4. Januar 1990
številka 1
leto XLI¥
cena 7 din
Osnova je zaupanje
»Za uspeh Markovičeve reforme je splošni pravni kaos nujen, če nam je
to všeč ali ne.« Tako je med drugim v ekskluzivnem intervjuju za Novi
tednik povedal dr. Jože Mencingèr, eden naših najuglednejših ekonomi-
stov. Stran 8-9.
Jack pot, igra,
ki mami tisoče
Od jeseni sem se je na celjskem območju kot požar razširila igra
Jack pot, ki vsakemu udeležencu obeta sanjske devizne pri-
hodke. Z njo seveda najbolj služi agencija, ki jo vodi. Stran 16.
Poljubček za srečo
' Zdenka Kolman s Planinskega vrha, (Planina pri Sevnici) je ob naši
akciji, 2. januaija 1990 v celjski porodnišnici takole objela malo Ingrid,
prvega otroka, ki je bil rojen v celjski porodnišnici letos ob 1,37. Vsi
skupaj pa smo si v akciji, ki so jo poleg Novega tednika in Radia Celje
omogočili Moda Celje, Ljubljanska banka Splošna banka Celje, cvetli-
čarna Ocvirk, Zlatarne in prvič tudi ljubiteljski slikar Srečko Skoberne,
zaželeli sreče, miru in zdravja. Vsa prijetna prireditev pa ne bi bila
mogoča brez sodelovanja okteta Studenček, ki je za vse obiskovalke
celjske porodnišnice ter njihovo zdravstveno osebje zapel nekaj prijet-
nih slovenskih viž. Več o letošnjem obisku v celjski porodnišnici na 4.
T. VRABL - Foto: EDI MASNEC
Študentski list Tri-
buna je celjskemu,
javnemu tožilcu
ovadil »neznane
osebe«, ki so zakri-
vile poboje na Te-
harjah, takoj po zad-
nji vojni. Stran 16.
Krvava drama Teliarij
Novi tednik nadajuje z objavljanjem feljtona Romana Leljka, ki razkriva pomore v prvih
dneh svobode, ko je nova oblast kruto obračunala z nasprotniki. Stran 9.
Stroko v
svetišče
Je z novo reformo naše
šolstvo slednjič našlo
pravo pot, potem ko je
popilo pelinov napitek
sistema usmerjenega
izobraževanja? O tem
in o posledicah tesne
sprege s politiko smo
se pogovarjali z Jože-
tom Zupančičem.
Stran 5.
Z Mustangom
v novo kvaliteto,
Evropo in svet
Še koline niso več
tisto, kar so biie
v tem času naj bi se mladež spuščala nizdol
s sanmi. Toda griči samevajo, nam pa ostaja
spomin na čase, ko je bilo snega do kolen in
koje mraz rezal do kosti. Pravijo, da se koline
niso več tisto, kar so bile, četudi je bilo doma-
čih praznikov, kot jih je zabeležil naš fotore-
porter, med prehodom iz starega v novo leto,
zelo veliko.	poto: EDI MASNEC
2. STRAN - 4. JANUAR 1990
DOGODKI
Šentjurski župan Je ponudil odstop
Mladinci so se zadovoljili z moralno zmago
Dnevni red zadnje lanske
redne seje šentjurske skupš-
čine so na izrecno zahtevo
po »obravnavi pregleda
sprejetih sklepov družbeno-
političnega zbora od aprila
1988 naprej, poročila o ures-
ničevanju sklepov ter
obravnavanju Sporočila
javnosti št. 2« predsedstva
mladincev in delegacije
ZSMS v družbenopolitič-
nem zboru. Zapletlo se je na
začetku skupščinske seje, ki
pa se je zaključila z moral-
no zmago šentjurskih mla-
dincev.
Mladinci,	oziroma
ZSMS-jevci so na začetku
seje predlagali, da bi ome-
njeno točko obravnavali kot
začetno in ne zadnjo. Pred-
sednik odbčinske skupščine
Vlado Gorjup seje takoj, ču-
stveno obarvano, odločil za
statutarno pravico in ponu-
dil odstop, kar da je že več-
krat nameraval. Mladincem
je povedal svoje mnenje, da
so »skupščino izkoriščali kot
poligon in telovadili«.
Jože Artnak iz ZSMS je
nato opomnil, da bo prihod-
nji mandat z »večbarvno«
skupščino veliko zahtevnejši
in opozoril, da ustrezno gra-
divo še vedno ni pripravlje-
no. Zahteval je odgovornost
in povedal, da jim gre za
»boljše delo,« čeprav je do
konca mandata le tri mesece.
Mirjan Beve, novi pred
sednik šentjurske občinske
ZK in podpredsednik Izvrš-
nega sveta je povedal zani-
mivo osebno mnenje, da sta
pobuda in načelnost delega-
cije ZSMS pravilna. Za šent-
jurski najnižji slovenski na-
rodni dohodek na prebivalca
je menil, da je podatek lahko
varljiv, pomembnejša pa sta
kakovost življenja in (ne)za-
poslenost. Beve je za takšno
analizo. Menil je tudi, da je
šentjurska manjrazvitost po-
sledica dela v daljšem ob-
dobju, predvsem dosedanje
kadrovske politike in po-
manjkanja znanja. Skrajno
sredstvo	domačih
ZSMS-jevcev, ki so svoja
Sporočila javnosti objavljali
tudi v sredstvih javnega ob-
veščanja, naj bi imelo tudi
negativen odmev v republiki
in je Šentjuiju, širše, škodo-
valo. Preveč je lastnega pod-
cenjevanja, pogoj za boljše
delo v šentjurski občinski
skupščini pa je demokratič-
nost, ki je pred nami, je
menil.
Delegati zbora - predsed-
nik občinske skupščine je
povedal, da je imel vseskozi
le podporo borcev - so sicer
večinoma menili, da osam-
ljeni akt predsednika, od-
stop, ne razrešuje problema-
tike in niso podprli njegove-
ga preklica. Delegat Ivan Jä-
ger iz ZK je povedal, da je
tudi ZK opozarjala na slabo
pripravljene dnevne rede in
seje ter da predvsem zaradi
odgovornosti pred občani ne
morejo mimo neizvršenih
sklepov skupščine. Vsaka
zadeva ima svoj čas in ime, je
menil in predlagal tri možno-
sti: ali da gledajo le vnaprej,
da naredijo analizo ali pa ce-
lo odstopi zbor, ki sicer ni bil
sklepčen. V ZSMS so prepri-
čani v odgovornost predsed-
nikov skupščine in izvršene-
ga sveta in sekretarke skupš-
čine. Sekretarka skupščine
in izvršnega sveta Slavica
Gosar je povedala, da se ne
čuti odgovorno in da je zara-
di dvojne funkcije »kdaj tudi
prezasedena«.
Delegacija ZSMS se je na-
to odpovedala ugotavljanju
»кго je bilo narejenega in kaj
ne« in predlagala, da svojo
energijo vložijo v pripravo
bližnjih volitev nove skupš-
čine. »Nismo sodelovali, da
bi rušili, ampak, da bi delali
boljše«, je povedal Jani Ku-
kovič in menil, da bo mla-
dinsko vztrajanje »šola« za
boljše delo prihodnje skupš-
čine, v novih pogojih. Dele-
gacija ZSMS-jevcev pa se
bo v prihodnje oglašala na
sejah le še v vprašanjih
v zvezi z volitvami.
BRANE JERANKO
Evropsici deiovni
čas v Gorenju
Približno 1100 delavcev
koncema Gorenje je pričelo
3. januarja delati po evrop-
skem delovnem času. Raču-
najo, da bo po dvo ali tro-
mesečnem privajalnem ob-
dobju takšen delovni čas
veljal za približno 3 tisoč
delavcev Gorenja.
Evropski delovni čas ned-
vomno prinaša večjo pro-
duktivnost in tudi višje
osebne dohodke ter večjo
profesionalizacijo dela, ven-
dar pa tudi precej težav. Zato
so se prehoda na nov delovni
čas lotili v Gorenju še pose-
bej odgovorno. Razen števil-
nih analiz in strokovnih
mnenj so pripravili tudi ne-
kaj sej poslovodno koordina-
cijskega odbora ter kolegijev
kadrovskih delavcev.
Rezultati vseh teh analiz
so, da .so z novim letom
uvedli evropski delovni čas
v delovni skuposti, v Gore-
nju Raziskave in razvoj, Go-
renju Commerce, Servisu,
Financah ter v Gorenju elek-
tronika. Razporeditev delov-
nega časa je takšna, da je mo-
žen pričetek dela od 7. do 8.
ure, možen zaključek del pa
od 16. do 18. ure. Od 12. do
13. ure imajo odmor, pri če-
mer se 30 minut všteva v de-
lovni čas.
Ta razporeditev bo veljala
za ponedeljek, torek, sredo
in četrtek. V petek je obvez-
na prisotnost do 12. ure, po
polurnem odmoru ob 12. uri,
ki se šteje tudi v delovni čas,
pa je že možen zaključek de-
la. Petkov delovnik sicer tra-
ja do 16. ure.
Tedensko bodo delavci
morali opraviti 42 ur. Na ta
delovni čas je v začetku pre-
šlo 1100 delavcev, s 1. mar-
cem pa bo ta delovni čas ve-
ljal za približno 3 tisoč delav-
cev Gorenja.	RP
IVledobčinsica
partija s projelcti
Na prednovoletnem sreča-
nju z novinarji sta Janez Mi-
klavčič, sekretar MS ZKS
celjskega območja in Milan
Pungelj, vodja medobčin-
skega študijskega središča
pri istem organu novina^em
predstavila Predlog projekt-
nih nalog v celjski regiji, kot
so poimenovali program, ki
naj bi zagotovil prenovo lo-
kalnega gospodarstva, kme-
tijstva, ekologije pa tudi po-
litičnega sistema.
Miklavčič je bil ob tem
mnenja, da gre projektnim
nalogam na roko tudi zadnji
kongres slovenskih komuni-
stov, še posebej s sprejetjem
resolucij o podeželju in sta-
rih industrijskih središčih.
Medobčinski svet ZKS celj-
skega območja bo sicer pro-
jektne naloge še razdelal, os-
novni princip njihovega iz-
vajanja pa naj bi bilo povezo-
vanje zainteresiranih občin-
skih komitejev okoli posa-
meznih nalog. K njim bodo
vabili tudi ustrezne strokov-
njake. Še preden se projekt-
nih nalog povsem resno loti-
jo, pa se mora MS ZKS prila-
goditi novim političnim raz-
meram v in izven partije. Ta-
ko so že razpustili večino
medobčinskih partijskih ko-
misij, ki se niti resno sestaja-
ti niso uspevale, zdaj pa se
pripravljao na obširno pred-
stavitev projektnih nalog
javnosti. Zavedlo se, da
zgolj z informiranjem član-
stva ne bi mogli več doseči
veliko.
BRANE PIANO
Državna
odlikovanja
v Metki
v celjski Metki so na slav-
nostni seji delavskega sveta
podelili dve državni odliko-
vanji. Red dela s srebrnim'
vencem sta prejela Jože
Kondolf in Dominik Fajdiga.
Zeleni tudi na Celjskem
Tudi v Celju naj bi ta mesec ustanovili odbor Zele-
nih Slovenije.
Ustavni zbor bo predvidoma v soboto, 13. januarja
ob 10. uri v Narodnem domu, zbrali pa naj bi se pristaši
Zelenih iz vse regije. Odbor bo namreč regijski, saj bo
tako lažje deloval in pridobil večje število članov.
Izkušnje iz zadnjega podobnega ustanovnega zbora
v Zavodnjah namreč niso preveč spodbudne, saj se je
zbralo le nekaj deset ljudi. V Celju je poleg tega dokaj
uspešno društvo za varstvo okolja, ki ima precej prista-
šev. vendar Zeleni menijo, da bi se lahko pri svojem
delovanju dopolnjevali, saj imajo kot stranka pohtične
ambicije, medtem ko se društvo v takšne vode ne misli
spuščati. Sicer pa bo že ustanovni zbor Zelenih celjske
regije pokazal, kako so ljudje pripravljeni na nove
izzive.
KOMENTIRAMO
Demontaža
Vse bolj je očitno, da so
nßjbolj umni ljudje, ki so po
splošnih politično kulturolo-
ških merilih neumni. Tisti
namreč, ki se za politiko ne
brigajo. Zato naj mi bo ob
začetku negotovega leta 1990
dovoljeno - v nasprotju
z vsem, s čimer si služim
kruh - biti malce destrukti-
ven do združb, ki nas dresi-
rao v homo politicuse in
prepričujejo, da so prav oni
naša posvetna odrešitev. Da
bralcu ne bo dolgčas in tudi
zato, ker menim, da je prav
v lokalnem prihodnost, pa
bo predmet demontaže prav
območno politikanstvo, ki
želi biti politika.
Prvič. Smešno je opazova-
ti, kako se vsa regijska politi-
ka, od vladajoče do opozicij-
ske, počez zaklinja na tržno
gospodarstvo, demokracijo
in javno delovanje, za hrbti
pri drži fíge. Morda so v poli-
tičnem teoretiziranju še koli-
kortoliko odkriti, ob lokal-
nih temah pa na prvih preiz-
kusih vsi pogrnejo. Celjski
DEMOS ima naprimer vso
pravico na svoje sestanke va-
biti ljudi po lastni presoji, da
ne vabijo novinarjev pa je
vendarle več kot zgovorno.
Velenjska občinska uprava
in partija padata naokoli od
navdušenja nad Gorenjevim
in (kmalu) rudnikovim
evropskim delovnim časom,
od kod bodo nabirali denar
za zaradi tega povečane iz-
datke za občinski družbeni
standard pa jim je deveta
briga. S tem dokazujejo, da
niti danes niso nič drugega,
kot reklamne izpostave ve-
lenjskih podjetij. Celjski ko-
munisti so na ljubljanskem
kongresu kimali svojemu
vodstvu, potem pa v občin-
ski skupščini pomagali soci-
alizirati Emove izgube. Vsa
regijska politika se je zavzela
za republiško obravnavanje
nekaterih lokalnih proble-
mov (avtoceste, stare fabri-
ke, podeželje, ekologija), ko
smo jeseni z dopolnjevanjem
slovenske ustave izgubljali
krajevne, občinske in regij-
ske pristojnosti pa so bili le-
po tiho. No, danes je jasno
zakaj: pustih so jim lokalno
odločitev, da ob ukinitvi si-
sov le snamejo table s fasad,
množico birokracije pa zapo-
slijo v upravnih službah.
Drugič. Prav nobeden iz-
med političnih programov,
kijih je bilo zadnje čase tako
moderno pisati, ne opozicij-
skih zvez ne zvez na oblasti,
se s posledicami navedenih
dejstev ne ukvarja - razen
deklarativno, kar pa ni obve-
zujoče. Vse se da razložiti
z enostavnim dejstvom, da
se zdajšnim upravnim funk-
cionarjem iztekajo mandati
in da se bodo uspeh pospra-
viti v varne službice še pre-
den bi jih kdo poklical na
odgovornost; pa tudi s tem,
da je končno konec še zad-
njega kančka politične po-
štenosti, ki, resnici na ljubo,
se je kazala tu in tam in slu-
čajno. Prihaja namreč čas
predvolilnih bojev. Vsi, ki
podobne igrice spremljate
na zahodu, veste, daje v njih
pomembno le dobiti čimveč
simpatij volilcev - na kakr-
šenkoli način.
Tretjič in zadnjič. Vsi, ki
jih dosed^ nisem omenil, bi
morali biti bolj užaljeni od
omenjenih - povsem nepo-
membni so. Žal mi bo le, če
mi demontažo zamerijo tudi
redki posamezniki, ki se gre-
do politiko s poštenimi na-
meni, pa so večinoma ne-
močni ah preglasovani. Ta ri-
ziko pa sem sicer zavestno
sprejel, da bi morda vendar-
le koga prepričal, da se s po-
litiko splača ukvarjati le po-
litikom. Pa še to ne vsem.
BRANE PIANO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Dama (marka) in pustolovec (KD)
v novem letu 1990 smo pokopali stari, izmučeni dinar, ki
gaje v bistvu ubila inflacija, imamo že novega - brez štirih
ničel - ki se je hitro poročil z marko. Za sedgj se ta
nenavadna zveza med ugledno damo zrelih let in mladim
pustolovcem še drži, čeravno svet gleda nanjo z začude-
njem. Morda druge čakego, kaj bo, ko se bo končal medeni
mesec konvertibilnega dinarja (KD) in zahčdnonemške
marke; podpredsednik ZIS Živko Pregi pa že napoveduje,
da ne bo treba toliko časa in bo tudi tujina priznala to
konvertibilno zvezo. Živi bili - pa videli!
Sicer pa smo tik pred koncem leta le dobili dokaz o vred-
nosti dinaija: beogr^ski policaji so 29. decembra prijeli
pet avstrijskih državljanov, ki so hoteli v Jugoslaviji pro-
dati ponarejene bankovce po 2,000.000 (bivših novih)
dinaijev. Čez Šentilj so hoteli prenesti kar 10.590 takih
bankovcev, dobili pa so jih menda v Milanu in zanje
odšteli le 40.000 DEM. In кЦ je neslo nespretne ponareje-
valce in razpečevalce ponarejenega dinaija? Pozabili so na
zaščitno nit, ki je za vsakega bančnega uradnika vidna, če
jo pogleda proti svetlobi; varčevali pa so tudi pri papirju,
saj je slabše kakovosti kot naši pravi ijavkasti bankovci,
izdani avgusta 1989. Zd^j bodo povsod pozorni - in prav je,
da so tudi naši bralci - ko bodo imeli v rokah bankovce po
2 milijona (bivša nova), saj polički še ne vedo, ali je skozi
kak drug kanal ponarejevalcem iz Italije le uspelo spraviti
svoje »izdelke« k nam. Sicer pa bomo kmalu zvedeli кдј
več, s^ se je v akcijo vključil tudi Interpol.
Slovenci rešujejo Agrokomerc
Ob koncu leta je bil v ospredju pozornosti sodnik Rifat
Konjič, ki je v Bihaću sodil udeležencem afere Agroko-
merc. Nekateri so mu čestitali, ker je obsodil Fikreta
Abdica na 4 leta zapora, drugi so se zgražali nad to kaznijo.
Največ je sicer takih, ki pravijo, da je sodišče v Bihaću
pokazalo svojo neodvisnost od dnevne politike, so pa tudi
zagovorniki dveh skrajnosti: prvi trdijo, daje Abdič zaslu-
žil manj oziroma bi ga lahko celo oprostili, saj se je na
»kontrarevoluciji« grajena obtožnica sesula v prah; drugi
spet pravijo, da sodišče ni bilo kos svoji nalogi in da ni
dovolj strogo razsodilo za zaščito državnih interesov.
Sploh so obtožnice v BiH nekako na trhlih nogah.
Hkrati ko so sodili Abdiču v Bihaću, je Azra Miletić,
sodnica v Tuzli, obsodila direktorja rudnika boksita v Mili-
čih na šest mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let.
Magister Rajko Dukić in sodelavci so bili obtoženi za krajo
družbenega premoženja, za zlorabo uradnega položaja, za
ponaredke in še druga kazniva dejanja, za katera se lahko
sedi v zaporu do 15 let. Po sedmih mesecih procesa se je
pokazalo, da so balončki javnega tožilca pokali kar po vrsti
in vodilni delavci iz rudnika boksita so zdaj spet na prosto-
sti. Podobno se je zgodilo z direktorjem aluminijskega
kombinata inž. Josipom Muso iz Mostarja, nekdanjim
predsednikom Nogometne zveze Jugoslavije. Najprej je
bil obsojen na 5,6 leta zapora, potem je vrhodno sodišče
BiH to kazen razveljavilo, vse pa kaže, da bo tudi na
ponovljenem procesu proti inž. Musi veliko obtožb padlo
v vodo.
Čeravno je Fikret Abdič dobil tudi prepoved opravljanja
vodilnih funkcij, ni vrgel puške v koruzo, kar zadeva
»njegov« Agrokomerc. V centru za dom, ustvarjalnost in
svetovanje Domus v Ljubljani je prof dr. Gojko Stanič,
nekdanji kandidat za predsednika predsedstva SRS, pred-
stavil knjigo oziroma projekt Novo življenje Agroko-
merca, ki jo je napisal skupaj s Fikretom Abdičem. Prvi
cilj tega drznega načrta je, da bi zbrali 10 milijonov DEM
za obratna sredstva; vse pa je grajeno na podmeni, da
Agrokomerca ne smejo razprodati tujcem, ampak mora
ostati v rokah delavcev in Krajišnikov, domačinov.
Brioni za milijonarje
Na bolje n^ bi šlo letos in prihodnja leta tudi jugoslo-
vanskemu turizmu. Sicer mu tudi lani ni šlo ravno slabo,
S£g se črnoglede napovedi niso uresničile. Tuji letoviščarji
so lani v Jugoslaviji - uradno - pustili dobri dve milijardi
dolarjev. Strokovnjaki v zagrebškem inštitutu za turizem
pa trdijo, da je to le polovica vsote, ki jo Jugoslavija
dejansko zasluži s turizmom. Pri tem navajajo, da v dose-
danjem knjiženju deviznega priliva niso bili všteti zunaj-
penzionska potrošnja, izleti, dohodki od sposojanja avto-
mobilov, prometne in ptt storitve, kar je samo lani po
oceni prineslo okrog 1,7 milijarde dolarjev. Če k temu
dodamo še okrog pol milijarde dolarjev, ki so bili na
razpolago na cvetoči črni borzi deviz, potem lahko zagreb-
škim strokovnjakom res verjamemo. Vse pa kaže, da
bomo kmalu dobili tudi petičnejše goste. Predvsem raču-
nao na nacionalni park na arhipelagu Brioni. Na otoku
Veliki Brioni пад bi v dveh letih zgradili nekaj hotelov in
spremlj^očih objektov, ki ustrezno visokemu turizmu,
govorijo o 800 posteljah. Naložba je vredna 150 milijonov
dolarjev, pri tem bo imela zajeten delež kompanija Archi-
pelag iz Rima.
Sponzorji na ukaz
Dolarji pa bodo tudi tekli spet za Kosovo. Pri tem ne gre
za denar, ki ga namenjamo vsak dan (1,3 milijona dolarjev)
tej južni provinci Močne Srbije, ampak za velikanski pro-
jekt - film Boj na Kosovu. Čeravno so za 600. obletnico
kosovske bitke nekaj takega že posneli (z nasprotujočimi
si ocenami - od veličastno do zanič), želijo zdaj Srbi omo-
gočiti, da bo »svet, ki je zelo zainteresiran, na pravi način
spoznal ta veliki dogodek«, kot pravijo načrtovalci pro-
jekta. Uresničili ga bodo zelo preprosto: gospodarska
zbornica Srbije je določila 50 podjetij, ki morajo zbrati
7 milijonov dolarjev. Nćgbolj se morajo izkazati Genex,
Interexport, Universal in Progres, ki morajo dati (očitno
računćOo, da bodo samoupravljalci dali roke gor iz patriot-
ske dolžnosti, s^ je Kosovo polje srce Srbije); Júgopetrol,
Naftagas, Centrotekstil in Energoprojekt mor^o vplačati
po četrt milijona dolarjev, JAT in veleblagovnice Beograd
po 200.000 dolarjev itd.
Ukazanim sponzorjem je bilo predočeno, da bodo delili
dobiček od filma; kdor bi se upiral, mu je bilo jasno
povedano, da ni ne dober gospodarstvenik ne srbski
domoljub. Končno ceno za ta megalomanski projekt pa
bodo tako plačali potrošniki srbskih podjetij...
dogodki
4. januar 1990 - stran 3.
Volilne enote za občinsico skupščino
v Celju so na zadnji lanski seji ob-
činske skupščine sprejeli odlok o do-
ločitvi volilnih enot za volitve dele-
gatov v zbore občinske skupščine.
V odloku predlagajo volilne enote za
volitve delegatov v posamezne zbore,
število delegatov posameznega zbora
in število delegatov, ki jih bodo volili
v posamezni enoti.
V odloku predlagajo, da naj ima
vsak zbor občinske skupščine enako
število delegatskih mest, to je 25, odlo-
čali pa naj bi predvidoma na skupnih
sejah. Takšno ureditev so povzeli po
republiški skupščini, pa tudi večina
občin je v svojih odlokih uveljavila to
načelo. V zbor združenega dela bi voli-
li delegate v 19 volilnih enotah in sicer
na področju gospodarstva v 12 enotah
17 delegatov, v družbenih dejavnostih
v treh enotah 4 delegate in v družbenih
organizacijah in skupnostih v eni enoti
enega delegata. Delovni ljudje v kme-
tijstvu in gozdarstvu, v obrti in oboro-
ženih silah bodo prav tako volili v eni
enoti po enega delegata. Delegati bodo
izvoljeni na tajnih in neposrednih voli-
tvah in bodo imeli status stalnih dele-
gatov v zborih občinske skupščine.
Skupno jih bo po novem 75 in ne več
135 kot doslej, kar naj bi bilo v skladu
z večjo učinkovitostjo in racionalnej-
šim delom skupščine. V zboru krajev-
nih skupnosti ohranjajo načelo, da naj
bo vsaka skupnost enakopravno zasto-
pana z enim delegatskim mestom. Pri
volitvah v družbenopolitični zbor pa
sta predlagani varianti in sicer da se
določi ena volilna enota za celotno ob-
močje občine Celje ali pa, da se določi-
ta dve oziroma tri enote, ki obsegajo
območje več sosednjih krajevnih
skupnosti in štejejo približno enako
število prebivalcev.
TC
Presežki v Eku
Pred kratkim je delavski svet Gorenjeve Elektro-
kovinarske opreme iz Velenja potrdil seznam dvajse-
tih delavcev iz režije, ki so postali tehnološki prese-
žek, tako da je sedaj v^ tem podjetju že 36 delavcev
preveč.
Nova organizacijska shema namreč kaže, da firma
potrebuje manjše število režijskih delavcev. Na osnovi
tega je delavski svet imenoval posebno komisijo, ki je
ugotavljala odvečna delovna mesta v režiji. Med pre-
sežnimi delavci so štiije iz splošno kadrovskega sek-
torja, po trije iz operativne proizvodnje mehanskih
komponent in računovodstva, dva iz logistike, pro-
dne, plansko analitske službe in razvoja elektrokom-
ponent, ter po eden iz oskrbe in elektro vzdrževanja.
Za štirinajst delavcev so pripravili predlog prerazpo-
reditev znotraj delovne organizacije, problem trinaj-
stih delavcev pa bodo reševali s prekvalifikacijo, upo-
kojitvijo ali začasnim delom v drugih podjetjih. Pred-
log prerazporeditve za devet delavcev bodo pripravili
v začetku tega leta.
Akcija za nakup učil
Po lanskem poletnem ne-
urju v občinah Laško, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Šent-
jur je republiški svet Zveze
sindikatov organiziral raz-
lične oblike pomoči.
V ta okvir sodi tudi akcija
za pomoč 600 učencem na 12
osnovnih šolah v prizadetih
občinah. Namen te akcije je
bil zbrati približno 140 tisoč
dinarjev za nakup učbeni-
kov in učil. Doslej so zbrali
približno 100 tisoč dinarjev.
Prispevali so jih: kulturna in
izobraževalna skupnost, šti-
pendijski sklad. Državna za-
ložba Slovenije, Tehniška za-
ložba, Mladinska knjiga,
Cankarjeva založba, ZSS, Li-
pa Koper, OŠ Prežihov Vo-.
rane Ravne, OŠ Milka Šobar
Novo mesto, OŠ Podgorca
Podgorje pri Slovenj Grad-
cu, OŠ Rado Iršič Mislinja,
OOZS TIS Pameče, OOZS
Zdravstveni dom Slovenj
Gradec, OOZS Komunalno
podjetje Slovenj Gradec in
posamezniki. Z zbranim de-
narjem so v nekaterih šolah
na prizadetih območjih že
v celoti kupili učbenike in
učila, drugod pa le delno.
Akcija še traja in denar zbi-
rajo na žiro računu 50101-
678-47511 z oznako »za učen-
ce v prizadetih občinah«.
Hotel Zaleo je
mešano podjetje
Bo tretja sprememba last-
ništva hotelu Žalec vendar-
le prinesla lepše čase. Tako
se sprašujejo mnogi v Sa-
vinjski dolini.
Spomnimo se časov, ko so
zgradili hotel bratstva in
enotnosti, kot so ga imeno-
vali ob slavnostni otvoritvi.
Kaj kmalu se je izkazalo, da
v hotelu ne gre vse tako kot
bi moralo, zlasti pa ni bilo
gostov. Za vse so bili takrat
seveda »krivi« delavci iz
Kruševca. Kasneje je hotel
odkupila Hmezadova delov-
na organizacija Gostinstvo-
turizem. Stanje se ni niti ma-
lo popravilo. Gostov eno-
stavno ni bilo dovolj, da bi
lahko normalno poslovali,
kaj šele ustvarili dobiček. Po
obljubah sodeč se sedaj obe-
tajo boljši časi. Hmezadova
delovna organizacija Gol-
ding, ki je tudi uradno nosi-
lec razvoja gostinstva in tu-
rizma v žalski občini (žal bolj
na papirju kot dejansko) ter
Fanika Lamovšek, ki je bila
doslej vodja gostinstva na
RTC Rogla, sta ustanovila
mešano podjetje, v katerega
sta vložila kapital v razmerju
70:30, takšno pa bo tudi raz-
merje v delitvi dobička.
V hotelu Žalec sedaj ob-
ljubljajo najboljše kadre, ka-
kovostno ponudbo in še kaj,
vse to pa naj bi pripomoglo,
da bi v ta objekt privabili več
domačih in tujih gostov, pre-
cej pa računajo tudi na tran-
zitne goste. Veliko si obetajo
tudi od kongresnega turiz-
ma, za kar so dane vse mož-
nosti, kar so nenazadnje po-
trdili tudi lanski Goijupovi
dnevi, ki so bili v Žalcu.
Obljube so torej dane in
upamo lahko le, da bo v tém
primeru obveljal pregovor,
da gre v tretje rado.
JANEZ VEDENIK
Osemdeset let
Nestla Žganka
Zadnjega dne v decem-
bru je osemdeset let živ-
ljenja praznoval Nestl
Žgank, častni občan Ve-
lenja. Nekaj dni pred tem
se mu je pred delegati ve-
lenjske skupščine za pri-
spevek k razvoju Rudni-
ka lignita Velenje in me-
sta Titovo Velenje zahva-
lil velenjski župan, Drago
Šulek.
L. OJSTERŠEK
Novoletni sejem dan kasneje
Veliko pripomb je bilo le-
tos slišati na račun novolet-
nega sejma- Še več.Ogorčene
občanke so celo na radiu Ce-
lje izlile svoj bes in gnev nad
kičaste stojnice, ki po njiho-
vem služijo samo kot nepo-
trebna navlaka v središču
mesta, in bi jo bilo potrebno,
če že ne na odpad, prestaviti
vsaj pred dvorano Golovec.
Letošnja prednovoletna
podoba našega mesta pa je
bila za večino gotovo zelo
praznična. Svoj čar so doda-
le raznobarvne žarnice in
v veliki meri tudi pisane stoj-
nice. Na njih so prodajali vse
mogoče - od navlake, kiča,
do čisto uporabnih stvari, ki
pa so bile morebiti res zaso-
ljenih cen. Sicer pa - gneča
je bila velika, denarnice so se
odpirale, marsikatera moš-
nja, ki nakupa ni zmogla ali
se ji je zdel nesmiseln, pa je
ostala zaprta.
Toda poudariti je treba, da
je novoletni sejem vdihnil
celjskim ulicam prepotreb-
no živahnost in ga je vsaj za
nekaj dni zbudil iz spanja.
Kdove zakaj smo vsa leta
hvalili naše sosede Italijane
in Avstrijce češ: »Ti pa znajo,
ti! Kako vse lepo okrasijo,
kako praznično, domače, se
človek počuti.« Toda roko na
srce - kiča je pri njih toliko,
da jim mi gotovo še zlepa ne
bomo kos, le da kar diši po
Zahodu malomeščanska mi-
selnost še vedno poveličuje,
medtem ko nad domačim ki-
čem vihti meč in mu napove-
duje pogubo. Nihče pa ne
pomisli, da so tako okrašene
ulice ne le zanimiva in do-
brodošla popestritev za Ce-
ljane, temveč da imajo naj-
več od tega otroci, ki jim osi-
roteli dedek Mraz ne more
več pričarati vsega kar bi si
želeli.
Zato organizatorje sejma
vljudno prosimo, naj sejem
le še pripravijo tudi v bodoče
in naj jim nikar ne pade na
misel, da bi ga prestavljali
pred dvorano Golovec. 24.
decembra, ko je polnočnica,
pa bi lahko bile stojnice od-
prte pozno v noč, pa bi si
sejmarji počitek privoščili
na božično jutro. Če bi bila
ponudba pestrejša in sejem
obarvan še s primerno glas-
bo iz zvočnikov, bi vse sku-
paj dobilo še poseben čar.
NATAŠA GERKEŠ
SOZS tudi v Velenju
zaü?^^^ teden pred koncem leta so v mali dvorani Doma Kulture v Titovem Velenju
^^^sirani občani imenovali petčlanski iniciativni odbor za ustanovitev velerai skega
nem Socialdemokratske zveze Slovenije. Svojo prvo aktivnost, so dejali na predustav-
^«n zboru, bodo usmerili v sodelovanje na volitvah.
L. OJSTERŠEK
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vulanović
Nova oblast za novo leto
Po padcu diktature v Romuniji se že kažejo obrisi nove
demokratične oblasti, ki jo zaenkrat še vodi svet Fronte
narodne rešitve Romunije, pod vodstvom bivšega člana
politbiroja in sekretarja CK Iona Iliescuja, podpredsednik
pa je ravno tako nekoč odstavljeni profesor prava Dumitru
Mazilu, ki je letos razburil Evropo s svojim pretresljivim
referatom o kršitvah človekovih pravic v Romuniji, ne
glede na dejstvo, da je referat sam po sebi dokaj čudno
napisan. Nova oblast je namreč kot božično darilo - tudi
Božič so v Romuniji prvič resno praznovali, saj ga je
komunizem doslej prepovedoval - sprejela zakon o stran-
kah (bolje rečeno dekret, kar tudi po svoje priča o Revolu-
ciji, ki se je zgodila v državi), ki dovoljuje ustanavljanje
vseh političnih strank, razen tistih s fašistično usmeritvijo.
Oglasih so se tudi tisti, ki bi radi ustanovih novo komuni-
stično partijo, katera pa ne bi imela ničesar skupnega
s tisto partijo, ki se je doslej imenovala komunistična in
katere voditelji ter ves izvršni komite (skupaj 60 ljudi) je
sedaj v zaporih, v kolikor jih Revolucija doslej še ni pobila.
Stranke zaenkrat resda še nimajo česa početi, ker ne
morejo priti v parlament (katerega pravzaprav sploh ni
več; državo vodi začasna vlada v obliki Fronte narodne
rešitve), toda zato so jim za april obljubili svobodne več-
strankarske volitve, po katerih naj bi se oblikoval nov
romunski, svobodno izvoljeni vrhovni zakonodajni organ.
Pri tem naštevajo - in bodo na volitvah nastopile - tudi
stranke, ki jih je komunistična oblast Gheorghia Deja
prepovedala v letu 1948, pa čeprav so-kot denimo krščan-
ska stranka - dobili na volitvah leta 1946 kar 73 odstotkov
glasov na svobodnih volitvah.
Pri tem ima pomemben psihološki učinek tudi drugi
n^bolj pomembni zakon in sicer dekret o ukinitvi smrtne
kazni. Romunsko revolucionarno vodstvo zagotavlja, da
sta bila zakonca Ceausescu zadnja, ki ju je doletela usoda
smrtne kazni, ki pa sta jo sama uzakonila zaradi želje po
teroriziranju ljudi. Kot rečeno, ima ta dekret poleg praktič-
nega učinka tudi psihološki efekt: revolucionarna oblast
s tem dokazuje, da se bo razlikovala od drugih revolucij
(podobna jije denimo revolucija v Nikaragvi pred 10 leti),
ki so smrtno kazen namerno obdržale za, kot so ponavadi
tolmačih, obračun s tistimi, ki bi utegnili ogroziti revolu-
cijo. Toda iz tega strahu pred ogrožanjem revolucije seje
potem rodil sistemski teror nad drugače mislečimi, kate-
remu je bila temelj ravno smrtna kazen in možnost takojš-
nje eksekucije političnih nasprotnikov. Čepav je nova
romunska vlada pri vsem skupaj še dokaj nedosledna
- pripadnikom bivše policije Securitate, ki sojo z novim
dekretom tudi že razpustili, grozijo s smrtjo, takoj ko jih
bodo ujeli, pa čeprav so smrtno kazen že ukinili - pa je
temelj oblasti vendarle demokratična in pravna država, ki
jo bodo dokončno konstituirah šele po volitvah v aprilu in
posledično po sprejemu nove ustave, ki jo pripravlja ozka
skupina ljudi pod vodstvom omenjenega profesorja Mazi-
luja.
Vsem tistim, ki so v preteklih letih pobegnili iz Romu-
nije, je nova oblast zagotovila možnost povratka v državo,
torej repatriacijo. Ti nekdanji preganjanci in begunci so
toplo vabljeni nazaj v domovino, če pa tega nočejo, jim
nova oblast vseeno ропцја možnost romunskega držav-
ljanstva. Glede na to, da pri Romunih obstaja močno
domovinsko čustvo - tudi v časih najhujšega terorja
v državi niso pozabili na domovino in so nenehno opozar-
jali svetovno javnost na dogodke v Romuniji - ima tudi ta
dekret velik pomen.
Opolnl vstop v novo äesetletie
Novo desetletje se, kot vsako, začenja z - mačkom. Od
osemdesetih seje svet poslovil hrupno, še zlasti v Evropi,
ki jo preveva ozračje opojnih sprememb, pravkar minulih
in tistih, ki še prihaj^o.
Veseljačenje Berlinčanov ob znamenitih Brandenbur-
Ških vratih so že vnaprej napovedali kot slavje stoletja. In
res se je ob tém menda zbralo kakih pol milijona ljudi,
medtem koje mednemško in medberlinsko mejo na Silve-
strovo baje prestopilo kar pet milijonov Nemcev. No, pre-
veliko navdušenje nikoh ni dobro in tako se je tudi ob
Brandenburških vratih končalo z množico (okoh 200)
ranjenih in eno žrtvijo v siloviti »gneči stoletja« na samem
vzdolž berlinskega zidu, pa vrhu vrat in ob njih, kjer seje
porušilo improvizirano ogrodje. Sreča ob tej nesreči:
vzhodnoberlinski župan Krack je že napovedal, da bodo
berlinski zid v najkrajšem času nadomestili z navadno
žično ograjo.
Največ pijače je bilo na najbolj noro noč že po tradiciji
pretočene v Italiji, kjer je šlo po grlih kar 25 milijonov
steklenic šampanjca in 150.000 hektolitrov vina in drugih
alkoholnih pijač. Skup^ pa so Italijani v novoletni noči
baje zapravili 2000 milijard lir! Bilanca praznovanj - dva
mrtva in 700 ranjenih.
Hrupno je bilo po tradiciji tudi v Londonu, kjer je bilo
prizorišče praznovanja na prostem spet znameniti Trafal-
garski trg. Tamkaj je do zore veseljačilo kakih 70.000 Lon-
dončanov. Moskovčani pa so se bolj držali omizij v družin-
skem krogu, čeprav so novo leto dočakali brez snega, kar
je pri njih prava redkost.
Med političnimi dogodki na prelomu desetletja je
v Evropi nemara še najbolj odjeknil nov paket reform na
Poljskem, ki je po svoji "revolucionarnosti« prepričljivo
zasenčil tudi jugoslovanskega. Poljska namreč poslej ni
več socialistična država! Ne le, da je namesto Ljudska
republika Poljska le še Republika Poljska, temveč so iz
ustave črtani uvodni del o socialistični ureditvi. Poljska pa
je namesto socialistična postala »demokratična pravna
država«. Po črtanju določila o vodilni vlogi PZDP so
poslanci uvedli v ustavo načelo političnega pluralizma...
Leto 1990 bo nemara spet v znamenju Vzhodne Evrope
oziroma dokončnega slovesa socrealizma oziroma enopar-
tijskega socializma (ah tudi socializma sploh?), saj so
v vseh državah onstran nekdanje železne zavese od NDR
do Romunije letos na vrsti »taprave«, večstrankarske voli-
tve, ki bodo najbrž temeljito spremenile njihove politične
podobe. In neizogibno vprašanje - kaj pa Jugoslavija?
4. STRAN - 4. JANUAR 1990
REPORTAŽA
Srečno iz porodnišnice v živijenje
Vsako leto začenjamo
z eno naših najbolj priljub-
ljenih akcij - obiskom celj-
ske porodnišnice, kjer želi-
mo izvedeti, katera mamica
ali žena je v novem letu pr-
va povila hčerko ali sina.
Letos smo izpeljali že osem-
najsto akcijo. Sprejeli so
nas tisti, ki so v prazničnih
dneh skrbeli za vse, ki so
prišle k njim po takšno ali
drugačno pomoč.
Glavni organizator akcije
je uredništvo Novi tednik
- Radio Celje, glavni pokro-
vitelj pa vseskozi trgovsko
podjetje Moda Celje.
Ker pa imajo to humani-
tarno akcijo radi tudi drugi,
so se v zadnjih letih priklju-
čili še Ljubljanska banka
Splošna banka Celje, Zlatar-
na Celje in cvetličarna
Ocvirk. Letos je bil prvič zra-
ven tudi, ljubiteljski slikar
Srečko Škoberne iz Celja.
Vrata za sodelovanje pa so
odprta tudi ostalim, ki bi se
hoteli vključiti v takšno pri-
jetno, dobronamerno akcijo.
Vse skupaj so s prijetnim
petjem zabelili člani okteta
Studenček.
Morda za uvod: v prvih ak-
cijah so nas sprejeli v poseb-
ni sobi, kjer smo lahko za
nekaj minut spregovorili
z mamico, ki je prva rodila in
jo fotografirali z otrokom. Pa
se časi spreminjajo in zdaj
recimo lahko že drugo leto
prisluhnemo koncertu Stu-
denčka ter podeljevanju pri-
ložnostnih priznanj materam
ob prisotnosti komaj nekaj
ur starih novorojencev. To je
za njih prvi koncert in lanski
in letošnji otroci so ga zelo
dobro prenesU.
studenček vedno
teče
v zadnjih letih so z nami
vedno člani okteta Studen-
ček z Ostrožnega, v njem pa
pod vodstvom Iva Kneza
prepevajo Vojko Cvikel, Mi-
lan Knez, Tone Kovač, Jože
Repar, Andrej Bremec, Fric
Kodela in Andrej Hudomalj.
Vsi vsako leto pripravijo
skupaj z najbližjimi silve-
strovanje na posebnem kra-
ju, silvestrujejo doma, 2. ja-
nuarja pa čili in spočiti pri-
dejo v celjsko porodnišnico
in sodelujejo v naši akciji, ki
je tudi že njihova. Sodelova-
nje v naši akciji jim je prava
in prijetna sprostitev. Pred
porodnicami in porodniškim
osebjem zapojejo nekaj pe-
smi, nato pa pripravijo »kon-
cert« v enem izmed celjskih
lokalov, kamor jih povabi-
mo. Škoda, da takrat ni več
gostov, saj je to takšno petje,
da se ga da poslušati. Sicer
pa fantje pozabljajo na novo
leto, kajti pred njimi so tri
pomembne stvari: 9. febru-
arja gostovanje v Berlinu za
naše zdomce ob slovenskem
kulturnem prazriiku (pri-
pravljajo tri samostojne celo-
večerne koncerte), koncem
marca ponovno gostovanje
na 18. izletu 100 kmečkih
žensk na moije z NT-RC ter
končno, da dokončajo že za-
četo snemanje kasete s pe-
smimi bratov Ipavcev. Ob
tem pa je še ogromno ostale-
ga dela.
Razmišljajte o 19. in
20. akciji
čeprav se mu je mudilo na
letošnji prvi lov, je bil direk-
tor trgovskega podjetja Mo-
da v Celju Ciril Zavolovšek
tudi ob tem obisku v celjski
porodnišnici in kasneje
v Turški mački izredno zgo-
voren: »To je akcija, ki dobi-
va vedno večji odmev. Po-
membna je in treba jo je ne-
govati. Že zdaj začnimo raz-
mišljati o tem, kako jo bodo
- akcijo namreč - pripravili
prihodnje leto in v ,olimpij-
skem letu', ko bo jubilejna,
dvajseta.«
Štirje v dežurni ekipi
v dežurni ekipi iz starega
v novo leto so v celjski po-
rodnišnici bili sestri Milena
Cimperšek in Dragica Jarni
ter doktorja Milan Bekčič in
Vlado Veber, katerega je na
dan obiska zamenjal doktor
Igor Pire. Milan Bekčič se je
ob naši akciji spomnil vseh,
ki v njej sodelujejo, se zahva-
lil in tudi nekako s težavo
povedal svoj komentar, za-
kaj je bilo lani v celjski po-
rodnišnici toliko manj poro-
dov (glej tabelo): »Realnost!«
Sicer paje bil doktor Bekčič
z ostalimi člani kolektiva iz-
redno zadovoljen z vsem, kar
smo pripravih, še posebej pa
je bil vesel prijetne slike, da-
rila Srečka Škoberneta.
Daniei, Ingrid, Samo
ob prsili Slavice,
Zdenke in Majde
Neko čudno naključje je
hotelo, da so se vse tri, ki so
dobile priznanja v naši akci-
ji, znašle tokrat v skupni so-
bi. Najprej je prišla Slavica
Tramošljanin in tudi zadnja
rodila v lanskem letu, za njo
pa Zdenka Kolman in Majda
Hartman. Ti sta rodili prvi
letos. V času, ki ga preživlja-
jo v celjski porodnišnici ob
svojih malčkih, so se dodo-
bra spoznale in celo obljubi-
le, da .se bodo tudi kasneje
obiskovale. Seveda v prostih
urah, ko ne dojijo ali ne dre-
majo, pač skrbijo v mislih za
to, kaj bo, ko bodo prišle do-
mov. Druga drugi priznavajo
recepte in v vsakem je nekaj
koristnega. Vse so ob našem
obisku bile vesele, da so
zdrave in da so le dočakale ta
lep trenutek, da imajo »mač-
ka« ali »mačkico« poleg
sebe.
Pri oknu leži Slavica Tra-
mošljanin iz Dobrteše vasi,
sicer zaposlena v tekstilni to-
varni Prebold. Rodila je zad-
nja lani, ob 23.50: »Daniel je
moj tretji otrok. Doma imam
še Marka, eden mi je umrl.«
Ob njej je Majda Hartman
iz Podšmihela v Laškem, ki
je rodila druga letos, ob 2.51:
»Zdaj imava z možem Duša-
nom sina Sama. To je kras-
no. Doma imam vse urejeno,
tako da bo za malega naraš-
čajnika vse nabolje poskrb-
ljeno.«
Pri vhodnih vratih je
Zdenka Kolman s Planin-
skega vrha pri Planini pri
Sevnici, ki je rodila prva le-
tos deklico Ingrid. Mala In-
grid začne jokati.
»Lačna je,« potrpežljivo
pove mama Zdenka, se obr-i
ne k svojemu prvemu otroku
in ga potolaži s hrano. »Mož
je bil otroka izredno vesel,;
seveda tudi jaz, saj sva dolgo
čakala. Res je zdaj nastala
nova skrb, vendar ker je iz
ljubezni, je ne bo težko pre-i
magati. Vse bova nudila tej
najini mali žabici, da bi ji bi-
lo lepo.«
. Bo ostalo samo pri tej žabi-
ci, smo radovedni?
Srečna mama Zdenka se
zasmeji in odkrito pove, da
ne. Zatem nadaljuje: »Res-
nično prijetno je in hvala
vsem, ki so na čelu z doktor
Bekčičem skrbeli za nas. Saj
so problemi, vendar ko vidiš
poleg sebe otroka, ki je zdrav
in tvoj, si srečen. Na vse
ostalo pozabiš.«
Kaj več v tistem trenutku
nismo mogli izvedeti. Vsi se
pač imajo radi in vsi si želijo,
tako kot mi, zdravja in miru.
Pa srečno 2. januarja 1991.
ponovno ob 9. uri v celjski
porodnišnici.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Jana dr. Barič, vodja neonatalne enote: »Že pred meseci smo
začeli z zbiranjem sredstev za nakup monitoija za novorojenčke.
Gre za aparaturo, ki je za novorojenčke nujno potrebna, zd^ pa
jo imamo sposojeno. Strah nas je, da jo bomo po preteklem
izposojevalnem času morali vrniti in ostali bomo brez tega
pomembnega instrumenta, s katerim pri novorojenčkih ugotav-
ljamo pravilnost dihanja, kako bije srček in podobno. Brez te
aparature ne gre več, s^ moramo za novorojence poskrbeti tako,
da ne bodo že takoj obsojeni na invalidnost. Doslej so se v našo
humanitarno akcijo vključili s svojimi različnimi prispevki
Milan Goijanc iz Celja, SSP WO Mozirje, TDO Nama tozd
Žalec OSS, Iskra, Rožanc in Borovnik namesto venca za pokoj-
nega Eda Bohorča, nek^ smo dobili z voščilnicami, kupljenimi
na našem oddelku, zraven so OOS SO Žalec namesto praznova-
nja lanskega dneva žena, OOS UO občine Laško, društvo žena
Rogatec tudi za lanski dan žena, OOS zdravstveni center T. Vele-
nje, Comet Zreče iz združenih sredstev, REK ESO T. Velenje za
lanski dan žena, dvakrat OO ZS ZC T. Velenje, ETOLIFA Celje,
obrtno združenje Šentjur, Avgust Vovk Ponikva, PTT Celje,
Juteks Žalec, Zavarovalna skupnost Triglav, srednja tehnična
šola MT Celje, Ljubljanska banka Splošna banka Celje in Aero
Celje. Z akcijo nadaljujemo, prispevke pa sprejemamo na žiro
račun: SDK 50700-603-31294. Vsem smo hvaležni za dosedanje
prispevke, še bolj pa bomo ostalim za nove, da bomo lahko
kupili ta potreben zdravstveni aparat monitor za novorojenčke.«
Prvič seje v akcijo ob našem novoletnem obisku v celjski porodnišnici
vključil tudi ljubiteljski slikar Srečko Škoberne (levo), ki je dežurnemu
zdravniku na tem oddelku med novoletnimi prazniki dr. Milanu Bekčiču
izročil sliko.
Trojka 89-90 iz celjske porodnišnice (od leve proti desni): Zdenka
Kolman s hčerko Ingrid, Slavica Tramošljanin s sinom Danielom in
Majda Hartman s sinom Samom. Vse srečne, da so postale matere in da so
njihovi zdaj rojeni otroci zdravi.
Za nekaj ur staro Ingrid v košarici je bil novoletni koncert Studencka ргм v življenju.
Glede na sklep sveta delovne skupnosti
KPD za mladoletnike
in Zapori Celje
objavljamo prosta deta in naloge:
- vodje proizvodnje - tehnični
vodja
Razpisne zahteve:
-	Končan program za pridobitev visoke strokovne
izobrazbe tehniške ali druge ustrezne smeri
-	5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas
s polnim delovnim časom, delovna doba se šteje
s povečanjem 12/16 mesecev.
Kandidate obveščamo, da bodo v postopku spreje-
ma preizkušene strokovne kvalifikacije ter druge po-
sebne zahteve, ki so potrebne za sklenitev delovne-
ga razmerja oziroma za opravljanje teh del in nalog
in sicer po postopku, določenem v samoupravnih in
organizacijskih aktih zavoda.
Pismena dokazila o izpolnjevanju pogojev (diploma,
vloga, življenjepis) naj pošljejo kandidati v roku 15
dni po objavi na naslov KPD za mladoletnike in
Zapori Celje, Linhartova 3, Celje.
Kandidati se morajo zglasiti na razgovor v kadrovsko
službo zavoda.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
INTERVJU
4. JANUAR 1990 - STRAN 5.
Politični monizem na
smetišče, strolio v svetišče
O preobrazbi našega šolstva z Jožetom Zupančičem, ravnatellem ceUske
gimnazije
Je naše šolstvo zdaj končno
našlo svojo pravo pot, vse-
bino in obliko ter si izborilo
samostojnost stroke, nad
katero je dolga desetletja
skrbno držala roko politika
v neštetih ideoloških zmo-
tah? Popili smo pelinov na-
pitek sistema usmerjenega
izobraževanja in ker vsaka
šola nekaj stane, je zdaj
upati, da smo znali tudi iz
teh slabosti potegniti čim
več dobrega, obetavnega.
O bistvu in ciljih zadnjih
šolskih reform, s poudarkom
na srednjem izobraževanju,
smo se pogovarjali z Jože-
tom Zupančičem, ravnate-
ljem Gimnazije v Celju,
vzgojnoizobraževalne insti-
tucije, ki se je bodo naši za-
. namci bežno spominjali kot
Srednje družboslovne šole
Celje.
Kakšno je torej bistvo re-
form, ki so zajele naše sred-
nješolsko izobraževale?
Pri tem moramo ločiti dvo-
je reformnih gibanj. Leta
1981 smo imeli dejansko
opraviti z reformo našega
srednjega šolstva in s tem tu-
di univerze, ker je le-ta nad-
gradnja srednje šole. Ta re-
forma je povzročila dvoje:
ukinitev poklicnega šolstva
in ukinitev gimnazije. Želeh
smo, da bi vse srednje šole
izobraževale za delo in seve-
da tudi za nadaljnje izobraže-
vanje, a smo kaj kmalu spoz-
nali, da je bila to predvsem
politična reforma, ki se ji je
morala priključiti tudi peda-
goška stroka, da bi bili s tem
učinki katastrofalni. Zaradi
teh spoznanj smo v šolstvu
pričeli pripravljati spremem-
be že leta 1986, sicer ne na-
glas, pa vendarle. V tem letu
so bile spremembe v naravo-
slovnem in družboslovnem
programu, ko smo se opre-
delili, da vse šole le ne more-
jo imeti dvojne funkcije, am-
pak morajo ene izobraževati
za poklice, druge pa za na-
daljnje izobraževanje. Tem
reformatorskim posegom so
se naslednje leto pridružile
tudi vse ostale srednje šole,
tako da v teh dveh letih lah-
ko govorimo o prenovi naše-
ga srednjega šolstva. To je
bila prva faza. Trdno sem
prepričan, da je ta dala dolo-
čeno kakovost vsem sred-
njim šolam, ker je funkcija
le-teh postajala veliko bolj
specifična, jasna. Seveda še
nismo dosegli vsega, kar že-
limo, zato bomo po vsej ver-
jetnosti v letu 1990 govorili
o drugi fazi prenove, ki naj bi
dokončno izoblikovala našo
srednjo šolo, sistem, v kate-
rega pa se bosta morali avto-
matično vključiti tudi osnov-
na šola in univerza.
Srednja družboslovna šo-
'a se vrača k vsebini nekda-
nje gimnazije, seveda do teh
sprememb tudi ni prišlo kar
cez noč. Bili so to počasni,
fazni premiki k boljši obli-
ci. vsebini in znanju. Kje
ste danes?
Srednja družboslovna šola
se vrača k vsebini nekdanje
gimnazije. NaSa šola je v zad-
njih devetih letih preživljala
burne dogodke, zdi pa se mi,
daje bilo tudi v teh marsikaj
dobrega. Iz nekaj slabega,
smo razvili nekaj zelo dobre-
ga, zato zdaj lahko resnično
govorimo o prenovljeni gim-
celo bolje strukturira-
^^ kot nekoč. Gre za to, da
smo v vseh teh letih spremi-
I^Jali naš predmetnik in to
dveh smereh: vsako leto
^nio imeli manj predmetov.
ker so se učenci pritoževali,
da jih je preveč in da imajo ti
predmeti premalo ur. Zato
so se morali vsak dan izjem-
no veliko učiti, sproti in to
praktično brez haska. Danes
imamo manj predmetov kot
v bivši gimnaziji. Spreminja-
li pa smo tudi število ur na
tak način, da v letu 1981 sko-
rajda na urniku ni bilo več
naravoslovja (le 16% v celot-
ni strukturi). Zato smo priče-
li z dodajanjem števila nara-
voslovnih ur in seveda teh
predmetov. Zdaj smo prišli
do tega, da je razmerje med
družboslovnimi in naravo-
slovnimi urami praktično
idealno. 30 odstotkov vseh
ur je jezikoslovnih, 30 odsto-
kov jih je v naravoslovnih
predmetih in dobrih 30 od-
stotkov v družboslovju. In še
ena novost je: v zadnjih dveh
letih smo kot redni predmet
uvedli latinski jezik v klasič-
no-humanističnih oddelkih,
vsa štiri leta po 3 ure teden-
sko. Po tridesetih letih je la-
tinščina kot obvezni pred-
met spet na naši šoli. Učenci
jo sprejemajo ne le kot jezik,
ki obuja določeno tradicijo,
ampak predvsem kot misel-
ni predmet, s^ latinščina ni
le osnova vsem tujim jezi-
kom, ampak omogoča logič-
no mišljenje.
Gimnazija je v preteklo-
sti izobraževalna predvsem
za nadaljnje šolanje, za uni-
verzo, vemo pa, da je kar
znaten odstotek učencev
ostal na tej stopnji. Zlasti
za tiste, ki jih bo tudi nekaj
v »novi« gimnaziji, sprašu-
jemo, koliko bo gimnazija
tudi šola za življenje, za
delo?
Naša šola, ki se ponovno
imenuje gimnazija, je sploš-
na pripravljalnica za univer-
zo, za vse fakultete. Sedanji
učenci prvih in drugih letni-
kov se bodo lahko vpisali ka-
mor koli, zato, ker je fond ur
primeren za vsako višjo ozi-
roma visoko šolo. Naša šola
praviloma ne izobražuje za
delo. Ker pa so znanja iz slo-
venskega, tujega jezika, ma-
tematike, splošna izobrazba
in delovne navade v izobilju
zastopane, bodo naša dekle-
ta in fantje, tudi če ne bodo
nadaljevali šolanja na uni-
verzi, usposobljeni, s kratki-
mi tečaji, za opravljanje šte-
vilnih del v najrazličnejših
delovnih organizacijah.
S tem, ko si bodo pridobili
znanja, delovne navade in
splošno izobrazbo, bodo lah-
ko konkurenčni tudi tistim,
ki bodo končali katero od
poklicnih šol.
Na seji celjskega izvršne-
ga sveta so na začetku de-
cembra sklenili, da se admi-
nistrativni program izloči
iz programa Srednje druž-
boslovne šole oziroma Gim-
nazije Celje. Kako boste to
odločitev v praksi uresni-
čili?
Mislim, da se je s tem zgo-
dil zgodovinski dogodek.
Šoli smo vrnih tisto vsebino,
za katero si je prizadevala
polnih 180 let; vrnih smo ji
status gimnazije s sklepom,
da se ekonomski program
postopoma prestavi na bivšo
matično, ekonomsko sred-
njo šolo, ki je imela ta pro-
gram več kot 30 let. Menim,
da bo ta postopni prehod ko-
rekten in to iz zelo preproste-
ga razloga: Ekonomska sred-
nja šola bo dobila dva nova
oddelka, s tem se bo povečal
vpis, upam pa, da bo dobila
tudi prostore zdaj že bivšega
Vekša. Na naši šoli bo ostalo
trenutno po pet oddelkov.
odobrenega pa imamo še
enega. Tako naj bi imeli štiri
splošne oddelke in dva kla-
sično-humanistična, torej
šest prvih letnikov, po štirih
letih pa bi naj bila to 24-od-
delčna šola z okoh 750 učen-
ci, samimi dopoldanci. Ker
bodo pogoji za delo dobri, si
obetamo takšen ugled na
univerzi, kot smo ga imeli
nekoč.	•
Končno smo tudi pri nas
spoznali, da nimamo vsi
enakih želodcev, pa tudi pa-
meti ne enake. O tem zdaj
smemo javno govoriti in iz
tega spoznanja tudi kaj ko-
ristnega potegniti za dobro-
bit celotne družbe, ki ji bo
zlasti znanje krojilo nadalj-
njo usodo. Kako na šolah
ravnati z nadpoprečno na-
darjenimi, kakšne so mož-
nosti za tovrstno diferenci-
acijo v žlahtnem pomenu te
tujke?
O teh vprašanjih so bila tu-
di v naši pedagoški strokov-
ni javnosti zelo dolgo enotna
politična stališča, češ da smo
vsi enaki po želodcih in po
pameti. Vsi pa smo dobro ve-
deli, da ni tako, da narava
dela svoje in da je narava
ostala narava. Sam sem se
vedno nagibal k temu, da bi
se te razlike morale poznati
tui^i navzven. Ta navzven se
je obdržal v sistemu različ-
nih šol: gimnazija je bila elit-
na pripravljalnica za visoko
šolo, tehnična in druge sred-
nje šole pa so izobraževale za
različne in različno zahtevne
poklice. Že to je bila neke
vrste diferenciacija, bila pa
je tudi edina možna. Zdaj,
z reformo v srednjem šol-
stvu, se je ta diferenciacija
kar močno odrazila s tem, ko
je šla večina zelo sposobnih
fantov in deklet v naravo-
slovje, v družboslovne in
druge programe. Še v minu-
lem letu smo lahko poslušali
razprave, ki so praktično
onemogočale vsakršno to-
vrstno zunanjo diferenciaci-
jo. Vedno smo govorili le
o notranji, v oddelku, ki je
sicer možna, ampak le teore-
tično. V oddelku s 36 ah 30
učenci, ni mogoče organizi-
rati kakovostnega, skupin-
sko razdeljenega pouka, po-
uka oziroma programa za
nadpoprečno nadarjene, za
manj nadarjene in za sredi-
no. be hujše primere imamo
v osnovnem šolstvu, s tem
pa smo raven izobraževanja
absolutno znižali, in da bi ga
spet dvignili, bo nujna tudi
zunanja diferenciacija. Ne
znam si sicer predstavljati,
da bi imeli nekakšne elitne
oddelke, ampak dejstvo je,
da se zd^j v nekaterih oddel-
kih več zahteva od učencev,
ker so preprosto bolj bistri.
Če imajo pri nas, na primer,
učenci poleg slovenščine še
angleščino in francoščino,
pa latinski jezik, naravoslov-
ne predmete pa praktično
v enakem obsegu kot v naj-
bolj zahtevnem programu,
morajo ti učenci veliko več
delati in ker so bolj nadarje-
ni, od njih tudi več pričaku-
jemo in zahtevamo. Žal se mi
zdi, da tukaj že pretiravamo.
Velikokrat se sprašujem, ali
imajo ti mladi ljudje sploh še
kaj časa zase, za konjičke, za
čustva, ljubezen.
Spoznavanje, odkrivanje
neznanega, iskanje, razisko-
vanje, s temi aktivnostmi
človek pravzaprav začne že
v ranem otroštvu, a zdi se,
kot da pozneje, v šolskem
sistemu, te lastnosti kar ne-
kako izginjajo pod ogromno
težo nesmiselnih podatkov
in nekoristnih znanj. Se
zdaj v šolstvu vračajo časi,
ko bi naj raziskovanje spet
postal način dela, življenja,
pa ne le v šoli, ampak tudi
doma, v medsebojnih odno-
sih in še kje?
Na šoli imamo kar dobro
razvito raziskovalno dejav-
nost in celo tovrstno tradici-
jo imamo. Menim pa, daje ta
dejavnost dvojna. Razvito jo
imamo predvsem kot indivi-
dualno dejavnost in tu ima-
mo učence zelo uspešne. Ze-
lo uspešni so, ko sodelujejo
v najrazličnejših raziskoval-
nih akcijah v občini, kjer je
izredno aktivna raziskovalna
samoupravna interesna
skupnost, uspehe dosegajo
na raziskovalnih taborih, ak-
cijah v okviru republike. Res
pa je, da gre tu predvsem za
posamične interese, ki so
lahko povezani tudi z intere-
som staršev ah s spodbuda-
mi mentorjev. Ustvarjalnost
znotraj oddelkov pa je še ne-
koliko preskromna. Omeju-
jejo jo vehko število učencev
v razredih, predmetna pre-
natrpanost, učni načrti, ki so
nabuhli z najrazličnejšimi
podatki in tako za razisko-
valno delo skorajda ne osta-
ne časa. Tu bi morali učitelji
premagati miselno oviro
oglede uresničevanja učnega
programa: da ni najpo-
membneje da predelajo ce-
lotni učni načrt, ampak da je
znotraj njega mogoče najti
čas za ustvarjalne oblike,
s katerimi bi svoje delo ople-
menitili, izobraževalni učin-
ki pa bi bili trajnejši, kot so
zdaj.
Kako zelo je bil do nedavna
naš vzgojnoizobraževalni
sistem povezan z našo ide-
ologijo in politiko, smo se
začeli krepko zavedati. Ide-
ološko nasilje je (tudi) v šol-
stvu napravilo svoje, a zdaj
je na pohodu politični plu-
ralizem, ki daje možnost so-
žitja med različno misleči-
mi in sploh - razmišljujoči-
mi. Na šoli, na primer, med
različno mislečimi v zborni-
ci in učenci v razredih. Ka-
ko si tovrstno pomlad, kon-
kretno,	predstavljate
v šolah?
Pluralizem v preteklosti
niti v zbornicah niti med
učenci v oddelkih ni mogel
priti do izraza, ker so imeli
v našem šolskem sistemu
opraviti s poUtičnim moniz-
mom. Ta si je prilastil stroko
in zato je v našem šolskem
sistemu praktično veljala le
ena resnica. Ta je hromila
ideje, težnje, velikokrat izra-
žene v zbornici ali v oddelku,
a se je z njimi kar hitro po-
nietlo. S tem je bil ta plurali-
zem potlačen in s tem nareje-
na velika škoda. Sedaj si, se-
veda, ne predstavljamo, da
bi na tem področju prihajalo
do ne vem kakih peripetij,
ker gre preprosto za to, da se
politika umika stroki, name-
sto nekdaj ene in edine res-
nice pa si tudi ne predstav-
ljam, da bi v naše šolstvo
zdaj vdrlo več pohtik.
V zbornicah se bo porajalo
različno razmišljanje o stro-
kovnih vprašanjih, kar se bo
odražalo v našem delu. Ena-
ko bo v razredih in še mar-
sikje drugje. V oddelkih se
bomo veliko več pogovarjali
o strokovnih, svetovnona-
zorskih vprašanjih in drugih
različnih pogledih. Zato z ve-
likim veseljem pričakujemo
ta novi čas.
Pretežno ideološko, poli-
tično-monistično zasnovan
predmet, kot je samouprav-
ljanje s temelji marxizma,
bo v novem času moral do-
živeti kakšno preobrazbo...
Sem za to, da se ta pred-
met ukine, namesto njega pa
dodajo ure zgodovini ali so-
ciologiji, ker se dajo vse te
temeljne resnice povedati in
osvojiti na mnogo bolj nor-
malen in človeški način.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Spomladi druga faza Atomskih toplic
1381747_1949_1 novih bazenih, ki lih gradilo, bo prostora za 1200 kopalcev
Atomska vas je ena naj-
večjih naložb v slovenskem
in jugoslovanskem turizmu.
V	Podčetrtku so se odločili
za izgradnjo v dveh fazah.
Prvo so, kot je znano, kon-
čali lani, obsega pa 25 različ-
nih hiš, ki so arhitektonsko
lepo prilagojene okolju.
V	njih je 136 apartmajev
s 520 ležišči. Vsi so sodobno
opremljeni, s kuhinjo z vsem
priborom in posodo, telefo-
nom, televizijo, talnim ogre-
vanjem, dnevnim prostorom
in spalnico. Središče naselja
tvori vaški trg z gostinskim
objektom, kjer so restavraci-
je s sto, kavarna in terasa
s po osemdeset sedeži, pa tr-
govina z informacijsko pisar-
no in vsem kar turisti potre-
bujejo. Omeniti je treba tudi
studio lastne zdraviliške te-
levizije Atomšek, ki skrbi, da
so gostje dobro obveščeni
o tem, kaj se dogaja v samem
zdravilišču in ne nazadnje
v svetu: Pred osrednjo
zgradbo je prireditveni pro-
stor, kjer lahko po potrebi
namestijo dvesto in tudi več
sedežev. Že lani se je tam
zvrstilo 25 večjih prireditev,
vsak dan pa igra gostom tudi
ansambel. Od lanskega maja
naprej so vsi apartmaji po-
vsem zasedeni predvsem
s sodelavci stotih sovlagate-
ljev, ki so v izgradnjo prve
faze vložili (lanskih) 125 mih-
jard dinarjev. Do maja bodo
te zmogljivosti na voljo do-
mačim in tujim gostom po
ceni od 38 do 64 mark dnev-
no na osebo.
Medtem ko naselje že do-
bro obratuje, pa že gradijo
drugo fazo, ki obsega igrišča
in objekte za razvedrilo
v skupni površini 9 tisoč
kvadratnih metrov, od tega
2800 kvadratnih metrov po-
kritih in odprtih bazenov, ki
bodo medsebojno povezani.
Kopalcem bodo na voljo še
tobogan, slap, vroči vrelci,
solarij, savna in posebna
okrepčevalnica. Ti bazeni
bodo lahko sprejeli 1200 ko-
palcev, zgrajeni pa bodo do
konca pomladi. Za to bodo
vložili okrog 35 milijonov
konvertibilnih dinarjev. Ve-
čino denarja imajo zagotov-
ljenega.
Hkrati s tem pa postopo-
ma obnavljajo hotel, v nepo-
sredni bližini gradijo sodo-
ben športni stadion, grad
Podčetrtek pa naj bi v petih
letih dopolnil turistično in
zdraviliško ponudbo. Do
Podčetrtka, kamor gostje
najraje zahajajo, so uredili
pločnik in javno razsvetlja-
vo, skupaj s krajevno skup-
nostjo pa tudi čistilno na-
pravo.
ZORAN VUDLER
Precej naložb v turizem in gostinstvo
Kljub znanim težavam, ki
so nas pestile lani in kljub
■ temu, da niso zaobšle tudi
gostinskih in turističnih de-
lavcev, pa vendarle lahko za-
' pišemo, da je bilo leto 1989,
vs^ glede naložb na našem
turističnem območju uspeš-
no kot že dolgo ne. V Veliki
meri gre zahvala za to tudi
prizadevnim gostinskim in
turističnim delavcem, saj so
z odrekanjem precej prispe-
vali k temu, da se lahko poh-
valijo s številnimi novostmi.
V Podčetrtku je zrastlo no-
vo apartmajsko naselje, v ka-
terega so vložili 11,5 milijona
mark. V Logarski so s sovla-
ganjem med Kompasom in
Kovinotehno zgradili nov
hotel Palenk, obnovljeno je
izletišče Belvue v Rogaški
Slatini, urejen reprezentanč-
ni salon v Zdravilišču Laško,
obnavljajo depandanso Xigi-
ea na Dobrni in še bi lahko
naštevali. V Zrečah raste no-
vo zdravihšče Terme ob ho-
telu Dobrava, ki bo vključe-
no v širši turistični kom-
pleks, in bo to tako petnajsto
slovensko naravno zdraviliš-
če. Večja dela so opravili tu-
di v obeh smučarskih središ-
čih na Rogh in Golteh, kjer
so, kot obljubljéyo, dobro
pripravljeni na zimsko sezo-
no. Up^o le, da bo čim prej
zapadel sneg. V Celju so ob-
novili poslovalnico Kompa-
sa, ki je računalniško vodena
in je tudi po opremi ne^lepša
in najboljša poslovalnica
v Sloveniji. Ne nazadnje ve-
lja omeniti še lepo obnovlje-
ni gostišči Lovec v Vojniku
in ob Savinji v Celju. V obeh
se je izboljšala ponudba in
seveda tudi kakovost.
Vsi ti rezultati dajejo upa-
nje, da bo tudi letošnje leto
uspešno.
Z. V.
6. STRAN - 4. JANUAR 1990
KULTURA
Da bo volk sit in koza cela
Zadnji mesec minulega le-
ta je bil okrašen s številnimi
kulturnimi prireditvami kot
novoletna jelka in le stežka
bi mogli našteti prav vse, ki
so vabile poslušalce in gle-
dalce tako v regijsko središ-
če kot tudi v manjše dvorane
kulturnih domov v drugih
občinah. Tako kulturno bo-
gat december že dolgo ni bil.
Morda je temu vzrok z mi-
klavževanjem in božičnimi
pritzniki podaljšan čas za
različne prireditve v dvora-
nah, cerkvah in na ulicah,
morda podjetniški duh, ki
prodira tudi v kulturniške
vrste. Vsekakor se moramo
spomniti, če hočemo izlušči-
ti vsaj najbolj kakovostne
prireditve, in teh je bilo pre-
cej, da je pomembno vlogo
odigral zavod za kulturne
prireditve Celje. Vrh so kul-
turne decembrske prireditve
dosegle z novoletnim kon-
certom, ko so v dvorani kina
Union nastopili Celjski go-
dalni orkester. Celjski plesni
orkester žabe in Mešani pev-
ski zbor France Prešeren.
Vrh tudi po številu obisko-
valcev.
In prav v obisku ostalih
prireditev tiči zajec tega raz-
mišljanja. Imeli smo jih.
Imeli smo jih dovolj in do-
volj kakovostne, da je bilo
mogoče biti tudi izbirčen,
vendar vse niso bile tako
obiskane, kot bi si izvajalci
in organizatorji zaslužili. Ob
novoletnem koncertu je izje-
ma še posvečen koncert
New Swing kvarteta in že bi
lahko naredili piko. Celo
premiera v SLG Celje, ki je
bila napovedana kot spekta-
kel, ni bila temu primerno
deležna obiska. Kje so še po-
tem razstave, pa še druge
prireditve različnih organi-
zatorjev. Je torej zmanjkalo
občinstva? Prej bi rekli, daje
občinstvu zmanjkalo sape za
vso to ponudbo kulture, kaj-
ti dnevi vmes so bili še v zna-
menju sindikalnih in družin-
skih zabav in debat o doma-
čih in svetovnih dogodkih,
ki so nas pretresali ob koncu
leta. In vendar se bo še našel
kdo, ki bo decembrsko Ce-
lje, na primer, okaral, češ,
kako pusto in nedružabno in
nekulturno je bilo. Pri tem
pa bo najbrž mislil samo na
skromen novoletni sejem,
na, po »duhu in košu«
skromnega dedka Mraza sre-
di trga in na slab teve pro-
gram, ki pa s tem že nima
več nobene zveze.
Kaj torej storiti, da bo volk
sit in koza cela, da bodo or-
ganizatorji še skrbeli za ra-
ven in gostoto kulturnih pri-
reditev, občinstvo pa da se
bo nanj odzivalo v takem šte-
vilu, ki bo dalo duška tudi
nastopajočim? Gostoto pri-
reditev bolj enakomerno po-
razdeliti po sušnih mesecih,
naj velja kot slabši predlog.
Bolj se kaže nagniti k dej-
stvu, da bo potrebno občin-
stvo še vzgajati, in da pri tem
organizatorji kulturnih pri-
reditev, teh je vse več tudi
pod streho zasebnih firm, ne
smejo prehitro vreči puške
v koruzo. Od včeraj do danes
to pač ne bo mogoče, kajti
mogoče je sklepati, da zlasti
Celjani veliko dajo na tradi-
cijo prireditve. Zato je po-
trebno dati času čas in pusti-
ti, da se tudi tiste prireditve
izven tradicionalnih okvirov
zasidrajo v zavest sleher-
nika.
MATEJA PODJED
Novoletni
koncert
navdušil
Dvorana kina Union
v Celju je bila 26. decem-
bra skoraj pretesna za vse
tiste, ki so želeh prisluh-
niti novoletnemu koncer-
tu. Letos so ga priprayili
celjski plesni orkester Ža-
be, celjski godalni orke-
ster, prvič pa so se jim
pridružili še pevci meša-
nega pevskega zbora
France Prešeren iz Celja.
Dirigentsko taktirko sta
na koncertu vihtela pro-
fesorja Edvard Goršič in
Nenad Firšt.
Številnim obiskoval-
cem so nastopajoči pred-
stavili znane melodije
klasične in zabavne glas-
be, pevci pa so za nastop
posegli v arhive operne
glasbe in zapeli ariji za
zbor iz Verdijevih oper
Nabucco in Trubadur.
Repertoar je bil zastav-
ljen tako, da so izvajana
dela nastopajočih zado-
voljila najrazličnejše glas-
bene okuse občinstva. Po
dobro uro in pol trajajo-
čem koncertu so po buč-
nem aplavzu občinstva
nastopajoči za dodatek
zapeli in zaigrali še Sveto
noč.
Oba orkestra, brez zbo-
rov, sta se v soboto pred-
stavila še na Novoletnem
koncertu v Kristalni dvo-
rani v Rogaški Slatini.
NATAŠA GERKEŠ
Slovenski oktet prepeval v prazno
v četrtek pred Novim letom, so v dvorani Narodnega doma
v Celju nastopili člani Slovenskega okteta, ki s svojimi nastopi
polnijo dvorane doma in po svetu. Nastop je pripravila celjska
Kovinotehna, ki je pokroviteljica okteta, in nanj povabila pred-
vsem poslovne partnerje, пекад lepakov pa so razobesili tudi po
mestu in nanje zapisali, da je vstop na koncert prost.
Po starem celjskem običnu je dvorana zopet napol prazno
zevala, člani Slovenskega okteta pa so svoj nastop profesionalno
izvedh do konca.
Čeprav dobrohotnemu namenu Kovinotehne, da pokloni kon-
cert kot darilo svojim poslovnim partnerjem in delavcem, pri le-
teh očitno ni naletel na plodna tla, bodo v Kovinotehni morebiti
prihodnje leto razmislili, da bi koncert priznanih umetnikov
poklonili Celjanom in ob primerni propagandi pa nenazadnje
tudi ceni) privoščili ljubiteljem zborovskega petja prijetno urico
ali dve glasbenih užitkov.
NATAŠA GERKEŠ
V drugo desetletje
Med najbolj popularnimi malimi vokalnimi skupinami na celj-
skem območju je prav gotovo Celjski oktet, ki se je do lanske
deset letnice imenoval Terca. Večina sedanjih članov je nekd^
prepevala v gimnazijskem pevskem zboru, kasneje pa je našla
toliko časa, da svoje pevsko zadovoljstvo zdaj izraža še v oktetu.
Pohvalijo se, da so v dobrih desetih letih nastopili po različnih
kr^ih Slovenije, v Celju pa so v tem obdobju pripraviU v Narod-
nem domu tri celovečerne samostojne koncerte. Lani novembra
so imeli zanimiv nastop tudi v celjskem muzeju »pod stropom«
v okviru celjskega glasbenega abonm^a. Štirikrat so nastopili
tudi na srečanju malih vokalnih skupin v Vojniku. V oktetu
trenutno prepev^o Vencelj Ferant, Janko Rode, Peter Hudo-
kmet, Tomaž Pavlin, Drago Zorko, Hugo Ogr^enšek, Filip
Simoniti in Franjo Bobinac, ki je tudi umetniški vodja.
TV
Podoglarji pri obrtnem združenju
Na Lopati v ce^ski občini že tri leta deluje dobra vokalna
skupina Podoglarji, ki pa v zadnjem času nastopa kot skupina
celjskega obrtnega združenja. Verjamemo, daje pokroviteljstvo
le pokroviteljstvo, vendar škoda je lepega imena Podoglarji, ki
so v starih lepih časih po večerih prepevali po vaseh. V oktetu,
ki nastopa na raznih priložnostnih prireditvah v domačem kraju
in kr^evni skupnosti pa tudi izven nje, trenutno pojejo: Drago
Čater, Dušan Žolnir, Ivi Brežnik, Jaro Grć^jže, ki je tudi vodja
skupine. Ljubo Žolnir, Jože Brežnik, Jože Krajne in Vinko Robi.
Gojijo predvsem pravo slovensko pesem. V zadnjem letu jih
strokovno vodi mlada in obetavna pevovodkinja Anita Vi-
denšek.
TV
Tišina samote
Branko Zupane Izdal novo pesniško
zbirko
Ne zgodi se pogosto, da bi
izšla kakšna knjiga v samo-
založbi in če že izide, stoji za
njo kakšen mecen, ki poma-
ga pokriti visoke stroške ti-
ska. Tako mi je pred nekaj
dnevi prišla v roke drobna
knjižica pesmi Celjana,
Branka Zupanca, ki je prvi
snopič, tudi tedaj s pomočjo
delovne organizacije Izlet-
nik, katere član je, izdal že
pred časom. Slednja, z naslo-
vom Tišina samote je izšla
v nakladi 400 izvodov, kar za
naše, slovenske razmere
sploh ni malo.
Več kot šetdeset pesmi je
izbral Branko Zupane za tisk
in čeprav mu je Štefan Žvi-
žej ob koncu zbirke v sprem-
ni besedi dal za popotnico
nekaj prijaznih besed in raz-
členitev kot oceno, saj je tudi
Zveza kulturnih organizacij
našla nekaj denarja, da je Ti-
šina samote lahko ogledala
luč izida, dodajam še
utrinek.
Ob prebiranju Zupančiče-
vih pesmi se zdi še vredno
zapisati, da je pesnik mlajše
generacije ohranil svoj stil
pisanja, vendar ga je oboga-
til z zrelejšim razmišljanjem
o življenju. Blizu mu je no-
stalgičen pogled za sanje,
iluzije, samotna večerna raz-
mišljanja, melanholija, ki ve-
je iz pesmi, je pravzaprav
pesnikovo hrepenjenje, ki ga
žene k pisanju. Deževne kap-
lje, slutnja, slovo, čakanja in
potovanja so besede, ki se
kot rdeča nit vlečejo skozi
zbirko pesmi, kjer je Izpol-
njeno na koncu in Oporoka
na začetku. In vendar je slu-
titi, da je v pesniku še velik
naboj in neusahljiva želja za
pesnikovanjem. Z vsako pe-
smijo, morda z vsako novo
pesniško zbirko, je pesnika
več in to je tisto, kar lahko
bralca razveseli ob prebira-
nju njegovih pesmi.
MATEJA PODJED
Čudoviti svet domišljije
Ilustracije Marije Lucije Stupice In učencev v Titovem
Velenju
Kulturni center Ivan Napotnik iz
Titovega Velenja je v svoji bogati
kulturni dejavnosti, s katero kani na-
daljevati tudi letos, ob koncu minule-
ga leta pripravil zanimivo razstavo
ilustracij Marije Lucije Stupice in
učencev osnovne šole Miha Pintar-
Toledo in Anton Aškerc, Razstava bo
odprta do 15. januarja, že v minulih
dneh pa je pritegnila pozornost šte-
vilnih obiskovalcev in kritikov.
Otroci imajo radi ilustracije Marije
Lucije Stupice in želijo jih tudi posne-
mati in vidijo v njej svojo vzornico pri
opremi likovnih del. Zato z razstave
veliko izvedo o slikarki sami in se še
bolje spoznajo z njenim delom.
Marija Lucija Stupica, ki izhaja iz
slikarske družine, je nase opozorila že
z dvaindvajsetimi leti, ko je za svojo
prvo slikanico Kraljičina na zrnu gra-
ha, leta 1972, prejela nacionalno nagra-
do za najboljšo ilustracijo. Temu delu
je v naslednjih letih sledila cela vrsta
ilustriranih knjig in shkanic. V njih
nadaljuje in estetsko raz\iija svojo ra-
hlo humorno obarvano likovno govo-
rico, kakršna pride še posebej do izra-
za v slikanicah na besedila Svetlane
Makarovič Pekarna Mišmaš, Saprami-
ška in drugih. Nepozabne so tudi ilu-
stracije po besedilih Polonce Kovač:
Klepetava želva, Stric hladilnik in Bo-
ben sreče in kanarček.
Tako lahko v ilustratorskem opusu
Marije Lucije Stupice izluščimo dve
obdobji: v prvem prevladujejo literar-
ne predloge z zabavno in pretežno ži-
valsko motiviko, v drugem pa shkarka
opozarja na tiste prvine v njenem do-
življajskem zaledju, kakršne v polni
meri uveljavlja in razvija šele pet let
kasneje.
Razen prej omenjenih, je ilustrirala
še veliko znanih in med otroki močno
priljubljenih knjig, kot so: Plašček za
Barbaro, Vrček se razbije. Papiga v šo-
li, Majhnica, Majhnica in Katrca Škra-
teljca in druge. Za vrsto del je prejela
•Marija Lucija Stupica se je rodila
leta 1950 v Ljubljani. Na Akademiji
za likovno umetnost je študirala sli-
karstvo, po diplomi, leta 1976 pa je
nadaljevala študij na slikarski speci-
alki. Kot svobodna umetnica se poleg
slikarstva ukvarja tudi s kostumo-
grafíjo, scenografijo in lutkami.
visoka priznanja in nagrade doma in
v tujini, razstavljala je domala po vsej
Evropi in tudi v Tokiu in k tej dejavno-
sti pridala še razstavo v Titovem Vele-
nju, ob kater^ bok so svoja ilustrator-
ska dela postavili še osnovnošolci in
mnogi med njimi pokazah veUko na-
darjenost in predanost čudovitemu
svetu domišljije. Pohvala za takšno
vzporedno razstavo pa gre vsekakor
tudi organizatorjem, ki na tak način
najbolje in najbolj neposredno'vzgaja-
jo tako občinstvo kot talentirane sli-
karje ah ilustratorje.
MATEJA PODJED
Čas dekiištva
Državna založba Sloveni-
je je pred kratkim izdala
priročnik za mladenke z na-
slovom Čas dekiištva. Napi-
sala ga je angleška pisate-
ljica Miriam Stoppard, pre-
vedla Ksenija Care, uredil
Vi^l Klabus.
Že naslov sam pove, da je
to knjiga za odraščajoča de-
kleta. Razdeljena je na deset
poglavijm, ki zajemajo sko-
raj vse probleme odraščajo-
čih deklet. Prvo poglavje je
namenjeno puberteti, ko se
pojavi prva menstruacija, in
ko se prične preobhkovati
dekliško telo. Opisuje vse te-
žave in probleme, ki se s tem
pojavljajo. Naslednje po-
glavje zajema nauke o pravil-
ni prehrani, o idealni teži in
višini, o pretiranem odkla-
nju hrane in hudih posledi-
cah, ki prinašajo nevarno bo-
lezen - anoreksio nervosa.
Zanjo zboh približno deset
odstotkov najstnic in vse so
potrebne teme^itega psihia-
tričnega zdravljenja. Za nor-
malno rast in razvoj sta po-
trebna počitek in spanje,
s pravilnim gibanjem pa se
uravnava bazalni metaboli-
zem. Knjiga opozarja tudi na
pasti kot so kajenje, alkohol,
mamila in dekleta, ki kaj da-
,jo nase, se jim izogibajo.
Knjiga Čas dekiištva na-
menja veUko pozornosti le-
pemu videzu kože. Govori
o aknah, čiščenju kože, upo-
rabi vlažilne kreme, o vrstah
kože, lepotilnih posegih in
osebni higieni. Za lep videz
pa je potrebna tudi primerna
pričeska. Mlada dekleta bo-
do iz knjige izvedela še kaj
o negi zob, prebadanju ušes,
dostojnem oblačenju, izbiri
prijateljev in prijateljic in ka-
ko se starši odzivajo nanje.
Enako zanimivo je poglav-
je o življenju v družini, o sha-
janju s starši in bližnjimi so-
rodniki ter o rastoči samo-
stojnosti. Predstavlja pa tudi
hude težave, ki jih povzroča-
jo družinske krize. Pri tem
sta dva najbolj uničujoča
udarca, ki ju lahko izkusi '
družina: smrt katerega star- i
šev in ločitev. Knjiga sezna-
nja tudi z incestom, to je ■
s spolno zlorabo med bližnji-
mi sorodniki. Najpogostejši
odnosi te vrste so med oči-
mom in hčerko. Knjiga po-
dučuje, da je najbolje zaupa-
ti lastni materi, zdravniku ali
učitelju.
Mlada dekleta bodo v knji-
gi Čas dekiištva našla tudi
poglavje o srečanji s fanti, ki
je včasih enostavno, včasih
pa zelo težko. Naučila se bo-
do ločevati prijateljstvo od
resnične simpatije in naveza-
nosti, seznanila se bodo
s spolnostjo in zaščito.
Knjiga Čas dekUštva - ni
sicer nič posebnega, saj ima-
mo pri nas že veliko tudi
boljših priročnikov, vendar
pa je resnici na ljubo v vseh
knjigarnah (vsaj v Celju) že
pošla in zanjo vlada še vedno
vehko povpraševanje. Tako
bo najbrž doživela ponatis,
pravijo pri Državni založbi
Slovenije.	ВЈ, MP
PREBRALI
SMO
«EKLI SO:
Milan Bulinar: »Oktet iz
Kompol nad Štorami je regi-
striran kot moški pevski
zbor in deluje že vrsto let, saj
je petje v našem kraju med
ljudmi izredno priljubljeno.
Medtem ko smo prej peli kot
zbor nastopamo zadnja leta
kot oktet, ki ga strokovno
vodi prof. Dragica Žvar. Po-
jemo zlasti na kulturnih pri-
reditvah vasi, krajevne skup-
nosti Štore in potrebe delov-
nih organizacij, zadnja leta
pa smo stalni gostje tudi edi-
nega srečanja malih vokal-
nih skupin v celjski obćini,
ki je v Vojniku. Naša želja pa
je, da bi se predstavili tudi
drugje. Poleg mene trenutno
pojejo v oktetu še Silvo Ko-
lenc. Stane Gorjup, Roman
Zapušek, Ivan Zupanec,
Franc Mohorič, Mirko Pod-
goršek in Rafko Zorko.«
TV
Kocenova 2,
tel. 24-019
Novo Novo Novo Novo Novo
POPOTNIKOVA SMUČARSKA
KOLONIJA ZA OTROKE IN
MLADINO V IDILIČNI VASICI
MÜRZSTEG V A VSTRIJI
Od 27. 1. do 3. 2. 1990
PROGRAM VKLJUČUJE:
-	prevoz z avtobusom na relaciji: Celje-Mürzsteg-Celje
-	7 polnih penzionov
-	smučarsko vozovnico
-	šolo smučanja
-	varstvo pedagoških spremljevalcev
-	bogat animacijski program (kopanje v pokritem
bazenu, drsanje, video program, družabne igre)
CENE:
otroci od 4. do 8. razreda ATS 2730
srednješolci ATS 2930
odrasli (7 polpenzionov in smučarska vozovnica)
ATS 3290
POLETJE 1990
Razmišljate o vaših poletnih počitnicah že pozimi
Letovanje v Makarski po ugodnih cenah - plačilo
v 6 obrokih
PISMA BRALCEV
4. JANUAR 1990 - STRAN 7.
ODMEVI
Kdo komu kroji
usodo
z ozirom na nekatere ob-
javljene članke v časopisu in
radijskih oddajah je zadruž-
ni svet, hmeljarski odbor in
upravni odbor Hmezad KZ
Savinjska dolina pri zad-
njem pregledu poslovanja
ugotovil, daje KZ v tem času
uspešno poslovala in se v da-
nih možnostih prilagajala tr-
gu. Vse pridelke je odkupila
in jih plasirala po najvišjih
možnih cenah. Upravni od-
bor je pregledal tudi poslov-
nik o maržah in ugotovil, da
daje kmetom veliko bonifi-
kacij, predvsem pri prodaji
po naročilu. Upravni odbor
in zadružni svet smatrata, da
se je izredno veliko naredilo
na področju agromelioracij.
Tako so bile izvedene hidro-
melioracije na področjih Sla-
tin, Ponikve, Gahcije, Virt,
Šentruperta in Dragega po-
lja. V začetku letošnje sezo-
ne sta bila aktivirana tudi
dva nova namakalna sistema
Letuš in Latkova vas - Orla
vas, v pripravi pa sta sedaj
sistem Novega Celja in Roj.
Skupaj je izb^oljšanih že 779
ha zemljišč združenih kme-
tov, v pripravi pa je še 277
ha. Namakalni sistemi so iz-
vedeni na 685 ha, v pripravi
pa so na novih 600 ha.
. Pomemben je tudi delež
KZ v hribovitem svetu pri
izgradnji pašnih skupnosti.
Tako so v letu 1989 zaživele
pašne skupnosti na 159,4 ha
in kar 89 ha minimehoracij
hribovitega sveta. Skupno je
od leta 1983 urejeno kar 955
ha pašnih skupnosti.
Delež nepovratnih sred-
stev, ki so bila pridobljena
v letu 89 za sofinanciranje
190 stojišč za krave, 40 sto-
jišč za plemenske telice, 460
stojišč za pitance, 75 stojišč
za plemenske svinje-meijas-
ce, 170 stojišč za prašiče pi-
tance in kar 1900 m^ silosov,
znaša kar 1.373.944.460 din.
Zadružni svet je hkrati ob
poročilu fizične proizvodnje
ugotovil, da ekonomski po-
goji za kmetijstvo niso bili
ugodni. Do sedaj je bilo inve-
stirano več v družbeno proiz-
vodnjo, kmetje pa so dobih
le manjši delež, še do danes
ni izenačenih pogojev pri re-
gresiranju mleka iz repubh-
ških sredstev in nakupa
zemljišč. Pri slednjem je
kljub majhnosti kmetij pre-
tok zemlje tekel v večjem de-
lu v družbeni sektor. Tudi
pri prometnem davku nismo
v enakopravnem položaju,
saj kmetje za rezervne dele
in repromaterial še vedno
plačujejo prometni davek.
KZ si je preko svojih delega-
tov močno prizadevala tudi
za spremembo zakonodaje
na posameznih področjih,
vendar ustrezne skupščine
predlogov niso osvojile. Ne-
ugodni za kmeta so tudi ca-
rinski predpisi. Kljub temu,
da kmet preko KZ ustvarja
devize, mu zakonska določi-
la ne omogočajo ustreznega
uvoza. Zato je doslej nekate-
ro mehanizacijo s strokovno
utemeljitvijo Inštituta za
hmeljarstvo in pivovarstvo
KZ le uvažala.
. V tem trenutku je precej
sil KZ usmerjeno v pripravo
nove letne pogodbe za pride-
lovanje hmelja v le tu 90. Že
pred pričetkom priprav na
pogodbo je zadružni svet
imenoval komisijo, ki je pri-
pravila osnutek pogodbe, ki
ga je nato klesalo še nešteto
Sestankov od kolegijev
"pravnikov, hmeljarskih od-
borov temeljnih zadružnih
organizacij, razširjenih sej
zadružnih svetov temeljnih
zadružnih organizacij in zbo-
rih kmetov, da bi ga kot
predlog v končni fazi obrav-
naval zadružni svet KZ. V ta-
Ko široki razpravi je bilo ro-
jeno veliko predlogov, ki so
se posebno dotikaU pred-
vsem zbiranja denarja za no-
vogradnje - obnovo žičnic.
Interes KZ je, da bomo pod
čimboljšimi pogoji za kmeta
pridelali skupaj čimveč
hmelja. Zato ni vseeno, kako
bomo pristopih k gradnji.
Hmeljarji se zavedajo, da
brez obnove in novogradnje
ob doseganju večjih ha do-
nosov ni razvoja hmeljarstva
in tudi delo, da je moč le
v slogi in vzajemnosti. Kljub
prodobitvi vseh ugodnih vi-
rov, od razvojnega dinarja, ki
predstavlja le 10 odstotkov
sredstev in lastne amortiza-
cije, ki je žal v današnjih ce-
nag minimalni vir, in soUdar-
nosti po ha vsakega hmeljar-
ja in njegovem lastnem pri-
spevku, bo KZ vendarle gra-
dila 62 ha žičnic.
Tretnutno je v uporabi KZ
734 ha žičnic, kar predstavlja
trenutno 3 letni bruto doho-
dek KZ.
Zato ugotavljamo, da tov.
Irena Baša prikazuje v svojih
člankih podatke enostran-
sko in netočno, ker je vedno
prikazana le ena plat meda-
lje. Menimfo, da takšno pri-
kazovanje zaradi nepoznava-
nja problematike kmetijstvu
bolj škodi kot koristi, poseb-
no še, če jasno napisane stva-
ri v pogodbi napačno razlaga
ali le delno objavi. Tripartit-
ne pogodbe ne pripravlja
Hmezad ^Z ampak Export
Import, v sklopu Poslovne
skupnosti za hmeljarstvo
SRS, ker si vsled pogodbene
dolgoročne prodaje na ino-
zemskem trgu želi zagotoviti
količine hmelja neposredno
od vseh proizvajalcev hme-
lja. Po novi pogodbi dobi
Export Import 6,2 odsotka,
Inštitut za hmeljarstvo pa
2,16 odstotkov. Tako pride
do KZ 91 odstotkov prodaj-
ne cene, ki pa se nato deli
5 odstotkov oziroma natanč-
neje od skupne prodajne ce-
ne le 4,5 odstotkov za OD in
fiksne stroške, 95 odstotkov
pa dobi hmeljar. KZ za te od-
stotke opravlja hmeljarju
tehnološko in finančno knji-
govodsko službo.
Zato nam ni vseeno, kako
se stvari v sredstvih javnega
obveščanja polemizirajo, saj
, imamo v Jugoslaviji že gren-
ke izkušnje pri vojvodinskih
hmeljarjih. Presenečeni
smo, da Baševa ne išče infor-
macij pri naših legitimno iz-
voljenih samoupravnih orga-
nih, ki jim je zaupano uprav-
ljanje KZ.
KZ se zaveda, da ima 2000
kmetov, ki jim mora tudi ju-
tri, v tržnem gospodarstvu
zagotoviti pošten kos kruha,
ki si ga kmet s svojim težkim
delom tudi krepko zasluži.
Predsednik zadružnega
sveta
KZ Viktor Gajšek
Krojite si jo
sami, spoštovani
tovariši
Pod prispevkom Kdo ko-
mu kroji usodo je podpisan
predsednik združeifega sve-
ta . KZ Viktor Gajšek,
v spremnem dopisu, kjer
prosite za objavo, pa direk-
tor Vlado Kralj, kmet. inž.
Zato bi odgovorila kar vam,
spoštovani tovariš direktor.
Moram reči, da sem vaše
pismo pravzaprav pričako-
vala, kajti to je edini način,
da se pogovoriva okrog ne-
katerih stvari.
Če se ustavim pri zadnjem
delu pisma vašega somišlje-
nika. Naj mi bo oproščeno,
ker ne razumem, v katerem
grmu tiči zajec. V mislih
imam odstavek, ki govori
o posameznih odstotkih gle-
de prodajne cene hmelja.
Vzemite v roke Novi tednik,
7. december, stran 10. Med
drugim piše takole: »Stro-
kovnjaki v kmetijski zadrugi
Savinjska dolina so v osnut-
ku pogodbe za leto 90 pred-
videh, da bi zadruga za kritje
fiksnih stroškov in osebne
dohodke delavcev dobila od
hmeljarjev 5 odstotkov. V za-
meno za ta znesek ponuja za-
druga tehnološko službo in
finančno knjigovodske stori-
tve. Hmeljar bi dobil 95 od-
stotkov...« In če hočete še
izjavo predsednika podruž-
nice kmečke zveze: »Prista-
jamo na 5 odstotkov, ki jih
dobi zadruga, če je v teh
5 odstotkih vključeno tudi
vzdrževanje	zadružnih
stavb. Glede novogradenj
žičnic nobeden od predlogov
ni dober...«
Toliko za primer polemizi-
ranja v sredstvih javnega ob-
veščanja. O prikazovanju
ene plati pa morda tole: Naj
obudim spomin na pretekla
leta. Ni je zadruge na Celj-
skem, ki bi jo prestopile toli-
kokrat, kot prav vašo zadru-
go. Radi ste spregovorili
o uspehih, otvoritvi kakšne-
ga novega objekta, riamakal-
nega sistema, skratka
o vsem tistem, kar je bilo le-
po shšati. A nebodigatreba je
tudi v Savinjski dohni zagle-
dala luč sveta kmečka zveza,
ki je o stvareh razmišljala
malce po svoje. Še več, dovo-
lila si je tudi kritiko na račun
legitimno izvoljeдih samo-
upravnih organov. In ne sa-
mo to, v vsakem trenutku je
bila pripravljena svoje mne-
nje in stališča pojasnjevati
nam, grdim novinarjem. Vi,
spoštovani tovariš direktor,
niste bili več tako voljni sto-
piti pred mikrofon. Naj se
omejim samo na zadnji pri-
mer. Ko sem okrog 20. de-
cembra želela slišati vašo tol-
mačenje okrog izplačila
hmelja, ste mi že vnaprej za-
gotovili, da nimate časa. Tu-
di zato ste lahko slišali oziro-
ma prebrali samo eno plat
medalje. Ne gre torej samo
za (ne)iskanje informacij pri
legitimno izvoljenih organih,
pripravljenost za dajanje in-
formacij je tudi nekaj, mar
ne? In da se da govoriti tudi
o neprijetnih stvareh, vam
trdim na osnovi izkušenj.
Morda za primer vzamem sa-
mo Mlekarno, na katero ne
leti nič manjši plaz očitkov
kot na vašo zadrugo. Vendar
s to razliko, da so se v Mle-
karni vedno pripravljeni po-
govarjati, vi pa o stvareh
molčite. Včasih ni primeren
trenutek, po vaši presoji,
drugič stvari niso dorečene,
da o medklicih, kaj je za ob-
javo in kaj ne, niti ne govo-
rim. Mimogrede, se spomi-
njate, kolikokrat sem mole-
dovala za to, da pošiljate va-
bila za seje v vaši zadrugi?
Verjemite, hudičevo malo
jih je prišlo, čeprav ste v »ši-
rokih razpravah rojevali veli-
ko predlogov«. In dokler bo
tako, mi pač ostaja zbiranje
informacij okrog 2000 kme-
tov, ki jim moramo - tu men-
da misliva povsem enako
- »tudi jutri, v tržnem gospo-
darstvu zagotoviti pošten
kos kruha, ki si ga kmet
s svojim težkim delom tudi
krepko zasluži.«
IRENA BAŠA
Prodaja Emovili
stanovanj
Na seji SO Celje dne 16.12.
1989 so delegati dobili na mi-
zo več odlokov, med drugim
o najemu posojila za nakup
stanovanj Emo v znesku 930
milijard dinarjev s predlo-
gom, da jih sprejmejo po hi-
trem postopku (med stano-
vanji, ki so predmet prodaje,
so tudi solidarnostna, ki so
jih dobili delavci Emo, zdaj
pa jih kupujejo nazaj. In še
to: med stanovanji so tudi
takšna, zgrajena iz sporne,
zaradi	radioaktivnosti,
»EFE« opeke. Stanovanja ni-
so bila ocenjena posamič,
marveč je določen tar pov-
prečen znesek.)
Naš predstavnik je kot de-
legat v zboru združenega de-
la predlagal, da naj bi v zvezi
z Emo razpravljali le infor-
mativno, kajti še vse do da-
nes ni uresničen sklep SO
Celje iz februarja 1989, da bo
skupščina po javni razpravi
dala svoje stališče k celovite-
mu programu ekonomske in
ekološke sanacije Emo.
Takšnega programa še ni, tu-
di razprave še ni bilo. Emo
pa se šele dogovarja, da bo za
predlog takšnega programa
dobil tudi mnenje tuje insti-
tucije (Mc Kinsey). Predse-
dujoči, ki je član vseh treh
organizacij, katerim pišemo,
ni hotel dati takega predloga
v razpravo, ne na glasovanje.
Kljub pojasnilu predsedni-
ka IS SO Celje, daje uporaba
sohdarnostnih sredstev za
nakup stanovanj nezakonita,
je prišlo do glasovanja in
z nekaj glasovi proti ter ne-
kaj vzdržanimi je bil odlok
sprejet. V družbenopolitič-
nem zboru so za odlok glaso-
vah vsi delegati ZK, SZDL
in sindikata. To ocenjujemo
kot globoko nemoralno deja-
nje, kajti zlasti ZK in SZDL
v Celju javno razglašata, da
se borita za demokratičnost,
ustavnost in zakonitost. Ob
tem je treba dodati, da dele-
gati v družbenopolitičnem
zboru sploh niso vprašali za
mnenje svoje baze, še manj
svojih članov. Kar zadeva
sindikat, je njihova delegaci-
ja tudi prezrla, da je sindikat
v Emo za prodajo stanovanj
pod pogojem, da se z doblje-
nim denarjem rešijo stano-
vanjska vprašanja delavcev
Emo. Dodatno še velja opo-
zoriti, da je predsedujoči
vplival na delegate, da so
glasovali za odlok, na ta na-
čin, da bo sicer, če odlok ne
bo sprejet, šel Emo v stečaj
in bo na cesti tri tisoč delav-
cev, prizadeti pa bodo tudi
njihovi družinski člani. Za-
časni predsednik Emo pa je
sprejem odloka postaviti kot
pogoj, da bodo oni in njego-
va ekipa sploh ostali v Emo.
Kar zadeva ekološko sana-
cijo, ima Emo zakonito od-
ločbo, da 31. 12. 1989 ustavi
proizvodnjo frit, nerešeno pa
ima (oboje že več kot deset-
letje) čiščenje odpadnih vo-
da v pocinkovalnici. Skupš-
čina, zlasti vodstvo, IS SO in
resorni komite o tem zavest-
no molčijo in pritrjujejo za-
časnemu predsedniku Emo
- tudi ta je član ZK - ki brez
pravih načrtov, poglavitnih
dovoljenj (za katere še sploh
zaprosili niso) pa tudi brez
denarja obljublja, da bo Emo
v prihodnjem letu prednost-
no saniral ekološke razmere.
Pri tem sicer priznava, da bo "
denar za te naložbe v tem hi-
pu v bistvu le strošek. Trma-
sto pa tudi vztraja, da bodo
uporabili čistilno napravo za
frite, ki jo je s prevaro uvozi-
lo bivše vodstvo Ema.
Pripominjamo, da so dele-
gatom tudi obljubih, da bo
dan za tem skupščina SRS
spremenila Zakon o stano-
vanjskem gospodarstvu, da
bodo takšni nakupi mogoči.
To se ni zgodilo. Iz časopisa
pa lahko razberemo, da ne
gre za takšne nakupe. Dele-
gatom tudi niso povedah, da
je Republiški javni pravo- ■
branilec začel postopek, da
bodo razveljavili podoben
odlok v Kranju (Teksti-
lindus).
V prepričanju, da takšno
ravnanje ne bo ostalo brez
ocene, zlasti še, ker je urad-
no gradivo za sejo SO, ki so
ga dobih delegati v tiskani
obliki pred sejo, govorilo
o drugačni rešitvi, o iskanju
drugačnih možnosti za sana-
cijo Emo, ki traja že leta in
leta, od 13. 1. 1989 pa velja
v Emo tudi ukrep družbene-
ga varstva, predlagamo, da
o postopku na skupščini zav-
zemate stahšče. Zlasti tudi
z vidika, da bo skupščina
morala sprejeti enake odloke
tudi za vse druge DO v obči-
ni, ki bodo skušale na ta na-
čin reševati svoj finančni po-
ložaj.
JANEZ ČRNEJ
PREJELI
SMO
Izjava za javnost
Na sestanku razšiijene po-
litične koordinacije med OK
ZSMS Celje, DEMOS Celje
in Društvom za varstvo oko-
lja Celje, ki je bil 27. decem-
bra 1989, je potekala razpra-
va a republiški in občinski
volilni zakonodaji. Sprejeh
smo naslednje staUšče:
-	Proces sprejemanja za-
konov poteka po hitrem po-
stopku (primer je predlog
odloka o določitvah volilnih
enot za volitve delegatov
v zbore Skupščine občine
Celje, ki so ga delegatom na
glasovanje dali neposredno
na seji skupščine 26. decem-
bra 1989, brez predhodne,
četudi zelo kratke, javne raz-
prave, ki bi bila mogoča gle-
de na rok razpisa volitev, to
je 8. januar 1990. To postav-
lja dvom s strani oblasti za-
gotovljeno poštenost volitev.
-Predstavniki DEMOS so
imeh teoretično priložnost
za imenovanje svojega pred-
stavnika v občinsko volilno
komisijo, ki pa zaradi pre-
kratkega roka (od 23. do 26.
decembra) ob upoštevanju
dejstva, da so bili ti dnevi
dela prosti, ni bila izkorišče-
na. Značilen primer obliko-
vanja občinskih volilnih ko-
misij je predstavil član
DEMOS iz Slovenskih Ko-
njic Jože Baraga. Na seji, ki
jo je skUcala OK SZDL Slo-
venske Konjice 11. decem-
bra 1989, so predstavniki
Kmečke zveze predlagali
svojega kandidata, inženirja
Jureta Zidanška, za članstvo
v volilni komisiji, vendar je
bilo to sprejemljivo le v raz-
pravi ni pa prišlo v zapisnik.
-	V primeru, da bodo na
listah za zbore, v katere bo-
mo vohli po večinskem prin-
cipu glasovanja, navedena
samo imena in priimki kan-
didatov, bomo člani razširje-
ne poUtične koordinacije
oblikovali plakate, kjer bo
poleg imen navedena tudi
strankarska pripadnost kan-
didatov. Na ta način bomo
skušali volilce čimbolje sez-
naniti kam kdo sodi in čiga-
ve barve zastopa.
-	Skrajševanje rokov in
zamegljevanje položaja gle-
de oblike kandidatnih hst
sta razloga, ki povzročata
dvom.b smiselnosti udeležbe
na takšnih volitvah.
OK ZSMS Celje
Predsednik Robert Polnar
DEMOS Celje - Anton Roječ
Društvo za varstvo okolja
Celje
Peter Kavalar
PRITOŽNA
KNJIGA
Zapuščeni
doiiodi
Kot stanovalec Brega v Ce-
lju bi imel par pripomb zara-
di zapuščenih dohodov do
stanovanj in kapucinske
cerkve.
Do tega predela vodijo le-
po vzdrževane stopnice iz
hrastovih plohov. Zal je pa
92 stopnic in tako srčni in
ostali bolniki ne smejo po si-
cer lepih stopnicah, in to za-
radi bolezni ali starosti. Sicer
še vodi ena cesta in to Mai-
strova do Ingradovega blo-
ka, tam pa zaviješ ostro na
levo po poti proti stopnicam.
Žal pa je že tudi ta cesta zelo
nevarna, ker se že na nekem
delu vdira plaz na Maistrovo
ulico. Nato je še ena past,
kakšen meter dolg mostiček,
v katerem pa so že 2 deske
zlomljene (možnost zloma
nog). Ko si prešel ti dve pasti
si pa že na delu poti odkoder
je prekrasen pogled na Ma-
sarykovo nabrežje, na mesto
in Savinjo. Če greš naprej po
tej poti, prideš do neprehod-
nega plazu, ki je že pred leti
uničil to prijetno spreh^al-
no pot. Moraš se vrniti. Sedću
pa lahko greš skozi hodnik
samostana in prideš na veli-
ko, lepo negovano dvorišče
(asfalt) in vrtove. Odpira se ti
še en spust do ceste v Laško.
Žal je pa ta cesta narejena iz
do 1 dm velikih kamnov (zli-
zanih) tako, da ti močno drsi,
poleti skoraj tako ko^ pozi-
mi. Že prenekateri je po teh
kamnih padel. Mimo švigžgo
še avtomobili v obe smeri.
Tudi te ceste se občani izogi-
b^o.
EDO LORGER
Breg 24, Celje
Za usiugo je
zalitevai
šiiinge...
v Jugoslaviji je plačilno
sredstvo dinar. Ne bi raz-
pravljal o tem, kam nas bo
privedla zd^šnja inflacija in
kje bo pristal naš dinar?
A toliko smo Jugoslovani
ponosni, da spoštujemo našo
valuto, naš dinar pa čeprav
je vse manj vreden. Pred-
vsem pa odločno zavračamo,
da bi pri nas usluge plačevali
s tujo valuto, kot opozarjata
opisana primera:
Potoval sem z vlakom iz
Celja v Zagreb, iz Zagreba
naprej pa z letalom v Split.
Pripotoval sem na glavni ko-
lodvor v Zagreb, izstopil in
se znašel na peronu. Tedajci
se mi je približal možakar
srednjih let in me pobaral če
bi mi lahko odnesel kovček.
»Lahko!« sem rekel.
Zgradba, pred katero stoji
avtobus, ki vozi potnike na
letališče, ni daleč. 500 me-
trov ali kaj, sem dejal. In sem
še ga vprašal, koliko bo zara-
čunal?
Pogledal me je in dejal:
»Za vas 60 šilingov!«
»Zahtevate šilinge?« sem
se začudil in dejal, da imamo
v Jugoslaviji dinarje.
Še trenil ni z očmi, ko je
dejal: »Imate prav! A raje
imam šilinge!«
Pogrela meje njegova, zah-
teva, zato sem rekel: »Šilin-
gov od mene ne boste dobili,
pa tudi če bi jih imel, vam jih
ne bi dal. Če bi se znašel tu
miličnik, bi vas prijavil zara-
di nesramnosti, pa zato, ker
podcenjujete dinar.« Prijel
sem kovček in odšel, moža-
kar paje odšel in gledal v tla.
V našem mestu imam
znanca. Šele pred kratkim se
jé poročil in sedaj z ženo iš-
četa stanovanje. Vsak dan
prebereta vse oglase in stika-
ta za stanovanjem. Pa nič.
Pred kratkim pa sta našla
oglas, ki jirrïa je ustrezal.
Nekdo je ponujal pritlično
stanovanje v novi hiši. »To
bo za naju,« sta rekla in se
odpelja na podeželje in po-
iskala lastnika.
Bil je simpatičen človek,
a za dvosobno stanovanje je
zahteval, da mu znanca za
dve leti vnaprej plačujeta po
2500 nemških mark.
»Nemške marke zahteva-
te? Zakaj ne v dinarjih?« sta
vprašala znanca. »Dinarji ne
pridejo poštev!« sta rekla. In
sta omenila, da zunaj kupu-
jeta gospodinjske stroje, zato
potrebujeta valuto.
»Lepo. A midva vam nem-
ških mark ne moreva plačati,
kratkomalo zato ne, ker jih
nimava.« »Pa nič, se bo že
našel kdo, ki ima nemške
marke!«
Znanca sta z dinarji popar-
jena odšla. In potlej naprej
prebirata oglase in stikata za
stanovanjem - za dinarje!
LOJZE TRSTENJAK
OGLEDALO MEDIJEV
8. STRAN - 4. JANUAR 1990
INTERVJU
Osnova le zaupanje
Dr. Jože Mencinger ocenjuße, kaj nam lahko prinese Markovlćev program
Začela so se devetdeseta leta, z njimi pa
tudi čas prelomnih dogodkov... Vendar te
usodnosti prelomnih dogodkov ne narekuje
le koledar, botrujejo jim tudi za Evropo in
svet usodni pretresi, ki smo jim bili priča
konec osemdesetih let. Pri nas je negoto-
vost tem večja, ker smo še vedno na obrob-
ju dogodkov, a tik pred zdajci, pred časom,
ki bo dal odgovor na vprašai^a, kaj si lahko
obetamo ob vstopu v novo tisočletje.
Bo Markovičev plan rešil Jugoslavijo? Je
takšno ekonomsko doktrino, ki jo je ponudi-
la vlada tik pred novim letom, mogoče upo-
rabiti v Jugoslaviji, posebej še, ker ekonom-
skega dela načrta v tem primeru ni mogoče
ločiti od politično upravnega, ki je zaenkrat
z njim še v nesorazmerju. S tem in še številni-
mi drugimi vprašanji o času, kije pred nami,
smo »obremenili« dr. Jožeta Mencingerja,
profesorja pravne fakultete v Ljubljani in
člana Katedre za ekonomske vede na pravni
fakulteti. Pogovor z dr. Mencingerjem, enim
najuglednejših imen naše ekonomske znano-
sti, sem imel zadnji delovni dan minulega
leta.
Dr. Mencinger, Markovičeva novoletna
petarda s konvertibilnostjo dinarja in dru-
gimi predlaganimi ukrepi je, kar je mnoge
začudilo, dobila večinsko podporo (obstre-
ljevanje v Beogradu se sicer še nadaljuje).
Kakšni so po vašem ti ukrepi in kakšno
usodo jim obetate? Je zlom inflacije možen,
ob tem, da je središče programa konverti-
bilni dinar?
Mencinger: »Odgovor na vprašanje, zakaj
so bili ti ukrepi sprejeti, je jasen. Nihče na-
mreč v tem času ni imel kakšnega drugega
programa. Konvertibilnost dinarja je v sre-
dišču-programa le navidezno, oziroma je to
dobra reklamna poteza, ki je bila po mojem
tudi dosti dobro izvedena. V bistvu pa je ta
poteza nenevarna za sam program, preprosto
zato, ker prebivalstvo nima zadosti denarja,
da bi ogrozilo konvertibilnost dinarja.
Pomembneje je pa četudi to ni povezano
z takšno špektakularnostjo, da je bila v bi-
stvu že dosežena konvertibilnost dinarja za
gospodarske organizacije v prejšnjem Miku-
ličevem programu, ko so gospodarske orga-
nizacije dobile možnost priti do deviznih
sredstev. Drug problem pa je seveda naveza
dinarja na marko, kjer pa je nekaj pro-
blemov.
Ukrepi v celoti sicer so konsistentni, ven-
dar bolj kvalitativno. Problem je v kvantita-
tivni konsistentnosti, ker so ukrepi tako radi-
kalni, da se pozneje ne d^o več dosti spremi-
njati. Gre za tak tip ukrepov, kjer mora biti
vse vnaprej v skladju. V našem primeru lah-
ko ukrepe načne že inflacija, kije bila decem-
bra 58 odstotna.. «
... in že za januar se napoveduje, da bo
vsaj 19 odstotna?
Mencinger: »...in zato je vprašanje, kako
bodo januarja inflacijo merili. Običajno so jo
merili 25.-tega v mesecu. V tem primeru bi
bilo zelo veliko inflacije prenešeno v januar,
saj vemo, da so bili skoki cen konec decem-
bra zelo veliki.«
Ozdravitev denarja je prvi nigpome-
membnejši korak k povrnitvi dostojanstva
posamezniku, njegovemu delu in življenju.
Pošten denar mora biti zamenljiv v vse vr-
ste denarja. Vendar pa, mnogi se sprašujejo,
zakaj je dinar izenačen z šilingom, zakaj je
dinar vezan na dinar, namesto ла marko ali
pa recimo dolar, katerega bolj ceni jug dr-
žave?
Mencinger: »Trdne zahodne valute so tako
stabilne, da je razprava o tem brezpredmet-
na. Da je dinar izenačen z šilingom, je po
mojem naključje. Delati problem iz tega je
neumnost.«
Gre torej bolj za politični problem, za to,
dà se želi zadeva spolitizirati. In ko smo že
pri tem, Markoviču je bilo tudi očitano, da
ni ničesar rekel o politični demokratizaciji.
Sporna je tudi centralizacija varnostnih or-
ganov itn... Skratka, ukrepe so eni tolmači-
li kot protislovenske, v Srbiji pa kot proti-
srbske?
Mencinger: »Jugoslovanska praksa je, da
se vsakdo čuti ogroženega. Zdi se mi, da
ukrepi niso bili namerjeni proti nikomur.
Koga bodo bolj prizadeli, pa je seveda bolj
izkustveno vprašanje. Prenizek teč^ bi lah-
ko prizadel Slovenijo, zamrznjene plače pa
tiste z nizkimi prejemki na jugu. A program
ni mišljen tako, da bi prišlo do kakršnih koli
prerazdelitev.«
Rabili bi mani tvegan program
Ostaniva pri politiki in mnenju z juga, da
je možna nekakšna šok terapija, ki bi v treh
mesecih dala čudežne rezultate. Če bo ljud-
stvo temu bolj verjelo kot Markovičevemu
programu, potem bo predsednik vlade kma-
lu na kolenih, to pa pomeni le to, da bo
Miloševič končno na konju. Je še kakšna
druga alternativa?
Mencinger: »Alternativni srbski program
je popolnoma zgrešen, saj ne nudi ničesar.
Trditi, da je treba cene zamrzniti, plače pa
povišati, je nesmisel. Na ta način se gopodar-
stva ne da ozdraviti.
Sam sem se sicer zavzemal za drugačno
obliko programa, ker se mi zdi sedanji pro-
gram zaradi tega, ker je stvar neponovljiva,
zelo tvegan.«
In kakšen je vaš program?
Mencinger: »Že zgodíy spomladi sem se
zavzemal za nadaljevanje Mikuličevega pro-
grama, za zaviranje na strani monetarne poli-
tike in fiksalne politike ter osebnih dohod-
kov. Zakaj? Zato, ker še imamo privatne last-
nine v zadostnem obsegu in nimamo narav-
nega sovražnika-višjih plač. Možnosti za to so
bile v začetku leta, a jih Markovičeva vlada ni
izkoristila. Če bi jih, ne bi tako pokvarila
možnosti za uresničevanje novega programa,
v katerega bi šh z bistveno manjšo inflacijo,
kot jo imamo sedaj. Izgovor je bil, daje treba
пгпргеј narediti tak sistem, ki bo zdržal bre-
me programa, vendar, zakaj ne bi mogli hkra-
ti zadrževati inflacije in spreminjati sistema.
Konvertibilnost dinarja je
v središču programa le navi-
dezno, oziroma je to dobra re-
klamna poteza, ki je bila po
mojem tudi dosti dobro izve-
dena. V bistvu pa je ta poteza
nenevarna za program, pre-
prosto zato, ker prebivalstvo
nima zadosti denarja, da bi
ogrozilo konvertibilnost di-
naija.
Zato se nisem zavzemal za takšen šok pri
plačilu, temveč zgolj za to, da se nikomur ne
dovoli iti čez inflacijo, in da se tistim, ki
imamo višje dohodke, ne dovoli povsem pri-
bližati inflaciji, tisti z nižjimi plačami pa bi se
z njo lahko izenačili. Ugovorov proti takemu
ukrepanju je seveda dovolj. Omenimo le bo-
jazen pred uravnilovko itn. S tem se stri-
njam, vendar, če hočeš inflacijo zlomiti na
ramenih nekoga, ti ostane le to, da to storiš
na ramenih tistih, ki imajo пекгц več.«
Anarhila in splošen pravni leaos
Eden ključnih problemov sanacije gospo-
darstva, bank itn. je seveda vprašanje last-
ništva. Kakšna je ob tem vloga vseh potreb-
nih trgov, ki jih pri nas še nimamo - trga
denarja, vrednostnih papirjev, delovne sile
in trga političnih programov?
Mencinger: »Po dolgem času smo le prišli
do tega, da smo, s tem ko smo začeh govoriti
o trgu, nehah govoriti o socializmu. Nesmi-
selno je trditi, da imamo družbeno lastnino
in trg kapitala, ker seveda sam sebi ne moreš
prodajati. Druga nelogičnost je zveza med
samoupravljanjem in trgom dela. Ali imamo
eno ali drugo, ker je spet nesmiselno, da
imamo oboje. To vprašanje je Jugoslavija,
tako se mi vsaj zdi, končno rešila. Poudaril
pa bi, da je zasluga za to Mikuličeva, ki je
sestavil komisijo, ki je ustvarila ta splošni
kaos.
Zdi se mi, da bo spomladi
pritisk prenešen na tiste dele,
kjer plač sploh ne bodo mogli
izplačevati. Ko bo prišlo do
zapiranja podjetij, bo usoda
programa odločena...
Za zdajšnje razmere je namreč značilen
splošni pravni kaos, v katerem so vsi temelj-
ni zvezni zakoni protiustavni. Od zakona
o podjetjih парг(у, ki uvaja tisto, čemur
marksistična teorija pravi kapitalski odnosi.
Obenem paje vse skupaj, vključno s tem kar
se dog^a v vzhodni Evropi dokaz, da je bil ta
sistem obsojen na propad, ker je bil v sebi
nelogičen. Očitno je edina možnost, da vzpo-
stavimo neko socialno varnost in relativno
visoko stopnjo bogastva to, da pustiš sred-
stva za proizvodnjo v zasebnih rokah in po-
tem zadeve uravnavaš oz. prerazdeljuješ
z davki. Socializem kot tak je torej po mojem
v Jugoslaviji že padel.«
Pravni kaos pa je seveda verjetno dovo-
ljen zaradi naše skupne želje, da pridemo iz
te krize?
Mencinger: »Mislim, da druge rešitve, kot
ustvarjanje pravnega kaosa, sploh ni bilo. To
pravzaprav štejemo za predpogoj, da se kar-
koh spremeni. To je nujno, da ne bomo, kar
smo, mimogrede, tudi na tej fakulteti počeli
dvéúset let, še naprej prodajali meglo. Na nek
način me čudi, kako hitro se ljudje prilagaja-
jo novemu sistemu. Vendar ni nastalo samo
obdobje popolnega pravnega kaosa, temveč
tudi obdobje popolnega kaosa v prerazdelje-
vanju bogastva, kar gre predvsem na račun
prerazdeljevanja družbenega kapitala.
V praksi so namreč danes pri nas dovoljene
stvari, ki v nobeni kapitalistični ureditvi niso
dovoljene. Kot ekonomist ne vidim drugih
možnosti, kot da prihaya do česa takega, kar
bi lahko imenovah tudi kraja ali razkrajeva-
nje družbenega kapitala.«
Ravno v zvezi s tem se tudi pojavlja vpra-
šanje, ali ne bo sed^ prebivalstvo spraznilo
deviznih rezerv oziroma bodo to storili ti-
sti, ki kaj imajo. Se pravi, bogati bodo še
bolj bogati, revni pa še revnejši, sploh če bi
program propadel?
Mencinger: »Prerazdeljevanja bo vsekakor
zelo veliko. Tudi na račun inflacije ga je že
bilo veliko. Tisti, ki je plačeval s čeki ali
kreditnimi karticami, je dejansko plačeval 40
ali 50 odstotkov manj kot tisti, ki čekov ni-
majo. In ti so tudi plačah zakup. Družbena
lastnina mora po definiciji priti v zasebne
roke in to bo seveda pomenilo dodatno pre-
razdeljevanje. A tu pomoči ni, četudi nam to
ni všeč.«
Čas prodalanla megle in icrale
icapitala
Vloga podjetništva bo odslej precejšnja.
Ali sploh imamo dovolj podjetnikov. Nam
slednja številna nova podjetja že prinašajo
kaj bistveno novega ali pa ob dejstvu, da
nove produkcije še ni, ostajamo na starem?
Mencinger: »Sedanji čas je očitno!
prodéúanje megle. Pri tem me motj
v zvezi s čimer tudi ne vidim teoreti«
tve. V normalnem kapitalističnem goJ
stvu so managerji stalno pod kontroli
kov. Direktno ali indirektno, na osno^
nosti delnic. S tem, ko se naša partija
z oblasti, so managerji ostali popolno
kontrole. S tem seveda ne upam ti
večina managerjev ne bo dobro delal
nimamo meril, kdo je dober in kdo i
del teh managerjev je namreč prišel
ž£0e po politični liniji, ne zaradi svoje
nosti. Ker nimamo trga kapitala, s
merila, kdo je dober in kdo slab.«
Direktorji pa sedaj tudi množiči
navijajo svoje fîrme, ter pri tem ć
dosedai^e zveze, jemljejo fìrmam p
partnerje itn.?
Mencinger: »To je tipičen primer r
nja družbene lastnine, ki je mogoč le
slaviji. Znotraj firme ustanoviš lastni
prevzameš stranke itn. Takšna ana
mogoča v nobenem sistemu.«
In kaj nam lahko vse to prinese?
Mencinger: Zaenkrat le razkroj. Tli
sposobnejši, bodo verjetno uporabili]
nino učinkoviteje kot je bila doslej t
Ijena. V tem primeru se bo del tega в
dobrega, prelil tudi na ostalo družbo.
Na drugi strani pa nam to prinaša vi
tudi veliko slabega, ker se tu vzposta\
nek način novi monopoli. K ohranja
nopolòv bodo prispevali tudi bolj sel
teresi lastnikov zasebnega kapitala,
niti se je pač treba s tem, da je za,
spremembo potrebno пекад časa. !
Kot človeku mi seveda vse to ni \
ekonomistu pa lahko rečem, da dni
hoda pravzaprav ni.«
... S tem seveda ne upâ
diti, da večina manageijì
bo dobro delala. Žal pj
mamjo meril, kdo je dob
kdo ni. Velik del teh man
jevje namreč prišel na pc
je po politični liniji, ne n
radi svojih sposobnosti .i
Armada brezposelnih j
Povpraševanje bo upadlo, ker gal
jevala denarna politika. Doslej je
proizvodnja na to reagirala le z i
njem cen. Kljub temu, da sproščene
sproščenem uvozu, deviznem trgu fl
ni politiki podjetnikom pomenijo^
me zanima, če ta sprostitev cen n
Nekdo je тада leta 1945 za-
pisal: »Bitko šele začenjamo,
trda bo in učinkovita, dose-
gh bomo kar hočemo, toda
samo, če bomo kot en mož
enotni in vztrajni, če ne, nas
bodo oni!« Verjetno ni
omembe vredno, da so takš-
ni pamfleti že bili znamenje
razkroja. To n^ bi bil hkrati
temelj nove države. Pričela
se je temeljita čistka nezaže-
lenih članov komunistične
družbe in vseh, ki bi na kakr-
šenkoli način kazali odmik
od politike komunistične
partije. Presoja o smotrnosti
takšnega početja ni po-
trebna.
Ob takšnem razkroju bi bi-
lo napačno trditi, da je šlo za
tiraniziranje po krivdi posa-
meznih oseb. Govoriti mora-
mo o programu partije, ki ni
priznavala enakopravne po-
litične stranke, kakršna bi se
ji postavila po robu in mirila
razburkane strasti. Hotela je
monopolni polo^ in ni do-
volila druge plati.
Maščevanja, revanšizma ni
ustvarilo ljudstvo. Ne, ne gre
za revanšizem, želimo si le
to, da bi odslej lahko živeli
kolikor toliko v zadovoljstvu
in brez vznemirjenja, bi jih
mnogo povedalo takrat.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
4. JANUAR 1990 - STRAN 9.
avlja osnove za sproščanje novih inflacij-
iih pričakovanj?
Mencinger: »Praktično je vse odvinso od
topnje restriktivnosti monetarne politike,
e monetarna politika ne bo restriktivna, po-
>m je celoten program padel. Program prav-
iko že rušijo popolnoma nerealne zahteve za
ovišanje plač. Nekateri hočejo imeti celo
tisoč mark visoke plače. Takšno plačo je
3veda mogoče imeti le v ZRN.
Zdi se mi, da bo spomladi pritisk prenešen
a tiste dele, kjer plač sploh ne bodo mogli
plačevati. Ko bo prišlo do zapiranja podje-
i bo usoda programa odločena.
te z restriktivno monetarno politiko ne bo
opuščanja, kar pomeni zapiranje tovarn, po-
»m se bodo pač odprli vsi ti problemi social-
é narave.«
Kaj bo potem z armado brezposelnih? Iz-
ičunali so, da imamo v Jugoslaviji 20 do 30
^stotkov podzaposlenih delavcev. Vsi ti
aj bi izgubili delo. Vendar, ali ne bo denar,
i je namenjen za reševanje teh problemov,
orabljen že sedaj, za višje plače, ki jih
sakodnevno pred skupščinami južnih re-
ublik zahtevajo delavci nekaterih velikih
I tudi manjših kolektivov?
Mencinger: »Tu je seveda veUka nevar-
Iost. Velik del programa je namreč odvisen
redvsem od socialne vzdržljivosti družbe, ki
) je mogoče, tako kot je to slučaj drugod,
lelno ohranjati tudi z represijo.
' Pomembno je tudi, kakšna bo podpora iz
jijine in kakšne so doslej nabrane devizne
ezerve. Nevarno pa je, da se devizne rezerve
lorabijo in bomo čez pol leta na isti točki kot
едад oziroma na precej slabšem. Doslej smo
lili navíóeni na 30 odstotno devizno preplači-
j, če program pade, pa bi bilo lahko razmer-
; med uradnim in dejanskim tečajem reci-
10 tri proti ena, tako kot je bilo to doslej
vzhodni Evropi.«
peuspeh - razkroj Jugoslavije
I Usoda programa je menda tudi odvisna
d tega, koliko bodo republike pomagale
iri znatnejšem polnenju zveznega proraču-
E sliši pa se, da so predvideni prima^k-
ji in izgube družbenih dejavnosti in jav-
i podjetij podcenjeni?
Mencinger: »Glede tega dela programa
em precej skeptičen. Trdi se da predstavlja
iribližno 10,4% družbenega produkta zvezni
»roračun. V resnici je družbeni produkt bi-
»tveno precenjen in je teh 10 odstotkov v bl-
itvu 15. Tu torej ni prišlo do restrikcij, zaradi
iesar se bodo morale takoj izrazito povečati
se davčne stopnje. To seveda pomeni pri-
isk na cene in na zmanjšanje proizvodnje.
[Hi je bil program izredno pomanjkljiv, skrat-
ka, državna poraba sploh ni bila okleščena.
Glavni problem je verjetno vojska, čeprav ne
smemo pozabiti tudi vseh republiških in ob-
činskih proračunov. Žal smo še vedno nava-
jeni delati s tolikšno administracijo, četudi bi
lahko delali s petkrat manjšo. To pa seveda
spet odpira socialne probleme.«
So res ta model uporabili v Latinski Ame-
riki že v začetku 80-tih let, pa ni uspel?
Mencinger: »Podoben model so uporabili
v Braziliji in Argentini, kjer so tudi uvedh
novo denarno enoto. V obeh primerih pro-
grama nista uspela. Edino Bolivija je uspela
s takšnim programom, kjer pa je bila social-
na cena zelo visoka, ob tem seveda, da gre za
razmeroma majhno gospodarstvo.
Kritična točka tega programa je v tem, da
ga je mogoče narediti le enkrat. Če ne uspe,
potem lahko ena generacija na tak tip progra-
ma najbrž pozabi.«
In kaj si lahko potem privoščimo?
Menginger: »Le tiste stare ortodoksne pro-
grame. Zato bi rekel, da lahko v primeru
neuspeha programa že govorimo tudi o vpra-
šanju obstoja Jugoslavije.«
Vojni liankovci
Za bankovce, ki jih dobimo, so tudi govo-
rili, da gre za t. i. vojne bankovce, oz. ban-
kovce, ki bi jih uporabili v primeru vojne.
Le bankovec za 100.000 din ima menda vod-
ni žig, druge pa je možno ponarejati tudi
v domači delavnici. Takšnih bankovcev to-
rej ne bi smeli nositi v tujino?
Mencinger: »S temi podrobnostmi nisem
seznanjen, mislim pa, da gre pri tem za ban-
kovce v tako imenovani prvi izvedbi, med-
tem ko je druga izvedba, za to pa so imeli
dovolj časa, tehnično boljša. Oblika novih
bankovcev pa mi je bolj všeč od oblike seda-
rijih.«
Ali ne delujejo vsa ta številna mnenja
proti programu podobno kot delujejo na
primer inflacijska pričakovanja. Ali druga-
če: ni s tem, ko nekateri že v naprej obsojajo
program, ta že delno obsojen na propad?
Mencinger: »Mishm, da razhčna in tudi ne-
gativna mnenja sama po sebi ne ogrožajo
programa. Dosti teh mnenj je izrečenih zara-
di užaljenosti ekonomistov, ker pač nismo ah
niso sodelovaU pri sestavi programa. Mislim,
da ima Markovič v Jugoslaviji trenutno viso-
ko stopnjo zaupanja ljudi. Zaupanje je sicer
kaj lahko zapraviti, a zdi se mi, da je zaenkrat
dovolj prepričljiv, ima pa tudi izreden vpo-
gled v gospodarske tokove.
Samozavest je res lahko vprašljiva, vendar
je ravno tako pomembna pri ustvarjanju za-
upanja.«
Zaupanje je seveda osnova vsega?
Mencinger: »Program je zgrajen ravno na
tem. Le tako lahko prekineš ta inflacijska
pričakovanja na eni strani iri začneš zaupati
denarju. V tem je seveda tudi visoka stopnja
tveganosti programa, ki je klasični programi
nimajo. Tam lahko še spreminjaš in dodajaš,
v tem primeru pa spremembe niso več mož-
ne. Fiksiranosti dinarja napram marki na
1 proti sedem ni več mogoče popravljati. Gre
torej za neponovljivost zadeve.«
Za zdajšnje razmere je na-
mreč značilen splošni pravni
kaos, v katerem so vsi temelj-
ni zakoni protiustavni... Ven-
dar ni nastalo tudi samo ob-
dobje popolnega pravnega
kaosa, temveč tudi obdobje
popolnega kaosa v prerazpo-
deljevanju bogastva, kar gre
predvsem na račun prerazde-
Ijevanja družbenega kapitala.
V praksi so namreč pri nas
dovoljene stvari, ki v nobeni
kapitalistični ureditvi niso.
Nevarno je, da se devizne
rezerve porabijo in bomo čez
pol leta na isti točki kot sedaj,
oziroma na precej slabšem.
Doslej smo bili namreč nava-
jeni na 30 odstotno devizno
preplačilo, če program pade,
pa bi bilo to razmerje med
uradnim in dejanskim teča-
jem recimo tri proti ena, tako
kot je bilo to doslej v vzhodni
Evropi.
Se pravi, da vse doseda^e stvari, recimo
tehtanje okoli plač v zadnjem času, ne more
ogroziti programa tako močno, kot ga lahko
samo zaupanje?
Mencinger: »20 odstotno povečanje plač še
ne more ogroziti programa. Toliko rezervnih
sredstev namreč imamo. Bolj ga lahko spo-
mladi ogrozijo problemi, ki ne bodo nastali iz
nizkih plač, ampak iz neplač. Nimamo na-
mreč le brezposelnih na borzi dela, temveč
tudi brezposelne v podjetjih. Če pogledava
skozi okno, sedaj ko je še tri dni do novega
leta, vidimo, da imamo očitno vsaj 50 odstot-
kov ljudi, ki so podzaposleni. Nič ne počnejo,
razen da tavEgo po mestu in praznujejo že tri
dni pred novim letom.«
Zmeren pesimist
Bojkot Slovenije s strani Srbije ima tudi
to zvezo s programom?
Mencinger: »Mislim, da bosta Delo in Go-
spodarski vestnik v kratkem objavila zelo
resne analize, kaj pomeni to trganje gospo-
darskih odnosov. Če ne kupim nekega stroja,
ni prizadet le prodajalec oziroma proizvaja-
lec, ampak naprej tudi vsi tisti, pri katerih se
ta oskrbuje itn. Če bi bojkot popolnoma us -
pel, bi po nekih izračunih Slovenija morala
znižati produkcijo za 14 odstotkov, Srbija pa
za približno 9 odstotkov. Jasno je, da bojkot
v celoti ne bo uspel in da učinki dolgoročno
niti niso tako negativni.«
Zaradi preusmeritve v izvoz?
Mencinger: »Da, seveda v kolikor je možno
določeno produkcijo preusmeriti v izvoz. Na
drugi strani je seveda lahko to dolgoročno
pozitivno tudi za Srbijo.
Cena bojkota pa bo vsekakor precejšnja.«
In za konec, ste optimist ali pesimist gle-
de uresničevanja programa?
Mencinger: »Moj običajen odgovor je, da
sem zmeren pesimist.«
RADO PANTELIC
Elektrarna
na veter
Sredi decembra je minilo leto dni, kar je
bila v Jugoslaviji predana namenu prva ve-
troelektrarna. Izdelal jo je puljski Uljanik,
ki ima pri tovrstni proizvodnji ambiciozne
načrte.
Prva industrijska elektrarna na veter, ki
stoji v Valturi je konstrukcijsko zasnovana
tako kot vse podobne elektrarne v svetu.
Električno moč 22 kW daje v omrežje pri
hitrosti vetra 15 metrov na sekundo. Pri hi-
trosti 3,5 m/s se začne sama vrteti, se tudi
sama obrne v smeri vetra in se tudi avtomat-
sko priključi na omrežje.
Žal v Jugoslaviji koriščenje energije vetra
ni našlo tistega mesta, ki bi ga lahko imelo
glede na možnosti, ki se kažejo predvsem na
obalnem področju. Prva instalirana vetro-
elektrarna je tako še vedno edina, četudi je
cena proizvedene kWh konkurenčna ostahm
načinom pridobivanja energije.
Izračuni tudi kažejo, da je teoretična izko-
riščenost zmogljivosti pri nekaterih lokaci-
jah ob Jadranu tudi 28,35 in celo 45 odstotna,
pri čemer je povprečna svetovna izkorišče-
nost nekaj pod 20 odstotki. Ravno zaradi tega
imajo v puljskem Uljaniku v zvezi z razvojem
te vrste pridobivanja energije še smele načr-
te. Najprej bi radi dogradih obstoječo elek-
trarno in tako povečali njene zmogljivosti.
V kratkem bodo morda na enem otokov po-
stavih 7,5 kW elektrarno, ki bo dajala energi-
jo tistim prebivalcem, ki še nimajo elektrike.
Načrtov v zvezi z izkoriščanjem vetra imajo
še več, vendar tudi čakajo, da se bo njihovim
načrtom in željam prilagodila tudi energet-
ska politika.
RP
nikoh nihče
emer, pa če-
l^elo v imenu
da bi bili
prav domo-
« takrat par-
^utili, da so
^^ se mi po-
tija.
' ali je res bi-
lje bilo treba
Res je, ne-
Pnznal tudi
Priznal jo bo
TO papirjem,
besedami,
movih stisk
^^ priklicati
j se ni vrnilo
doma-
1 več niso
a Jrivališča
'^dije mora-
.^veta, za ko-
zadnja sled
divjačino
a. pesek, gli-
.'^.luknjah,
fo.Jih snedle
V® to trd in
i^lova je ta
bi
nodrugaöe.
je bilo
l'I 20. ma-
jem 1945. Zgradila ga je voj-
ska državne varnosti, ki je
prišla v Celje med 10. in 11.
majem 1945, in to drugi bata-
ljon tretje brigade. Do 10.
maja 1945 v Celju (in na Te-
harjah) ni bilo partizanskih
enot. Razlog je verjetno prav
v velikem številu nasprotni-
kovih oboroženih vojsk, ki
so se umikale proti Koroški.
Po 10. maju 1945 sta v Ce-
lje prišh 11 in 17. brigada
v sklopu 1. in 3. armade. Za-
držali sta se samo nekaj dni.
Od slovenskih enot pa so
istega dne prišli v Celje odre-
di (Zidanškov, Kamniški in
še nekateri drugi).
Za vojsko državne varno-
sti je treba reči, da se je 3.
decembra 1944 z odredbo
številka 33 Štaba I. Sloven-
ske divizije narodne obram-
be preimenovala v enoto
Slovenske divizije narodne
obrambe.
Ta ukaz govori, da vse eno-
te vojske državne varnosti
preidejo v sestavo I. Sloven-
ske divizije narodne obram-
be. V 7. točki odredbe je za-
pisano, da naj vsi štabi v svo-
jih enotah izpeljejo kampa-
njo pojasnjevanja reorgani-
zacije državno varstvenih
enot, ki jim pa ostanejo iste
vse dosedanje naloge.
Odredbo je podpisal koman-
dant podpolkovnik Bojan
Polak. Politkomisar je ni
podpisal zaradi odsotnosti.
Vojska državne varnosti,
reorganizirana predvsem za-
radi pohtičnih razlogov, je
pričela dograjevati taborišče
na Teharjah. Bivše nemško
taborišče za mladoletnike in
njihovo vzgojo, za tako ime-
novani Hitlerjugend, je bilo
hitro spremenjeno v pravo
koncentracijsko taborišče.
Nemci so »Hitlerjugend«
gradili vestno in se izkazali
predvsem z zgraditvijo vodo-
voda, katerega ostanke je še
danes mogoče videti. Nem-
ške barake so stale na beton-
skih, zidanih kleteh in po
pričevanju so bile suhe in
dokaj primerne za bivanje.
VDV-jevci so dogradili ne-
kaj barak, niso pa jih podkle-
tili, tako, da so bile zaradi
vlage neznosne.
Taborišče so ogradih z bo-
dečo žico, opazovalnicami in
z »brisanim prostorom,« ki
je bil namenjen lažji kontroh
ograje in nadzoru ob more-
bitnem pobegu taborišč-
nikov.
Taborišče je bilo postavlje-
no neposredno pod vasjo
VRHE, med samimi Tehaija-
mi in Bukovžlakom. Ob ta-
borišču je tekel potok, -okrog
taborišča je bil še gozd. Da-
nes je človeška roka ta del
korenito spremenila in sedaj
je na istem mestu jezero
z odpadnimi surovinami.
Neposredno nad taboriš-
čem je takrat stala - in stoji
še danes - mogočna cerkev
Sv. Ane. Samo enkrat letno
se odprejo njena vrata.
Nedostopni
arhivi
Ta čas je skorajda nemogo-
če odgovoriti na vprašanja
o povelju, o sebi, organizaciji
ali ustanovi, ki je ukazala iz-
graditev tega taborišča. Če
dokumenti obstajajo, so da-
nes v arhivu RSNZ ah ZSNZ
ter v arhivih CK Slovenije in
Jugoslavije. O uporabi doku-
mentov v arhivu RSNZ odlo-
ča štiričlanska komisija, ki jo
vodi podsekretar slovenske
policije. Za zdaj je za navad-
ne smrtnike vstop prepo-
vedan.
O tem pomembnem tre-
nutku ni niti pričevanj, tako
da ni mogoče popolnoma
uporabiti pravilo, ki pravi:
če neko arhivsko gradivo ni
dostopno, bodisi pa je pod
političnim embargom, kot je
v tem primeru, bodisi da je
izginilo, kar je tudi verjetno,
se je treba nasloniti na priče-
vanja. Tokrat o tem govorijo
samo preživeh v svojih spo-
minih. Govorijo o dogaja-
njih, manj pa o razlogih
zanje.
Čas in dogodki maja, juni-
ja 1945 so za mnoge dokonč-
no rešeni, ad acta. Tako smo
(so) vsgj živeli štirideset let.
Kako je to mogoče? »Bistro-
vidna« pohtika KP je skleni-
la, da so drugače misleči,
drugače razumevajoči dolo-
čeni za politično umiranje,
politični molk. Izobraževa-
nje novih generacij je teklo
po njenih kalupih in rezultat
je bil očiten, toda k sreči ne
daljnosežen.
Za to se moramo zahvaliti
evropskim modernim toko-
vom, pa tudi ekonomski po-
litiki države; ta se je zaradi
nevzdržnosti morala odpreti,
s tem pa je omogočila tudi
poUtičen preboj v Evropo.
Preobrat pa se je v resnici
pričel z uveljavljanjem člo-
vekovih pravic v evropskem
in širšem območju. Tudi pri
nas. Še leta 1986 je Vojislav
Mičovič v knjigi »SPECI-
JALNI RAT i JUGOSLAVI-
JA« v založbi RAD iz Beo-
grada govoril o vprašanju
človekovih pravic kot o ne-
čem, kar nam sovražnik Ju-
goslavije, predvsem jugoslo-
vanska sovražna emigracija,
namenoma podtika. In do-
dal, da so ta vprašanja nave-
ke vekomaj rešena (sic!).
Nadaljevanje prihodnjič
10. STRAN - 4. JANUAR 1990
ŠPORT - OTROŠKI VRTIUAK
Jubilejno leto celjske telesne kulture
Ob koncu leta naj bi
skromno, vendar vseeno
slovesno proslavili pomem-
ben dogodek, 100 let organi-
zirane telesne ' kulture
v Celju.
S pripravami na to po-
membno obletnico so začeli
že pred meseci in vsi, ki so
v pripravljalnem odboru,
upajo, da bodo delo dobro in
pravočasno opravili. Zbira-
nje dokumentacije o celj-
skem športu je hudo napor-
na stvar, saj imamo vrsto pa-
nog in vsaka svojo pomemb-
no zgodovino. Žal organiza-
torji zbiranja gradiva za al-
manah o celjskem športu na-
letavajo na določene težave,
saj je mnogo tudi takšnih
klubov ali društev, ki niso
redno vodili evidence o svo-
jem delu, problemih, uspe-
hih in načrtih. Žal je tudi ve-
liko kronistov celjskega
športa že pomrlo. Žal se tudi
veliko gradiva še nahaja v za-
sebnih zbirkah.
Praznovanje 100 letnice te-
lesne kulture v Celju naj mi-
ne zato v opozorilu, daje tre-
ba poleg vsega ostalega tudi
skrbeti za dokumentacijo
o delovanju. Tako zbrano
gradivo bo izrednega pome-
na za tistega, ki se bo kdaj
kasneje znova lotil zajetnega
projekta o celjskem športu.
Osrednja proslava naj bi
torej bila ob koncu novem-
bra v Celju tudi s podelitvijo
najvišjih . repubhških priz-
nanj-Bloudkovih odličij. Si-
cer pa bo domala vsaka
športna prireditev imela za
»okrasek« tudi oznako v po-
častitev 100 letnice športa
v Celju. Ob osrednji priredi-
tvi naj bi tudi izšel almanah
ali zbornik, kaj smo vse na
tem pomembnem področju
v Celju v 100 letih narediU.
Ob tem pa gre zapisati še
to: v jubilejnem letu prihaja
tudi do spremembe organi-
zacije in zlasti financiranja
športa. Poskušajmo storiti
vse, da bi bogato zgodovino
uspehov obdržali vsaj na
prejšnji ravni. Poskušajmo
omogočiti vsem, ki so izred-
ni talenti, napredek, ostalim
pa uspešno rekreacijo, ki
omogoča zdravje, z zdravjem
pa boljše delovne rezultate.
Predvsem j)a ne bodimo raz-
sipniški. Čuvajmo dragoce-
ne športne objekte, kjer ima-
mo dortiala vedno možnost
brezplačne vadbe m rekre-
acije. Poskrbimo za nove ka-
dre, ki bodo pripravljeni
strokovno delati z vsemi, ki
jih veseli šport. V vse to naj
se še bolj vključijo s svojim
prispevkom tudi delovne or-
ganizacije kot sponzorji
športnih kolektivov ali posa-
meznikov.
Skupaj torej v jubilejnem
letu poskrbimo, da bomo
s pomočjo športa in rekreaci-
je zdravi, zadovoljni, srečni
in sposobni delati.
TONE VRABL
Hokejske vesti
Hokejisti Cinkarne Celje so v nadaljevanju 1. B zvezne lige
doma premagali Zagreb 13:4 (4:0, 5:1, 4:3).
Strelci za Cinkarno: Žlof 4, Perčič 3, Ostrožnik in Filipovič po
2, Bulatovič, Grabler in Milidragovič po 1. Kazenske minute:
Cinkarna 6, Zagreb 4. Tekmo sta pred okoli 200 gledalci sodila
Celjana Pinter in Zorko. Celjski hokejisti so po da^šem času
ponovno nastopili v popolni postavi, to pa se je izkazalo za
uspešno pri igri in končnem rezultatu. Zaradi dobre igre v prvih
dveh tretjinah, so v zadnji dobili priložnost še mlajši igralci, kjer
se je posebno dobro izkazal vratar Jeram.
Izgubili so pioniiji Cinkarne in to doma z Zagrebom 10:)..
Edini gol za Cinkarno je dal Kolar. Kazenske minute: Cinkarna
6, Zagreb 21 in še 10 minut disciplinskih kazni. Tekmo je sodil
Celjan Pinter. Žal so celjski pioniri tokrat pokazali najslabšo
igro v tej tekmovalni sezoni. Igrali so raztrgano in neborbeno.
Videti je bilo, kot da si ne želijo zmage. Celjski pioniiji večinoma
po vsaki tekmi doživijo aplavz občinstva, tokrat so slišali upravi-
čene žvižge. Upamo, da jih bo to spametovalo in da do tega
v prihodnje ne bo več prihajalo.	MARJAN SORŠAK
Državni prvak iz Šempetra
Gašper Založnik, sedem-
najstletni motokrosist iz
Šempetra v Savinjski doli-
ni, je letos osvojil naslov dr-
žavnega prvaka z motorjem
v kategoriji do 80 kubičnih
centimerov.
Fant je z rezultati seveda
zadovoljen, še posebej ko
pomish na splet težav, ki so
ga spremljale: »Kljub temu,
da sem lani zbral največ točk
na državnem prvenstvu v ka-
tegoriji do 80 ccm, ter da sem
k temu dodal še naslov repu-
bliškega prvaka, nisem
uspel dobiti sponzorja, ki bi
mi bil pripravljen pomagati
pri nakupu motorja in opre-
me. Družinski proračun pa
je dovoljeval le nakup enega
motorja, ki je sicer bolj trpe-
žen, zahteva pa več moči in
tehničnega znanja. Tako sem
lahko bolj treniral, udeleže-
val pa sem se tudi vseh dirk
za republiško in državno pr-
venstvo.«
Gašper je član AMD Slo-
venske Konjice, sicer pa mo-
ra treninge usklajevati še
s šolskim urnikom na celjski
srednji tehniški šoh. Trenut-
no je svojega jeklenega ko-
njička spravil v garažo, ker je
zima za motokrosiste »mrtva
sezona«. Z naslovom držav-
nega prvaka si je pridobil
mednarodno licenco in tako
se je uvrstil med kandidate
za ekipo, ki bo Jugoslavijo
zastopala na evropskem
ekipnem prvenstvu v kate-
goriji do 125 ccm. Tekmova-
nja bodo v sedmih evropskih
državah, eno tudi pri nas.
»Želim si, da bi se pričel čim-
prej kaliti v ostri mednarod-
ni konkurenci. Rad pa bi pri-
tegnil tudi obrtnike in po-
djetja, da bi me finančno
podprli in mi tako omogočili
uresničitev načrtov.«
TONE TAVČAR
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. JANUAR 1990 - STRAN 11.
pohod krajanov
na Reško
planino
Planinsko društvo Prebold
pripravka 14. januaija že епад-
sti tradicionalni pohod kraja-
nov Prebolda na Reško plani-
no, pod geslom Razvijajmo za-
vest in občutek dragocenosti
zdravja. Odhod bo od 7. do 9.
ure izpred hotela Prebold.
Zmerne hoje je uro in pol, če
pa bo sneg, bo treba za pot do
Reške planine, ki je označena
z markacijami in se vije po goz-
du in obronkih Marije Reke,
kakšne pol ure več. V Prebol-
du pravijo Razgibate življenje
in se nam pridružite!
T. T.
Samostanska
kuhinja
v Laškem
v Zdravilišču Laško bodo
vsak petek v novem letu zopet
pripravljali večere samostan-
ske kuhinje. Popestrili jih bo-
do z glasbeno spremljavo Ma-
riborskega klavirskega tria, ki
bo med drugim izv^al dela
Schuberta in Straussa. Med
specialitete samostanske kuhi-
nje sodi na primer gos z me-
dom, zajec v lovski omaki, pa
gos v vinu in še k^.
Sicer pa nameravajo v Zdra-
vilišču sanirati tudi vrtino s to-
plo termalno vodo. Za ta korak
so se odločili, ker na površje
priteka voda hladnejša kot je
v globini zemlje, s sanacijo vr-
tine pa bi temperaturo vodi ob-
držali. Laščani pa pripravljajo
še en vehki met. Februaija se
bodo z zdravihško ponudbo
predstavili v Milanu, kjer bo
promocija za tuje vlagatelje.
V upanju, da bodo k sodelova-
nju pritegnili kakšnega tujega
sovlagatelja, stopajo zdravi-
iiščniki z Laškega v novo leto.
N. G.
Z odojkom v novo leto
Izvirno silvestrovanje so si že pred leti izmisUh stanovalci Aškerčeve 4 v Celju. Na
Silvestra se dobijo na dvorišču kjer skupaj poskrbijo za krepko malico. Spečejo si namreč
odojka, ob prigrizku pa skujejo tudi načrte za (srečno) novo leto.
Z Regle na
Osankarico
Zrečani prirejajo v nedeljo, 7.
januarja vsakoletni pohod na
Roglo in Osankarico. Začetek
pohoda, ki ga prirejajo v spo-
min na Pohorski bataljon je ob
8.30 z Rogle, od hotela Planja.
Planinci so poskrbeli tudi za
avtobusne zveze iz Slovenskih
Konjic, Zreč in Osankarice.
Pohod bo trajal 3 do 4 ure in ga
bodo zaključili v hotelu Dobra-
va v Zrečah, kjer bodo podelili
značke, žigosali pohodne
dnevnike in zaključili z dru-
žabnim srečanjem.
BJ
Krepitev Rdečega križa
šentjurski občinski Rdeči križ in Center za socialno delo sta
v letu 1989 pomagala 110 gospodinjstvom, ki so jih prizadele
lanske ujme, povodnji in tudi požari, z eno milijardo sedem-
stomilijonov dinarjev.
Pomoč so dali z ozimnico, posteljnino, obutvijo, oblačili, pohi-
štvom in gradbenim materialom. Uppštevali so socialna in
zdravstvena merila. Na seji predsedstva občinskega RK so oce-
nili, da nekateri občani vse pogosteje prosijo za pomoč, zato
prosijo druge občane, da po možnosti pomagajo z materialnimi
ali denarnimi sredstvi. Za osnovno nalogo v prihodnjem letu so
določili kadrovsko, vsebinsko in materialno krepitev organiza-
cije. Prednostne naloge so nadaljnji razvoj krvodajalstva,
spremljanje in reševanje socialne problematike, usposabljanje
kadrov in uresničevanje zdravstvenovzgojnib nalog, tečaji prve
pomoči, razvijanje službe za proizvedovalno dejavnost za izgub-
ljenimi osebami po ženevski konvenciji - v občini so lani imeli
3 primere, delo s pomladkom, solidarnostne akcije ter vzdrževa-
nje skladišč Rdečega križa za potrebe socialno prizadetih in za
izredne razmere.
BJ
ELEKTROSTROJNA OPREMA,
po.
Preloška cesta 1
TITOVO VELENJE
Elektrostrojna oprema je družbeno podjetje, katere
dejavnost obsega - proizvodnjo in montažo
rudarskih, gradbenih ter drugih strojev in naprav
tudi v eksplozijsko varni izvedbi za potrebe
industrije in rudarstva,
-	inženiring, ki obsega organizacijo in
posredovanje pri gradnji kompleksnih objektov in
izdelavo tehnične dokumentacije
-	proizvodnjo in montažo električnih razdelilnih
naprav
-	proizvodnjo kovinskih in drugih konstrukcij,
proizvodnjo kovinskega instalacijskega materiala in
sicer proizvodnja kotlov, tlačnih posod in cistern,
krovsko kleparska dela ter opravljanje gradbenih
del manjšega obsega.
Podjetje opravlja tudi naslednjo zunanjetrgovinsko
dejavnost:
-	izvoz proizvodov in blaga oz. storitev
-	uvoz surovin, reprodukcijskega materiala,
rezervnih delov in opreme za potrebe lastne
proizvodnje
-	zastopanje tujih firm.
Za uspešno vodenje družbenega podjetja
delavski svet ESO
razpisuje prosta dela in naloge
GLAVNEGA DIREKTORJA
za obdobje štirih (4) let z možnostjo ponovnega
imenovanja. Glavni direktor mora poleg zakonskih
pogojev izpolnjevati še naslednje:
1.	da ima strokovno izobrazbo VII. stopnje,
2.	da ima znanje, sposobnosti, izkušnje in druge
osebnostne lastnosti, potrebne za organiziranje in
vodenje poslovanja podjetja,
3.	da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne
razvojne cilje podjetja in način uresničevanja v
4-letnem mandatnem obdobju.
Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogo-
jev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od dneva
objave na naslov:
REK Elektrostrojna oprema
Prôloèk3 cestd 1
63320 TITOVO VELENJE, Kadrovsko splošno po-
dročje
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po
opravljeni izbiri.
Priznanja
zaslužnim
KS Žalec praznuje krajevni
praznik 27. decembra v spo-
min na leto 1942, ko so bili
v Mariboru ustreljeni prvi talci
iz Žalca. Praznovali so več dni
in pripravili vrsto prireditev.
Na slavnostni seji skupščine
krajevne skupnosti in družbe-
nopolitičnih organizacij so po-
delili med drugim tudi prizna-
rya zalužnim krcanom in dru-
gim. Prejeli so jih Peter Plohi,
Darko Koprive, Venčeslav Ba-
uer, Damjan Čebular, Mladen
Melanšek, Justin Smerkolj,
Alojz Klovar, Ivan Zagode,-Jo-
že Šalej, Tončka Sitar, Stano-
vanjska skupnost Žalec in
Župnijski urad Žalec. Na sliki:
Tudi letos so pripravili sreča-
nje krajanov starih sedemde-
set in več let.
T. TAVČAR
DOBRE STVARI
SE SAME HVALIJO
ZATO JE NAŠA NALOGA PREPROSTA
POVEDATI VAM MORAMO SAMO, KJE JIH LAHKO VIDITE!
HOČE, LEVEČ, LJUBLJANA, KRANJ
KRITINE, KI PRINAŠAJO PROFIT!
ZASTOPA IN UVAŽA
PRODAJA GRAMEX LJUBLJANA IN HMEZAD EXPORT IMPORT ŽALEC
Ludvik XIV. je bil zelo navezan na svoj zlati
stol.
Nekoč se zgodi nekaj nezaslišanega. Njegov
kraljevski sedež se poškoduje. »Takoj mi
pokličite mojstra«, zagrmi na dvoijane.
»Popravite in oblazinite mi stol, da bo videti
kot nov.«
Iskanje novega pohištva je utrujajoče. Tudi
pri Vas doma lahko najdete že pozabljen kos
pohištva, ki bi mu vešča mojstrova roka povr-
nila sijaj in lepoto z novo preobleko.
TAMI tapetništvo in mizarstvo Celje
- nov občutek že znanega udobja.
12. STRAN - 4. JANUAR 1990
GLASBA - INFORMACIJE
Romanin Bolhobend
že nekaj časa je v naših
trgovinah nova kaseta, ena
redkih pri nas za najmlajše.
Marsikdo jo je našel tudi
pod novoletno jelko, saj de-
dek Mraz ve, kaj otrokom
ugaja. Kaseta ima preprost
naslov: Romana in Bolho-
bend, a že to ime, kar veliko
pove o tej kaseti.
Pesmi za najmlajše je pos-
nela Romana Krajnčan, ki jo
sicer bolje poznamo po dru-
gih zvrsteh glasbe. Bolho-
bend - no, to pa je posebne
vrste ansambel, ki na kaseti
spremlja Romanino petje. In
pesmi so res takšne, da člo-
veka kar zasrbi pa zapoje ali
zapleše zraven.
»Trudili smo se narediti
nekaj res dobrega za otro-
ke,« pravi Romana in z ža-
lostjo ugotavlja, da »na zaho-
du za otroško zabavno glas-
bo skrbi prava pravcata in-
dustrija, pri nas pa mislimo,
da je prav za otroška ušesca
vse dobro.«
Zato na Romanini kaseti
ni tipičnih otroških pesmic,
pač pa prave popevke za
otroke, z dodelanimi aranž-
maji.
Prvi kritik novega izdelka
je bil Romanin sinek, ki, se-
veda, zna že vse pesmice na
pamet. Izdelek mu je silno
všeč, zato je mamica še bolj
pogumno nastopila tudi
pred drugimi malčki.
V prednovoletnem času je
bilo nastopov res veliko in
povsod so bili otroci navdu-
šeni nad Romaninim Bolho-
bendom.
»Res rada nastopam za
otroke, z njimi hitro najdem
stik in takšno delo me kar
osveži, čeprav je naporno,«
pravi Romana, ki je iskrena,
odprta in vedno nasmejana,
prav takšna, kakršno so otro-
ci vedno pripravljeni sprejeti
medse.
In kam kaže Romanin pev-
ski kažipot v prihodnje?
»Pela bom tudi še za odra-
sle, seveda. Na eni strani
ostajam zvesta temu, kar
sem počela doslej, na drugi
strani pa vedno iščem tudi
nekaj novega, ustvarjalni
razvoj. Takšen, nov izziv je
bila zame tudi ta kaseta, zato
sem jo delala ie s posebnim
užitkom.«
NADA KUMER
informativna revija za
TV, film, radio in
zabavno glasbo
Jasna v Celju
Potem, ko so se zaprla vrata studija v Zagrebu, kjer je
Jasna Zlokič mesec dni pripravljala materiale za svojo šesto
ploščo in kaseto, se je skupaj s manageijem - svojim
možem - podala na prednovoletni nastop v Celje. Se prej pa
se je oglasila v studiju celjskega radia, kjer je za naše poslu-
šalce pa tudi bralce Novega tednika povedala nekaj zanimi-
vosti: »Najbolje se je na tržišču prodajala moja prva plošča
Skitnica. V povprečju prodam preko 100 tisoč plošč in
kaset. Na tej zadnji, ki bo izšla januarja, sem nekoliko spre-
menila stil, zamenjala sem skladatelja. Rajka Dujmiča je
zamenjal Djordje Novkovič. Sicer pa sem besna na Jugoton,
ki vse premalo pozornosti posveča reklami. Vesela pa sem,
da so me zopet povabili v Slovenijo, kjer me ima publika
izredno rada.«
Na sliki: Jasna Zlokič v fonoteki Radia Celje.
EDI MASNEC
Obvezna smer po
novem
Ansambel Obvezna smer vstopa
v novo leto z novo kaseto, četrto po
vrsti. Fantje so zadnje leto nekoliko
»zaspaU«, streznilo pa jih je dejstvo, da
se njihove skladbe vse manj vrtijo po
radijskih valovih, tudi prodaja zadnje
kasete Moja Slovenija, ni bila takšna
kot prvih dveh. Pravijo, da so vse pre-
malo pozornosti posvetih reklami in
nastopom na festivahh. To naj bi bila
po novem njihova prva naloga, kar se
že vidi po odlično oblikovanem ovitku
kasete. Glasba je še bolj pristopna po-
slušalcem, bolj gre v uho in je za ples.
Zato mislijo, da bodo »glavno« besedo
nosile na kaseti skladbe Zaplešiva dra-
ga, Zaplešiva ča, ča, ča... Ker je skupi-
no zapustil kitarist, je sedaj za kitaro
poprijel pevec Toni Kapušin, klaviatu-
re so v rokah Iva Žavbija, bobne igra
Dušan Jež, bas pa Slavko Vesel.
EDI MASNEC
RADIO CELJE
Četrtek, 4.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldanska
oddaja, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Novo
do 13-tih, 13.30 Za najmlajše, 14.00 Popoldanski spored, 14.30:
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RLj), 16.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev, 17.00 Kronika in
osmrtnice, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 5. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Novo
do 13-tih (prenos RLj), 13.30 Za najmlajše, 14.00 Popoldanski
spored, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLj), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika in
osmrtnice, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 6. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 12.00 Kmetijska
oddaja, 13.00 Novo do 13-tih (prenos RLj), 14.00 Popoldanski
spored, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLj), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika in
osmrtnice, 17.30 Lestvica zabavnih melodij, 19.00 Zaključek
sporeda.
Nedelja, 7.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Poročila, 13.03 Čestitke in pozdravi, 15.00
Zaključek sporeda.
Ponedeljek, 8. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Pročila in osmrtnice,
8.15 Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno
dopoldne, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Novo do 13-tih, 13.30 Za najmlajše, 14.00 Popoldanski spored,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLj), 17.00 Kronika in osmrtnice. 17.30 Lestvica domačih
melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 9. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne i
z vami, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Novci
do 13-tih (prenos RLj), 13.30 Za najmlajše, 14.00 Popoldanski !
spored, 14.30 Koledar prireditev, 15.00 Pročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLj) 17.00 Kronika in osmrtnice, 19.00 Zaključek
oddaje.	*
Sreda, 10. 1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila in osmrtnice, 8.15
Obvestila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in
vprašajte, 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Novo
do 13-tih, 13.30 Za najmlajše, 14.00 Popoldanski spored, 14.30
Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi, 17.00 Kro-
nika in osmrtnice, 19.00 Zaključek oddaje.	|
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 4.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Iz domačih kr^ev, 14.00 .
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 17.30 Lestvica domačih, 19.00 Zak-
ljuček.
\ Petek, 5.1.: 13.00 Napoved, 13.30 Zabavnoglasbeno popoldne
m"prispevki o mladih, 14.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmesN
(prenos RLJ), 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sobota, ^1.: 13.00 Napoved, 13.30 Za vsakogar nekaj, 14.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Nedelja, 7. 1.: 8.00 Napoved, 9.00 Za najmljaše, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Zdravstveni nasveti, 12.00
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. ,
Ponedeljek, 8. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Sport, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Torek, 9. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Kultura in turizem, 14-.00
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
Sreda, 10. 1.: 13.00 Napoved, 13.30 Aktualno, 14.00 Novice,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila. 18.30 Novice, 19.00 Zaključek.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču bodo danes ob 19.30 uri
izvedli delo Andreja Hienga OSVAJALEC v režiji Vinka Möderndor-
ferja. Predstava bo za abonma četrtek in izven. Jutri bodo predstavo
•ob 12. uri ponovili za abonma II. mladinski.
V	ponedeljek, 8. januarja ob 18. uri bo gostovalo Primorsko
dramsko gledališče iz Nove Gorice z delom Niccole Machiavelia
MANDRAGOLA v režiji Georgija Para. Predstava bo za abonma
Laško in izven.
V	torek, 9. januarja bo predstava MANDRAGOLA ob 10. uri zaklju-
čena za Tehniško šolo Celje ob 19.30 uri pa za abonma torek in
izven.
V	sredo, 10. januarja se bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove
gorice s predstavo MANDRAGOLA predstavilo še za abonma sobota
in izven.
V	stalni prodajni galeriji IZBA v Celju si lahko vsak ponedeljek,
torek, sredo in petek ob 10. do 13. ter od 17. do 19. ure, ob soboth pa
od 10. do 13. ure ogledate pestro ponudbo najrazličnejših likovnih
del Zavoda za kulturne prireditve Celje.
V	Muzeju revolucije na Trgu V. kongresa si lahko ogledate stalno
razstavo CELJE 1963-1980, s katero celjski muzej revolucije zaokru-
žuje podobo Celja od leta 1945 do 1980. Avtor razstave je Rolanda
Fugger-Germadnik.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini si lahko do konca
januarja 1990 vsak torek, četrtek in soboto med 10. in 12. ter 16. in
18. uro ogledate razstavo BOŽIČNE PODOBE V STARIH GRAFIKAH.
Razstava zajema bakroreze, gravure, jekloreze, litografijo in ksilo-
grafijo iz 200 grafičnih zbirk, ki jih je Rogaški Slatini podaril zbiralec
Kurt Müller iz Švice.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo jutri ob 19.30 un
nastopil komorni ansambel Slovenicum za 1. Mozartov abonma in
izven. Dirigent bo Uroš Lajovic.
V	Domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 6. januarja ob
19.30 uri z vedrimi melodijami nastopila Rudarska godba Titovo
Velenje, pod taktirko Ivana Marina. Nastopil bo tudi Mladinski
pihalni orkester Glasbene šle, ki mu bo dirigiral Franc Verzelak.
V	Domu kulture v šmartnem pb Raki pa bo prav tako v soboto, 6
januarja ob 17.30 uri o svoji poti med Ameriškimi Slovenci ter
o zanimivostih in lepotah New Yorka, Washingtona, Pittsburgha in
Clevelanda, pripovedoval Marjan Marinšek, ki je z rastavo Gasparije-
vih razglednic mesec dni preživel v ZDA, Zgodbo z zahodne strani,
kot so predavanje poimenovali, bo Marjan Marinšek popestril tudi
z diapozitivi.
MERX
PRODAJNO SERVISNA DELOVNA ORGANIZACIJA
AVTOTEHNIKA p o
Bežigrajska ul. 13, CEUE
Program vozil: - IMV - RENAULT - CIMOS
-	CITROEN - IDA OPEL - VW AUDI
-	WARTBURG - ŠKODA
Diskoteka CASABLANCA
želi vsem obiskovalcem
SREČNO IN ZADOVOLJNO
NOVO LETO
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	LAMBADA - KAOMA	(8)
2.	THE WAY THAT YOU LOVE ME - PAULA ABDUL	(4)
3.	OBRIŠI SUZE GENERACIJO - NOVI FOSILI	(4)
4.	MIXED EMOTIONS - ROLLING STONES	(5)
5.	DON'T WANNA LOSE YOU - GLORIA ESTEFAN	(6)
6.	ANOTHER DAY IN PARADISE - PHIL COLLINS	(2)
7.	OBLAKI SO RDEČI - DON MENTONI BLUES BAND	(8)
8.	ZATE - POP DESIGN	(2)
9.	TOY SOLDIERS - MARTIKA	(9)
10. THE BEST - TINA TURNER	(10)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	SLOVENCI SMO VESEUAKI-RUPAR	(7)
2.	KO MLADA SVA BILA-ŠTAJERSKIH 7	(4)
3.	VRAČAM SE Z GORA-NAGEU	(6)
4.	TVOJAUUBEZENMEVODI-MIHELIĆ	(3)
5.	ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE	(2)
6.	UUBEZEN-DOBRI ZNANCI	(10)
7.	FLORJANSKA POLKA-VESNA	(8)
8.	MUZIKANT IMEJ ME RAD - PTUJSKIH 5 IN SESTRI POTRČ (3)
9.	CVETJE V VETRU-STRMINA	(8)
10. SPET SVA SKUPAJ-HMEUARSKI
INSTRUMENTALNI KVINTET	(7)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
NAJSLAJŠI POUUBI - MOULIN ROUGE
IZA HLADNOG POGLEDA - BORIS IN NOČNA STRAŽA
WE DIDN'T START THE FIRE - BILLY JOEL
Predlogi za lestvico domačih melodij:
TEBI, MAMA NAJDRAŽJA - MATEJ KOVAČIČ
BISERNA ŠKOUKA- ŠTIRJE KOVAČI
RECI, ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET
KUPON
Nagrajenca: Marija Šramel. Boletina pri Ponikvi
Anton Motoh, Velenjska 5. Žalec
Pišite na naslov: Novi tednik - radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Calje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
4. JANUAR 1990 - STRAN 13.
Nagradni razpis
1.	nagrada 100 din
2.	nagrada 50 din
3.	nagrade po 30 din
pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, pošljite jih najkasneje do
torke, 9. januaija 1990 do 9. ure dopol-
dan. Rešene križanke pa lahko prine-
sete tudi osebno, na vhodnih vratih je
poštni nabiralnik. Na kuverto napiši-
te: NAGRADNA KRIŽANKA in svoj
točen naslov.
Rešitev icrižanlce
Vodoravno: ŠPAR, POTSDAM, LA-
NE, OKARINA, KARATE DRU-
ŠTVO, SHOTOKAN, EKA, GATHER,
VERNAR, SELENA, MI, ILOK,
APELT, LAK, TOMAŽEK, PINJOLA,
ARESE, IVO, ARTEMIS, AVTO,
RAŠ.
izid žrebanja
L nagrado 50 din prejme: Ana Sto-
klas, Zagrad 105, 63000 Celje.
2.	nagrado 20 din prejme: Lucija
Blaznik, Kersnikova 8, 63000 Celje.
3.	nagrade po 10 din pa prejmejo:
Anton Mhnar, Na zelenici 14, Celje;
Nina Vrabič, Kardeljeva 33, Žalec in
Pavla Loštik, Ljubljanska 22, Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo?
Nagrade boste prejeli po pošti!
HOROSKOP
• OVEN
Imate priložnost, da si pridobite nakloryenost osebe, ki jo že daJj časa
občudujete: Vseeno pa ne bo odveč, če boste previdni, sć(jje lahko pr\'i vtis
še kako varljiv. Poskusite se prilagoditi novi okolici in družbi. Vsekakor pa
je zadrgi čas za resnejši pristop k poslovnim zadevam. Drugače se vam
lahko vse skupaj še zelo grdo maščuje.
• BIK
Spet ste v dilemi, kaj je res in kßj se vam samo dozdeva, da je res. Mogoče ste
vse preveč zmedeni, da bi uspeli ločiti zrno od plevela. Še dobro, da se lahko
venomer zanesete na vaše prijatelje, ki vas tudi seduj ne bodo pustili na
cedilu. Vse ostale stvari pa pustite raje za kasneje, ko boste prisebnejši in
boli zbrani.
• DVOJČEK
Vse preveč ste popustili in to vam sedaj otežile mnogo stvari, ki bi sijih
želeli uresničiti. Je že res, da so prijatelji pomembna stvar v življenju, toda
na prvem mestu morate biti vi sami. Pa tudi vaš partner bi si želel malo več
pozornosti, s^j vanì lahko v nasprotnem primeru kaj hitro pokaže svoje
pete.
• RAK
Vstopili ste v popolnoma nov način življer^a in seduj se boste morali
presneto potruditi, da se ponovno nadete. Nikar se ne uspavi^te z mislijo,
da ste popolnoma na varnem in vam nihče ne more do živega. Pojavila se bo
oseba, ki vas bo lahko ovila okoli prsta, na vas pa je da presodite ali vam
trenutne razmere dovoljujejo takšno avanturo.
• LEV
Prijatelj vas bo povabil in vi vsekakor ne boste zavrnili njegove ponudbe.
Toda vse skupki nebo izzvenelo tako kot ste pričakovali, po drugi strani pa
niti ne boste preveč razočarani, kajti spoznali boste obilo ljudi, ki vam bodo
v prihodnosti lahko še dosti pomagali.
DEVICA
Na svetu ni ničesar, kar bi se ne dalo doseči. Samo bojazljive! obupe^o
preden sploh poskusijo. Predvsem pa naj vam ne bo žal časa in denarja pri
uresničitvi želenih ciljev, ki bodo presenetile tudi vaše n^boljše prijatelje,
s^j tega od vas enostavno ne pričakujejo. Pazite, da vaš dolgi jezik prehitro
ne izda vaših skritih namer
• TEHTNICA
Poskusite realno oceniti vaše trenutno razmerje. Vse okoli sebe vidite le
črno in neprijazno, kar pa nikakor ne more biti res. V resnici vam prav vsi
hočejo kar najbolj pomagati, nekdo pa vas že dolgo naskriv^ občuduje.
Stopite mu nasproti, ne pa samo čakati in si govoriti, kako je svet krut in
nepravičen. V resnici imate prav odlične možnosti.
• ŠKORPIJON
Prih^a obdobje, ko boste uspevali prav v vsaki stvari, ki se je boste lotili.
Toda natj vas to nikar ne zanese: poskrbite гцје za svoje prijatelje in
partnerja in si tako zagotovite .bonus' za prihodnost Izbira je predvsem
vaša. saj bodo posledice prizadele ravno vas. Pa tudi za zdravje bi lahko
tnalo bolj poskrbeli.
• STRELEC
Kar ste želeli, ste tudi dobili. A vendar se še vedno ne morete pomiriti
z nastalo situacijo. Rßje pustite skrbi doma in odidite v malo boU veselo
^užbo. Marsikatero oko vas že predolgo pogreša, zato nikar ne odlašajte,
^kratna priložnost se vam obeta predvsem na področju vašega hobija.
Nikar pa ne poskuši^jte do konca vztrajati na svojih načelih, kajti stvar se
lahko izrodi.
• KOZOROG
Prišel je skrajni čas. da prinesete odločitev glede svojih odnosov z okolico.
Potrebna bo korenita sprememba načina življenja, kar pa vam verjetno
preveč ne diši. Dobro bi bilo. če bi sprejeli prijateljevo ponudbo in se mu
pridružili. S to potezo lahko samo pridobite, tako na Hnančnem področju
tudi v obliki novih poznanstev. Poskusite se bolj posvetiti svojemu
P^nerju.
• VODNAR
l^malu vas čaka prijetno presenečenje v družini, kar bo v vašem življenju
pustilo dolgotrajne posledice. ВоЦе bo. če se boste začeli počasi navajati na
nov življenjski ritem, ki vas bo s tem doletel. Toda pazite, da vas razpolože-
ne ne zanese predaleč. Na posle pa raje pozabite in jih za nekaj časa
P[^P}^te drugim.
RIBA
Prav bi blo. da bi se počasi zagnali v uresničitev vaših poslovnih načrtov. Je
^^ res. da je trenutna situacija več kot dobra, toda razmere se lahko tudi
Poslabš^o. Nikar pa naj vam trenutni majhni uspehi he stopijo v glavo, s^
tahko takšno napako še zelo drago poplačate.
bodeči
novi tednik
Našo JLA odslej veliko bolj cenimo.
Saj jo imamo vračunano v vsaki ceni!
Čas
Evropski delovni čas
naj bi nas pripeljal
v evropsko kakovost živ-
ljenja.
Аглрак če bomo raču-
nali le na ta čas, bomo
potrebovali še veliko
časa.
DomaČe težave
Zdaj, ko imamo trdne
dinarje, bomo lahko tudi
potreben denar za eko-
loško sanacijo Tesa ra-
čunali v domači valuti in
ne več v ekujih.
Seveda bomo lahko
- bolje pa ne bo.
Zdravo
Od osmih občin na
Celjskem jih ima pet na-
ravna zdravilišča, v dveh
o njih sanjajo, le Mozir-
jani o tem ne razmišlja-
jo, pa čeprav imajo tudi
nekaj žveplenih izvirov.
Je mar to notranje
zdravje razlog, da se do
zgornjih naravnih do-
brin obnašamo tako
nezdravo.
Prestopi
z novim letom (pone-
kod že prej) je že veliko
občinskih funkcionarjev
vsaj z eno nogo presto-
pilo tudi na nova povolil-
na delovna mesta.
Pozna pa se ne!
ZA NEKATERE JE BIL VSTOP
V NOVO LETO - IZHOD VSILI!
Tudi v Celju imamo nekaj novih strank.
Le število ljudi je ostalo enako.
Povsod sama demokracija!
Samo da jo ponekod demokratično
kratijo!
Čudno
Bolj ko se krepijo za-
sebna podjetja, bolj hi-
rajo nekatera družbena.
Pa še zdaleč ne le za-
radi zdrave konkurence.
Žejni
Konjiški Stane Kokalj
je že presedlal z mesta
občinskega izvršnika na
mesto partijskega sekre-
tarja. Pa nekateri pravi-
jo, da ne prejšnjem me-
stu ni napravil vsega.
Da je nekatere Konji-
čane ob vodovodnih za-
devah peljal žejne preko
vode.
Voda - zrak
- svoboda!.
če bo šlo tako naprej,
bomo zdaj, ko si pridobi-
vamo slednje, izgubili
prvo dvoje!
Bodice
Narava je iz opice
ustvarila človeka
- politika pa obratno.
Ženska na naših ban-
kovcih ima čedalje
manj - emancipacije.
Najlaže se ribari
v kalnem, če so poli-
tične vode - ideološko
onesnažene.
Ovca v naravi volku
služi kot hrana, v po-
litiki pa - kot pred-
met manipuliranja.
Govorniki vse bolj
postajajo pridigarji
v imenu malih bogov.
Trgovska »matemati-
ka«: (stara cena
-h 1000%) - 30% = pro-
daja s popustom.
Težko si bomo nalili
čistega vina, saj ga je
že načela politična
plesen.
Kot vse kaže, postaja
tudi govorniški mi-
krofon	»hladno
orožje«.
Imeli bi mnogo bolj
razvito gospodarstvo,
ko bi tako hitro mon-
tirali stroje - kot
»montiramo« ideolo-
ško-politične procese.
Naši politiki bi si mo-
rali biti na jasnem, da
se v Evropo ne bo da-
lo priti - preko ramen
grešnih kozlov.
Odgovorni so tako
dolgo streljali kozle,
da jim je za borbo pro-
ti inflaciji zmanjkalo
municije.
Medicinsko hujšanje
ni ovira za velike fi-
nančne apetite.
Socializem po meri
človeka ali po meri
pendreka - to je zdaj
vprašanje?
Kaj, ko bi namesto do-
bijanja ničel dinar-
jem odbili nekaj
stolčkov?
MARJAN BRADAČ
14. STRAN - 4. JANUAR 1990
TV SPORED
Sobota, 6, Januar
LJUBLJANA I
8.35-1.05 TELETEKST RTV LJUBLJA-
NA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORD
ZA OTROKE IN MLADE, ponovitve,
9.00 RADOVEDNI TAČEK; ZVEZDA;
9.15 ZBIS: Jože Šmid: DEDEK JEŽEK;
9.25 Fiancavano; SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU - VELESLA-
LOM (Ž), prenos 1. teka (do 10.30/
10.40); 10.15 KRANJSKA GORA: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU (veleslalom M), prenos 1. teka
(do 11.35); 12.25 Bischofshofen: SVE-
TOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKO-
KIH, prenos (do 15.00/15.15); 12.55
Kranjska gora: SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU (veleslalom
M), prenos 2. teka (do 14.10/14.25);
12.55 Piancavallo: SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU - veleslalom
(Ž), prenos 2. teka (do 13.30/13.40);
15.00 LONDON - LJUBLJANA, zabav-
noglasbena oddaja, ponovitev; 15.45
VIDEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, po-
novitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE, RISANKA; 17.05
LASSIE SE VRAČA, ameriški mladin-
ski film; 18.25 EP VIDEO STRANI;
18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA
GOZDA: ZELENA MATERNICA, doku-
mentarna serija, 1/6; 19.00 RISAN-
SKA; 19.10 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; šport; 19.55 VREME;
19.59 UTRIP; 20.14 EPP; 20.35 KOLO
SREČE, 22.05 EPP; 22.10 TV DNEV-
NIK 3, ŠPORT, VREME; 22.30 D. Mar-
lowe-D. Wiekes: JACK RAZPARAČ,
angleška ndaljevanka, 3/4; 23.20 SA-
ME LAŽI, ameriški film; 0.55 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.25 KAKO BITI SKUPAJ, oddaja TV
Beograd; 16.55 DP V ROKOMETU
-	LOVČEN : MEDVEŠČAK, prenos;
18.20 VATERPOLO - PARTIZAN: JA-
DRAN SPLIT, vključitev v prenos;
19.30 TV DNEVNIK; 20.10 FILMSKE'
USPEŠNICE, ZADNJI KITAJSKI CE-
SAR, italijansko-angleško-kitajski
film; 22.35 SATELISTKI PROGRAMI
-	POSKUSNI PRENOSI (do 1.00)
ZAGREB I
8.30 POROČILA; 8.35 TV KOLEDAR;
8.45 IZBOR IZOBRAŽEVALNEGA
PROGRAMA; 8.45 JEŽKOVA HIŠICA;
9.00 BESEDA IN SLIKA: DRAGO IVA-
NIŠEVIČ; 9.15 VEVERICA; 9.45
NEMŠČINA; 10.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev nočnegajirograma; 13.00 TELE-
VIZIJSKI DRUŽINSKI MAGAZIN; 14.30
CIKLUS FILMOV WALTA DISNEYA:
DRUŽINA RIBINSON, ameriški film;
16.00 SEDEM TV DNI, 16.45 TV DNEV-
NIK 1; 17.00 NARODNA GLASBA;
17.30 DRAMSKA SERIJA, ponovitev;
18.25 PRISRČNO VAŠI: OTTO REISIN-
GER; 19.10 RISANKA; 19.15 VREME;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.15 ZAROTA
V SAN FRANCISCU, ameriški film;
21.55 TV DNEVNIK 3; 22.10 SMEHO-
TVORCI, humoristična serija, 1/7;
23.10 ŠPORTNA SOBOTA; 23.30 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI; 23.35 NOČ IN
DAN, MURPHY BROWN, ameriška na-
nizanka, CHRISTABEL, angleška na-
daljevanka, 2/4; RAZGLEDNICA IZ
CHICAGA, dok. film; 1.50 POROČILLA
ZAGREB II
8.55 TEST; 9.15 TV KOLEDAR; 9.25
Piancavallo: SVETOVNI POKAL V
ALPSKEM SMUČANJU - SLALOM
(Ž), 1. tek in Kranjska Gora: SVETOV-
NI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
-	VELESLALOM (M), 1. tek; 11.30
DOKUMENTARNI PROGRAM; 12.55
Kranjska gora: VELESLALOM (M), 2
tek in Piancavallo: SLALOM (Ž), 2.
tek; 13.55 Bischofshofen: SMUČAR-
SKI SKOKI; 15.15 KAKO BITI SKUPAJ;
16.25 RADOST EVROPE; 16.45 RI-
SANKA; 16.55 Rokomet: LOVČEN
-	MEDVEŠČAK; 18.15 Vaterpolo:
PARTIZAN - JADRAN SPLIT; 19.30
TV DNEVNIK; 20.15 GLASBENI VE-
ČER. 21.45 TV MIX; 21.50 DEDIŠČINA
ZA PRIHODNOST, TV feljton; 22.35
ZGODBE GRAHAMA GREENA
KOPER
9.30 ZLATI JUKE BOX, ponovitev;
11.00 FISH EYE; 11.30 RAZISKOVAL-
NA BAZA, ponovitev; 13.00 RALLY:
PARIZ - DAKAR, posnetek; 13.30 TV
NOVICE; 13.40 SOTTOCANESTRO,
oddaja o košarki; 14.30 BASKET
NCAA; 15.30 TV NOVICE; 16.00 NO-
GOMET. angleško prvenstvo; 17.45
AMERICANBALL; 18.15 FISH EYE;
18.50 TV NOVICE;'18.50 TV NOVICE;
19.00 RAZISKOVALNA BAZA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR; 20.20 NOGOMET, špansko
prvenstvo; 22.45 TV NOVICE; 22.55
NOGOMET, angleško prvenstvo;
00.30 JUKE BOX;
NeäeUa, 7. ¡anuar
LJUBLJANA I
7.35-23.25 TELETEKST RTV UUB-
LJANA, 7.50 VIDEO STRANI; 8.00
OTROŠKA MATINEJA, 8.00 ŽIV ŽAV,
8.50 A Lindgren: PIKA NOGAVIČKA.
švedska nanizanka, 16/21; 9.25 PIAN-
CAVALLO: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU (Ž), prenos 1. teka
(do 10.30); 9.55 KRANJSKA GORA:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, SLALOM (M), prenos 1. teka
(do 11.00/15); 11.00/11.15 D. Marlo-
we-D. Wiekes: JACK RAZPARAČ, an-
gleška nadaljevanka, 3/4; 11.50 UU-
DJE IN ZEMLJA; 12.25 PIANCAVAL-
LO: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU, SLALOM (Ž) (do 13.30/
10); 12.55 KRANJSKA GORA: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU, SLALOM (M), prenos 2. teka (do
13/30); 13.30 M. Bayer: DEDIŠČINA
GULDENBURGOVIH, nemška nada-
ljevanka, 1/14; 14.55 KRIŽKRAŽ; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 LEGENDA O SAMOTNEM
JEZDECU, ameriški film; 18.20 ALO,
ALO, zabavnohumoristična oddaja;
18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK;
19.15 TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 ŽREBANJE PODA-
RIM DOBIM; 20.20 Miroslav Krleža:
GLEMBAJEVI, 1/3 nadalj. TV Zagreb;
21.25 TV OKNO; 21.30 EPP; 21.35
ZDRAVO; 22.55 TV DNEVNIK 3,
ŠPORT, VREME; 23.15 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
10.00 ODDAJE ZA JLA IN IGRANI
FILM; 13.00 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi; 16.15 NEDELJ-
SKO ŠPORTNO POPOLDNE; 19.00 DA
NE BI BOLELO: MAMA, BOLI ME, 1.
del; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 KARTOTEKA ZEMLJE,
ameriška dokumentarna serija, 4/13;
20.25 VMESNI ČAS: BOJAN KRIŽAJ,
dok. oddaja; 21.05 SATELITSKI PRO-
GRAMI - poskusni prenosi; 21.55
ŠPORTNI PREGLED
ZAGREB I
8.30 POROČILA; 8.35 RISANA SERI-
JA; 9.00 S. Mokranjac: LITURGIJA,
prenos iz Beograda; 11.00 NEDELJ-
SKO DOPOLDNE ZA OTROKE; 12.30
IZ KONCERTNIH DVORAN: STEFAN
MILENKOVIČ IN ZAGREBŠKI SOLI-
STI; 13.10 »ROANOAK«, risana serija;
14.00 POROČILA; 14.05 NEDEUSKO
POPOLDNE; 16.05 ODISEJA 2001
znanstveno popularni film; 16.55
EPP; 17.15 NEVESTIN OČE, ameriški
film; 18.45 RISANA SERIJA; 19.10
SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 2, 19.55
EPP; 20.00 M. Krleža: GLEMBAJEVI,
1/3, domača serija; 20.50 ZABAVNA
GLASBA; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.55
ŠPORTNI PREGLED; 22.25 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 22.30 NOČNI PRO-
GRAM, COSBYJEW SHOW, ameriška
nanizanka, CHRISTABEL, angleška
nadaljevanka, RAZGLEDNICA IZ CHI-
CAGA, dokum. film; 0.55 POROČILA
ZAGREB II
8.10 TEST; 8.30 TV KOLEDAR 8.40
POROČILA; 8.45 NOČ IN DAN, pono-
vitev; 10.00 DANES ZA JUTRI in IGRA-
NI FILM; 13.00 ŠPORTNO POPOLD-
NE, Kranjska gora: SLALOM (M), Pi-
antavano: VELESLALOM (Ž); 16.15
Rokomet: CRVENA ZVEZDA - META-
LOPLASTIKA; 17.30 Zadar: FINALE
POKALA JUGOSLAVIJE V KOŠARKI
(Ž); 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ISKA-
NJA, 8/9 del dokumentarne serije;
20.50 TV MIX; 21.05 ARGUMENTI;
21.35 OD NAŠEGA DOPISNIKA: SAN
MARINO;
KOPER
9.30 JUKE BOX; 10.00 CALCIOMANIA,
vse o italijanskem nogometu; 11.00
TENIS, ponovitev; 13.00 RALLY: PA-
RIZ-DAKAR; 13.30 TV NOVICE; 13.40
ŠPORT; 14.30 BASKET NBA, ponovi-
tev; 18.50 TV NOVICE; 19.00 SPORT;
20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 20.30
OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.00 RAZ-
ISKOVALNA BAZA; 23.30 OD IGRIŠČA
DO IGRIŠČA, ponovitev; 1.00 JUKE
BOX, ponovitev;
PoneđeHek,
8. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-11.25 in 15.50-23.15 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK,
ponovitev; 9.00 SPORED ZA OTRO-
KE, 9.30 DA NE BI BOLELO: MAMA,
BOLI ME: 1. oddaja, 10.00 HANČA,
JANKO IN LUCIJA, češkoslovaška
otroška folklora; 10.30 UTRIP; 10.45
ZRCALO TEDNA; 11.00 TV MERNIK;
11.15 VIDEO STRANI; 16.05 EP VIDEO
STRANI; 16.15 ŽREBANJE PODARIM
DOBIM, ponovitev; 16.30 TV DNEVNIK
1; 16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 MOZAIK, ponovitev, ZDRAVO;
18.04 TV OKNO; 18.05 EP VIDEO
STRANI; 18.10 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.10 RADOVEDNI TA-
ČEK: KAMEN; 18.25 ZGODBE, 8. od-
daja TV ZG; 18.50 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 Dragana Disič:
V ZNAMENJU DEVICE, drama TV ZG;
21.00 EPP, 21.05 TV OKNO; 21.10
OSMI DAN; 21.50 EPP; 21.55 TV
DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME; 22.15
ČLOVEK IN GLASBA. 6. oddaja; 23.05
VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - PO-
SKUSNI PRENOSI; 18.15 VEČERNI
GOST, ponovitev; 19.00 S POTI PO
INDIJI: POD STREHO KANCHENJUN-
GE, 1/3; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
PREÍVÍOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 SU-
PER PREVODNOST, angleška znan-
stvena oddaja, 1/2; 20.55 SEDMA
STEZA; 21.10 VEČER Z. . . ponov
glasbene oddaje; 21.55 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenos
ZAGREB I
8.30 ALICA V SVETU RISANK, oddaja
za otroke; 8.45 OTROŠKA ODDAJA.
RADOVEDNI, ZDRAVO, oddaja TV
Skopje, 6/10; 9.00 ZIMSKI IZOBRAŽE-
VALNI PROGRAM, ŽIVALI IZ DALJNIH
KRAJEV, KNJIŽEVNI TV VRTIUAK,
SUPERBABICA, 1. oddaja; 10.30 PO-
ROČILA; 10.35 ŽIVIMO Z GLASBO;
11.00 ANGLEŠČINA, uvodna oddaja;
12.30 POROČILA; 12.35 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM; 15.30 POROČILA;
15.40 PONOVITEV NOČNEGA PRO-
GRAMA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
STARE OBRTI, izobraževalni pro-
gram; 17.50 ALICA V SVETU RISANK,
oddaja za otroke, 18.05 RADOVEDNI,
ZDRAVO; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 ŽIVETI V ŽUM-
BERKU, dokum. oddaja; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 EPP;
20.00 Boris Cavazza: TRINAJSTICA,
drama TV LJUBLJANA: 21.05 ZUNA-
NJA POLITIKA; 21.35 TV DNEVNIK 3;
21.50 EPP; 21.55 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 22.00 NOČNI PROGRAM,
ČRNI GAD, CHRISTABELL, serijski
film, A. HITCHOCK VAM PREDSTAV-
UA; 00.00 POROČILA
ZAGREB II
15.35 TEST; 15.45 POROČILA; 15.50
TV KOLEDAR; 16.00 BOLJŠE ŽIVLJE-
NJE, 1/74 del domače nadaljevanke
(ponovitev); 16.55 SVEČENIK, NE-
SVEČENIK, dokumentarna oddaja;
17.25 ZAROTA V LOS ANGELESU, po-
novitev ameriškega filma; 19.00 ZA-
GREBŠKA PANORAMA; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ZABAVA VAS JA-
SMIN ATAVROS; 20.45 TV MIX; 21.00
MOONLIGHTING. 12/19 del ameriške
nanizanke; 21.50 DOKUMENTARNI
VEČER
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR, posne-
tek; 13.30 TV NOVICE; 13.40 OD
IGRIŠČA DO IGRIŠČA, ponovitev;
15.30 TENIS, ponovitev; 17.30 BA-
SKET NCAA; 18.15 WRESTLING
SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 20.30
ZLATI JUKE BOX; 22.00 BOKS; 22.45
BASKET NBA; 0.15 NOGOMET, ar-
gentinsko prvenstvo;
Torek, 9. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-13.55 in 15.10-22.20 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK,
ponovitev; 9.00 SPORED ZA OTRO-
KE: ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 9.30 SED-
MA STEZA; 9.50 HINTERSTODER:
SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMU-
ČANJU, SLALOM (Ž), prenos 1. teka;
11.30/11.45 MOZAIK, ponovitev, TUJI
JEZIKI; 12.05 HINTERSTODER: SVE-
TOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU, SLALOM (Ž), prenos 2. teka;
13.45 VIDEO STRANI; 15.25 VIDEO
STRANI; 15.35 TUJI JEZIKI, ponovitev;
15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM
SMUČANJU, SLALOM (Ž), posnetek;
17.34 TV OKNO; 17.35 EP VIDEO
STRANI; 17.40 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE, MALI POVIREK, PERI-
SKOP: TRIGLAVSKI NARODNI PARK,
2. oddaja; 18.50 RISANKA; 19.12 EPP;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VE-
DETI; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2, ŠPORT; 19.55 VREME; 19.59 EPP;
20.05 G. Kelly: VEDNO POPOLDNE,
avstralska nadaljevaka, 1/4; 21.00
EPP; 21.05 TV OKNO; 21.10 PESEM
JE..., NEW SWING QUARTET; 21.40
EPP; 21.50 TV DNEVNIK 3. ŠPORT,
VREME; 22.10 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 18.25 TELESKI '90,
PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE, 6.
oddaja; 19.00 NAŠA PESEM, 20. od-
daja; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.35 UMETNIŠKI VEČER;
20.35 ŽIVLJENJE IN DELO TENNES-
SEJA WILLAMSA; 21.55 KRVNA VEZ.
ameriški film (do 23.40)
ZAGREB I
8.30 PISANI SVET, otroška oddaja;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM, ŽI-
VALI IZ DALJNIH KRAJEV. TV GALE-
RIJA, SUPERBABICA, 2. del; 10.30
POROČILA; 10.35 ZIMSKI IZOBRAŽE-
VALNI PROGRAM; 10.35 BLUFONCI,
1. del; 11.00 ANGLEŠČINA; 11.30
ZAŠČITENI PARKI HRVAŠKEGA ZA-
GORJA; 12.00 IZ SVETA PAJKOVE
MREŽE; 12.30 POROČILA; 12.40
IGRANI FILM, 14.25 DELO NA ČRNO,
serijski film; 15.30 POROČILA; 15.40
PONOVITEV NOČNEGA PROGRAMA;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20 STARE
OBRTI, izobraževalni program; 17.50
PISANI SVET, oddaja za otroke; 18.20
ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 ZNANOST; 19.15 ČEVEUČKI,
risanka; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
EPP; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05
LETO NEVARNEGA ŽIVLJENJA, igra-
ni film; 22.00 KONTAKTNI MAGAZIN;
23.00 TV DNEVNIK 3; 23.20 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.25 EKRAN
BREZ OKVIRA, NOČNI PROGRAM
KULTURE IZ KULTURE; 00.15 PORO-
ČILA
ZAGREB
16.25 TEST; 16.45 POROČILA; 16.50
TV KOLEDAR; 17.00 Hinterstoder:
SLALOM (Ž) ZA SVETOVNI POKAL,
posnetek; 18.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 18.10 REGIONALNI PRO-
GRAM SLAVONIJE IN BARANJE;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET
ŠPORTA; 20.50 TV MIX; 21.05 ALPE
JADRAN, dokumentarno-zabavna re-
portaža; 21.35 ZABAVNI TOREK;
22.35 SMRT PRIJATELJSTVA, ameri-
ški igrani film
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR, posne-
tek; 13.30 TV NOVICE; 13.40 NOGO-
MET, argentinsko prvenstvo; 15.30
BOKS, ponovitev; 16.15 JUKE BOX;
16.45 BASKET NBA, posnetek; 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT: 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR; 20.30 POSEBNA ODDAJA
O ŠPORTU; 22.00 SMUČARSKI TED-
NIK, Oddaja o zimskem športu; 23.00
EUROGOLF; 0.00 NOGOMET, špan-
sko prvenstvo
Sreda, 10. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-11.20 in 14.55-23.20 TELE-
TEKST RTV UUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK,
ponovitev, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE: PREPROSTE BESEDE; 9.20
D. Disič: V ZNAMENJU DEVICE, dra-
ma TV ZG; 10.15 G. Kelly: VEDNO PO-
POLDNE, avstralska nadaljevanka, 1/
4; 11.10 VIDEO STRANI; 15.10 VIDEO
STRANI; 15.20 TELESKI '90, PRIPRA-
VIMO SE NA SMUČANJE, pon. 6. od-
daje; 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25
EP VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEV-
NIK 1 ; 16.40 POSLOVNE INFORMACI-
JE; 16.45 MOZAIK, ponovitev; 16.45
VMESNI ČAS: BOJAN KRIŽAJ, do-
kum. oddaja; 17.25 SUPER PREVOD-
NOST, angl. znanstvena oddaja. 1/2;
18.00 EP VIDEO STRANI; 18.05 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE; 18.05
ZBIS: ZAČARANE UGANKE; 18.20
J. Jurčič-S. Makarovič: KOZLOVSKA
SODBA V VIŠNJI GORI, gledališka
predstava; 19.10 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2. ŠPORT; 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA: PRI-
ČA, ameriški film; 21.55 TV OKNO;
22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK 3.
ŠPORT, VREME; 22.25 ROPOT; 23.10
VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.40 SVET ŠPORTA,
oddaja TV Zagreb; 18.30 SLOVENCI
V ZAMEJSTVU; 19.00 SKRIVNOSTNI
SVET, ameriška dok. serija, 10/12;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 PREMOR;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 FRAGMENTI
NEKE BIOGRAFIJE: VLADIMIR VASI-
UEV; 21.20 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi (do 24.00)
ZAGREB I Л
8.30 A. Lindgren: PIKA NOGAVIČKA,
švedska nanizanka; 9.00 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM, ŽIVALI IZ DALJNIH
KRAJEV, KNJIŽEVNI TV VRTIUAK,
SUPERBABICA, 3. del; 10.30 PORO-
ČILA; 10.35 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM, ŽIVIMO Z GLASBO, RISANKA,
ANGLEŠČINA; 11.30 ZIMSKI ŠOLSKI
PROGRAM; 12.30 POROČILA; 12.35
ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM; 15.30
POROČILA; 15.40 PONOVITEV NOČ-
NEGA PROGRAMA; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 STARE OBRTI, izobraže-
valni program; 17.50 A. Lindgren: PI-
KA NOGAVIČKA, švedska nanizanka;
18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 POTOPIS; 19.l'5 RI-
SANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
EPP; 20.00 FILMSKI VEČER IN IGRA-
NI FILM; 22.30 EPP; 22.35 TV DNEV-
NIK 3: 22.55 POROČILA V ANGLEŠČI-
NI; 23.00 NOČ IN DAN, COSBY SHOW,
MAMILO JE SMRT, serijski film,
ZGODBA O ROCK N ROLLU; 1.00 PO-
ROČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAMI SISKA, KARLOVCA, GOSPI-
ČA, BJELOVARA IN VARAŽDINA;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASBENI
VEČER; 21.30 TV MIX; 21.45 ZNAN-
STVENI TV FORUM
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 13.30
TV NOVICE; 13.40 ZADETKI TEDNA;
14.45 RAZISKOVALNA BAZA. ponovi-
tev; 15.15 POSEBNA ODDAJA O BOK-
SU, ponovitev; 16.45 JUKE BOX; 17.15
SMUČARSKI TEDNIK. Oddaja o zim-
skih športih, ponovitev; 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19,30
TVD STIČIŠČE: 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR: 20.30 BASKET NBA; 22.00
BOKS; 22.45 ZLATI JUKE BOX; 0.15
NOGOMET, angleško prvenstvo
Četrtek,
1h ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-11.05 in 15.00-1.20 TELETEKST
RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK,
ponovitev, SPORED ZA OTROKE IN
MLADE, INDIJANSKE LEGENDE, 9.25
ŠOLSKA TV; 9.25 SLOVENSKA ME-
STA: IDRIJA; 10.10 GOVORICA ROŽ;
10.25 MOZAIK, ponovitev, SLOVENCI
V ZAMEJSTVU; 10.55 VIDEO STRANI;
15.15 VIDEO STRANI; 15.25 MOZAIK,
ponovitev, SLOVENCI V ZAMEJSTVU;
15.55 ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP
VIDEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 MOZAIK, ponovitev, ŠOLSKA
TV, 16.45 SLOVENSKA MESTA: IDRI-
JA, 17.30 GOVORICA ROŽ; 17.45 TV
OKNO; 17.50 EP VIDEO STRANI;
17.55 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE, 17.55 MLADI SHERLOCK, 1. del
angl. nadaljevanke, 18.25 CICIBAN,
DOBER DAN: V ZASNEŽENI DEŽELI,
18.40 INDIJANSKE LEGENDE; 19.00
RISANKA; 19.12 EPP; 19.15 TV OKNO;
19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.24 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2. ŠPORT; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 E. Reitz:
DOMOVINA, 11. - zadnji del nemške
nadaljevanke; 21.45 TV OKNO; 21.50
EPP; 21.55 TEDNIK; 22.55 EPP; 23.00
TV DNEVNIK 3. ŠPORT, VREME;
23.20 RETROSPEKTIVA, KOMEDIJA
NA SLOVENSKEM ODRU: G. Feyde-
au: BOLHA V UŠESU; 1.10 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAM - po-
skusni prenosi; 17.25 TELESKI '90,
pripravimo se na smučanje, 7/13;
18.00 REGIONALNI PROGRAMI, TV
Ljubljana, Studio Ljubljana; 19.00
ALO, ALO, zabavnohumoristična od-
daja; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV
OKNO; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 MALI
KONCERT: 415 International; 20.45
KOŠARKA - pokal evropskih prvakov,
Commodore; Jugoplastika, prenos II.
polčasa; 21.30 SVET NA ZASLONU;
22.00 V HRIBIH SE DELA DAN: Uršlja
Gora in Robanov kot dokumentarna
serija, 2/8; 22.30 PREPOVEDANE
IGRE, dokumentarna oddaja (do
23.20)
ZAGREB I
8.30 SONČNICA oddaja za otroke;
9.00 ZIMSKI ŠOLSKI PROGRAM, ŽI-
VALI IZ DAUNIH KRAJEV, TV GALE-
RIJA, RISANKA, SUPERBABICA. 4.
del; 10.30 POROČILA; 10.35 ZIMSKI
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, BLU-
FONCI 2. del, ANGLEŠČINA, HRVAT-
SKO ZAGORJE, DELO VULKANA;
12.30 POROČILA; 12.35 THOMAS NA
GUSARJEVI SLEDI, nizoz. film; 14.10
PREZRLI STE, POGLEJTE; 15.30 PO-
ROČILA; 15.45 PONOVITEV NOČNE-
GA PROGRAMA, 17.00 TV DNEVNIK
1; 17.20 DOMAČE OBRTI NA SLO-
VENSKEM, izobr. odd.; 17.50 SONČ-
NICE, serija za otroke; 18.20 ŠTEVIL-
KE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45
DOKUMENTARNI PROGRAM; 19.15
VREME; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
EPP; 20.00 POLITIČNI MAGAZIN;
21.00 EPP; 21.05 KVIZKOTEKA; 22.15
EPP; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 PO-
ROČILA V ANGLEŠČINI: 22.45 NOČ IN
DAN, FALIČNI PENZION, angleška na-
nizanka, MAMILO JE SMRT, serijski
film, ZLOČIN STOLETJA; 1.00 PORO-
ČILA
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM DALMACIJE; 19.30 TV DNEV-
NIK; 20.00 KRAUEVA KONČNICA, do-
mači igrani film; 21.40 TV MIX; 21.55
TV ZRASTAVA; 22.05 ZABAVNA OD-
DAJA; 22.50 UMETNIŠKI VEČER: HA-
SANAGINICA, oddaja TV Sarajevo
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR; 13.30
TV NOVICE, 13.40 NOGOMET, angle-
ško prvenstvo; 15.30 BOKS; 16.00 NO-
GOMET, špansko prvenstvo; 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE: 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR; 20.30 RAZISKOVALNA BA-
ZA, posebna oddaja, 22.00 MON-
GOL-FIERA, oddaja o nogometu
23.00 BASKET NBA; 0.45 FISH EYE^
Oddaja o ribolovstvu
Petek, 12. ¡anuar
LJUBLJANA I
8.35-13.20 In 14.30-1.00 TELETEKST
RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MOZAIK,
ponovitev, 9.00 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE, 9.30 V HRIBIH SE DELA
DAN: URŠLJA GORA IN ROBANOV
KOT, dokum. serija, 2/8, 10.00 PRE-
POVEDANE IGRE, dok. oddaja, 10.5S ;
E. Reitz: DOMOVINA, nemška nada- i
Ijevanka 9/11; 13.10 VIDEO STRANI; j
14.45 VIDEO STRANI; 14.50 TELESKI '
■90, PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE, ^
ponovitev 7. oddaje; 15.25 SVET NA ;
ZASLONU; 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.45 MOZAIK, ponovi-
tev, TEDNIK; 17.45 .3.; 17.50 TV
OKNO; 17.55 EP VIDEO STRANI-
18.00 SPORED ZA OTROKE IN MU-
DE, 18.00 POJDI NEKAM, NE VE SE
KAM: VRAŽJI PALICI, 18.20 A. Lind-
gren: PIKA NOGAVIČKA, švedska na-
nizanka, 17/21; 18.50 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2, ŠPORT; 19.55 VREME
19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 EPP;
20.20 NAFTA, angleška dokumentar-
na serija 2/8; 21.10 EPP; 21.15 TV
OKNO; 21.20 ULICE SAN FRANCISCA,
ameriška nanizanka 11/13; 22.10 EPP;
22.15 TV DNEVNIK 3. ŠPORT, VRE-
ME; 22.35 POGLEDI; 23.30 CESTNE
IGRE, avstralski film; 0.50 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - Po-
skusni prenosi; 18.00 REGIONALNI
PROGRAMI, TV Ljubljana Studio Ma-
ribor; 19.00 DOMAČI ANSAMBLI:
Fantje s Krasa; 19.30 TV DNEVNIK 2;
19.55 TV OKNO; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 VLADIMIR HOROWITZ: ZADNJI
ROMANTIK; 22.00 VIDEONOČ (do
02.00)
ZAGREB I
8.30 ŠARAM, BARAM, Zabavnoglas-
bena oddaja; 9.00 ZIMSKI ŠOLSKI
PROGRAM, Šport za dobro jutro: Vo-
de, ki izginjajo: Književni TV urtüjak:
RISANKA: SUPERBABICA, 5. oddaja, -
10.30 POROČtLA;. 10.35 ZIMSKI ŠOL-
SKI PROGRAM, ŽIVIMO Z GLASBO:
RISANKA: ANGLEŠČINA; 11.30 ZIM-
SKI ŠOLSKI PROGRAM, 12.30 PORO- |
ČILA; 12.35 ZIMSKI ŠOLSKI PRO-
GRAM; 14.10 KVIZKOTEKA; 15.30 PO-
ROČILA; 15.40 PONOVITEV NOČNE-
GA PROGRAMA; 17.00 TV DNEVNIK
1; 17.20 RAZISKOVANJE VESOUA,
Znanstvena oddaja; 17.50 ŠARAM,
BARAM, Oddaja za otroke; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 MUPPET SHOW; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 EPP;
20.00 ZAKON V LOS ANGELESU, Se-
rijski film; 20.55 EPP; 21.00 DOMAČI
SHOW PROGRAM ALI GLASBENA
ODD.; 21.45 TV DNEVNIK 3; 22.10
KULTURNI MAGAZIN; 23.10 POROČI-
LA V ANGLEŠČINI; 23.15 NOČ IN
DAN, DOM, LJUBI DOM, MAMILO JE
SMRT, SERIJSKI FILM, ZLOČINI STO-
LETJA, AMER. DOK. SERIJA; 1.30 PO-
ROČILA; 1.35 VIDEONOČ
ZAGREB II
17.25 TEST; 17.45 POROČILA; 17.50
TV KOLEDAR; 18.00 ZAGREBŠKA PA-
NORAMA; 18.20 KRONIKA V ITALI-
JANŠČINI IN REGIONALNI PROGRAM
REKE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČR-
NA GORA V 20. STOLETJU, dokumen-
tarna oddaia; 20.30 SEDMI ČUT; 20.40
TV MIX; 20.55 SKUPŠČINSKA KRONI-
KA; 21.25 EN AVTOR, EN FILM: RE-
TROSPEKTIVA FILMOV VLATKA FILI-
POVIČA, 2/3; 21.45 PRIDI IN VZEMI,
ameriški igrani film; 23.20 VIDEO-
NOČ;
KOPER
13.00 RALLY: PARIZ-DAKAR, posne-
tek; 13.30 TV NOVICE; 13.40 MON-
GOL-FIERA, oddaja o nogometu;
14.45 JUKE BOX; 15.15 RAZISKOVAL-
NA BAZA; 15.45 AMERICANBALL;
16.45 BASKET NBA, pšonovitev; 18.15
WRESTLING SPOTLIGHT;- 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 RALLY: PARIZ-
-DAKAR; 20.30 FOOTBALL NFL;
22.00 SOTTOCANESTRO, oddaja
o košarki; 22.45 TENIS; 0.30 EURO-
GOLF; 1.30 JUKE BOX
MALI OGLASI - INFORMACIJE
4. JANUAR 1990 - STRAN 15.
PRODAM
motorna vozila
CITROEN, letnik 82, ugodno pro-
dam za 3500 DM v dinarski proti-
vrednosti. Telefon 741-982.
golf JXB, letnik 1989, prodam ali
zamenjam za manjši avto. Tele-
fon dopoldan 32-995, popoldan
28-227.
JUGO 55, letnik 84, registriran do
avgusta 90, prodam. Telefon 36-
672, popoldan.
Prava trgovina za vaš
avto
popravilo amortizerjev
Disk ploščice, zavorne če-
ljusti in sklopne obloge za
vse tipe vozil
Prevleke po naročilu
Celje, Čuprijska 9
tel.: 24-025, 24-303
P 126, obnovljen, prodam ali za-
menjam za ostrešje 4 m^ Pod
šifro OBNOVLJEN 126.
BMW 318, letnik 79, prodam. Tele-
fon 721-430, popoldan.
Z 101, letnik 85, prodam. Telefon
37-287.
MOTORNO kolo Tomos 14 TL, let-
nik 1980 in kolo z motorjem tip
A3-MS-avtomatik, letnik 1982,
ugodno prodam. Popoldan.
Branko Vengust, Proseniško 15,
Šentjur.
NOV jugo 60, prodam. Telefon 775-
154.
ŠKODO 120 L, letnik 1980, prevo-
ženih 64.000 km, za 4000 DM
v dinarski protivrednosti, pro-
dam. Telefon 853-347. Stane
škoftek, Črnova 17 a, 63320 T.
Velenje.
TOVORNI avto, 5 t, prodam. Tele-
fon 701-259.
ZASTAVO 750, vozen, In lažjo trak-
torsko prikolico, prodam. Tele-
fon 783-130.
Stroji
TRAKTOR Ferguson IMT 540, Jet-
nik 81, prodam. Kari Mastnak,
Arciin 50.
MOTOKULTIVATOR prodam. Tele-
fon 36-566.
TRAKTOR Same delfino 35, 2800
ur prodam. Dani Dolar, Marija
reka 36, Prebold.
Prodaja mešanega blaga
komisijska
MIŠ-MAŠ
Anita Mevrič, Ulica
Kozjanskega odreda 15,
Šentjur
Odprto:
delavniki od 15. do 19.
sobota od 8. do 12.
nedelja od 8. do 10.
posest
•KOMFORTNO urejen vikend na
Paškem Kozjaku prodam. Tele-
ton 27-368.
HIŠO v četrti fazi gradnje, gospo-
darsko poslopje in zazidalno
parcelo, prodam. Inforamcije na
telefon (063) 776-822, od 10. ure
dalje.
Srednje veliko kmetijo v okolici
Šentjurja, na zelo lepi sončni le-
9i. 100 m od asfalta, menjam za
'liio, lahko malo starejšo, z ne-
Itaj zemlje. Zaželena bližnja
okolica Šentjurja. Šifra izred-
na prilika,
vinograd 2501 m^ klet nova
850X750, cesta, voda, elektrika,
prodam. Cena po dogovoru.
Slavko Verk, 63241 Podplat.
'^EL vinograda blizu Zibike,
prodam. Alojz Drobne, Babno
Celje.
MANJŠO stanovanjsko hišo In ve-
liko gospodarsko poslopje, pri-
merno za obrt, ter 30 arov zem-
lje, prodam, 15 km Iz Celja proti
Ljubljani. Telefon 701-902.
Stanovanja
TRISOBNO stanovanje, 75 m^ Ža-
lec, klasična gradnja, naprodaj.
Informacije (063) 713-097, po 19.
url.
GARSONJERO v Ljubljani, blizu
centra, prodam. Telefon (061)
34-583, po 16. url.
oprema
OLJNI gorilnik Libela OKI, nov,
prodam 20% ceneje. Telefon
713-946.
al(ustični aparati
- glasbila
barvni tv, še nerabljen. Gorenje
Top Liny 552, prodam. Telefon
28-227.
VIDEOREKORDER in dobro ohra-
njeno diatonično harmoniko,
prodam. Bojan Recko, Trnovlje
84, Celje.
KLAVIRSKO harmoniko Hohner
120 basov, 5. glasno Verdi V. N.,
vrhunski glas za vsak ansam-
bel, prodam za 4000 DM v dinar-
ski protivrednosti, šifra: HAR-
MONIKA.
Živali
BREJO telico prodam. Boris Lišov-
šek, Pot v Konjsko 3, Vojnik.
DVE kravi s teleti prodam. Kajzer,
Vrba Dobrna.
KRAVO, 7 mesecev brejo, tretje
tele, prodam. Karel Brečko, Go-
ričica 20, Šentjur pri Celju, tele-
fon 742-157.
Če vas zanima delo,
s katerim bi si dvignili svoj
življenjski standard krepko
čez evropski nivo, pridite
na razgovor, ki bo
v ponedeljek, 8. januarja
1990 ob 18. uri v prostorih
KS Nova vas, Celje, Ul.
Bratov Vošnjak 1.
Poskusite in boste
uspešni.
ostalo
TRAKTOR Ferguson 539, 300 de-
lovnih ur in komplet pevsko oz-
vočenje Solton 150 W, zelo
ugodno prodam. Slavko Žavski,
Babna brda 21, pošta Vinski vrh
pri Slivnici.
ČOLN z jadrom, 4,20 m dolžine,
Eian, prodam. Telefon (063)
812-219, od 11. do 12. ure.
DODATNO zaščitno opremo PVC
za jugo design Uno, za golf, de-
sign Kamei in odbijače zastava,
prodam. Drago, 721-520.
OPLEMENITENE iverice, hrast
barva, 16 mm, prodam. Telefon
32-326.
CISTERNO Creina, staro 6 mese-
cev, malo rabljeno, 32.000 i, pro-
dam ali menjam za živino ali les.
Vinko Hernaus, Sp. Sečovo 29,
Rogaška Slatina
Nagrobni spomeniki,
okenske police
iz domačega in uvoženega
kamna-marmorja po 15%
nižjih izvensezonskih
cenah.
Marjan Amon, Slatina 9 a,
63201 Šmartno v Rožni
dolini
Telefon 38-807, popoldan.
ŽITNI kombajn iesei Klass komet
in tovorni avto zastava OM, re-
gistriran do aprila 90, prodam.
Vse deluje. Franc Stipiovšek,
Virštanj 60, Podčetrtek.
ELEKTROMOTOR, najmanj 2 KW,
2800 obratov, kupim. Telefon
36-119.
STANOVANJA
SOBO ali podnajemniško stanova-
nje v Celju ali okolici, iščem.
Plačilo po dogovoru, šifra SPO-
RAZUM.
OGREVANO sobo oddam, z last-
nim vhodom. 29-058, od 16. do
20. ure.
OPREMLJENO SOBO oddam dve-
ma dekletoma. Centralna, so-
uporaba kuhinje In kopalnice.
Telefon 35-413, Kozakova 3,
Lava.
ZAPOSLITEV
BISTRO Stik v Petrovčah Išče de-
kle z? strežbo. Informacije dobi-
te v bistroju od 10. ure dalje.
KVALIFICIRANEGA avtokleparja
zaposlim. Vse informacije 31-
844. Franc Gorjak, Trnovlje 102.
TAJNICA išče redno ali honorarno
zaposlitev. Ponudbe pod
VESTNA.
PREKLICUJEM Izgubljeni Indeks
št. 81363410 EPF-Univerza Mari-
bor. Oskar Kocjan, Meškova 2,
Celje.
GOSTINSKI lokal oddam v najem.
Možnost tudi trgovine. Šifra: VE-
SEUE.
V NAJEM oddam poslovni prostor
v centru Celja. Telefon 33-175.
ROLETE In žaluzlje v več barvah
Izdelujemo In montiramo. Tele-
fon: 24-296.
SVETEL in suh prostor 14 m^ del-
no polkletni, na mirnem, a pro-
metnem mestu, za mirno obrt ali
skladišče, oddam v Celju. Šifra:
ZA LAŠKIM MOSTOM.
SLIKOPLESK in prodajalna Okopi
Franc Filipič, vam ob novem le-
tu 1990 čestita in želi vse naj-
boljše.
RADAR
y oglasnem oddelku
No¥ega tednika na Tr-
gu V. kongresa 3/a od-
slej sprejemamo ogla-
se za tekočo številko
še ob ponedeljkih do
17. ure, objayo oglasa
pa je poslej mogoče
naročiti tUdI ¥sak dan
po telelonu.
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba je v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordina-
cijah, v zdravstvenem domu v Titovem Velenju pa je zdravnik
dopoldne dežuren v sprejemni pisarni. V zdravstvenih domovih
v Celju, Šentjurju, Žalcu, Šmaiju in Rogaški Slatini ter izme-
noma tudi v zdravstvenih postćgah Kozje, Bistrica ob Sotli in
Podčetrtek je dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro
zjutraj naslednjega dpe, v Slovenskih Konjicah, Titovem Vele-
nju in Laškem pa zdravniki dežurno med 20. in 7. uro zjutraj
naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske Konjice:
751-522, Šmaije: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621, Žalec:
711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek: 882-018,
Bistrica ob Sotli: 784-110, Titovo Velenje: 856-711 in Laško:
731-233.
ROJSTVA
Celje
Od 16. do 25. decembra seje
v celjski porodnišnici rodilo 27
dečkov in 17 deklic.
Celje
Poročilo se je 11 parov od
teh: Peter BRVAR iz Podlipo-
vice in Manuela AUPIČ iz La-
škega; Robert TURNŠEK iz
Kompol in Matejka ČAVŠ iz
Štor; Mitja TOVORNIK iz Ce-
lja in Tatjana POGOREVC iz
Smiklavža pri Ško^i vasi ter
Maijan ŠAFARIČ iz СеЦа in
Martina JELEN iz Pečovja.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para.
Titovo Velenje
Poročili so se: Miran
KRAJNC iz Laz in Mojca
GLINŠEK iz Silove ter Igor
KASTELIC iz Melvina KA-
SESNIK oba iz Titovega Ve-
lenja.
Celje
Umrli so: Veronika KRI-
VEC, 79 let iz Celja, Maijan
OGRIZEK, 49 let iz Celja, Ida
LORGER, 67 let iz Kompol,
Pavel BERGER, 80 let iz Celja,
Rozalija GABERŠEK, 74 let iz
Šešč, Marija JUTRIŠA, 80 let
iz Laškega, Margareta PLEV-
ČAK, 76 let iz Polzele, Franči-
ška MAGDALENC, 83 let iz
Vrhovega, Mijo TOT, 61 let iz
Celja, Franc GRIL, 83 let iz Do-
brne, Leopold ČREŠNAR, 59
let iz Pake, Boris KOŠUTNIK,
71 let iz Celja, Ignac TROBIŠ,
89 let iz Ljubečne, Roman CE-
NE, 42 let iz Šentjurja, Lucija
PECAK, 59 let iz Straže, Neža
ŠILIH, 92 let iz Strmca in Ja-
nez MEHLE, 67 let iz Svetlega
dola.
Šentjur pri Celju
Umrla sta: Franc MAČEK,
74 let iz Vodic pri Kalobju in
Marija DOBERSEK, 86 let iz
Brda.
Titovo Velenje
Umrli so: Elizabeta BI-
TENC, 89 let iz Šentjanža, Ce-
cilija DREV, 85 let iz Pirešice,
Frančiška MEH, 62 let iz Skor-
nega, Franc SKORNŠEK, 63
let iz Slatine, Andrej POTOČ-
NIK, 64 let iz Polzele, Jožef
KRIVEC, 66 let iz Rovt pod
Menino in Kari SKORNŠEK,
53 let iz Kavč.
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi dragega
moža, očeta, brata in sina
MILANA
VODOVNIKA
iz Prožinske vasi, Štore
se iskreno zahvaljujemo DO Steklar in SIS Skupnih služb
za takojšnjo nesebično in požrtvovalno pomoč ter izraze
sožalja v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo
ZŠAM, op Prožinska vas. Frizerstvu Rupnik Slavica. 7.c
razredu OŠ Štorskih železarjev ter vsem prijateljem, sorod-
nikom in znancem, ki ob nenadni nesreči niso pozabili na
nas. Posebno zahvalo izrekamo tudi duhovnikom Rozmanu,
Belaku in Kranjcu za lepo opravljen obred, kakor tudi
vsem govornikom za ganljive besede ob slovesu.
Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena s hčerko in sinom ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega brata
PAVLA NOVAKA
iz Zavrha pri Galiciji
se iskreno zahvaljujem vsem sosedom in prijateljem, ki so
mi priskočili na pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala sode-
lavcem Žične za denarno pomoč in izrečeno sožalje, hvala
tudi Gasilskemu društvu Zavrh, posebna hvala sosedom
Verdelu, Šmarčanu, Parežniku, hvala tudi govorniku za po-
slovilne besede, župniku za opravljen obred in vsem osta-
lim, ki ste ga pospremili v velikem številu, mu darovali
cvetje in vence.
Hvala vsem!
Žalujoči brat Konrad
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postni v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali paje od 8. do 10. ure, sicer
pa im^jo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočneni času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
zjutr^ naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, razen ob nedeljah. Redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do nedelje, 7. januarja bo dežural dipl. vet. Ciril
Kralj, telefon: 840-112, od ponedeljka dalje pa dipl. vet. Drago
Zagožen, telefon: 840-179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinaijev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutr^ naslednjega dne paje organizi-
rano dežurstvo. Od jutri dalje bo dežural dipl. vet. Jože Pangerl,
telefon: 741-041, v popoldanskem in nočnem času avtomatska
tajnica na telefon: 741-644.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postni v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinaijev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutróò naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: V občini Laško je vete-
rinarska služba v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organi-
zirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežur-
stvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne je za celo občino na
veterinarski postaji v Laškem, telefon: 731-485. V primeru
odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite tudi pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZDL občin СеЦе,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia СеЦе: Mi^ja Umnik
Predsednik časopisnega in programskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČOP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame,
tašče in ome
ANE
JEZERNIK
roj. Čretnik
Cesta na Ostrožno 22
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji pori, ji daro-
vali vence in cvetje ter hvala za vsa izrečena sožalja. Poseb-
no se zahvaljujemo osebju celjske bolnišnice, Internega
A in C oddelka ter govorniku za poslovilne besede in du-
hovščini za opravljen obred.
Žalujoči sin z ženo in vnukom.
16. STRAN - 4. JANUAR 1990
ŠPORT - OTROŠKI VRTIUAK
Jack pot, igra, ki mami
tisoče bogastva željniii
Nekateri že dobivajo marke v vrednostnlli pismiti, zagotovo pa bo največ zaslužil
organizator Igre
Obljuba bogastva brez de-
la je preveč mamljiva, da ne
bi znorela množic; te dni
v Celju za vsakim vogalom
ponujajo »Jack pot«. V Slo-
venskih Konjicah je bojda
najhujša mrzlica že mimo,
prav tako v Slovenski Bi-
strici in še nekaterih drugih
krajih. Večino krajev pa še
niti ni dosegla oziroma jih
je oplazila le po vrhu, kot
pravijo »poznavalci« te
igre.
Sedanji Jack pot ima tudi
na Slovenskem že kar nekaj
predhodnikov. Včasih je bila
to skoraj identična igra z raz-
glednicami, potem je bila to
veriga sreče. Bilo je tudi že
nekaj poizkusov z denarjem
(v glavnem z dinarji), ki pa se
niso prijeli. Vsaj ne tako ma-
sovno kot sedanja veriga. Or-
ganizatorji - na igralnih ta-
lonih piše, daje to firma I. D.
F. C. so zanemarili inflacij-
ske dinarje, pravilno ugoto-
vili, da Jugoslovani pravilo-
ma ne poslujejo z dolarji, za-
to pa imajo na knjižicah ali
v nogavicah kar lepe kupčke
mark. Tako so vložek 30 do-
larjev, ki je zapisan na origi-
nalnem listku Jack pota,
spremenili v marke. In posel
je stekel!
Bistvo Jack pota je, da ve-
liko ljudi zbira za enega, ali,
kot je zapisal organizator
v navodilih, temelji na logič-
nem sistemu. Kakšna sreča,
tudi logika dela za vas!
Če se hočete vklopiti
v igro, morate najprej imeti
150 mark; za 50 mark kupite
listek Jack pot od igralca ki
je že v verigi, 50 mark pošlje-
te igralcu, ki je na prvem me-
stu te verige (lestvica je na-
tisnjena na srednjem listu
Jack pota), 50 mark pa po-
šljete organizatorju (igralci
pravijo »banki«) v Gradec ali
na Dunaj. Od tam potem do-
bite čez kakšen teden ali ne-
kaj dni več štiri nove listke
Jack pota, na katerih je na
zadnjem, petem mestu že va-
še ime. Te, štiri listke potem
prodate štirim naslednjim,
ki se želijo vključiti v igro, in
tako že kar na začetku zaslu-
žite 50 mark.
Igra torej ni zasnovana le
na logičnem sistemu, ampak
je prav prebrisano sestavlje-
na. Nič ne vložite, celo 50
mark zaslužite, potem pa sa-
mo čakate, da vam z neba
prileti bogastvo. Nekako
v šestih tednih naj bi začela
prihajati prva vrednostna pi-
sma s 50 markami. Toliko ča-
sa naj bi bilo potrebno, da
vaše ime prileze na prvo me-
sto lestvice. Toda takrat mo-
ra biti vaša veja Jak pota že
zelo razširjena - listke z le-
stvico, na kateri je vaše ime
na prvem mestu lestvice,
mora imeti 1024 igralcev.
Sistem je logičen, vendar
ima tudi ta logika svoje me-
je. Po nekaterih ocenah naj
bi bilo v igro vključenih že
20 tisoč Slovencev. Vsi, ki se
torej sedeó vključujejo v igro,
bodo na prvem mestu, ko bo
v igro vključenih že 20 mili-
jonov Slovencev. Vsak pre-
bivalec naše republike bi to-
rej moral kupiti 10 listkov
Jack pota. Večja težava bi bil
še naslednji krog - da bi teh
20 milijonov igralcev dobilo
obljubljeno vsoto (51.200
mark), bi moralo biti v igri že
20 milijard ljudi. Glede na to,
da takšno »potovanje« s pe-
tega na prvo mesto tržya
kakšna dva meseca, bi se
moral trg zapreti prej kot
v pol leta.
Edina prava logika igre je,
da bo zaslužil organizator, ki"
pač ima zagotovljenih 50
mark od vsakega igralca.
Kar pa se igralcev tiče: več
bo takšnih, ki bodo dobili,
več bo v nekem štadiju igre
takšnih nesrečnežev, ki bo-
do izgubili.
Glede na to, da igra kroži
pri nas že več kot pol leta, bi
se pravzaprav trg že moral
zasičiti z hstki Jack pota. To-
da očitno, nekdo skrbi, da se
ne bo zasičil prehitro. Poz-
nam že kar nekaj ljudi, ki so
v skladu z navodili razposlali
vseh 150 mark, potem pa iz
centrale (na Dunaju ali
v Gradcu) niso dobili nazaj
talonov. Pravijo, da je glede
tega bolj nezanesljiva graška
veja Jack pota, nihče pa ne
more z gotovostjo trditi, kdo
prekinja verigo - organiza-
tor sam, naši ali pa avstrijski
poštarji. Nedvomno morajo
biti pisma, naslovljena na
poštni predal v Gradcu ali na
Dunaju, zanimiva tudi za
poštarje (tiste nepoštene), saj
vedo, da je v njih 50 mark.
Igralci na Celjskem, ki se
vključujejo v igro sedaj, se
tolažijo s tem, da trg z Jack
potom še ni zasičen v drugih
krajih na Slovenskem. Na
primer v Ljubljani, Maribo-
ru, na Obali. Zato vsi, ki te
dni kupujejo listke, računa-
jo, da bodo igro prenesli iz
Celja.
Postavlja se seveda tudi
vprašanje, če je igra sploh
v mejah zakonitosti. Kakš-
nih uradnih izjav nismo mo-
gli dobiti, neuradne izjave
organov pregona pa kažejo,
da sama igra ni kazniva. Se-
stavljena je le iz nekaterih
prekrškov, ki pa jih je težko
ali nemogoče ugotavljati.
Eden takšnih prekrškov je,
da je prepovedano pošiljati
denar v navadnih pismih (or-
ganizator namreč zahteva,
da v Avstrijo pošljete vso po-
trebno dokumentacijo sku-
paj z denarjem z navadno, ni-
kakor pa ne s priporočeno
pošiljko). Toda, ker velja tu-
di pravilo tajnosti pisem, po-
štarji ne smejo odpirati teh
pisem in torej tudi ne morejo
priti na sled tem prekrškom.
Da organi pregona ne bodo
posegali v igro, bi se dalo
sklepati tudi iz dejstva, da
kar lepo število delavcev teh
organov že sodeluje v igri.
Praviloma pod drugimi
imeni.
Morebiti bi lahko bilo kaz-
nivo organiziranje te igre,
vendar je težava v tem, da so
organizatorji na drugi stranii
meje v Avstriji.
Vsak takšen množičen po-
jav ima ponavadi tudi svoje
»junake«. Tudi Jack pot jih
je dobil.
Srečni junaki so tisti, ki na
dom že dobivajo vrednostna
pisma. Praviloma so se
vključili v igro že poleti ali
jeseni. Imena tistih, ki so že
dobili toliko in toliko tisoč
mark, krožijo od ust do ust
in še povečujejo igralno mr-
zlico. Govori se, da si je zna-
ni celjski obrtnik s to igro
pridobil kar lepo premo-
ženje.
Krožijo tudi govorice o or-
ganizatorjih igre. Nekateri
menijo, da je organizator na
Dunaju »pravi«, da pa so gra-
ško vejo organizirali nekate-
ri obrtniki iz Slovenskih Ko-
njic (od tam je igra prišla
v Celje). Spet drugi govorijo,
da je organizator graške veje
že omenjeni obrtnik iz Celja.
No, organi pregona bi verjet-
no lahko to dilemo hitro raz-
rešili in preko Interpola zah-
tevali imena organizatorjev.
Vsaj za zdaj še ni uradnnih
informacij, če so to tudi sto-
rili.
Precej glasne so bile tudi
govorice, da nekateri poštar-
ji jemljejo denar iz pošiljk.
Bojda naj bi takšnega nepo-
štenega poštarja v Celju tudi
odkrili in ga vrgli iz službe.
Ko smo govorice preverjali
na pošti, so povedali, da var-
nostni sistem onemogoča
odpiranje pisem in da tudi
niso odkrili nobenega nepo-
IDFC je kratica za Interna-
cional Documentation
Funds Corporation, ki n^
bi imela svoj sedež v Angli-
ji. Tako naj bi bile v Gradcu
in na Dunaju le njene po-
družnice, govori pa se tudi,
da je fírmi postalo v Angliji
prevroče, pa se je preselila
v Avstrijo, kjer si ne belijo
preveč glave s tem, če je vse
zakonito. Glavno je, da pri-
teka denar. Ne nazadnje pa
služijo tudi poštarji, saj se
jim z Jack potom povečuje
promet.
štenega poštarja. Pri vred-
nostnih pismih pa je takšna
kraja praktično nemogoča,
ker mora naslovnik podpisa-
ti, da je dobil pismo. Vseeno
so nekateri igralci začeli no-
siti navadna pisma, ki jih po-
šljejo na centralo, čez mejo
in jih tam vržejo v nabiral-
nik, čeprav, kot kaže, tudi
takšna pot ni dovolj zaneslji-
va. Nekaj je takšnih igralcev,
ki so pismo oddali v Avstriji,
pa še po več kot mesecu dni
niso dobili od centrale novih
lističev.' Očitno avstrijskim
poštarjem tudi ne gre po-
vsem zaupati.
Skratka, govoric, ki kroži-
jo je dovolj. Dovolj, da jih
mrzlično premlevajo igralci,
ki so se že vključili in tisti, ki
še kolebajo, če bi se vključili.
Nekateri se že veselijo tiso-
čev mark, ki jim prihajajo na
dom v vrednostnih pismih,
in se ponovno vključujejo
v igro, drugi o bogastvu še
sanjajo, najbolj previdni pa
so še vedno ob strani. Tiste
mase nesrečnežev, ki bodo
na koncu samo zbirali in nič
dobili, zaenkrat še ni na vidi-
ku. Za nćuvečjega zaslužkar-
ja pa se tako ve že od začetka
- to je firma IDFC.
SREČKO ŠROT
LISTAMO PORUMENELE STRANI
Zbira: Miloš Likar

Pudel gdč. Fehrmer	,
Dunajska igralka Fehrmer je ložirala s svojim pud-
lom V hotelu Imperial. Tamošnji sluga Danzinger se je
sprijaznil s pudlom in nekega dne gaje vzel seboj brez
torbice. Pudel je Danzingerja ugriznil. Tolika nehva-
ležnost je slugo tako užalila, da je šel in tožil gdč.
Fehrmer, kot kriminal, ker ima grizljivega psa.
Državno pravdništvo pa ni postopalo proti gdč. Fehr-
mer, nego proti Danzingerju. Zakon določa, da je kaz-
novati onega, ki je kriv, da je pes »koga« ugriznil.
Seveda je ta »neki«, kije bil ugriznjen Danzinger sam.
Toda za to se sodišče ni brigalo in obsodilo Danzin-
gerja na denarno globo. Danzinger je bil torej ugriz-
njen, pa še kaznovan. Tudi to je kriminal.
Mirno silvestrovanje
Dežurni miličniki na celj-
ski postaji milice so imeli
med pravkar minulimi
prazniki manj dela kot
prejšnja leta, pa tudi pro-
stori za treznenje so v glav-
nem samevali.
Že sam december je bil
bolj miren kot pa leto pred
tem, saj je bilo nekoliko več
popivanja in veseljačenja sa-
mo v petek in v soboto, ko je
bilo tudi potrebnih največ
intervencij. Nedelja, zadnji
dan starega leta, je bila po-
tem povsem mirna, prav ta-
ko pa ni bila potrebna nobe-
na intervencija v Celju na pr-
vi dan novega leta, v ponede-
ljek. Gotovo je k temu precej
pripomoglo tudi to, da v ne-
deljo in ponedeljek niso bile
odprte trgovine in je bilo
v mestu manj ljudi, pa tudi
marsikatera gostilna čez dan
ni bil odprta.
Na prehodu iz starega
v novo leto so sicer povsod
po mestu pokale petarde,
vendar spet manj kot prejš-
nja leta. Nekateri so izstrelili '
tudi nekaj raket, kakšnega
streljanja s strelnim uro^em ;
pa miličniki niso opazili.
S. Š.
Aleksander K. iz Ar je vasi
se lahko »pohvali«, daje od-
prl sezono v prostorih za
treznenje na celjski postaji
milice. V ponedeljek zjutraj
ob šesti uri so ga pripeljali
žalski miličniki, ki sami ni-
majo ustreznih prostorov za
takšne tiče. Sicer pa je bil
Aleksander kar vesel, da se
je lahko po tako naporni no-
či malo naspal, pa čeprav
na bolj neudobnem po-
gradu.
Teharle tudi na
sodišču
študentski list Tribuna
je ovadil celjskemu jav-
nemu tožilcu »neznane
osebe« za poboje na Te-
harjah takoj po zadnji
vojni. Ovadba temelji na
člankih, ki so bili objav-
ljeni v časopisih (med
drugim tudi v našem No-
vem tedniku). Tožilec bo
ovadbo obravnal kot vse
druge, potrebno pa je po-
vedati, da takšna kazniva
dejanje po našem kazen-
skem zakonu ne zasta-
rio.
Ker se o taborišču na
Teharjih takoj po vojni
veliko govori in zadnje
čase tudi piše, je to prilož-
nost, da se o dogodkih
sproži tudi uradna prei-
skava in da se javnosti
posredujejo tudi uradni
podatki v zvezi s poboji.
S. Š.
Prehitro na poledici
V	ponedeljek dopoldne je
22-letni Boris Dovnik iz Žič
vozil neregistrirani osebni
avtomobil iz Žič proti Zbelo-
vem. Zaradi prehitre vožnje
na poledenelem cestišču , ga
je v blagem levem ovinku za-
čelo zanašati, tako da je trčil
v leseni steber ob cesti. Voz-
nik, ki ni bil pripet z varnost-
nim pasom, je ob tem padel
iz vozila in se huje ranil,
medtem ko sopotnika nista
bila ranjena.
Gorelo v prostorih CZ
V	ponedeljek zvečer je za-
gorelo v prostorih civilne
zaščite v Ulici frankolovskih
žrtev v Celju. Neznanec je
verjetno malomarno odvrgel
cigaretni ogorek ali prižgano
vžigalico, vnele pa so se ode-
je in druga ropotija, ki je bila
v prostorih. Gasilci so uspeš-
no posredovali in pogasili
požar, škode pa je za približ-
no tisoč dinarjev. Še največ
škode je pravzaprav na vra-
tih, ker so morali gasilci vlo-
miti, če so hoteli gasiti.
Gorelo podstrešie
V	nedeljo zvečer je zagore-
lo na podstrešj_u v Ulici Prve
celjske čete v Šentjurju, kjer
je imel Alojz V. urejeno
manjšo delavnico. Alojz je ta
dan preizkušal doma nareje-
no infra peč. Ko pa je odšel
ven, je pozabil ugasniti peč.
Zaradi tega je izbruhnil po-
žar, zgorel pa je del ostrešja.
Škodo so ocenili na 100 tisoč
dinarjev.
NOČNE CVETKE
•	Marija V. iz Nušičeve je
bila prejšnjo sredo zvečer
precej zaskrbljena, ko je
prišel mož domov s krva-
vim obrazom in brez potne-
ga hsta. Brž je poklicala mi-
ličnike, ki so se lotiU »zaple-
tenega« primera. Res, za-
plet vreden kakšne dobre
kriminalke, razplet pa je bil
precej bolj banalen, kot bi
bil v filmu. Mož se ga je le
pošteno nacedil, pozabil pri
Stanku P. jakno in potni
hst, med potjo domov pa
padel na obraz, ker ga m^a-
ve noge niso najbolj nosile.
K ženi se je tako vrnil ves
krvav, da je izgledal kot žr-
tev n^bolj krutega ropa.
•	V petek oziroma že kar
v soboto zjutr^, nekaj pred
peto uro je prišlo do inci-
denta pred Casablanco. Mu-
harem A. je s phnsko pišto-
lo grozil Janezu P.; naprej
je ustrelil v tla, nato v zrak,
potem pa Janezu prislonil
cev pištole na čelo. Milični-
ki so poiskali Muharema,
mu zasegli pištolo in ga ova-
dili javnemu tožilcu.
• Čeprav ni bilo veliko
škode, pa bo okrog nesreče,
ki se je pripetila v soboto
popoldne v Gubčevi ulici
v Celju, še precej zapletov.
Tudi na sodišču. Senad H.
iz Ulice XIV. divizije je na-
mreč s svojim osebnim av-
tomobilom zapeljal v Gub-
čevo, ko je iz dvorišča pri
bifeju Han na ulico zapeljal
voznik drugega osebnega
avtomobila in se zaletel
v odbijač Senadovega vozi-
la. Ko je Senad izstopil, da
bi si ogledal škodo, je izsto-
pil tudi drugi voznik skupaj
s tremi sopotniki. Malo so
»obdelali« Senada, nato pa
še razbili šipo na njegovem
avtomobilu in se opdeljali.
Senad si je zapisal register-
sko številko njihovega avto-
mobila. Mihčniki primer že
raziskujejo in bodo v krat-
kem vse akterje povabili na
klepet. Potem jih bo pova-
bil na klepet še javni tožilec,
pa preiskovalni sodnik, pa
sodnik temeljnega sodišča.
No, ja, izgredniki se bodo
v tem letu kar precej »na-
klepetali«.
• Anton J., ki sicer dela
v ZRN, je hotel pred novim
letom počistiti vse lanske
račune, a mu ni n^bolj
uspelo. V soboto se je od-
pravil k bivši prijateljici Ro-
ziki K. v Nušičevo 12, ki ji je
v navalu ljubezni podaril vi-
deo kamero in video recor-
der. Zd^, ko seje ljubezen-
ska vez ohladila, pa bi An-
ton rad dobil vse nazaj. To-
da Rozika se ni dala kar ta-
ko prepričati in prišlo je do
prepira, v katerega so mora-
li na koncu poseči še mihč-
niki. Zaleglo paje že opozo-
rilo, Anton paje mimogrede
dobil še brezplačen pravni
nasvet - če hoče recorder
in kamero nazai, mora toži-
ti. S temi starimi ljubeznimi
so ponavadi same težave...
• Jerica B. in njen mož
Bogdan se ločujeta, posto-
pek pa, kot kaže, ne bo mi-
nil brez prask. Do prve je
prišlo že v soboto, ko sta se
sprla na parkirišču v ulici
Milčinskega. Bogdan пад bi
vzel Jerici torbico z doku-
menti, med prerivanjem pa
sta poškodovala avtomobil,
ki je bil parkiran v bližni.
•	Zvonko Počivalšek-Jupi
se je vsaj ob koncu leta za-
držal, da ni povzročal večjih
težav miličnikom in dru-
gim. Nek^ neprijetnosti je
povzročil le v soboto zvečer,
ko je v Nušičevi 14 razbijal
po vratih, ko je klical prija-
telja. Ker ga tamkajšnji sta-
novalci dobro poznajo, so
hitro reagirali in poklicali
mihčnike, ki so Jupija le
odgnali drugam.
•	Rudi L. je v soboto ob
polnoči razbijal po vratih
svoje tašče v Nušičevi 12.
Miličniki so ga opozorili,
a približno poldrugo uro za-
tem je Rudi spet razgrajal
po hodniku. Miličniki so ga
zato vtaknili v prostore za
treznenje.	S. Š.
Kdor ogoljufa državo,
taje vreden slave, kdoi
krade malenkosti,
ostane brez glave \
' (Gian B. Casti),