.25	Male sive celice, kviz
10.10	Z glavo v nabavo, 2/10
10.45	Zdravje v Evropi - prihodnost
	brez otrok, 4/8
11.40	Sveto in svet
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Rojstni dan, 10/25
13.50	Čez planke: Kosovo
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 16/40
16.10	Peticija, dok. film
16.25	Enajsta šola
16.45	Rožnati panter, risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jasno in glasno, kont. odd. za
	mlade
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Nuki in prijatelji, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Tednik
21.00	1929. - leto velike krize, dok. nHHam oddaja
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.30	Besede in slike, 19. oddaja
23.45	Tv dnevnik 16.7.1991
00.10	Dnevnik
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Infokanal
TV SLO C?
06.30 Zabavni infakanal 07.15 Tv prodaja 07.45 Tv dnevnik 16.7.1991 08.10 London, 2/11 09.00 Pa pateh Ushuaie, 10/13 09.25 Na lepše
09.55 Izredna seja državnega zbora,
prenos 15.40 Evropski magazin 16.10 Med valovi, tv Koper 16.40 Brez reza: dr. Darko Darovec 17.00 Mostovi
17.30 To bo moj poklic: vzdrževalec
tekstilij, 1. del 18.00 Želite, milord?, 13/26 19.00 Sedem obdobij rocka, 4/7 19.55 Velenje, nogomet, tekma evrop. lige, "Rudar - Crvena zvezda, prenos 22.00 Jasnovidka, 13/22 22.40 Zabava, am. film 00.15 Dediščina Evrope: razvratni
Pariz, dok. film 01.15 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv p
06.55	24ur
07.55	Poko, ris. serija
08.20	Železna pest: Eon kid, ris. serija
08.45	Kopalčki, ris. serija
08.55	Astro boy, ris. serija
09.25	Rachael Ray, pog. odd.
10.20	Tv prodaja
10.50	Ricki Lake, pogov. oddaja
11.45	Okus po Minnesoti, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Hotel Babilon, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	V pajkovi mreži, am. film
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest, nan.
23.50	Vohuna, am. film
02.25	24 ur, ponovitev
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 118. oddaje 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Odprta tema, ponovitev 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 19.20 Risanka za otroke: Trnuljčica 19.45 Pravljica za otroke: Ponoči
niko li ne veš 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.25 Regi o nal ne novi ce 21.30 Parada humorja 2008 v
Mari bo ru, pos netek 1. dela 23.10 Hra na in vino, kuhar ski nasvet,
119. odda ja 23.40 Vabimo k ogledu 23.45 Videospot dneva 23.50 Vide ostra ni, obvesti la
tv slo rr
06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.40 Na zdravje! 09.00 Srebrnogrivi konjič, 9/39 09.25 Mulčki, 3/5 09.55 Peticija, dok. film 10.10 Enajsta šola 10.35 Jasno in glasno, kont. odd. za mlade
11.30 To bo moj poklic: zlatar, 2. del 11.55 To bo moj poklic: vzdrževalec
tekstilij, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Življenje pod Napoleonom, 1/2 14.15 Pogled na ... Aurhaymov
rokopis iz Kranja 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor Pes, 15/30 16.00 Simon v deželi risb, ris. 16.05 Iz popotne torbe: igra 16.25 Dogodivščine Sarah Jane, 7/10
17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba 17.40 Tv pogled 17.50 Duhovni utrip 18.05 Izjemne živali, 2/7 Bacek Jon, risanka
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Krizi in težave, 11/25
20.30	Festival Vurberk 2009, 1. del
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Polnočni klub
00.15	Duhovni utrip
00.30	Tv dnevnik 17.7.1991
01.00	Dnevnik, pon.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.00	Tv prodaja
11.30	Pisave: portret Ade Škerl
10.55	Mia Žnidarič in nevidni
orkester, dok. film
11.55	Besede in slike: dr. Tomaž Brejc
12.05	Evropski magazin, tv Maribor
12.35	Črno beli časi
12.55	Tv prodaja
13.25	Tv dnevnik 17.7.1991
13.55	Nevarne gore, tv Maribor
14.25	Minute za ... , tv Koper
15.00	Kolesarska dirka po Franciji, prenos
17.55	Prijatelji, ostanimo prijatelji, tv Koper
18.50	Zlata šestdeseta: nostalgija z
Jankom Ropretom
20.00	Rim: atletika - zlata liga, prenos
22.00	Ne imejte me za norca, am. film
23.45	Srh, kanad. film
01.15	Gandža, 6/22
01.45	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	24ur
08.00	Poko, ris. serija
08.25	Železna pest: Eon kid, ris.
08.50	Astro boy, ris. serija
09.20	Rachael Ray, |
10.15	Tv prodaja
10.45	Ricki Lake, pog. oddaja
11.40	Doc Hollywood, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Hotel Babilon, ang. nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinikan, nan.
20.55	Charliejevi angelčki, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Zdravnikova vest, nan.
23.45	Lov na krvavo orhidejo, am. film
01.25	Sest modelov, nan.
02.00	24ur, ponov.
03.00	Nočna panorama
©
Dobro jut ro, informa tiv na odda ja
Vabimo k ogledu Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev 119. oddaje Moj ca in med ve dek Jaka, otroš ka odda ja za naj mlaj še Videospot dneva Iz našega arhiva: Na obisku pri... Vidu Marce nu Vide ostra ni, obves ti la Vabimo k ogledu Regi o nal ne novi ce MIŠ MAS, otroška oddaja -Gremo v planine Bilo so mladi upi Videospot dneva Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
infor mativna oddaja, ponovitev Regi o nal ne novi ce Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje Hrana in vino, kuharski nasvet, 120. oddaja 22.45 Iz glas be ne ga arhi va : 50 zvezd za otroke-BBT, Duo Pletin, Game over, Sank Rock, Ire na Vrč kov nik 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Vide ostra ni, obves ti la
10.25 10.30
11.40 11.45
14.00 18.25 18.30 18.35
1 9.1 5 19.50 19.55
21.25 21.30
22.15
SOBOTA, 18.ju lija
tv slo rr
0615	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.25	Iz popotne torbe: igra
07.45	Zmaj za rojstni dan, ris. film
0810	Male sive celice, kviz
08.55	Prigode Huckleberryja Finna,
am. film
10.40	Polnoči klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Dr. Who, 7/13
14.05	Rožnati panter, risanka
14.10	Šampion rodea, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu, tv Maribor
17.55	Popolna družina
18.05	Z Damijanom
18.35	Mala kraljična, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Juhica za dušo, am. film
21.45	Prvi in drugi - oči nostalgije
22.15	Poročila, vreme, šport
22.45	Obupano iščem Suzano, am. film
00.30	Žrtve bogastva, am. film
02.20	Tv dnevnik 18.7.1991
02.50	Dnevnik, pon.
03.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.35	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
09.20	Tv prodaja
09.50	Skozi čas
10.00	Tv dnevnik 18.7.1991
10.30	Polemika
11.30	Posebna ponudba, potr. odd.
11.50	Tv prodaja
12.20	Nevarne gore, tv Maribor
12.50	Minute za ... , tv Koper
13.20	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
14.30	Tv prodaja
15.00	Kolesarska dirka po Franciji, prenos
17.45	Ljubljana, nogomet, prva liga, Olimpija - Interblock, prenos
20.00	Ivek, kdo te je ubil?, dok. film
20.50	Brez smrti zemlja nikdar na postane domovina, dok.
21.50 Alpe Donava Jadran 22.20 Rim,9/10
23.15 Metallica: live at the docks in hamburg, posnetek koncerta 00.10 Številke, 3/24 00.55 Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Slonček Benjamin, ris. serija
08.25	Krofko, ris. serija
08.35	Drobižki, ris. serija
08.40	Profesor Baltazar, ris. serija
08.50	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.15	Bombažki, ris. serija
09.25	Bratz, ris. serija
09.50	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.15	Super Ed, ris. serija
10.40	Tv Čira čara, otroška odd.
11.05	Opičje sirote
12.05	Upornica na konju, nan.
13.00	Tobruk, am. film
15.00	Zakaj ne Evans?, 1/3
16.20	Grda račka, nan.
17.15	Neverjetna gospa Ritchie,
kanad. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Zadnji udarec, am. film
22.00	Igra, am. film
00.15	Rocky 4, am. film
01.55	24ur, ponovitev
02.55	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroš ka odda ja,
pono vi tev - Gre mo v pla ni ne 09.40 Vabi mo k ogle du 09.45 Najsrečnejša miška na svetu,
igra za otro ke 10.05 Hrana in vino, kuharski
nasveti,ponovitev 120. oddaje 10.45 Vide os pot dne va 12.00 Vide os tra ni, obvesti la 18.30 Vabi mo k ogle du 18.35 Mojca in medvedek Jaka -
Zdrav ni ki in bol ni ki 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Glas ba za otro ke 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 20.30 Klo ba se kov Pepi praz nuje, pos netek 1. dela kon cer ta 22.00 Vabi mo k ogle du 22.05 Odpr ta tema: Zasvojenost 23.05 Iz naše ga arhi va: Z glas bo v srcu, slav nost ni kon cert God be Hrast nik 00:25 Vabi mo k ogle du 00:30 Videospot dneva 00:35 Vide os tra ni, obvesti la
NEDELJA, 19.ju lija
tv slo rr
07.00	Živ žav
sledi Telebajski, 15/90
sledi	Cofko Cof, 11/26
sledi	Marči Hlaček, 8/26
09.50	Mulčki, 3/5
10.20	Zgodbe iz divjine, 12/20
10.50	Na obisku
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Festival Vurberk 2009, 1. del
14.40	Prvi in drugi
15.10	Protistrup, franc. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Etno večer Zorana Predina
18.05	Bilo je .
18,25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Jani Nani, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Trinajstica, tv igra
21.25	Legende velikega in malega
ekrana: Anton Petje
22.30	Poročila, vreme, šport
23.00	Intervju: Lojze Zlodi
23.55	Kitajčič, dansko kitaj. film
01.20	Tv dnevnik 19.7.1991
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.45	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
08.40	Tv prodaja
09.10	Skozi čas
09.20	Tv dnevnik 19.7.1991
09.50	Mozaik
10.20	37. medn. folklorni festival
Beltinci, 2/4
10.50	Ciciban poje in pleše, 1. del
12.00	Tv prodaja
12.30	Med valovi, tv Koper
13.00	Alpe, Donava, Jadran
13.30	Zdravje v Evropi: prihodnost
brez otrok, 4/8
14.25	Tv prodaja
15.00	Kolesarska dirka po Franciji, prenos
17.30	Atletika - zlata liga, posnetek iz Pariza
20.00	Sanjska potovanja: Majorka,
20.50	3če Amable, 3/6
21.50	Pokvarjena dekleta, 9/16
22.40	Na utrip srca: pokrajina misli, balet
00.35	Rdeče, belo in blues, am. dok. film
02.10	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Slonček Benjamin, ris. serija
08.25	Krofko, ris. serija
08.35	Drobižki, ris. serija
08.40	Profesor Baltazar, ris. serija
08.50	Florjan, gasilski avto, ris. serija
09.20	Bombažki, ris. serija
09.30	Bratz, otr. serija
09.55	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.20	Super Ed, ris. serija
10.45	Pucca, ris. serija
10.50	Preverjeno, ponov.
11.40	Pozejdonova avantura, am. film
13.45	Moto GP prenos dirke za VN Nemčije
15.20	Človek pajek, dok. oddaja
16.25	Grda račka, nan.
17.15	Očetov dan, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	40 dni in 40 noči, am. film
21.35	Eli Stone, am. nan.
22.30	Stik, am. film
01.10	24 ur, ponovitev
02.10	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
09.00 Mojca in medvedek Jaka -
Zdrav ni ki in bol ni ki 09.40 Nekoč na Piki nem festi va lu
10.00 1759. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Šport, šport na infor ma tiv na
odda ja 10.30 Novi ce tega ted na, informa tiv na odda ja 10.55 Vabimo k ogledu 11.00 Skrbimo za zdravje, svetovalna odda ja - Ope ra cija kol ka na nov način
11.50 Klobasekov Pepi praznuje, pos netek 1. dela kon cer ta 13.20 Hra na in vino, kuhar ski nasveti
- teden ski izbor 14.20 Vide ostra ni, obves ti la 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za otro ke
19.45 Ples na pred sta va Nat ke
Ger ži na, pos netek 21.10 Županova torta. Gost: Jožef Čakš, župan Občine Šmarje pri Jel šah
22.10 50 zvez za. otroke: 4 ASA, Pinochio Šukar, New Swing Quartet, Faraoni 23.05 Vabimo k ogledu 23.10 Vide ostra ni, obves ti la
PONEDELJEK, 20.ju lija
tv slo rr
07.15	Utrip
07.25	Zrcalo tedna
07.40	Na zdravje!
09.00	Animalija, 16/40
09.25	Oddaja za otroke
09.50	Mulčki, 4/5
10.20	Iz popotne torbe: igra
10.35	Dogodivščine Saran Jane,
Moj pogled na svet, dok. film o Milanu Vidmarju
Ljudje in zemlja Poročil
11.05 12.00
13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Po poteh Ushuaie, 11/13 13.50 Legende velikega in malega
ekrana: Anton Petje, pon. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Grimmove pravljice, 15/26 16.10 Risanka 16.15 Bisergora, 3. oddaja 16.30 Hiša eksperimentov:
Plinologija 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Tv pogled
17.30 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Pipi in Melkijad, risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19.55 Polemika 21.00 Totalna razprodaja, 3/10 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Podoba podobe: Mehika 23.25 Glasbeni večer: sprehod skozi
filmsko glasbo 00.30 Tv dnevnik 20.7.1991 00.55 Dnevnik, ponovitev 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
10.35	Tv prodaja
11.05	Sobotno popoldne, ponov.
13.20	Tv prodaja
13.50	37. mednarodni folklorni
festival Beltinci, 2/4
14.15	Slovenski utrinki
14.45	Posebna ponudba, potroš.
15.05	Tv dnevnik 20.7.1991
15.30	Osmi dan
16.00	Alpe, Donava, Jadran
16.30	Prvi in drugi
17.00	Tv prodaja
17.30	To bo moj poklic: vzdrževalec
tekstilij, 2. del
18.00	Frasier, 20/25
18.20	Frasier, 21/25
18.45	Derren Brown, miselni triki
19.00	Labirint
20.00	National geographic, 4/16
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Opisni poželjivec, 3. del
23.20	Prevarant, am. film
00.55	National geographic, 4/16
01.50	Zabavni infokanal
POP
06.10	Tv prodaja
06.40	24ur, ponovitev
07.40	Poko, risanka
08.10	Kopalčki, ris. serija
08.20	Astro boy, ris. serija
08.50	Rachael Ray, pogov. oddaja
09.50	Tv prodaja
10.20	Ricki Lake
11.20	Zloraba oblasti, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Hotel Babilon
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nad.
20.55	Nevestin oče, am. film
22.45	24ur zvečer
23.05	Zdravnikova vest, am. nan.
00.00	Tramvaj poželenja, am. film
02.10	24ur, ponovitev
03.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
10.25 Vabi mo k ogle du
10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 11.30 Ustvarjajmo skupaj, oddaja za otro ke
12.10 Ples na pred sta va Nat ke
Ger ži na, pos netek 13.30 Videospot dneva 14.00 Vide os tra ni, obvesti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Mladi upi, otroška oddaja 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Dob ri sne žak, igra za otro ke 19.40 Prav lji ca za otro ke: Pin gvin čko va pošta 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz odda je Dobro jut ro,
infor mativna oddaja, ponovitev 21.30 Regi o nal ne novi ce 2 21.35 Županova torta. Gost: mag. Bran ko Kid rič, župan Obči ne Rogaš ka Sla ti na 22.35 Hrana in vino, kuharski nasvet,
121. odda ja 23.05 Parada humorja 2008, posnetek 2. dela prireditve v Mari bo ru 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Vide os tra ni, obvesti la
TOREK, 21. ju li ja
tv slo rr
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Cesarjeva nova oblačila, 2. del
09.20	Gorski škrat
09.25	Bisergora, 3/15
09.40	Oddaja za otroke
10.05	Hiša eksperimentov: plinologija
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 4/16
11.55	Intervju: Lojze Zlodi
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Eutrinki
13.40	Podoba podobe: Mehika
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 9/34
16.10	Zlatko zakladko
16.25	Zgodbe iz divjine, 12/20
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Jelšev grez, 2/5
17.55	Zlata ribica, 4/7
18.20	Odpeti pesniki
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Milan, risanka
18.45	Hupko, trobilka in pihec, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Čez planke: Črna gora
21.00	Nepal, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Razgaljeni: Romano Prodi, 5/7
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.35	Gozdovi Slovenije: Jelšev grez,
01.00	Tvdnevnik21.7.1991
01.25	Dnevnik, ponovitev
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.05	Tv prodaja
09.35	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
10.30	Nalepse
10.55	Dober dan, Koroška
11.25	Opisni poželjivec, 3. del
12.30	Na obisku, tv Koper
13.00	Studio city
13.55	Tv dnevnik 21.7.1991
14.25	Tv prodaja
15.00	Kolesarska dirka po Franciji,
prenos
17.30	Mostovi
18.00	Na zdravje!
19.05	Sedem obdobij rocka, 5/7
20.00	Muzikajeto: Sevdah, izob. serija
20.35	Mozaik: nezvestoba
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.40	Dediščina Evrope:
Beethovnova pomočnica, koprod. film
23.20	Lilije, 5/8
00.20	Derren Brown, miselni triki
00.35	Zabavni infokanal
POP
06.15	Tv prodaja
45	24ur, ponovitev Poko, ris. serija Železna pest: Eon kid
35	Astro boy, ris. serija
09.05	Rachael Ray, pogovorna odd.
10.05	Tv prodaja
10.35	Ricki Lake
11.35	Nedolžna smrt, am. film
13.25	Tv prodaja
13.55	Hotel Babilon
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	S cukrčkom do sreče, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Do zadnjega diha, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Naša mala klinika, nan.
20.55	Preverjeno
21.40	Monk, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Zdravnikova vest
23.50	Boter, am. film
02.50	24 ur, ponovitev
03.50	Nočna panorama
07.45 08.10
09.00 Dobro jutro, informativna
odda ja 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Hra na in vino, kuhar ski
nasve ti, pono vi tev 121. odda je 10.30 Mla di upi, otroš ka odda ja 11.10 Županova torta Gost: mag. Bran ko Kid rič, župan Obči ne Rogaš ka Sla ti na 12.10 Vide os pot dne va 14.00 Vide ostra ni, obvesti la 18.25 Vabimo k ogledu
18.35 Nano vo, mla din ska odda ja
19.15 Vide os pot dne va
19.20 Otro kom za lah ko noč: glas ba
za otro ke 19.40 Pravljica: Metuljček Matiček 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz odda je Dobro jut ro,
informa tiv na odda ja, pono vi tev 21.00 1760. VTV maga zin, regi o nal ni
- informa tiv ni pro gram 21.25 Kul tu ra, informa tiv na odda ja 21.30 Šport, informativna športna odda ja
21.35 Skrbimo za zdrav je, sve tovalna
odda ja - Srčno popu šča nje 22.35 Hra na in vino, kuhar ski
nasveti, 122. odda ja 23.05 Aso va giba ni ca, informa tiv na
odda ja 23.35 Vabi mo k ogle du 23.40 Videospotdneva 23.45 Vide ostra ni, obvesti la
SRE DA, 22. ju li ja
tv slo rr
06.55	Kultura
07.00	Odmevi
07.40	Na zdravje!
09.00	Nekoč je bilo ..., 22/26
09.25	Grimmove pravljice, 15/26
09.50	Risanka
10.00	Zlatko Zakladko
10.15	Francija, 8/12
10.35	Slovenski vodni krog
11.05	Zlata ribica, 4/7
11.30	Gozdovi Slovenije: Jelšev grez, 2/5
12.00	Nepal, dok. film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.15	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nils Holgerson: Slovo od divjih
gosi, 52/52
16.10	Pod klobukom
16.45	Risanka
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Zdravje v Evropi - samo ena
cigareta, 5/8
18.25	Žrebanje lota
18.35	Tinček, risanka
18.40	Ozi Bu, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Tv pogled
20.05	Apollov let, ang. film
21.35	Ko naju več ne bo, igrani film
22.00	Poročila, vreme, šport
23.05	Brez reza: dr. Darja Mihelič
23.30	Zdravje v Evropi, 5/8
00.20	Tv dnevnik 22.7.1991
00.45	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.05	Tv prodaja
11.35	Tv dnevnik 22.7.1991
12.00	Prava ideja!, poslov. oddaja
12.35	Pokrajina misli, balet
14.25	Tv prodaja
15.00	Kolesarska dirka po Franciji,
prenos
17.30	Črno beli časi
17.45	Samo bedaki in konji, 25/45
18.15	Samo bedaki in konji, 26/45
18.45	O živalih in ljudeh, tv Maribor
19.00	Na vrtu, tv Maribor
19.25	Z Damijanom
20.00	Nogometni magazin Fife
20.35	Maribor, nogomet, povratna tekma predkola lige prvakov: Maribor - Wit, prenos
22.35	Ljubiti, drama sng Ljubljana
23.50	Slovenska jazz scena
00.45	Zabavni infokanal
POP
kid, ris.
11.50 13.25 13.55 15.00 15.55
06.20 Tv prodaja 06.50 24 ur, ponovitev 07.50 Poko, ris. serija 0815 Železna pest: Eon k 08.40 Kopalčki, ris. 08.50 Astro boy 09.20 Rachael Ray, pog. odd. 10.20 Tv prodaja 10.50 Ricky Lake, pog. oddaja Ljubezen, slovenski film Tv prodaja
Hotel Babilon, an. nan. Ukradeno srce, nad. S cukrčkom do sreče, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Do zadnjega diha, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur
20.00 Naša mala klinika, nan. 20.50 Skriti diamanti, kanad. film 22.20 24ur zvečer 22.40 Zdravnikova vest 23.35 Boter 2, am. film 03.05 24ur, ponovitev 04.05 Nočna panorama
09.00 Dobro jut ro, informa tiv na
09.55 Vabi mo k ogle du 10.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 122. oddaje 10.30 Nano vo, mla din ska odda ja 11.10 1760. VTV magazin, regionalni
- informa tiv ni pro gram 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Šport, informativna športna
11.40 Vide os pot dne va 11.45 Skrbimo za zdravje, svetovalna odda ja - Bolez ni srca in oži lja (srčno popuščanje) 14.00 Vide ostra ni, obves ti la 18.25 Vabi mo k ogle du 18.30 Regi o nal ne novi ce 18.35 Čas za nas, mla din ska odda ja -
Sol ski ste re o ti pi 19.15 Vide os pot dne va 19.20 Nekoč na Piki nem festi va lu,
otroš ki pro gram 19.55 Vabi mo k ogle du 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, infor ma tiv na odda ja 20.55 Regi o nal ne novi ce 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Coun try	folk blu es
fes ti val, Slo venj Gra dec 2008 -
22.55 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 123. odda ja 23.25 Vabi mo k ogle du 23.30 Videospot dneva 23.35 Vide ostra ni, obves ti la

PRIREDITVE
Knjižnik otiček
Peter Kelder: Vrelec mladosti
Knjiga nam razkriva skrivnost »vrelca mladosti«. To znanje je tisočletja hranil tibetanski samostan v težko dostopnem delu Himalaje. S petimi vajami, ki nam jih razkrije, spodbudimo pretok življenjske energije skozi svoje telo. Že po kratkem času se počutimo
vrelec mladosti
kot pre roje ni.
Prvi teden začnemo s tremi ponovitvami vseh petih vaj, naslednji teden s petimi... in vse do enaindvajset ponovitev. Te ponavljamo vsako jutro, kar nam povrne mladostno energijo in zdravje.
Douglas Adams: Zadnja priložnost
Avtor knjige Douglas Adams se odzove na prošnjo nekega časnika, da skupaj z Markom Carwardi-nom, priznanim bio logom, odpotuje na Madagaskar. Tam naj bi pois-ka la	aj -
-aja, ki je ena od vrst živali, ki ji grozi izumrtje. In tako se prične prvo izmed njunih skupnih popotovanj po neznanih deželah...
Dokumentarna knjiga govori o izumiranju živalskih vrst na našem planetu. Tematika je resnična, skoraj grozljiva in trka na našo vest in srce. Obenem pa je pripoved napisana na tako prisrčno iskren način, da se ob branju neprestano kroho-
Douglas Adams
m Marti trwrnini
>3 ft
■
/ »Uli s
iBmfBJ 1 r 1] I! H Jjjl
Knjigo lahko preberete več kot enkrat. Vedno znova boste zvedeli kaj novega. In vedno znova se boste z užitkom nasmejali.
Sara Gru en: Voda za slo ne
Jacob Jankowski je študent veterine poljskega rodu. Njegovi starši se tik pred zaključkom njegovega šolanja smrtno ponesrečijo z avtomobilom. Čez noč postane brezdomec. Predavalnico zapusti kar
sredi zaključnega izpita in skoči na prvi vlak, ki pripelje mimo - cirkuški vlak Svetovne senzacije bratov Benzini.
Začne se pustolovščina, ki Jaco-bu spremeni življenje. Kot veterinarja ga zaposlijo v cirkusu, tam spozna mnogo različnih ljudi in med njimi najde nekaj prijateljev ter ljubezen svojega življenja, artist-ko Marle no.
Še posebej se bo roman dotaknil ljubiteljev živali.
Thrity Umrigar: Slad ka seda njost
Indijki Tehmini Sethna je umrl mož. Po njegovi smrti gre na obisk k sinu Sorabu, ki živi v Ameriki. Odločiti se mora med svojo rodno, poznano Indijo oziroma med Ameriko, izbrano domovino svojega sina, ki sije tukaj ustvaril družino.
Kot parsovska ženska je še posebej v precepu. Parse so namreč pred tisočletjem sprejeli v Indijo zaradi njihove obljube, da bodo osladili in bogatili življenja ljudi v svoji novi domovini. To je pradavna obljuba, ki jo Tehmina jemlje res no.
Do odločitve jo pripelje prijateljstvo do dveh malih dečkov, njihovih ame riških sose dov. Stiska teh dveh fantov jo spodbudita k pomoči in končni odločitvi.
Roman, ki nam nazorno pokaže, da lahko dve različni kulturi postaneta boljši ravno zaradi razlik, kiju navidezno ločujeta. Kjerkoli na svetu je prav dobrota tista, ki ogreje človeška srca.
Gabrielle Zevin: Onkraj
Petnajstletna Liz izgubi življenje v prometni nesreči. Prebudi se na neznani ladji, kjer potujejo predvsem starejši ljudje. Njena vrstnica je le Than di, s kate ro se znaj deta v isti kabini. Ladja pripelje potnike na sončen otok, kjer živijo vsi, ki so na Zemlji že umrli. In tako Liz spozna svojo babico, s katero se nista videli še nikoli prej.
Čas tukaj ne teče naprej, ampak nazaj. Nihče se ne postara in umre, vsak pride do svojega časa, ko se kot dojenček spet vrne na Zemljo. Ljudje se zaposlijo tam, kjer delo opravljajo z veseljem. Razumejo govorico živali. Skratka, vse teče drugače kot tam, od koder so prišli.
Ven dar Liz ni zadovolj na. Rada bi živela naprej! Rada bi doživela šestnajsti rojstni dan, rada bi hodila v šolo, naredila vozniški izpit in se zaljubila ... Predvsem pa noče biti mrtva! Rada bi se vrnila k svojim doma čim, ki jih tako zelo pogreša.
Sčasoma pa se ob dobrih prijateljih sprijazni s časom, ki teče nazaj. Celo zaljubi se in srečno zaživi s svojim prijateljem. In končno pride čas, ko jo v košari kot dojenčka spustijo po reki na Zemljo.
Knjiga nam zbudi upanje, da je smrt lahko začetek nekega drugega življenja.
■ Pripravila: Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 1 6.ju lija
7.00 - 15.00
Restavracija pod Jakcem (Gorenje) Velenje Krvodajalska akcija 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - TeChNo THC 20.30 Atrij Velenjskega gradu
25. Poletne kulturne prireditve -Koncert stare glasbe. Concert de l'Hostel Dieu & Garlic Bread (Francija) 20.30 Park pred Vilo Herberstein
25. Poletne kulturne prireditve -Poletna večerna branja 20.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma NK Rudar Velenje - Crvena zvezda (Srbija)
Petek, 17. julija
7.00 - 14.00
Restavracija pod Jakcem (Gorenje) Velenje Krvodajalska akcija 8.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Ado in Mazi
Sobota, 18. julija
8.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču)
Kdaj - kje - kaj
Kramarski sejem
8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje 25. Poletne kulturne prireditve Otroška gledališko-lutkovna predstava - Majhnica in Pedenjped
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo
Park s5 dogaja - Eastbound,
Srbija
Nedelja, 19. julija
20.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje
25. Poletne kulturne prireditve Koncert - The Broadway I love -Mestni stadion Velenje, Nogometna tekma 1. krog 1. SNL NK Rudar Velenje - NK Nafta Lendava
Ponedeljek, 20. julija
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo
Park s5 dogaja - Koncert v živo
na platnu (LIVE8)
21.00 ploščad pred Domom kulture Velenje
25. Poletne kulturne prireditve Zvezde pod zvezdami Nore na denar, krimi-komedija
Torek, 21. julija
10.00 - 12.00
Travnik pred Domom kulture
Velenje
25. Poletne kulturne prireditve 15.00 - 18.00
Otroški program - Poletje na travniku Glinaste ideje 18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Koncert - Libras Sreda, 22. julija
18.00 - 24.00
Park pred gimnazijo Park s5 dogaja - Metal glasba 20.30 Atrij Velenjskega gradu
25. Poletne kulturne prireditve Monokomedija - Štefka Valentin
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Petek, 17. julija
X Ribno pri Bledu
Taborjenje v Ribnem 2009
Nedelja, 19. julija
X Julijske Alpe
Skupna akcija Šaleških planinskih društev: Mojstrovka in Sleme(3 izleti/ture različnih težavnostnih stopenj)
10.30 Topolšica - Sleme
13. kolesarski vzpon na Sleme
4
-i
A t
U v
Skupina» Concert del HostelD ieu& Gar licBr ead« boz agotovon avdušila tudi va vtentičnem
okoljuV elenjskegag radu.
Daness tarag lasba naV elenjskemg radu
Velenje, 16. julija - Drevi ob 20.30, v okviru jubilejnih 25. Poletnih kulturnih prireditev v Velenju na Velenjskem gradu, v sodelovanju s festivalom SEVIQC Brežice, gostuje izjemna francoska glasbena skupina »Concert de l'Hostel Dieu & Garlic Bread«. Gostujoča skupina je vokalno-instrumentalni ansambel, ki se razvija v več različnih umetniš-
kih smeri. Velik del svojega programa posveča ponovnemu odkrivanju in promociji regionalne glasbene dediščine iz 17. in 18. stoletja. Ansambel izvaja interdisciplinarne glasbene programe, s katerimi ustvarja most med akademsko in tradicionalno glasbo, pa tudi izvirno in ustvarjalno izvaja mnoge velike umetnine cerkvenega in posvetnega reper-
KINO VELEN JE:: SPORED
Koledar imen
Julij (mali srpan)
16.
17.
18.
19.
20. 21.
četrtek -Karmen
petek - Aleš, Hedvika, Vesna
sobota - Friderik (Miroslav)
nedelja - Zlata, Arsen
ponedeljek -Marjeta (Meta)
torek - Danijel, Zora
22 . sreda - Marija (Majda)
Lunine mene
toarja. Skupina s sedežem v Lyonu za vsako glasbeno sezono izbere drugačno temo. V Velenju bodo gostovali z zadnjim projektom, osebnej-šo in izvirnejšo izvedbo dela »Caro-lan's Dream«, ki odpira novo polje raziskovanja: umetniška srečanja med različnimi glasbenimi svetovi. V programu bodo predstavili neverjetno trčenje galskega in baročnega
sveta. Carolanove sanje so umetniško delo, kije sestavljeno iz originalnih priredb glasbe, kot jo je skom-poniral Turlough O'Carolan, potujoči irski pesnik in harfist. Njegov domišljijski svet je bil mešanica med ljudsko in akademsko (profesionalno) glasbo in je hkrati na stični točki med pravljično irsko literaturo. Glasba odseva njegova lastna raznolika in spreminjajoča se razpoloženja: žalovanje, hrepenenje po pozabljeni ljubezni, pravljičnost minljivih sanj...
V okviru poletnih kulturnih prireditev se obeta torej še en izjemen koncert stare glasbe, ki jo je le redko mogoče slišati v našem mestu in v tako avtentičnem in akustičnem okolju kot je atrij Velenjskega gradu.
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
UGRABLJENA
(Taken)
Akcijski triler, 93 minut Režija: Pierre Morel. Igrajo: Liam Neeson, Famke Janssen, Leland Orser, Radivoje Bukvic, Mathieu Busson, Holly Valance idr.
Sobota, 18.7. ob 19.00 Nedelja, 19.7. 20.00
Kaj je lahko hujšega za nemočnega očeta, kot sedenje na drugi strani linije, medtem ko mu ugrabijo hčer? Ta groza postane resničnost za Bryana, nekdanjega tajnega agenta, ki mora v 96 urah rešiti hčerko Kim iz rok tolpe, ki se ukvarja s prodajo mladih deklet. Bryanova prva težava je, da je sam v Los Angelesu, Kim pa so ugrabili v Parizu ...
BORBA
(Fighting)
Športna drama, 105 minut Režija: Dito Montiel Igrajo: Channing Tatum, Terrence Howard, Zulay Henao, Michael River, Flaco
Navaja, Peter Anthony Tambaki idr.
Petek, 17.7. ob 19.00 Sobota, 18.7. ob 21.00
Mladenič Shawn nima pretirano obetavne prihodnosti, toda ob vsakdanjem iskanju zaslužka na ulicah New Yorka sreča premetenega prekupčevalca Harveya. Ta mu predstavi kruti svet nezakonitih boksarskih dvobojev, ki omogočajo veliko bogastvo in slavo, a so hkrati tudi smrtno nevarni. Kljub številnim zmagam se Shawn znajde v dilemi, do kolikšne mere lahko zaupa Harveyu, dodatne čustvene pretrese pa mu povzroča simpatična Zulay, ki prav tako še ni razkrila pravih namenov in čustev.
SEM IZ TITOVEGA VELESA
(Jas sum od Titov Veles) Drama, 102 minuti. Režija: Teona S. Mitevska. Igrajo: Peter Musevski, Labina Mitevska, Ana Kostovska, Nikolina Kujača idr.
Petek, 17.7. ob 21.00 Nedelja, 19.7. ob 18.00
Sem iz Titovega Velesa je zgodba
o žrtvovanju, osamljenosti in vztrajnosti. Je tudi zgodba, čvrsto zasidrana v sodobno makedonsko družbo in njene socialne ter kulturne specifike. Sapho, Slavica in Afrodita so tri sestre, ki živijo v Titovem Velesu. Neodgovorna Sapho skače od enega moškega k drugemu. Afrodita je njena sestra dvojčica, s katero si nista preveč podobni: pri sedemindvajsetih letih je še devica in čaka, da bo spoznala pravega moškega, trenutno pa je zaposlena z iskanjem moža za najstarejšo, Slavico. Ta ima petintrideset let in je že devet let na metadonski terapiji, sicer pa velja za najlepšo v Titovem Velesu. Sestre živijo same, staršev ni več. Mati je odšla, oče je umrl....
POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM
(Monster vs. Aliens) Animirana pustolovščina, 93 minut . Režija: Rob Letterman, Conrad Vernon Igrajo: Reese Witherspoon, Seth Rogen, Hugh Laurie, Will Arnett, Kiefer Sutherland, Rainn Wilson, Stephen Colbert idr.
Nedelja, 19.7. ob 16.00-otroška matineja
Prijazna Susan na poročni dan doživi strmoglavljenje meteorja, ki jo spremeni v velikanko. Odpeljejo jo na poseben oddelek za pošasti, kjer ji družbo delajo nori znanstvenik v žuželčjem telesu, samovšečni manjkajoči člen med ribo in sesalcem, brezmožganski želatinasti stvor in gigantska žuželka. Čeprav se zdi, da človeštvo zavrača nenavadne spake, je prav Susan s svojimi novimi prijatelji edina, ki lahko Zemljo reši pred invazijo zlobnega Nezemljana in njegove vojske klonov. PLOŠČAD PRED DOMOM KULTURE VELENJE - ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna DVD projekcija):
NORE NA DENAR
(Mad Money) Komična kriminalka, 104 minute. Režija: Callie Khouri Igrajo: Diane Keaton, Ted Danson, Katie Holmes, Adam Rothenberg, Queen Latifah, Sterling Blackmon idr.
Ponedeljek, 20. 7. ob 21.00
Ko Bridgetin mož nazaduje na delovnem mestu in jima grozi izguba hiše in udobnega življenja, se skrbna gospodinja odloči sprejeti službo čistilke v državni banki. Tam spozna odločno samohranilko Nino in zasanjano mladenko Jackie, s katerima po številnih nesporazumih sklene prijateljstvo. Ne traja dolgo in trojica se odloči, da bodo ukradle denar, namenjen uničenju, toda zaradi drobnih napak se na videz preprost načrt spremeni v popoln kaos. Odlična igralska ekipa!
V primeru slabega vremena bo predstava v četrtek (ob vsakem vremenu)!
Naslednji vikend od 24.7. do 27.7. napovedujemo:
komedijo PREKROKANA NOČ, dramo SLEPOTA, animirano pustolovščino POŠASTI PROTI NEZEMLJANOM (podnapisi) V ponedeljek, 27.7. na ploščadi pred Domom kulture Velenje - Zvezde pod zvezdami, komično kriminalko, dramo MORILCA NA KOLEKTIVCA
lili
SLAN
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje dnevno poveže veliko raznovrstnih ljudi, vseh starosti, iz vse države, zamejstva. Telefon: 03/5726-319, gsm: 031/836378.
NUDIM
ISCEM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
ŽENSKO za gospodinjska opravila iščemo. Gsm: 041/683-580.
RAZNO
STIKI-POZNANSTVA
SAM z otrokom sem ostal, zvesto punco bi rad spoznal. Ni važno od kje si, kaj imaš. Imej pa iskrene namene. Gsm: 041/240-403.
USPEŠEN moški s samostojno dejavnostjo išče resno dekle za skupno delo in življenje. Gsm: 041/959-192.
SAMONAKLADALKO sip 15, puhalnik tajfun z motorjem in kosilnico bcs dezej, prodam. Gsm: 041/261-676. LES za ostrešje prodam. Gsm: 041/881-218.
OSEBNI računalnik Pentium 3, 1000 MHz, 512 MB spomina, 80Gb disk, DVD zapisovalnik in še veliko opreme. 99 evr. Gsm: 041/692-995
TRGOVINA KOŠARICA
Kis za vlaganje 31	1.00 €
Oranžada Fany 1,516kom	0,96 € f^^	j^J
Pivo Roger 0,5 ploč. 3% alk	0,56 €
Pivo Union 0,51 ploč	0,89 €
Sladkor 25/1	0,69 €/kg
Vino Jeruzalemčan 11	1,89 €
Krma ječmen 50/1	0,18 €/kg Krma ječmen Big-bag (800kg) 0,16 €/kg BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM.
Pesni rezanci 40/1
0,23 €/kg
Tal.: 03/ 572 80 80
Pernovo ® 572 80 80 * Pesje ® 891 91 40 Gaberke 9 891 32 10 * Šoštanj 9 588 2410
www.trgovina-kosarica.si, e-mail: kosarica@siol.net
NESNAZENOST ZRAKA
V tednu od 6. jul. 2009 do 12. jul. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 6. jul. 2009 do 12. jul. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Sk
fct
¡ttfhfi FL
. rftirarv
Idli
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA VELENJE LOKOVICA- ŠKALE PESJE MOBILNA GORA	VEUKI VRH
□ 06.jul □ 07. jul B08.jul □ 09 . jul □ 10 . jul □ 11. jul Bl2.jul
Prodamo ...
... poslovni prostor s pripadajočim zemljiščem v neposrednem centru Šoštanja, primeren za opravljanje dejavnosti. Velikost 99 m2, parcela 153 m2. Možnost dozidave zgornjega nadstropja. Cena cca. 135.000,00 EUR. Zainteresirani ponudbo pošljite na naš naslov. Borovo Trade d.o.o. Trubarjeva ulica 11 3000 Celje
Tel: 03 4280 511, e-mail: katja.capl@borovotrade.si
	habit nepremičnine Hablt,dxi.ou Kersnikova 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223	
VOZILO
KATRCO R4 gtl, karambolirano, dobro ohranjeno, za popravilo ali rezervne dele prodam. Telefon: 5893279.
PRIDELKI
JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINO: sauvignon, pinela in refošk
PRODAMO
taobno stanovanje v centru Velenja 1964,90 m 2, nizko pritličje v petorčku 91.000 evr, dve veliki spalnici, kuhinja s shrambo, dnevno sobo, kopalnico, sanitarije, večjo predsobo, dve kleti in izjemen atrij.
2-sobno stanovanje v centru Velenja, 2. nadstropje, 56 m2, 1960, 75.000 evr. Stanovanje je popolnoma obnovljeno in se prodaja skupaj s kuhinjsko opremo.
Vikend v Hramšah, Galicija, velikost 80 m2, parcela 500 m2, leto 1961. Elektrika voda, možen priklop na tel. omrežje. Lep razgled, dostop asfaltiran. Obsega dnevno sobo, kuhinjo, kopalnico ter mansardo s spalnimi prostori. Prodaja se s pohištvom. Komb. ogrevanje / kamin, elektrika/. Cena 78.000evr.
več na
■ ,m ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
prodam. Vinska klet (Čehovin Bogdan -Štanjel) Velenje - Konovo. Gsm: 031/749-671.
Zahvala
Sodelavci Upravnga odbora Društva upokojencev Velenje se zahvaljujemo, sedaj že bivšima sodelavcema, blagajničarki Marti Boben in tajniku gospodu Stanetu Lesjaku za dolgoletno in vestno delo v društvu in jima želimo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva.
DEŽURSTVA
Zdrav stve ni dom Vele nje
OBVESTI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMOV NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukre pa nje eki pe za nuj no medi cin -sko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nede ljah in držav nih praz ni kih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
18. in 19. 7. - MOJCA PUSOVNIK,
dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Porok za objavo ni.
Smrti:
Krhlanko Stejpan, roj. 1952,
Orožnov trg 3, Laško; Kofler Beno, roj. 1950, Ravne 95 d, Šoštanj; Brglez Jozefa, roj. 1920, Zavodnje 9, Šoštanj; Jamniker Ivan, roj. 1947, Laze 48, Velenje.
Radio Velenje
RADI O V EL EN J E
ČETRTEK, 16. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 17. julija:
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 18. ji
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 19. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 20. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 21. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 22. julija:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
AJUITUS
Keramičarstvo = ■= :■■■■■=■:■ mozaiki
Kvalitetno in estetsko položene ploščice v dogovorjenem roku in po ugodni ceni.
S 041483 692
Ko ostaneta bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta - zakaj?
ZAHVALA
Ob boleči ter nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata ter dedija
BENOTA KOFLERJA
1950 - 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali sveče, cvetje ter svete maše in nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje. Posebna zahvala družini Konečnik za pomoč, bivšim sodelavcem podjetij VOC Velenje in CMC Celje, podjetju TDS Velenje, govornici ge. Marjani Kotnik, pevcem, praporščakom in KS Ravne, patronažni sestre ge. Barbari, trobentaču za odigrano Tišino, g. duhovniku ter Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Andrej z Jasmino, vnukinja Naja, brat Gvido z družino
ZAHVALA
Umrl je naš
In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo; kajti prejšnje je minilo.
Raz 21:4 (SSP)
PAVEL MASTNAK
1934 - 2009
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in mu bili prijatelji. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili ob njegovi smrti.
V globoki žalosti vsi njegovi
80
60
40
20
OBVESCEVALEC
Pride čas, ko ni več časa. Se stopinja ustavi in ne more naprej.
Čas, ko se ustaviš. Le tvoj čas in le tvoja pot.
In vsaka taka pot je kot spoznanje,
da gresta vzpon in padec z roko v roki kot z življenjem smrt.
V SPOMIN
PAVLI BRACUN
Sodelavci Osnovne šole Antona Aškerca Velenje
Čas hitro mine in počasi celi bolečine, a ne more vzeti nam spomine.
V SPOMIN
Danes minevata dve leti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil
IVAN KOREN
Ravne 58/a 18. 7. 1938 - 16. 7. 2007
Hvala vsem, ki prižigate sveče in ga ohranjate v dobrih spominih.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, oko naše zaman te išče, solza, žalost in bolečina ni te obudila, ostala je le praznina.
V SPOMIN
FRANCU KOVACICU
17. 1. 1951 - 11. 7. 2008
Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Franci Kovačič iz Rečice ob Paki.
Vsi tvoji, ki te močno pogrešamo
Popravek
Pri objavi zahvale JOŽE PIREČNIK, v prejšnji številki časopisa, je prišlo pomotoma do napake v besedilu, izpadla je beseda z družinama, za kar se opravičujemo. Stavek bi se moral pravilno glasiti:
Žalujoči: žena Olga, sinova Joži in Boštjan z družinama ter vnuki Nejc, Rok in Nik.
NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE PREVOZE POKOJNIKOV NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA UREDITEV DOKUMENTACIJE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Prazen dom je in dvorišče, zaman te oko naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
JOŽICI DELOPST
21. 3. 1931 - 20. 7. 2007
Dve leti je minilo, od kar si odšla. A pri meni v sanjah vsah dan si doma.
Mož Ivan in otroci z družinami
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, sedaj te nič več ne boli. Nam ostala je le praznina in globoka bolečina.
ZAHVALA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
MIROSLAV MURKO
9. 2. 1947 - 4. 7. 2009
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Hilda, hči Dragica in sin Slavko s Tino ter vnukinja Sara Rea
r v

Svojo bogato življenjsko pot je v 90. letu starosti sklenila mama, tašča, stara mama, prababica
JOŽEFA BRGLEZ
18. 3. 1920 - 4. 7. 2009 Drejčeva mama Pepca
Vsak človek se rodi iz mame in z njo odide največji del njegovega srca
in se po dobrih devetih letih pridružila možu Francu v večnosti. »Saj kmalu pridem za teboj«, mu je obljubila takrat. Težke so ure slovesa, zato se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in krajanom, dekanu g. Pribožiču, pevkam in pevcem cerkvenega MePZ s Tomažem, Jernejem in Barbaro, Oktetu Zavodnje, ter nenazadnje, g. Karlu Semetu za izrečene tolažilne besede in vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je mnogo prerano zapustil dragi in ljubeči oče
IVAN JAMNIKER
iz Laz pri Velenju
7. 7. 1947 - 6. 7. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili našo bolečino. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč ter vsem, ki ste počastili njegov spomin na njegovi zadnji poti in mu poklonili sveče ter cvetje. Lepa hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem ter kolektivoma Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Gorenje Indop.
Žalujoči: hčerka Tatjana in sin Peter ter sestra Tončka z družino
Breda ali Manja?
Manja Gošnik Vovk,
uspešna pevovodkinja - pod njenim vodstvom dosegajo otroški pevski zbori Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega vsako leto velike uspehe, letos so bili prvi v svoji konkurenci na mednarodnem tekmovanju v Bratislavi.
Breda Tamše,
medicinska sestra - predana svojemu delu, prisluhne sočloveku in mu skuša pomagati, z vedrino, prijaznostjo in dobrim razpoloženjem pa dobro vpliva tudi na razpoloženje bol ni kov.
Izbiramo osebnost, ki je najbolj zaznamovala prejšnji mesec, torej junij. Na osnovi vaših predlogov smo na lestvico kandidatov uvrstili pevovodkinjo Manjo Gošnik Vovk in medicinsko sestro Bredo Tamše.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 4 bomo izžrebali dve toaletni torbici z izdelki Collistar.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumeriji Beauty World - toaletni torbici napolnjeni sparfunskimi miniaturkami prejmeta Vinko Oblak, Škale, 10, Velenje in Marija Šalej, Kajuhova 26, Velenje.
Obiščite Parfumerije Beauty World, kjer vas pričakujejo z veliko izbiro kozmetike za nego pred soncem. V juliju vam ob nakupu sončne kozmetike Lancaster in Collistar podarijo darilni bon za 5 €.
Zanju boste lahko glasovali vse do konca meseca julija.
Glasujete lahko na kuponu Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 4, ki bodo v uredništvo prispeli do torka, 21. julija) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04.
>HEAINO \Timn:
Ekskluzívní pokrovitelj
DROGGRIJG k PARftJNGRIJG \ WORLD
Ob nakupu seiične nese Lancaster ali Collistar prejmete darilni bon v vrednosti 5€.


■. Iti CpLUMAfl
Velenje, Standard in Center Nova
culi 1 m, iahikin, Id.: »157 «O	tel.: SM 57*1
500 mladih na počitniškem delu
MO Velenje tudi s počitniškim delom blaži posledice krize v družinskih proračunih - Mladi bodo delali po dva tedna, vse do konca septembra
Velenje - Na mestni občini Velenje so v letu 2005 začeli s poletnimi počitniškimi deli za dijake in študente, ki potekajo pod geslom
razumemo dvopomensko, izjemno ponosen. Povedal nam je: »Zdi se mi, da smo s tem, ko skupine mladih urejajo mesto in podeželje
nov in občank, zato smo videli priložnost ravno v urejanju mesta. Če smo na začetku delo omogočili 100 mladim, je letos ta številka
dose gla že 500. Ideja, da mla di sami naredijo več za svoje mesto, da želijo delati in so pri tem pridni, se mi zdi pohvale vredna. Če damo mladim pravi projekt in mentorje, delo dobro teče, mladi pa lah ko doka žejo, kako dob ri so. Zato vsako skupino pred začetkom del tudi osebno pozdravim. Letos bodo vsi delali po 10 delovnih dni, počit niško delo pa se bo iztek lo šele konec septembra.«
Ob tem je župan poudaril, da bodo počitniško delo poskušali tudi solidno nagraditi, saj bodo mladi
zaslužili po 240 evrov, kar je 3 evre na uro. »Pri tem ne želimo, da mladi opravljajo delo namesto konce-sionaijev ali hišnikov. Delajo predvsem tisto, kar bi sicer ostalo nena-rejeno. V tem poletju bodo barvali drogove javne razsvetljave, klopi, ograje na mostovih, čistili okolico otroških igrišč, po hudem neurju v prejšnjem tednu bodo pomagali tudi na prizadetih področjih. Vendar pri tem zelo pazimo na varnost pri delu, zato delajo le tisto, kar je varno.«
Ob tem na MO Velenje razmišljajo, da bi oblikovali projekt, s katerim bi mla dim v popol dan skem času omogočali dodaten zaslužek. Možnosti vidijo pri animaciji otrok v vrtcih, osnovnih šolah in po različnih društvih. Morda bo zaenkrat še ideja postala resničnost že to jesen.
■ bš
»Čisto moje Velenje«. Letos je bilo zanimanje za počitniško delo tako veliko, da bo potekalo kar tri mesece; julija, avgusta in cel september. Vanj bo vključenih kar 500 dijakov in študentov, prva skupina pa je z delom začela prejšnji ponedeljek.
Velenjski župan Srečko Meh je na projekt, katerega naziv lahko
dose gli, da je tudi van da liz ma manj. Zagotovo bomo s poletnim počitniškim delom dosegli tudi to, da bodo tisti, ki mesto čistijo, tega tudi čuvali. Leta 2005 smo začeli s tem projektom, ker je med počitnicami težko zagotoviti resno delo v občinski upravi, saj je to čas dopustov. Mi pa smo želeli, da pomagamo družinam naših obča-
Janko Ramšak
MALA ANKETA
Vsak se tudi kaj novega nauči ...
V ponedeljek je s počitniškim delom začela že druga skupina dijakov in študentov. Kot pravi Janko Ramšak, vodja ekip na terenu, so prvih 14 dni kljub dežju delo opravili kvalitetno: »Mladim omogočamo, da lahko v takšnih primerih delajo tudi ob sobotah. Zato smo uspeli pobrati smeti, porezali smo živo mejo, popravili določene predele pločnikov in prebarvali most na Kardeljevi ploščadi. Podobno delo čaka tudi to skupino.«
Obiskali smo jih njihov prvi delovni dan, v ponedeljek, ko so urejali živo mejo na
otroškem igrišču, in med njimi poiskali tri sogovornike ...
Lucija Slemenšek: »Med počitnicami imam veliko časa. Zdi se mi zdi logično, da ga bom porabila tudi za kaj koristnega, ne samo za počivanje in ležanje na soncu. Poleg tega mi vsak evro pride prav. Zato sem poslala prošnjo za počitniško delo na Mestno občino Velenje. Tu delam danes prvič in mi je kar všeč. Naučila sem se rezati živo mejo. Sicer sem morala vstati zgodaj, ampak to zame ne predstavlja
težav, kajti jutro je moj del dneva. Rada ga dobro izkoristim.«
Domen Grudnik: »Počitniško delo sem že opravljal, a ne na občini. Ponavadi sem samo komu na hitro priskočil na pomoč. Tokrat sem se odločil, da bom pomagal čistiti Velenje. Zaenkrat mi ni žal. Nekaj malega znam postoriti že od prej, nekaj pa vidim, da se bom
moral še naučiti. Vsega po malem. Ko končam, grem na morje, da se spočijem in uživam še pred začetkom pouka.«
Luka Gradišnik: »Od tega počitniška dela sem pričakoval, da bo pestro, da bo zanimivo in da bomo veliko naredili za Velenje ter ga ohranili čistega. Mislim, da bom od zdaj naprej znal bolj ceniti delo, ki ga ponavadi opravljajo drugi. Imam pa nekaj težav, ker tega dela ne obvladam, a se učim. Ostanek poletja bom najbrž preživel
bolj brezskrbno, še naprej bom treniral tenis in pomagal pri domačih opravilih.«
■ vg
»Gremo se ušvicat!«
Od četrtka, 23. do nedelje, 25. junij a, bodo s pomočj o udarniškega dela očistili nekdanji poletni kino ob Škalskem jezeru
Velenje - Mesto Velenje je znano po tem, da je raslo s pomočjo udarniškega dela. V času izgradnje novega mestnega središča so rudarji in njihove družine opravili ogromno udarniških ur. Pozneje se je duh udarništva še dolgo »gojil« na delovnih brigadah po vsej nekdanji domovini, potem pa je kar krepko zamrl.
Zadnja delovna brigada je bila v Velenju organizirana leta 2004. Takrat je Mladinski svet Velenje skupaj z Mladim forumom socialnih demokratov pripravil obnovo trim steze nad vilo Herberstein. »Ob obe-ležitvi 50-letnice sodobnega mesta smo se v Mladinskem centru Velenje odločili, da pripravimo pravo udarniško brigado z naslovom »Gremo se ušvicat«. Odločili smo se, da obnovimo letni kino ob Škalskem jezeru. Zelo zanimivo je, da mnogi ne vedo več, daje tam bil letni kino, saj je danes tako zara ščen, da smo zadnjič ob ogledu terena stali ob njem, pa ga nismo videli. Ko bo očiščen, bo hitro lahko dobil svojo nekdanjo uporabnost,« nam je povedal Dimitrij Amon, »glavni« pri organizaciji delovne brigade, ki tudi zbira prijave zanjo.
Delovna brigada bo potekala od četrtka, 23. julija, do nedelje 25. julija. Računajo, da se jim bodo pri delu pridružili ne le prostovoljci Mladinskega centra Velenje, ampak tudi Velenjčani in Velenjčanke, ki jim ni vseeno, kaj v mestu imamo. »Zaradi omejenih finančnih sredstev udeleženci v brigadi ne bodo spali. Vsako jutro se bomo dobili na prizorišču in delali do večera, naslednji dan pa nadaljevali. Poskr-be li bomo za potreb no orodje in prehrano. Velikih fizičnih del brigadirjem ne bo treba opravljati, saj se nam bodo pridružili tudi gozdarji in gradbinci z gradbenimi stroji. Vseeno pa brez pridnih rok brigadirjev letni kino ne bo dobil svoje nekdanje, spet funkcionalne podobe,« nam je še povedal Dimitrij. Za brigado se lahko prijavite v Kuni-gundi ali MC-ju, lahko pa preprosto le pridete nanjo. Zbirno mesto bo ob 8. uri pri Ribiški koči.
■ bš