37. WRs. u četrtek* 15. februarja 1906. XXXIX. leto. ;Lhaia vsak dan zvečer, izimši uedHJi* in praznike, tt>r velela po pošti prejemau aa avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 3 K, za četrt leta « K W h, za en mesee 2 K 3<> h. Za LJubljano b pošiljanjem na dom za vse let* 34 K, za pol leta li" k za četrt leta cj K, za en mesec *i K. Kdor hodi aam pouj, plača za vse leto 96 K, za pol leta 11 K, za četrt leta fr K 60 h, za ru mmc 1 K h. — Za tuje dežele toliko već, kolikor zna£a po&tmna. Na naroČbe ^re* isfodoba^ vpočiljatve naročnine «e ne ozira. Za oznanila b. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravnistvo pa v pritličja. — Upravnistvu naj se blagovolilo požirati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št 34» Posamezne številke po 10 h. Upravnifttva telefon št 85. Katoliško nasilnost Pretekla dva tedna ima ^Slo-venec" zopet lepo in prijetno priliko, da na dolgo in šivoko opisuje, kako na Francoskem zapisujejo in cenijo cerkve in oerkveno premoženje. Kakor znano, je sprejela francoska zbornica z veliko veČino gla-«jov zakon, s katerim se loči cerkev od države. Za vsako državo je to koristen zakon, in ko se bodo na Francoskem pomirili po verskem fanatizmu umetno razburjeni duhovi, bode ta zakon francoski državi v veliko srečo. Pri vsem tem je potrebno, da neko-Hko pomislimo, kaj pravzaprav odpade z novim zakonom katoliški cerkvi. Dosedaj je francoska država (kakor tudi razne druge države) plačevala vsako leto velikanske vsote za duhovščino Država je morala plačevati službujočim in upokojenim letne plače, katere, so pa tam večje nego pri na*v in je morala vzdržavati vse cerkve. Za te duhovske plače je dajala vlada na leto kakih štirideset milijonov frankov. Poleg tega so si lastili duhovniki vse mogoče pravice, računali od pogrebov, krstov, porok itd., kolikor se je komu zljubilo. Ustanavljali so razne verske družbe in bratovščine, v katerih so molzli rjudi za denarje. Imeli so velikanska tovarniška podjetja, izdelovali žganje, špirit, rum, čokolado itd. Vse to je donasalo božjim namestnikom na mil i j one dobička. Poleg teh denarnih strani so izrabljali svoj verski vpliv in neumno ljudstvo hujskali proti ljudovladi. Delali so pri volitvah s profancijo sv. Rešnjega telesa in drugih verskih svetinj ter zapeljevali ljudstvo v klerikalni tabor. Kaj Čuda potem, če je vsa francoska politična javnost začela misliti resno, kako bi se ustavila ta klerikalna po vodenj. Kako nevarni ljudje so klerikalci &a vlado, je dokaz to, da so celo med francosko armado zanosliagi- nzzrrg mm tacijo in je bilo med višjimi častniki več klerikalcev, ki bi vodili v slučaju potrebe vojake proti lastni domovini. Seveda so bili vzgojeni ti francoski višji Častniki v jezuitskih šolah in so od klerikalcev gotovo plačani, delali propagando za klerikalce in za odpravo republike med vojaki. Francoski je potemtakem že skrajno pretil klerikalizem, da zasužnji vse svobodomiselno prebivalstvo in namesto ljudovlade obnovi monarhijo. Vstali so tedaj voditelji naroda in zaklicali: „Cerker se ima ločiti od države, da ne bode slednjič podjarmila drŽave !u Vse svobodomiselne stranke so se zedinile v tem in lansko leto je v francoski zbornici padla kocka, seveda ne v prilog klerikalizmu. Tako so ločili cerkev od države in postavili nove zakone, ki določujejo, kako naj se cerkev po svoje uredi in naj jo vzdržujejo seveda tudi tisti, ki hočejo, da cerkev obstoji. Ustanovili bodo verske družbe, ki ne bodo v nobeni zvezi z državo, ampak kot verska družba sicer sama zase samostojna, a v drugem oziru pod nadzorstvom države. V teku let so si nabrale cerkve in samostani veliko premoženje. To premoženje pripade sedaj verskim družbam. Da pa ne bi naredili božji namestniki s cerkvenim denarjem preveč po domače, zato je pričela vlada pretečeni teden ceniti cerkvene vrednosti. In tu je nastal vihar pri duhovnih gospodih, ki ne marajo, da bi jim kdo gledal na prste pri cerkvenem premoženju. Nahujskali so ti božji namestniki neumno ljudstvo, da se je uprlo komisarjem, ki so prišli cenit in pregledat cerkvene vrednosti. Po nekaterih krajih so s klopmi in spo vodnicami zastavili od znotraj cerkvena vrata. Komisarji so privzeli v takih slučajih v pomoč policijo in po deželi orož-ništvo in vojaštvo. Nastali so pravcati pretepi po oerkvah. Seveda so se odlikovale pri teh pretepih tercijalke in tercijali, ki ho po celem svetu enaki. „Slovenecu se baha, da so se babnice valjale kar po tleh, ko so branile komisarjem vstop v cerkve. Seveda so morala oblastvn mnogo takih tercijalk-bojevnikov spraviti s silo proč in nekatere podkupljene monarhistične grofe so morali celo aretirati, ker niso nehali hujskati ljudi. Po mnogih krajih se niso upirali odredbam vlade, tam se je vse mirno izvršilo. V škofijah, kjer pa škofujejo škofi a la ljubljanski Jeglič, tam so pa marsikje delale sitnosti vladnim komisarjem. Vkljub temu odporu nahujskanih ljudi se je povsod izvršil popis in cenitev in se nadaljuje po vsem Francoskem. Kako podivjani morajo biti francoski tercijali in tercijalke, je spoznati iz tega, da katoliški francoski in drugi časopisi obsojajo divje nastope katoličanov. V listu -Uni-versu piše abbe Gavrand: „Jaz obsojam nasilstva, ki so se izvršila zoper vladne organe, zlasti pa obsojam nepokorščino, ki so jo pokazali nekateri posvetujaki proti tistim duhovnikom, ki »o hoteli zabraniti nasilstva fanatične drhali> Menda dovolj jasna slika, kako nastopajo francoski katoliki proti vladi. Pomagalo seveda ne bode vse to nič, (Če tudi „Slovenec44 še bolj „krvavo*? popisuje prizore v raznih cerkvah), temveč vlada gre svojo začrtano pot dalje. VeČina francoskih duhovnikov je na strani vlade, ker vidijo, da se ne da upirati in vdali se bodo ravnodušno v usodo, dobro vedoč, da bodo boljše izhajali, če bodo z vlado. Seveda druga fanatična duhovščina pa misli s silo in z ljudsko nevednostjo (tudi na Francoskem jo je še dovolj) zabraniti vladno postopanje. Mi vidimo v duhu Francosko, kako je stopila za vrat tistemu zmaju, ki tudi pri nas skuša vse požreti. Zvija se ta francoski zmaj in otepava z repom, a pomagalo mu ne bode nič, Francija ga bode storila — neškodljivega, to smo prepričani. — Sedaj pa nekoliko domačega. Te divje izbruhe francoskih katolikov proti vladi je opisoval „Slovenecu pretekla dva tedna s silnim ogorčenjem in rentačil nad francosko vlado, ki s sile odpira cerkve in dela proti ljudski volji. Na Francoskem imajo splošno in enako, direktno in tajno volilno pravico. Volitve so torej izraz ljudske volje. Ljudska volja je poslala v parlament poslance, katerih velikanska veČina je sklenila zakon o ločitvi cerkve in države. Ta zakon je torej sklenilo ljudstvo in ljudska volja je, da se izvede. Veri se s tem zakonom ni škodovalo, le izsesavanju ljudstva so se postavile meje. Duhovniki, ki uprizarjajo revolte se torej upirajo ljudski volji, volji francoskega naroda. Z duhovniki vlečejo aristokratje in nekaj žensk, devetdeset odstotkov francoskega naroda pa zahteva, da se zakon izvede in izvedel se bo gotovo, tem sigurneje, ker so na Francoskem pravzaprav le še aristokratje in njih služabniki klerikalni, kmet in delavec, obrtnik, trgovec in iiradnik pa so nasprotniki klerikalizma. „SlovenČevou pisarjenje nam kaže, kako klerikalci zaničujejo ljudstvo in njegovo voljo in se ljudstvu s silo upro. kadar se gre za — bis ago. Državni zbor. Na Dunaju, 14. febr. Posl. Svlvester je interpeliral železniškega ministra zaradi električne gonitve na bodočih alpskih železnicah ter vprašal, kako napreduje delo pri gradbi teh železnic. Posl. Choc je podal nujni predlog glede vojaških dogodkov na Češkem. Na vsenemški nujni predlog zaradi prispevanja k skupnim državnim stroškom je odgovarjal nunistrski predsednik baron G a u t s c h ter rekel, da s« poverilni zakon kmalu predloži, a v popolnem obsegu bo odgovoril na včerajšnji in današnji nujni predlog pri debati o vplivu ogrskih razmer na Avstrijo. (Schonerer: „In med tem Časom se bodo plačevali milijoni za Ogrsko brez pravice in zakona!tt Posl. Berger: „Lopov! Lopov!a Posl. Resel (Vsenemcem): „Vi ste sleparji in ljudski goljufi!a) Pri glasovanju je bil vsenemški predlog odklonjen s 140 proti 22 glasom. Potem je utemeljeval posl. Choo svoj nujni predlog zaradi vojaških dogodkov na Češkem. Pri tej debati je govoril tuli posl grof Stern-berg, ki se je skliceval na svoj žaljivi govor iz prejšnje seje ter se> norčeval iz ministrskega predsednika, ČeŠ, da ni znal prav braniti cesarja. — Seveda je tudi ta nujni predlog bil odklonjen, nakar se je začelo drugo branje rekrutnega zakona. Poročevalec posl. vit. Gnie-wosz je rekel, da taka velesila, kakor je Avstro-Ogrska brez močne, dobro organizovane in dobro disciplinirane armade ne more biti dobrodošel zaveznik, niti oponirati svojim prikri tim in javnim sovražnikom. Sicer se sliši skoraj od vseh vladarjev, da si želijo mir, vkljub temu se oboro-žujejo vse velesile. Rusija je bila vkljub močni armadi na suhem in na morju tepena, ker ni bila dovolj pri-* pravljena. Poel. Kaftan je svaril, naj se ne zanašamo preveč na t r oz vez o. Kje ostane usoda našega Primorja napram sosednji državi (Italiji), ki a veliko naglico utrjuje svoje pozicije ob nasprotnih bregovih? Nadalje je protestiral proti prepovedi, da vojaški gojenci ne smejo med seboj ob-* čevati v materinem jeziku in da se češkim častnikom vsiljule nemški obče v al ni jezik. Posl. dr. Duleba je izrazil ogorčenje v imenu poljskega kluba posl. grofu Sternbergu zaradi njegovega včerajšnjega nekvalifikovanega govora. Zahteval je reformo opra-vilnika, da taki napadi ne bodo več mogoči. Izjavil je, da bo poljski klub glasoval za rekrutni zakon ne glede na stališče, ki ga zavzema napram sedanji vladi. Posl. Steiner je tudi izjavil v imenu krščanskih socialcev, da bodo glasovali za rekrute, toda le pod pogojem, da se Madjarom ne izpolni nobena zahteva glede armade. Posl. dr. Lan g je navajal mlado-Češke zahteve glede vojaštva. Posl. R o 11 e r je protesto val proti temu, da se rabi vojake za častniške LISTEK. naravoslovne trtice. Olova Persel ZL, polarna Mizar in Alfcor zvezda.) (Konec.) Ker smo govorili že o malem vozu, onimo se še nekoliko na veliki voz, in oglejmo si drugo zvezdo njegovo v drogu. Imenujejo jo Mizar; kdor ima dobre oči, opazi ravno nad njo še drug* drobno zvezdico, kateri pravimo Alkor. Že 1. 1700. je opazila soproga berlinskega astronoma Kircha, da ima Mizar spremljevalca 4. vrste pri sebi, ki se premice istočasno ž njim. L. 1888. se je pa dognalo na harvardski zvezdami, da ima Mizar spektrum, v katerem se temne črte sem ter tj a podvoje, dočim so sicer enostavne. Prof. Pickering je nato nastavil podmeno, da ima Mizar 2ve«do-po«es trimo, da sta si pa zvezdi tako blizo druga poleg druge, da jih tudi najboljši teleskopi ne morejo randružiti. Kedar namreč stojita obe zvezdi droga za drugo z o žirom na smer proti naši zemlji obrnjeno, takrat vidimo samo en spektrum, in samo enostavne črte v njem. črte pa se podvoje, kakor hitro stopita posestrimi iz skupne smeri: ena se nam bliža — njen spektrum se pomika proti vijoličastemu koncu, - druga se oddaljuje, njen spektrum se pomika proti koncu rdeče barve. S tem je dejstvo podvojenih črt nad vse verjetno in ženijalno razloženo. V prihodnjih letih je preračunil potem prof. Vogel v Potsdamu pota tega čudnega osolnčja. Zvezdi zavrte se druga okrog druge v 20'/8 dnevih, veliki premer jako eliptičnega njihovega tira meri 70 milijonov kilometrov. Teža obeh zvezd bo znašala približno štirikratno maso našega solnca. Ves sistem zvezde Mizar je pa sestavljen tako-le: Mizar se vrti s svojo posestrimo skupno drugi okrog drugega; njih razdalja ni večja nego našega planeta Merkurja od solnca. Jako daleč od njih se suče okrog njih tretje solnce, ki rabi nekaj tisoč let, da jih obkroži. Končno pa pride še Alkov, ki rabi za svojo pot več kot 100.000 let Kakor smo že povedali, ni nikakor izključeno, marveč je jako verjetno, da ima vsako teh solne celo vrsto planetov in mesecev, da je torej ta čudni svetovni sistem vse drugače komplicirano ustvarjen, kakor pa naš. Glede prostora in Časa pa ni treba biti zvezdogledcem v zadregi. Ni dovolj velikih številk, ki bi se ne mogle realizovati v vesoljstvu, kjer so tisoči kilometrov neznatna Črtica, kjer so milijoni let del trenotka! V hiši žalosti. Povest iz tržaškega Življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) PrisedSi domov je Ada dobila očeta, ki je begal po sobi in dekla-miral ter gestikuliral, kakor kak igralec. Ves je bil razvnet in tudi žena je bilo veselo razpoložena. „To pot se mi pa posreči ~ oh, to pot sem zadel pravo. Zdaj je konec žalosti in Lede1* Ko je zagledal Ado, je skočil k nji in jo objel. „Zlato moje dete, veseli se s svojimi starši. Nič več ne boe svojih drobnih prstov lomila pri šivanju in niČ veČ si ne boš kvarila svojih lepih oči. Tudi zate, da, prav zate napočijo zdaj dno vi sreče in neskaljenega veselja.** Ada s« je izvila očetu iz rok in odložila klobuk in vrhni suknjič. rAli sto zadeli v loteriji ali pa kaj podedovali ?u je vprašala mirno in z lahko ironijo, katere pa oče niti opazil ni. Vajena je bila takih prizorov in že davno ni več verjela, da bi se njena usoda kdaj p re menil a in da bi kdaj Še videla lepših dni. OČo se je patetično postavil sredi sobe. „Kaj loterija! Kaj dediščina! Vprašam jaz za take malenkosti. Milijone bodemo imeli. V palači boš stanovala, vozila se boš v kočiji, kakršne Trst še ni videl in vse boš lahko imela, Česar si bo poželelo tvoje srce. Izumil sem nekaj velikanskega, nekaj takega, kar provzroČi kolosalno revolucijo V gospodarskem življenju. Da, da, le glej me, Ada moja. Tudi ti si podcenjevala svojega o Četa, prav baker tvoja mati. A jaa sem se vedal svojih moči in zato sem mirno da, heroično prenašal vajine tihe samo s pogledi izrečene očitke in dasi me je bolelo srce, sem delal na svojem načrtu. In posrečilo se mi je. Napravil sem e po hal en izum.* Ada je ie zopet sedela za mizo in šivala, kakor bi bila njena usoda odvisna od onih par krajcarjev, ki jih je Še ta dan utegnila s šivanjem zaslužiti. „Kaj pa ste izumih, oČe?u Tako hladno, tako ravnodušno, skoro obupno se je glasilo to vprašanje, da je kakor slana padlo materi na srce, očeta pa užalilo v njegovem sanioljubju. Razburil se je in začel kričati. .Ali mar dvemiš, da se mi je končno vendar posrečilo, izvesti idejo, kateri sem žrtvoval svojo eksistenco? Ali pa mar misliš, da tvoj oče ni sposoban, napraviti kak izum? Moja ideja je epohalna, moja ideja je taka, da mi bo nesla milijone!4 »Kaj ste pa izumili oče?* je vprašala Ada. ,Kekaj velikanskega. Izumil sem stroj., s Čigar pomočjo ne bo več na parmikih treba premoga. Za premog se morajo izdajati ogromne svote. 16 srage in krokarje v e-a»*f-uitiLih ku-KiTjja.fi- Debata se bo nadaljevala jutri. Parlamentarni položaj. Dunaj, 14. februarja. Po par burnih obstrukcijskih debatah je prišel parlament zopet v svoj mirni tok, tako da reši jutri najbrže že rekrutni zakon; ako se to zgodi, predloži vlada ▼ petkovi seji volilno reformo; prihodnja seja bi bila potem Sele prihodnji torek, da bi imeli poslanci dovolj časa proučiti volilno reformo. Po volilni reformi bo drugo branje trgovinskih pogodb. Iz odse o ' in klubov. Dunaj, 14. februarja. Proračunski odsek je imel danes sejo ter je razpravljal o zgradbah v tržaškem pristanišču. Posl. vitez Vuković je rekel, da dosedanje postopanje pri takih zgradbah ni bilo pravilno ter se mora popraviti po dosedanjih izkustvih. Predlagal je v ta namen pododsek, čemur so se pridružili tudi vsi naslednji govorniki. Zveza ustavovernih veleposestnikov in klub konservativnih čeških veleposestnikov sta sprejela ostra protesta prot* napadom grofa Sternberga na krono. Brambni odsek je sprejel prve štiii paragrafe novega zakona o vojaških taksah. Kriza na Ogrskem. Dunaj, 14. februarja. Pri današnji avdijenci grofa F ej er varyj a se je sklenil razpust ogrskega državnega zbora. Baron Fejer-varv pa še ostane na Dunaju ter bo jutri najbrže zopet prišel k cesarju, da se določijo odredbe za razpust parlamenta in za brez-parlamentarno vladanje. Cesar izroči ministrskemu predsedniku tri lastnoročna pisma: z enim se skliče ogrski državni zbor na ponedeljek, 19. t. m., z drugim se državni zbor razpusti, as tretjim se imenuje general Nviri za kraljevega komisarja ter se mu dajo nakazila, kako mu je postopati, ako bi hotela opozicija protestirati proti razpustu ali ako bi hotel kateri poslanec govoriti. Budapešta, 14. februarja. Posl. Kossuth je rekel deputaciji meščanov, ki mu je prinesla diplomo častnega meščanstva: *Ne povem vam nič novega, ako poudarjam, da pridejo Časi, ko bodo poslanci in komi-tati obsojeni k molčanju. In potem bo dolžnost vsakega Ogra, se udeležiti obrambe domovine. S tem ni rečeno, da bo moral vsak Oger zgrabiti za orožje, temuč da bo vsak Oger trdnjava patrijotizma in pasivnega odpora." „Budapesti Hirlap" je prinesel malo verjetno vest, da je rekel cesar nekemu politiku: „Jaz ne morem glede armadnih zahtev niče- sar storiti zaradi svojih za-vernikov.1* Carinski konflikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Belgrad, 14. februarja Ministrski predsednik je baje izjavil : „Vlada odstopi, kakor brž se dožene sporaznmljenje z Avstro-Ogrško; na to pa ne bo treba več dolgo Čakati." Dunaj , 14. februarja. Poslanik dr. Vuie je takoj pri svojem prihodu na Dunaj predložil ministru Groluchovrskemu noto 9rbske vlade o novih predlogih srbske vlade. — Tudi poslanik dr. Milovano v ić ostane toliko Časa na Dunaju, da se sklene začasna trgovinska pogodba s Srbijo. Belgrad, 14. februarja. Prva brzojavna poročila, ki jih je poslal dr. Vuić z Dunaja o svojem razgovoru i ministrom zunanjih zadev, so napravila v Belgradu ugoden vtisk. Trgovinska pogajanja se kmalu obnove, a meja za uvoz v Avstro-Ogrsko se zopet otvori najbrže že jutri. Sultan in knez Ferdinand. Sofija, 14. februarja. Sultan je po Munir paši zopet zelo ljubeznivo povabil kneza Ferdinanda v Carigrad, češ, da bo mogoče ustno poravnati vse preporne zadeve in ne-sporazumljenja. Z ozirom na javno bolgarsko mnenje pa bo knez skoraj gotovo tudi to povabilo odklonil. Japonski dolgovi. London, 14. februarja. V japonskem parlamentu je finančni minister povedal, da znašajo dolgovi za vojsko 1822 milijonov, drugi državni dolgovi pa 575 milijonov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. februarja. Dopolnilna volitev za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani je razpisana na dan 21. februarja. Opozarjamo vse interesente na uradni razglas. Volitve v medvodski občini se bodo vršile prihodnji teden od 20. do 25. svečana — tedaj celih 5 dni. Ko smo brali o „ lepih" volitvah v Knežaku, prišlo nam je neho-toma v misel, da tudi našemu Smovcu in Pomaran;arju gre slavno c. kr. okrajno glavarstvo s polnim parom na roke. Že reklamacije so tako reševali; da vemo že naprej, da gresta Smovc in Cron roko v roki proti pošteni stranki, ki hoče strmoglaviti Smovca in vso klerikalno bando. Tako se je rešila reklamacija proti volilni pravici ljubljanskega škofa popolnoma v klerikalnem duhu. Ljubljanski škof bode pri občinskih volitvah v Medvodah dvakrat volil in sicer v I. razredu kot lastnik (oziroma uživalec) škofijske graščine v Groričanah in v HI. razredu kot zasebni lastnik neke bajte, Moj stroj pa je tako narejen, da bo mogoče morje samo vporabiti kot gonilno silo. Moj stroj bo vzdigoval vodo morsko v posebni cevi do vrha jambora • od tam bo padala po drugi cevi doli s tako močjo, da bo ta vodna sila popolnoma zadostovala in nadomestovala premog." Starec je vzel z mize nekaj papirjev, na katerih so bili narisani različni projekti in jih je začel razkazovati in razlagati svoji hčeri. Ada ni več poslušala. Sklonila je glavo na svoje šivanje in vroče solze so ji zalile oči. Njene trepetajoče ustne so obupno šepetale: ^Zblaznel je ; popolnoma je zblaznel." Bridka čuvstva so ji prevzela srce, a premagovala je samo sebe in delala skoro do jutra, vedoč, da mora s svojim delom živiti apatično mater in o milijonih sanjaj o čega blaznega očeta. Zavedala se je, da je v hiši žalosti najnesrečnejše bitje in ko jo je končno utrujenost premagala in je legla na svojo posteljo, je imela le eno željo — da bi se nikdar več ne prebudila. — — — Le malo ur je spala Ada, ko jo je prebudil ropot v stanovanju v višjem nadstropju. Karlo je bil začel s pripravami za svojo slavnost. Pri Zidu si je bil izposodil vse, česar je potreboval. V Prosenovi sobi je obesil svojo veliko sliko, ki je obsegala pol stene, in o kateri naj bi ta dan povabljeni prijatelji izrekli svojo sodbo. Razobesil je pa po stenah tudi še mnogo drugih, še vedno ne prodanih slik in skic, tako da je imel Pro-sen vtisk, kakor da se nahaja v kaki galeriji slik. Tudi svojo lastno sobo je dal Karlo izprazniti. V to sobo je postavil dolgo mizo. Tu naj bi bila večerja, na katero je povabil svoje prijatelje. Ko je bilo delo končano, je bil Karlo sam s seboj jako zadovoljen. Res, da mu je Žid za posojeno pohištvo precej računal, ali posodil je samo elegantne, četudi ne nove mobi 1 i j e in snežnobelo namizno perilo, tako da je vse izgledalo jako gosposko in distingvirano. Večerjo je bil Karlo naročil v bližnji gostilni, dobro večerjo in mnogo pijače. Ko so bile vse priprave končane in užgane izposojene svetilke, je Karlo se svojo toaleto spravil v red, potem pa si uŽgal cigareto in zadovoljno vzdihnil: „Zdaj lahko pridejo!" (Dalje prih.) ki je poleg graščine. To bistroumno razsodbo ima na vesti okrajno glavarstvo v Ljubljani. Po tej praksi bi lahko vsi večji posestniki po dvakrat volili v različnih razredih. Ta razsodba je gotovo salamonska. Taka je pravica pod vlado Jegliča in Schwarza! Čuje se tudi, vsaj tako trdi preški župnik Brence, da bodo duhovniki volili za-se v I. razredu, potem pa v obeh razredih za župnišča, kaplanijo, podružne cerkve itd. Sorski kaplan bode tako nad desetkrat volil. Ravnotako preški in sv. katarinsjd župnik. Volilna komisija je izvoljena iz samih zagrizenih pristašev Smovca in Pomarančarja. Našega niso nobenega poklicali v komisijo. Kraj volitev je razpisan v Preski, ki je ravno na periferiji občine in to v vasi, kjer je vse klerikalno. Naši volilci bodo imeli hoditi na volišče po 2—1*/-ure, ko bi tako imeli vsi volilci po 3/4 ure, če bi se v sredi občine vršila volitev. Tako gredo na roko županu, kije znan, da je že delal razna hudodelstva. Za boljše umovanje, kako stoje Šance, naj služi še dejstvo, da se teh volitev udeleži štirinajst duhovnikov. Kaj hočete še veČ V Vkljub temu imamo trdno upanje v zmago! Kako bode volilni komisar postopal, poročali bo-demo vestno, brez pretiranja, a že iz gorenjih podatkov se vidi, kake pojme o zakonu in o pravici ima deželni predsednik Schwarz. — Vprašanje o glagolici se resi neugodno* Kakor znano, so se lansko pomlad sešli slovenski in hrvatski škofje v Rimu, da se z Vatikanom posvetujejo glede glagolice. Seveda je bilo to vse radi lepšega in da se Slovencem, predvsem pa Hrvatom, ki zahtevajo glagolico po svojih cerkvah, nasuje peska v oči. Ker mesece in mesece ni bilo iz Vatikana nobene vesti, kako se je zasukalo glagolsko vprašanje, so začeli svobodomiselni listi, hrvatski in slovenski, drezati, kaj je pravzaprav s to rečjo. In oglasili so se klerikalci, med njimi tudi ljubljanski „Slovenec", naj vendar ne vlačimo stvari v javnost in politiko, kerv tem vprašanju odločuje edinole sv. Stolica, kateri se mora vsak veren katoličan klanjati, ker bo stvar resila tako, kakor se mora resiti in nič drugače. Molčali smo. Vatikan pa le ni dal od sebe nobenega odloka. Dalmatinski poslanec dr. Dulibić je nato 18. decembra 1. L interpeliral v dunajskem državnem zboru, kaj je z glagolskim vprašanjem in minister za bogočastje je izjavil, da vlada nima s tem nič opraviti, ker to je notranji posel cerkve. Minula sta skoraj dva meseca od takrat in še nismo vedeli, kako stoji glagolsko vprašanje. Predvčerajšnje klerikalno „Hrvatstvo" pa prinaša članek v katerem napada avstrijsko vlado, da se je brigala za glagolico, seveda tako, da bo to vprašanje rešeno neugodno za Hrvale in Slovence. Dokaza, da so ti napadi osnovani, pa ne navaja nobenega. H koncu pa pravi: „Uzsliedi li iz Rima riešenje nepovoljno za glagoljicu, odgovornost će za to nositi u prvom redu austrijska vlada". Iz teh besedi se mora čitati med vrstami, da hrvatski klerikalci vedo, da se glagolsko vprašanje reši neugodno za nas; da pa ne pade na Vatikan tolika krivda, skušajo to zvaliti na avstrijsko vlado, dasi so nekaj mesecev preje z vso jasnostjo trdili, da v tem vprašanju odločuje edinole sv. Stolica. — Reši nas duševne teme, o Gospod! Ni je blaznosti, ki bi je naše verno ljudstvo ne uganjalo! Človek bi mislil, da je na tem polju še kaj nemogočega! Pa je resnica, ničesar ni nemogoče! Zadnjič enkrat je bil škof v Crngrobu ter opravil tam sveto opravilo. Ker v propovedi niti zabavljal ni, bi o tem ne pisali; tudi je škof na tem, o čimer hočemo poročati, nedolžen. Nikaka krivda ga ne zadeva. To bodi pribito! Vzlio temu je gola resnica, kar tukaj pišemo! Med propovedjo je bil škof, ki se pri taki priliki tudi v spovednici brez vsake potrebe mnogo trudi, precej bled, in neka histerična pobožna ženska si je v glavo vtepla, da je moral škof po pridigi malo iz cerkve stopiti, in ker ni bilo drugega prostora, sto- pil je nekam za cerkev, ali za stolp, ter moral plačati davek Človeški naravi, kateremu davku se ne odtegneta niti cesar, niti papež. Če bi kaj takega res bilo, bi to ne bila nikaka nesreča, ker se ravno vsakemu pripeti. Komaj pa je dotična ženska raznesla neokusno vest po vaseh, so pričele ženske, mlade in stare, kar dreti k crnogrobski cerkvi. Z mesta, kamor je bil škof med opravilom baje stopil, so z največjim navdušenjem potrgale suhljasto travo, in sedaj je vsaka ponosna na to, če ima v svoji mašni knjigi šopek trave, ki je bila baje na tak Čuden način blagoslovljena! Tako se je zgodilo v letu tisoč devetsto in šestem po rojstvu našega Z veh carja. Da bi se nas Bog usmilil! Vse „sveto". Naši duhovniki so vpeljali pri ljudstvu, da se imenuje marsikaj „sveto", kar v resnici ne potrebuje tega pridevka. Tako beremo v „svetem" katekizmu o „sveti" maši, „svetem" rožnem vencu, „sve-tern" misij onu, „svetih" čednostih, kakor „sveti" pobožnosti, „sveti" ponižnosti, n sveti" usmiljen osti, „sveti" potrpežljivosti itd. Vse „sveto"! In zakaj to? Da se v ljudeh vzbudi toliko več „svete" pokorščine in „sve-tega" spoštovanja ter „svete- vdanosti v „svete" duhovniške besede. Pripominjamo, da duhovniki med seboj nikdar ne govore o „sveti" maši, ampak vedno le o maši in v misalu stoji dosledno : missa in hono-rem saneti . . . — Šolske vesti. Ga. v oh ni c- Mikota, učiteljica v Cerkljah, je dobila zaradi bolezni dopust in pride na njeno mesto kot suplentinja ab-solvirana otroška vrtnarica gdč. M a-rija Fischer. — Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „Dramatičnega društva" se nam piše: V petek, dne 16. februarja, se ponavlja prvič na prvi predstavi sijajno uspela opera „Poljski žid". V nedeljo, dne 18. februarja, boste dve predstavi. Popoldan se vprizori tretjič izvirna šalo-igra s petjem „Cigani" kot ljudska predstava ob znižanih cenah, zvečer pa pride na vrsto prvič na slovenskem odru francoska drama rLukre-cija Borgia", ki jo je spisal francoski pisatelj Victor Marie Slugo. Naslovno veliko vlogo igra gospodična S p urna, glavne moške vloge pa so v rokah gg. Dobrovolnega, Dra-gutinoviča in Nučiča. Pripravljajo se: opereta „D on Cesar", opera „Tosca"; dramsko osobje pa študira igre: „Tuji kruh", „Babje leto", „Avt omobilist* ter izvirno slov. dramo „Staroslova hči". — Bela reduta obeta — sodeč po pripravah in po vsestranskem zanimanju zanjo — nadkriliti vse dosedanje predpustne prireditve v Ljubljani. Redutnemu odseku je znanih že cela vrsta jako okusnih in zanimivih skupin, in dasi je pustni torek^e daleč, se deluje vsestranski in neprenehoma v prospeh lepe zabave v velikem stilu, ki naj dostojno zaključi letošnji pustni čas. Geslo „bela reduta" je gotovo zelo prikladno in omogocuje iznajdljivi fantaziji jako širok delokrog. Beli značaj večera naj se kolikor mogoče varuje, maske in kostumi naj bodo po možnosti beli, bele tudi krinke in pokrivala; dame, ki se ne maskiraj o, naj pridejo v beli toaleti; gospodje, ki pridejo črni, naj si omislijo to ali ono belo znamenje, belo cvetko, bel trak, kokardo i. t. d. Taki znaki se bodo dobivali tudi na večer redute pri vhodu. Poletni in lawn-teimis-kostunii so za poset bele redute zelo prikladni, tako za dame kakor za gospode. — Tudi beli ton gorenje dvorane „Narodnega doma", ki je v vsakem oziru za ples priprav-nejša in elegantnejša nego spodnja, utegne celotni vtisk prireditve povzdigniti. Za dekoracijo stopnjišča in številnih stranskih prostorov so priprave v najlepšem tiru. — Muzejsko društvo za Kranjsko bo imelo svoj občni zbor v petek lb\ februarja ob šestih zvečer v konferenčni sobi prve državne gimnazije v Ljubljani. — Občni zbor ljubljanskega učiteljskega društva z običajnim sporedom bo v sredo, dne 21. t. m, ob osmih zvečer, v posebni sobi pri „Novem svetu", na Marije Terezije cesti. K obilni udeležbi vabi odbor. --- Ljubljansko učiteljsko društvo ima vsako sredo prijateljski večer v gostilni pri „Novem svetu" na Marije Terezije cesti, v posebni sobi pri vhodu na levo. Prijatelji in gosti dobrodošli! — Na občnem zboru krajne skupine poštnin uslužbencev v Ljubljani so bili izvoljeni v odbor ti-le gospodje: Avgust Jeršek, predsednik; Ivan Kpšenina, podpredsednik; Avgust Heuffel, bla- gajnik; F r Zupan, tajnik; Karel Ceh, knjižničar; An t. Valentin, P. Primfiar, M. Bončar, O rosi. Eržen, A. Grill, A. Senegač-nik, A. Šega, Fr. Plaaar, Pr Kristan in J. Svetlič, odborniki; Anton A Znak, M. P u ž a n in A Ravnikar, pregledniki. — Odbor »Pevskega kluba c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev V Ljubljani14 vabi svoje člane k družinskemu sestanku, ki se vrši v nedeljo, dne 18. svečana 1906 ob štirih popoldne v društveni sobi Rimska cesta št. 4. — Plesni klub „Sloga", obstoječ iz ožjega uradniškega kroga priredi v soboto, dne 24. t. m. v čital-niški dvorani „Narodnega doma" svoj plesni venček. V par dneh se razpošljejo vabila. Klub je odmenil eventualni Čisti prebitek družbi sv. Cirilu in Metoda, radi česar se nadeja obilo udeležbe. — Javno predavanje. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v soboto, dne 17. t. m. ob 9. un zvečer v dvorani „Mestnega doma" javno predavanje. Predaval bode g inženir J. Turk. Tema: „Crtice iz kemije vsakdanjega gospodarskega življenja Gospod predavatelj bode razložil izdelovanje raznovrstnih vži-gal, sveč, petroleja, sladkorja itd. ter pokazal tudi tvarine, iz katerih se posamezni predmeti izdeljujejo. Predavanje je velezanimivo za vsakega ter se vsled tega nadejamo obile udeležbe. Vstop prost. — Shod rokodelcev. Nedavno tega so na Dunaju zborovali kon-fekcijonarji in tovarnarji, ki izdelujejo razne obrtne izdelke ter so odločno protestirali, da bi se sprejela taka naredba, ki bi konfekcijonarjem in trgovcem z narejeno obleko, čevlji in drugimi izdelki prepovedala jemati mero in popravila, kt> njso izuČeni rokodelci. Uvideli so. da bi bila taka uredba v korist le malim obrtnikom in to hočejo na vsak način preprečiti. Sklicali so že razne protestne shode in se je podala deputucija k trgovskemu ministrstvu prosit, da naj se taka naredba nikakor ne uveljavi. Posebno umevno je, da ob tak: priliki tudi obrtniki ne držijo rok navzkriž in M začeli sklieavati tudi protestne shode, in sicer dne 24. septembra in 13. decembra na Dunaju in velik tak shod se je vršil te dur v Lincu. Tudi ljubljanski krojači in čevljarji priredijo chV 4 m are a v veliki dvorani „Mestnega doma'* enak shod, na katerem boae poroČel *votnik-trgovske in obrtne zbornice, načelnik zveze krojaških ~ --© ? * na Dunaju g. AVegl-Leckl, i gorski Slove- nec, ki pa biva že v 19B& stalno na Dunaju. Že danes »r opozarja rst samostojne krojače, šivilje inčevljar-ske mojstre iz Ljubljane, kakor tud z dežele, ter k tem obrtom pripadajoče pomočnike, da se v čim večjem številu udeleže imenovanega shoda, ter da odločno protestujejo proti sklepom konfekcijonarjev in tovarnarjev. Opozarja se pa tudi gospode državne poslance, orez razlike strank/ na ta shod, ker pride v kratkem v našem tlržavnem zboru na vrsto preosnova obrtnega reda in je treba da so gospodje državni poslanci o stvari dobro poučeni, da bodo tem lažje zastopali interese malega obrtnika. Dnevni red in čas zborovanja se bode naznanil pravočasno vsem prizadetim krogom — Živinska bolnica in pod-kovska šola v Ljubljani. Preje i smo naslednji dopis: Na Poljanski cesti nasproti zgradbi nove velike domobranske vojaščniee stoji nizko zamazano poslopje, na kojega pročelju se bere: K. k. Landw. (resell., Ver-suchshof u. Thierspital — Vrt c. kr kmet. družbe in živinozdravnišnica * Prejšnja leta — to je pred kakima 20 leti - je bila bolnica še ▼ dobrem stanju, obisk je bil povoljen. v hlevih vedno mnogo pacijentov in tudi v kovačnici polno dela. Danes se je \ u temeljito spremenilo. Bolnica je le le bolj po imenu, poslopje je napol podrto, zamazano, dvorišče kmetska gmajna! Hlevi niso podobni hlevom kake bolnice; kovaČnica in prostor za kovanje konj se v 50 letih menimo ni prav nič popravil. 0 kakih higije-ničnih napravah ni ne duha ne sluha.' In to se še dandanes imenuje živinska bolnica! Ironija! V tem poslopju je podkovska šola in se tudi poučuje u ogledovanju mesa in živine. Res, tj učenci se morajo gotovo veliko in lepega naučiti v tem podrtem zastarelem in umazanem zavodu. Le čuda, da hoče še učitelj podkovstva tam stanovati. Kmetijska družba kot lastnica živinske bolnice je uvidevši, da tako dalje ne gre in ker sama ne more utrpeti vseh stroškov, kratko-malo sklenila, da, ako se ji ne da zadostne podpore za popravo in vzdrževanje celega zavoda, vse opusti in proda. Sele zdaj je dež. vlada na predlog c. k. ministrstva, kateremu mora biti največ na tem, da se vzdržuje dobra podkovska Šola, da ima za časa mobilizacije dobro podkovane konje, skhcala enketo in povabila zastopnike dež. odbora, kmet. družbe mestne občine ljubljanske Kakor o čuli. so bili v enketi stavljeni -i predlogi, govorilo se je za in ti razpustu živinske bolnice — Olgo debatiralo, a malo sklenilo! ■bena korporacija nima pravega velja, da bi to reč v roke vzela, ker ba bode, ako se bolnica obdrži, te-eljite poprave, da se bode vsem flanasnjim higijeničnim in veterinar-0X zahtevam ustreglo, kar bo stalo celiko denarja! Vprašanje pa nastane: $ li bode danes v Ljubljani tudi ^utirala zgradba živinske bolnice, bolnice, ki mora biti opremljena z f56nii potrebnimi modernimi pripo-počki?! Dvomimo, ker za to je Ljubrana premajhno mesto. Pri enketi se paČ sklenilo, da se bolnica obdrži, 1 kako bodo to storili, kje denar tJ., to vse je pa še nerešeno. Res, ia se je predložil neki načrt in stroškovnik, a menimo, da se je vse to jelalo na medvedovo kožo. V proračun stavljena vsota za popravo bolnice niti pribUžno ne bode zadostovala, ker se ni pomislilo, da se sedaj jradi nasproti bolnici velika vojaščnica 31 je dvomiti, da bi mestna občina jovolila iz stavbenskih ozirov tu ob Poljanski cesti kaj krpati staro podrtijo, posebno se, ker so ob cesti hlevi in kovaČnica. Pri enketi se je tudi določilo, da se vodstvo živinske bolnice in podkovske šole izroči živino-»dravniku. Poleg plače bi živinozdrav-nik tudi stanoval v bolnici, ker bolnica brez stalnega živinozdravnika je nezmisel. Kako pa to storiti? V stari bolnici je nemogoče dobiti stanovanje sa vodjo-živinozdravnika, novo poslopje se pa ne more graditi, ker ni denarja. Kaj torej ? No. za sedaj si hočejo tako pomagati, da provizorično nastavijo živinozdravnika. ki bi to vse vodil, ali stanovanja bi ne imel r bolnici. Iz tega pa ne bo nič. Toliko let je že vse provizorično in sedaj se hoče zopet pomagati s pro-nzoriČnimi naredbami. Kaj pa pomaga bolnica brez stalnega živinozdravnika? Ali bo stranka, ki pripelje v bolnico nevarno obolelo živino, kjer je treba hitre pomoči, šele v mesto letela živinozdravnika iskat? In naj bo to se ponoči! Že samo iz tega se vidi, ia s tako reorganizacijo ni prav nič pomagano. Ako hočete obdržati živinsko bolnico, je neobhodno potrebno, •ia se poleg temeljite poprave nastavi v bolnici izkušen živinozdravnik, ki bo obenem vodjo celega zavoda in ki bode tudi stanoval v bolnici. Drugo osobje bi ostalo, kakor je sedaj. Le tako bi se dalo kaj zdravega napraviti in uverjeni smo, da občinski svet ljubljanski, ki je pred nekoliko leti obljubil podporo 5000 K. bode ial to vsoto le, ako se bolnica v tem smislu reorganizuje, ker le tedaj bi imela ta kaj pomena za mesto. Podkovska šola in pouk o ogledu mesa in živine so reči, za katere mesto nima nic skrbeti, za to so druge korporacije tu: država in dežela! Le ako bode dalo niinistrstvo zdatno podporo za popravo in vzdrževanje bolnice in podkovske šole, se bo dala ^vršiti reorganizacija tako, da bosta fce . postali v resnici vzoren zavod, od katerega bode imelo mesto, dežela in država res kaj koristi! 0 ponesrečenem stotniku PodUpnikn se nam poroča, da se mu je stanje v toliko zboljŠalo, da je ftada. da popolnoma okreva, ne da bi bilo potreba, mu amputirati nog. O iiezgodi, ki ga je zadela, se nam javljajo te-le podrobnosti: Stotnik Pod-lipnik se je pretekli teden odpeljal iz Ljubljane z namenom, da bi napravil, kakor že večkrat, izlet na Radeško sedlo. Na potu tjakaj ga je dobila barja, da je moral iskati zavetja v neki planinski koči. Ker je bil ves premočen, je suzul čevlje in se zakopal v seno, nahajajoče se v koči. Ker vihar ni ponehal, je ostal v tej koči dva dni. Ko je burja prenehala, se je aotel vrniti v dolino. Ker pa ni mogel obuti čevljev, ki so se mu za-sušili, se je napotil bos proti Podkorenu, kjer je doma. Po hudem naporu se mu je posrečilo priti v obližje domaČe hiše, kjer se je onesveščen sgrudil na tla. Onesveščenega so našli sorodniki in ga prenesli v hišo. Poklicali so dr. Ti carja iz Kranjske gore, ki je storil vse, da reši ponesrečenca. In če bo stotnik Podlipnik okreval, bo to v prvi vrsti zasluga drja. Tičarjeva. — Svarilo« Kakor se nam poroča, prištevati je Holandsko banko iHolandsche Crediet-en Voorschot-bank« v Amsterdanu, Centuurbaan 308, k onim pedjetjem, ki se bavijo 2 razposiljatvijo srečk sumljivih vrst i& si prizadeva raztegni ti* svoj goljufivi delokrog celo po deželah avstro-°grske, osobito po Nižje Avstrijskem Dunaju) in Galiciji. Z ozirom na to početje opozarja se občinstvo na °iaenjeno banko kar najresneje. -- „Ilirski Sokol" v Ilirski ^Strici priredi v nedeljo, dne 18. t. v prostorih hotela „Ilirija" veselo s plesom. Vstopnina za Člane: oseba 1 K, obitelj 3 oseb 1 K 50 v; 2a nečlane: oseba 2 K, obitelj 3 oseb ^ K. Vstop k veselici je d o v o -j «u le proti izkazu vabila kot legitimacije. Pri plesu kakor v premorih igrajo „Šrameljni* gospoda J. Rulfa iz Opatije. Toaleta prome-nadna. Preplačila v društvene namene se hvaležno sprejemajo. — Mesrečl. Na Premu je zlomil kamen obe nogi pri kopanju vodnjaka posestniku Janezu Gašper-š i Č u št. 35. — Ne&reČa. Po svoji neprevidnosti je prišel med jermene parne žage Franc Žnideršič (Gnzjov) v Ilirski Bistrici. Revežu je stroj strgal popolnoma obleko raz telesa, polomilo mu je vsa rebra in roko, ker je bil tudi notranje težko poškodovan, je nekaj ur po nesreči umrl. Sodna preiskava je dognala, da ne zadene lastnika niti najmanjša krivda. —- Uboj. V torek dopoldne je delavec Fran Gorta v HruŠici na Gorenjskem svojo gospodinjo Marijo JekliČ, ki ga je že večkrat tožila, s pivovo steklenico trikrat tako po glavi udaril, da se je zgrudila in v eni uri umrla. Gorta se je sam javil sodišču in povedal, da je izvršil uboj v jezi in pijanosti in da ni imel namena JekliČevo ubiti. — Kdaj se otvori nova železnica? Proga Sv. Lucija—Gorica in Jesenice—Bohinjska Bistrica se otvori tekom 2 mesecev, druge pa ali 1. julija ali 18. avgusta t. L, pri čemer prihajajo v poštev zlasti zgradbe pri Sv. Andreju v Trstu. — Dopolnilna volitev v okr. zastop slovenjegraški iz skupine veleposestva namesto ranjkega Ro-gine se vrši v soboto 17. svečana ob 9. uri dop. Somišljeniki-volilci naj se zanesljivo udeleže te volitve. — Po glavi tepO učitelji otroke na celjski deški nemški ljudski šoli, da se dečkom poznajo brazgotine od udarcev po več dni. Ne vemo, eakaj bi bilo to dobro in koristno, ker je drugače kažnjivo! — Vodja ponarejalcev denarja pred sodiščem. Kakor smo že včeraj poročali, se je pričela pred celjskimi porotniki razprava proti Pavlu K e kiču, ki je obdolžen, da je v Clevelandu v Ameriki bil na čelu družbe, ki je ponarejala avstrijske 20kronske bankovce. Včeraj se je razprava preložila, da se zaslišijo še razne priče, ki niso bile zdaj povabljene k obravnavi. Kakor se je včeraj dognalo, je bil K e ki Č v Ameriki v zvezi z zloglasnimi vlomilci in izvršil več vlomov, vsled tega znaša njegovo premoženje okoli 500.000 K. — V Bočni pri Gornjem grada je bila dne 9. t. m. volitev občinskega starejšinstva. Izvoljen je bil županom g. Anton Levar, po dom. Rjaveč; svetovalcem pa: g. Ivan Zagožen v Bočni, g. Martin Čire j v Rad-mirju, g. Ivan Glojek v Krašah, g. Martin Slapnik v Rovtahing. Anton Kranj c v Slatini. — Nezgoda. Na postaji Mislinju pri Slovenjem gradcu se je zvrnil z deskami naložen težak voz na Karla 1 r š i č a, posestnika v St. Lenartu, in ga tako poškodoval, da je mož drugi dan umrl zaradi operacije. Iršic je bil odločen narodnjak. — Čitalnica v Ljutomera javlja, da si je izvolila pri svojem rednem občnem zboru dne 2. svečana 1906. sledeči odbor: predsednik: g. dr. Karel Grossmann, odvetnik v Ljutomeru; podpredsednik: gosp. Alojzij Vršič, trgovec v Ljutomeru ; tajnik: g. Fran Čeh, učitelj v Ljutomeru; blagajnik: gospod Ivan Kryl, realni učitelj v Ljutomeru ; knjižničar: g. Rudolf D o-stal, učitelj v Ljutomeru; odbornika: g. Janko Karba, učitelj v Ljutomeru in g. Martin Karba, sedlar v Ljutomeru. Namestniki: g. Fran S tanj k o, tržanski sin v Ljutomeru, g. Peter Veselic, brijač v Ljutomeru, g. Janko Horvat, slikar v Ljutomeru. — Zaradi bede so je obesil v Gorici 51 letni Franc B r a n d o 1 i n. Bil je doma iz Kormina. — Požar je napravil v Stračicah pri Gorici lesnemu trgovcu Sternu škode 3000 K, ker mu je uničil shrambo za sode in les. Posestniku PeČniku v Djekšah na Koroškem je pa ogenj uničil 70 ovac in 2 konja ter mnogo krme, žita in orodja, ko je bil gospodar s sinom na svatbi. — Štrajk Uoydovih kurjačev in mornarjev v Trstu traja vedno dalje in vodje štrajka pozivajo delavce, naj štrajkajo do skrajnosti. ŠtrajkujoČi so se izjavili solidarnim s stavkarji na Reki družbe ogrsko-hrvatske. Da ne zastane vse delo, si pomaga Lloyd s turškimi kurjači in mornarji, kakor tudi z onimi vojne mornarice. — Nos SO zmečkala mehaniku Vincenciju Cekin iju v Trstu železna vrata, ki so se zaprla z vso silo in se Cekini ni o pravem času umaknil. — Mlad zapravljivec. Neki vajenec neke tržaške tvrdke je izterjal pri dolgujočih strankah 18 K, od katerih je po raznih gostilnah zapravil 2 K. Dečko je premišljal na vse načine, kako bi te 2 K nadomestil, a nič pametnega mu ni padlo v glavo. Šel je k puškai ju. si kupil za ostalih 16 K samokres s patronami in se sprav U v park pred kolodvorom, kjer si je hotel pognati kroglo v glavo. O pravem času ga je pa še našel stražnik, ki je mladega kandidata za oni svet odvedel k njegovim staršem, od-vzevši mu samokres. — Cigani ponarejale! denarja. V Devi na Ogrskem so aretovali cigansko tolpo, ki je ponarejala 20 kronske bankovce. Dobili so jih v zalogi 2700. — Volkovi v BosnL V okolici Jabuke in Mežice v Bosni se je pojavilo veliko volkov, ki ob belem dnevu hodijo okoli hiš in hlevov. Škode vendar še niso napravili posebne. — Župnik na obtožni klopi radi umora« Z ozirom na obravnavo radi umora ŠtajerkeAne Rančigaj v Zadru se nam zdi umestno, da še navedemo nekatere markantne izpovedne prič, ia katerih bo razvidno, kako naravnost čudno razsodbo so izrekli porotniki v Zadru glede obtožencev župnika Tomaševiča in njegove ljubice Antonijete Ostric. Orožniški postajevodja Kalaj žič je pričal, da mu je Kojo Bogunović, ki je bil nekaj časa skupaj zaprt v preiskovalnem zaporu z obtožencem Širno Kova-čevi^em, pripovedoval, da mu je Kovačevu- v ječi, ko sta se pomenkovala o svojih slučajih, priznal, da je ubil Ano Rančigaj, ki bi bila sicer še danes živa, ako bi se ne bila vedno spravljala nazaj na Štajersko. Antonij eta Ostric mu je obetala 2000 kron in da bo skrbela za njegovo rodbino, ako starko ubije. Kovačević je hotel starko vreči pri Murvici z mosta v vodo, toda Antonijeta s tem ni bila zadovoljna. Onega dne, ko je župnik Tomaševic odšel v Posedarje, mu je Antonijeta rekla med 8. in 9. uro zjutraj: „Danas udri! Ako nećeš ti, drugi če!u Okoli enajstih gaje poklicala k sebi Ana Rančigaj, da bi mu dala krompirja. Oje odšel k njej in jo odzadaj s polenom udaril dva ali trikrat v tilnik. Starka je padla na tla in klicala „Simon, Simon !u Nato jo je znova jel biti. Ko je jela curkoma teči kri, se je prestrašil in od-hitel k Antonijeti, ki ga je vprašala: nAli je že gotova?4' Da, je odgovoril on. Nato ga je napotila, kako naj starko prenese in uredi hišo. Ko je potem po Antonijetinem navodilu prinesel starko iz sobe v pritličju v njeno sobo v II. nastropju, je zaprl vrata odznotraj, skočil skozi okno in odhitel v Oštrićevo hišo. Tu je spre-oblekel krvave hlače in vr^el krvavo poleno med krompir v shrambi. Nato se je zopet vrnil v župnišČe in umil pod v sobi in stopnice, kjer so se nahajali krvavi sledovi. — Priča Kalaj žic je z ozirom nato Bogu-novićevo izpoved na večar istega dne odšel z orožnikom Kraljem v župnišče in res našel v shrambi med krompirjem krvavo poleno, s Čimer je bilo dokazano, da je Bogunović govoril resnico. Nato je bil zaslišan Bogunović sam, ki je izpovedal isto, kar je žeprejepri-znal orožniku Kalaj žicu. Orožnik K nap p je izpovedal, da mu je jetnik Buchofer, ki je bil takisto skupaj zaprt s Kovačevićein, pravil, ko ■ ga je gnal iz Zadra v zapor v Budje-! jevice, da mu je Tomaševic pri-! znal, da mu je neka ženska ob* ; ljubila 2 000 kron, ako umori , Ano Rančigaj. Iz teh izpovedb je je pač jasno razvidno, kdo je naroČil I umor, če pa porotniki tega niso uvideli, potem je to dokaz, da so slepi ali pa pristranski. Sodni dvor je stavil porotnikom tale vprašanja: 1. Ali je S. Kovačević namenoma in po tujem naročilu umoril Ano Rančigaj? 2. Ali je župnik Fran Tomaševic nagovoril Kovačevića, da umori Ano Rančigaj? 2. Ali je župnik Tomaševic odpotoval s tem namenom, da da priliko, da se izvrši zločinstvo ? 4. Ali se je on trudil, da se prikrije zločin? 5. Ali se je protizakonito polastil iz poštnega nabiralnika tujega pisma? 6. Ali je Antonijeta Oštrić nagovorila Kovačevića, da umori Ano Rančigaj in 7. Ali se je ona trudila, da se prikrije zločin? Porotniki so na prvo vprašanje soglasno odgovorili z „dau, to je, da je Kovačević umoril starko po naročilu druge osebe, vsa druga vprašanja so pa izvzemši 5. in 7. vprašanje zanikali. Ta pravorek porotnikov je izzval med občinstvom živahne komentarje. V dvorani je nastala splošna nevolja. Človeka kar zbode v oči nelogičnost te porotniške razsodbe. Kako je mogel biti sluga obsojen radi umora na prigovarjanje drugih oseb, oproščeni pa oni, ki so mu edino mogli k temu prigovarjati? Ako pa sluge ni nikdo nagovarjal k umoru, potembi se morali obsoditi samoradi ubojstva. Kako je mogla biti Antonijeta obsojena radi poskusa, prikriti zločin, župnik Tomaševic pa oproščen? Ako bi njej imelo biti jasno, da se je dogodilo hudodelstvo, ko je videla staro Rančigaj krvavo na tleh, bi moralo to biti še tembolj jasno župniku To-maševiću. Splošna nevolja je zavladala, kakor se poroča iz Zadra, zlasti med sodniki in odvetniki, ki so bili prisotni pri obravnavi, radi te naravnost nečuvene porotniške razsodbe. Ker se je prijavila ničnostna pritožba, ni izključeno, da bi se ne odredila Še nova razprava! — Tatvini« Hlapcu Janezu Go-rencu je bilo včeraj na Poljanski cesti v kovčeg vlomljeno in ukradenega 12 K denarja. Tatvine je sumljiv neki postopač. — Likarici Mariji Galjotovi je dne 12. t. m. neznan tat ukradel pred neko gostilno na Martinovi cesti za 6" K 80 vin. perila. — Jaretovana je bila včeraj služkinja Marija LukŠičeva, ker je pred nekaj časom neki svoji prijateljici v „Zavodu sv. Marteu poneverila za 6 K obleke. — V deželno bolnišnico so danes pripeljali Jožefa Gašperšiča iz Prema na Notranjskem, ker je padel in si zlomil levo nogo. — Delavsko gibanje. Včeraj sta se odpeljala z južnega kolodvora v Ameriko 2 Slovenca. V Heb so Šli 4, v Inom ost 15, v Ljubno 7, v Gospo sveto pa 11 Hrvatov. Na Koroško je šlo 10 šumarjev. — Izgubljene ln najdene reči. Sluga Ivan Mihler je izgubil bankovec za 20 K. — Dijak Ivan Milač je izgubil rujavo denarnico, v kateri je imel okoli 2 K denarja in vozni listek do Kranja. — Šolska učenka Ana Zadnikarjeva je izgubila bankovec za 10 K. — Hlapec Ivan Košak je našel telovadne hlače in jih oddal na magistratu. — Jugoslovanske vesti. „Ma-ćedonija i Maćedonciu. Ta znamenita knjiga, ki opisuje Macedonijo in Macedonce v geografskem, etnografskem in statističnem oziru in o kateri se je že v našem listu govorilo, je izšla te dni v Belgradu. Knjigo je spisal načelnik srbskega korespon-denčnega urada, Ivan Ivanić, ki je bil dolga leta srbski konzul v Ma-cedoniji in ki temeljito pozna zemljo in narod, ki biva v nji. Knjiga obsega 21 tiskovnih pol velikega formata in stane G dinarov. Naroča se pri knjigotržcu S a v i ć u v Belgradu. Kdor se zanima za veleinteresantno zemljo Macedonijo, naj poseže po knjigi! — Velikemu županu varaž-dinskemu, baronu Rubidu, so razni listi očitali, da je posilil v svojem uradu neko gospo Štefanijo Ja-kupić, vsled česar jo_ je zapustil njen mož; ker je nato Štefanija Jakupić barona Rubida tožila, da mora vzdrževati njo in njene otroke, jo je le-ta dal zapreti. Z ozirom na te vesti je zastopnik barona Rubida izjavil, da bo tožil „Novi List" in „Gross Oester-reich*. Kakor pa poroča „Gross Oesterrichu, si je Rubido premislil tožiti ta dva lista, ker bi bili obravnavi o teh tožbah na Reki, oziroma na Dunaju, Česar se pa Rubido boji, ker bi ga tukaj razkrinkali. Zato je Rubidov zastopnik tožil samo hrvatski humoristični list „Stefek z mustačiu v Varaždinu zaradi pesmi „Krivoprisež-nikuu in „Prešestniku", o katerih pesmih misli, da se tičejo njega — velikega župana. — To je junaštvo, tožiti tam, kjer se ve, da bo obtoženec obsojen, ako je kriv ali ne! — Tiskovna svoboda v Črni gori. Zadnja številka črnogorskega uradnega lista priobčuje v svojem službenem delu tiskovni zakon za kneževino Črno goro, v katerem se nahajajo tudi tele določbe: „Tisk je v Črni gori svoboden. Cenzura in denarna kave i j aste odpravljeni." Časopisje ni podvrženo nobenim administrativnim naredbam. Časopise in druge tiskane stvari lahko prepove državna policijska oblast samo v slučaju, ako se prepriča, da se v njih žali knez-gospodar, kneginja in vladarska hiša, da se napada zakoniti red prestolonasledstva ali da se meščani poživljajo na vstajo proti zakoniti oblasti, odnosno k dejanjem, ki so pod kriminalnim zakonom. Časopise, knjige, brošure, slike itd., ki niso prepovedane po tem zakonu, lahko svobodno vsak črnogorski državljan razpečava in razprodaja na javnih prostorih. V to ni potreba nobenega posebnega oblastvenega dovoljenja. — črna gora ima sedaj, kakor je iz navedenega razvidno, naprednejši in svobodnejši tiskovni zakon, kakor Avstrija! Naša država je pač v vsaki zadevi — „in orbe ultima" ! — Črnogorci in „Hrvatsko Pravo". Splitsko „Naše Jedinstvo" piše: „Hrvatsko Pravo" je nedavno tega napadlo Črnogorce, da so lopovi, da so ničvredneži in da so dobri samo za ropanje. Čujemo, da je ta Članek tako razžalil dva Črnogorca, da sta sklenila odpotovati v Zagreb in pozvati dr. Franka na dvoboj ali si na drug način poiskati zadoščenja." * Najnovejše novice. Proti pretepanju zakonskih žen je bil vložen v ameriški zbornici zakonski načrt, ki zahteva za take može javno izpostavljeuje in telesno kazen. Zakon je bil zavržen ter je pri tej priliki izjavil ženin Alioe Rooeevelt, da si neposredno pred vstopom v zakon ne upa glasovati za tako drastično kazen. Bivšemu francoskemo predsedniku Loubetu je poslal ruski car insignije Andrejevega reda v briljantin. — Zgorela je pivovarna G r i n-zinger na Dunaju. — Med plesom se je zrušil strop v kadetni šoli v Inomostu. K sreči se je to zgodilo med odmorom, ko so se vsi pari sprehajali ob stenah dvorane. Pol ure pred dogodkom je zapustil plesno dvorano nadvojvoda Ev gen. — Sest vseučiliŠČnih profesorjev so baje ustrelili 6. t. m. v varšavski trdnjavi. — Visoka starost. V Dun. Novem mestu je umrla trgovčeva žena J. S e h n e i d e r, 104 leta stara. — S a r d o u je spisal novo veseloigro ^L a P i s t e". Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 15 februarja. Poslanska zbornica nadalju.e danes razpravo o rek rat en zakona. Domobranski minister Schooaich je v svojem govoru povedal, da vlada z ahteva, naj se pomnoži stalna armada in dovolijo sredstva za novo o bo rož en je. Razprava b3 še danes končana Dunaj 15. februarja. Ministrski predsednik Gaut-ch bo še v današnji seji odgovori na interpelacijo nemških strank zastran razmerja med Cislitvansko in Ogrsko. Dunaj 15 februarja Korjcem današnje seje poslanske zbornice vlože dr. Krama* in tovariši važno interpelacno, v kateri bodo vprašali, k&ko utegne kriza na Ogrskem vplivati na državo za slučaj, da se zaradi Maroka vname med Nemčijo in FraLejo vojna in kaj je s carinskim konflatom 8 Srbijo Dunaj 15. februarja. Češki poslanec II o 1 a n s k y je imel danes kar dva konflikta. Najprej je nahrulil načelnika budgetnega odseka, češ, da zadržuje zakon o zvišanju duhovskih plač. Vnel se je oster prepir. Pozneje je Holansky med govorom ministra Sckonaicha nekaj zabavljal na šefa geueralnega št ba Becka in prišel v konflikt z nekim poslancem, s katerim bi ae bil skoraj stepel. Dunaj 15. februarja Djnes je imunitetni od/i posojilo mesta Spljet 100 65: 101 65 4'/s*0 . 0 Zadar i 100—; 100 — bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4% . . „ ž. o. 4«/g zasl pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4 pest kom. k. o. z 10' pr...... 4* / # zast. pisma Innerst. hranilnice..... 4: , zast. pisma ogr. centr. dez. hranilnice . . . 4V»°»s z. pis. ogr. hip. ban. 4 0 obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 41'/obl. češke ind. banke 4° prior. lok. želez. Trst- Poreč ...... 4' 0 prior, dolenjskih žel. . 3% prior. juž. tel kup. »///, 4VA, avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srećke od L 18601 .... . od I. 1864 .... m tizske...... . zem. kred. I. emisije • n r !*• B 9 ogrske hip. banke . . srbske a frs. 100"— turške...... srečk« . . . Skopo nov 60t>—1 električni motor z 1 konjsko silo proda za nizko ceno Ljubljana, Mestni trg it 1L Gospodična i lepo p'*avo se takoj sprejme. Prednost imajo one, ki ao le službovale v kaki trgovini. v.-tuša se pri g. H. Suttnerju v Kranju. goo-2 ta 100 65 101 65 100- j 100 20 . 10015 100 25 i I 10035; 10135 j 106 70| 107 70 ; 100 50 10150 100 — 100— 9950 100 50 100 90 100 90 100- 50 101- 50 99 90 9950 100-- 316 70 318 70 100 75 10175 Basi tika Kreditne » . . . tnomoške , • . . Krakovske m • « « Ljubljanske m . . . Avstr. rdeč. križa m . . . Ogr m m m * • ' Rudolfove . . . . Salcburške . . . . •iuuajske kom. . . • . Oclnice, Južne železnice..... bržavne železnice. . . . * v str. -ogrske bančne de In.. Avsrr. kreditne banke . . ^prske . m . . Živnostenske . . . Premogokop v Mostu (Brux) Aloinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rirna-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe 197 — 289-50' 160 50j 296 50 298-263 -100 — 148 85: 25 35 476 — 79 ■-, 92 — 61 -52 33-20 57 — 71 50 534- 199 291 50 16250 306 50 30750 271 -109- -149 85 27 35 487- -85*— 99'-68 — 54 — 35 20 63 77 50 544 - 127 671 1635 672 791 246 658 534 2640 534 276 565 158 10 128 10 401 672 40 - 1645' —I 673 50, 792 50 —I 246-50 - 660 25] 635 25 -12645 -50} 535 70 00 278 — i 569 — - 159 — V alat«. C kr cekia...... 11-33! 1137 20 franki.......i 19 08j 1911 20 marke.......I 23 47 23 54 Sovereigns....... 23-98 24-06 Marke........ 117*27 117 47 Laški bankovci..... 95 50 95 70 Rublji........ 25125 252 25 Dolarji........|| 484| 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. februarja 1906. Trrmln. Pšenica za april . . . za 100 Ig K 16 74 . oktober . . B 100 „ . 1668 Rž , april ... „ 100 „ „ 1364 Koruza , maj . . . . » 100 . 9 13-74 Oves m april ... „ 100 „ H 1484 EfrUtlv. Neltpremenj»*no, brez kupŽije. Neteorolositno poročilo. ?Mbi DMd ni' riftn J 0r«dnji r.t*■ ui Uun 16* 0 mm. E Pm Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm i ^ g- > 5 e- b Vetrovi Nebo 14. y. sv. 731 1 15 blab vzhod oblačno 16. 7. mj 731 4 06 al. ssvshod •ne« 2. pop 731 7 20 brezvetrno oblačna Srednja včerajšnja temperatura: —2 1 normate: OS — Padavina v mm 2 2 Zahvala. Za tolažilne dokaze Nofutja, ki bo nam dušii ob priliki bolezni in smrti ljubljenog.* soproga, očeta in tasta gosp. iloorlclla Lappajna žel. mojstra in posestnika e vsem sorodnikom, prijateljem in znancem i-kreno zahvalio emo Posebej izrekamo zahvalo gg selezninkim uradmkom in gg. stanovskim tovarišem pokoji ika za mnogobrojno, rastno spremstvo na njegovi poslednji poti. " Lese•>, dne jo. februarja 1906. 601 talnjoči ostalL pa samo prva moč, cmoioa slovenskega ali hrvaškega in nemškega jezika, se >sčtf za konfekcijsko trgovino. PiaČa 100 K mesečno. rVmudbe na 602—1 O. Btjfnatov- č t v Ljubljani. Mestni trg stev. 5. Učenec xa sedlarsko Obrt »e sprejme takoj na Bledo, se sprejme na stanovanje in hrane pri boljli rodovini. Kje — pove apravoistvo b8Iot. Naroda4*. 675-2 Malo posestvo S sedlar in tapetni*. NB: Učenec bo hodil v tnksjSnjo obrtno nadaljevalno šolo. 580 -2 j* \f proste roke naprodaj v Slapah st 21 pri M. D. v Polja. PoMestvo obstnji iz tiise l dvema subama, hleva in kleti, vse v najboljšem stanu, pri trm je nekaj dih in vrt. Cena samo :u)00 K in ostane poloviea lahko na obrestih. Pojasnila daje Avgust Kuhar, trgovce in g<>sti). yg Vevčah. Občni zbor molkih Članov pogrebnega društva Jirijine bratovščine14 v Ljubljani bo v nedeljo, 18. februarja 1906 ob tO. ur: dopoldne v nali d«orani „Mt^tnega doma" na Frano Joiefovem trgu. DNEVNI RED: 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega poslednjega občnega zbora. 3. Poročilo preglednikov račnnov. 4. Volitev 3 odbornikov in 3 račnn-skib preglednikov. r>. Posamezni nasveti drnštv. Članov. K temn zborovanja vabi vse senjene moške elane 597 društveno vodstvo. Stanovanjestan :,v^e ^*vmmm w W v Knaflovlh ulicah it S vpritiie novo, zrac-iio / 2 sobama in prifikli-nami se odda /a me^ee maj za letno •eno 140 gld. Triaika cesta št 38 Poizv« ne v brivnici A. Ojuda, Kongresni trg 3. 548-3 v Knaflovlh ulicah it 5 ▼ priiiiCll obutojece iz 3 sob ■ pnpadki, ae <»4.s. ■ l -jl Dvorski trs it. 3 ond. Harodn?i kavarno'* Od 11. tebruarja do 17. tebrostrja 1906: Svetovna razstava i St. tenisa 1904. Krojaški salon za gospode Ivan Mili i - se sedaj nahaja - Mihlošičeua cesta 10 nasproti srand hotela „Union". banovomu 2 1, 2 in 3 sobami in 1 lokal Ji pisarno ali prodajalno se oddaji takoj ali pa za ma|. 402 Ji Več se izve pri kamnosekn TodtttkJ ^olicifatorja sprejme i ^go m dr. Josip Kolšel( od^etni* v Laškem trg«. Kot torepta aH kontorist, zmožen slovenskega hrvaSsr^a in nemškega jezika v govor* in pisavi, g 3letoo bančno prakso, teh* mesta v Ljubljani ali v okolic«. Ponudbe Naroda" pod Nj aui aii v oKolict. na apravništvo „HIot ovskega at^a^ sTl ■ IV #% Razpis dopolnilnih volitav za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Podpisana volilna komisija daje voiilcem trgovske m obrtniške zbornice v Liubljani na znanje, da se bo pred volilno komiBijo vršila volitev ali z nstnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovnic 21« februarja 1906 <>d devetih dopoldae do treh popoldne v magistratni dvorani v Ljabljaui. Ob 3. ari se bo to glasovanje končalo. Volitev se vrši javno. Volilen se daje, kakor je že zgoraj omenjeno, na izvoljo, da voli ali a) ustno, ali b) da svoje može na glasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico poilje e. kr. volilni komisiji ter obenem odda, oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po c. kr. pofiti ali s posebnimi poslanci. Glasovnice se smejo odprte ali zaprte oddajati ali dopošiljati. Na zaprtih glasovnicah m«*ra biti zooaj zapisano ime volilčevo. Tisti volilci, ki volijo tako, da doposiljajo napisane in podpisane glasov n'ce, morajo svoje glasovnice z izkaznicami vred tako pravočasno odposlati, da dospejo najkasneje do 21. iVbruarja 190t) do 3. are popoldne c. kr. volilni komisiji v Ljubljani. Po preteka časa, določenega za osebno oddajanje glasov, se bo takoj pričelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, bc ne bo nič več oziralo. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tudi vse vloge v« lilcev na volilno komisijo se pošiljajo po poŠti poitnine proste, ako imajo na adresi pri stavek: „V voli t vem h zadevah trgovske in obrtuifike zbornice v Ljubljani." Volilci I. volline kategorije trgovinskega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo enega pravega Člana. Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rjave glasovnice in volijo dva prava Člana. Voiilci III volline kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice in volijo dva prava člana. Voiilci I. volilne kategorije oortnega odseka -obe rumene glasovnice in volijo enega pravega Člana. V* Hici II volili e kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo tri prave člane. Volilci III volline kategorije obrtnega odseka dobe selene glasovnice in voliio dva prava Člana. Volilci IV. volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo enega pravega Člana. Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče itevilo pravih Članov. Opozarja pa se tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kat gonjah tistega odseka. Daljni pouk je v razpisn volitve, ki se dostavi vsakemu volilen. V Ljubljani, dne 12. febrnarja 1906. 604 C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Predsednik: Kulavlcs 1. r. Sprejmem takoj 490 6 dva učenca stara od 14 do 17 let, ki imata veselje za sedlarski obrt in enega pomočnika. Odlikovan sem bil z najbolišimi izpričevali za dober učni uspeh na razstavi vajeniških del v Nabreiini 5. novembra in v Gorici 19. novembra 1906. Pismene ali nstmene ponudbe sprejema Anton Ćuk, sedlar, tapetmk in lakirar V Sežani st 35 na Primorskem Alma bar. Veczay v Gradcu izjavlja: Zelo nčinkn joče in izbornega nkasa je V Trgo pomočnika in v, sprejme takoj večja trgovina na Dej leojskem. — Puuadbe pod Jkm BJ* upravn. „31ov. Naroda41. 3VTV- 1 NJCmOV IN 4RSOV — IBKATA CBCKL V«Mm SV 15* G. Piccolija lekarnarja v Ljubljani, Dunajska cesta. Pollitrska stekleniea velja 2 kroni in se vnanja naroČila izvršujejo V tOČnO. 3730 2 Stanovanje obstoječe iz 3 sob, k ubio je, feti shrambe, drvarnice in s p«»raKo imm stregia hp za majoik odda na ZJ Skl stezi St 4 v II. nadstr. na ut 2 sobi imata posebne vbode, vse sobe pa so med seboj zvezaoe. Vpraša naj se pr. hišnem oskrt niku ali v II nadstr. 495 Cq|qrr\Cx lBe o*™*« f'd 17&; i* fi ^ 1H0 pribshijrnr (fM 130; na ske 86 kr ; Ko I j Ume gld. 1 15 sa kUo Gniat *,a Pra^*1 *,d : blV£ k#8tl ff1-1 J°l pl^e brrz kosti 95 kr ; saku hh-i 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr kilo — Fine kranjske klobase, veJ, 2\) SlivOvka gi4. l-eo nt* »viriOj poiilj* a poitniat pormrV« od 5 kil najjrrj 33. Janko Ev. Sire v Kranju, Uatan«Tl}€n. l^ta 1885. Mnogo prrsnsnj o 4o pcsinsven aUc«- — Kupujem p* rvnii ol| dl3 I Cinka, enkrat za vselej ti danes povem, Ako hočeš ostati, ališi, kar zapovem: Kupuj testenine, ki meni di&e, A to ao ljubljanske, zapomni si že! Reci trgovcu, naj ti drugih ne vsiljuje, On dal ti ho, kar ae v Ljubljani izdeluje. No, če ne bi imel ljubljansko blago, Izrazi mu željo — preskrbel ga bo. Gospodinja. Sprejema zavarovanja diovodkoga siv ljenja po aajrafmovratnojsib kombinacijah pod tako dgodmmi pogoji, ko nobena druga savarovalntca. Zlasti je rjgodno sav aro vanje aa doživetje m smrt • »naoiftajoeizni ne vplačili. Vsar Gkn ima po preseko paun Sat pravico do dividend • m a p zavaro traina, banka v pr -ig i. Res. fondi: 31,865.386*80 K. Izplačane odškodnina In ttapitaHje: 82,737 159-57 m Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ fIMkail ■■•▼osna!*«* • nmrmAmm atpr«v«>. t lt Vss pojMaU* 4aj« fteneralni isstep w Ljubljani, 4t>f4»y p^a^ae so v lastoci b»»čau| hiši nmsa^aasv *aa»w I m. '■avarnje posiopia m orvmiCnin« prod osamuii taodarr po najniine osuar Skoda oanraje takoj m oajai aoLuoK Jtiva aajrx)fjSI m >v«n, koder poalan i)ovolta)* Oantofa (JooiOSa tsdaUH) joanora v aaroetna m ooćnoz^natot Isdajatelj in odgovorni uradnik: Dr. Ivaa TsvŠsr.