PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. Št. 259 (5942)
TRST, petek 13. novembra 1964
DANES ŠESTI DAN STAVKE^ ŽELEZNIČARJEV^ SFI
SFI-CGIL odločno zavrača očitke da je stavka železničarjev politična
Na tiskovni konferenci je minister Tremelloni dejal, da povzroča stavka carinikov ogromno škodo gospodarstvu v državi
RIM, 12. — Pebi dan stavke železničarjev, ki jo je napovedal sindikat SFI-CGIL, se je pričel danes zjutraj ob 9. uri. Poleg strojnega in potujočega osebja vlakov, se tiče stavka danes tudi zakupnikov na postajah, medtem ko bodo jutri stavkali tudi zakupniki pri železniških prehodih ter osebje stalnih železniških naprav. Tudi danes vozijo razni nadomestni avtobusi, za katere je poskrbelo ministrstvo za prevoze v sodelovanju z notranjim in z o-brambnim ministrstvom. Po Podatkih ministrstva za prevoze je stavkalo povprečno 37 odstotkov železničarjev, največ pa strojevodij, to je 60 odst. Zaradi tega je bilo ustavljenih nad dve tretjini potniških vlakov.
Tajništvo sindikata železničarjev SFI-CGIL, ki se je sestalo danes, je zavrnilo argumente, na podlagi katerih so mobilizirali železničarske inženirske čete, ostalo vojsko in policaj o za železničarsko službo.
Sindikati so namreč razdelili stavko na tri izmene, tako da bi čim manj oškodovali prevoz delavcev in množične prevoze sploh. To so storili tudi zato, da bi se udeležili stavke vsi železničarji raznih izmen v vseh 24 urah, tako da ne bi nosila bremena samo manjšina železničarjev, kajti po predpisih železniške uprave se železničarjem odbije celodnevna plača, če stavkajo več kot štiri ure.
Tajništvo SFI poudarja nadalje, da nima stavka nobenega političnega cilja ter da je njen namen le doseči preureditev plač, kar zahtevajo železničarji že od leta 1960 in kar sta zahtevali do februarja tudi sindikalni organizaciji CISL in UlL, ki sta sedaj proti stavki.
Čeprav je SFI-CGIL izrazil pripravljenost, da prekine stavko, če dobi od vlade zagotovilo, da reši vprašanje preureditve plač, vztra. ja vlada še vedno na svojem popolnem odklonilnem stališču. Po-ročilo SFI se zaključuje s trditvijo, da predstavlja zahteva CGIL Po novem sestanku z vlado po-
DANES
G *	v v tŠ
S
tliš
Najbolj pretresljiva včerajšnja vest je prišla iz Sajgona:	po
uradnih podatkih je zaradi ka-strofainih poplav izgubilo življenje 5.000 ljudi. Druge podrobno-8*i trenutno niso še znane.
V Washingtonu pa vodi zahod-nonemški obrambni minister s svojtm kolegom McNamaro razgovore o večstranski jedrski sili 0 ameriškonemškem sodelovanju Za izdelavo modernega orožja in 0 nakupu ameriške opreme za Bundeswer. Toda zdi se, da v 2Da ne vztrajajo več na odločitvi (Slede jedrske sile najpozneje do decembra t. 1., temveč da so v bistvu že pristali na podaljša-nje roka spričo sklepa demo-kristjanskega vodstva v Bonnu, 118 se počaka na angleško stališče.
Na zasedanju skupnega evrop-skega tržišča v Bruslju in na seji v Ženevi postajajo težave *® dneva v dan večje. Glavni raz-IoS sporov je v glavnem v ne-®°Klasju med Zahodno Nemčijo n Francijo. Pri tem je zanimivo, pretežni del evropskega tiska Pripisuje večjo krivdo Franciji.
Toda tudi Francija je na vče-rajšnjt seji svoje vlade sprejela nekatere važne ukrepe proti in-Naciji.
Najbolj svež govor o gospodar-težavah pa je imel včeraj v Kairu Naser, ki je povabil na nnisk predsednika bonskega par-*n»enta, da bi mu pojasnil, kaj Pravzaprav namerava Erhardova >,®da z obljubami vojaške pomo-1 Izraelu. Zaradi teh obljub je aje predstavnik ZAR že zapro-. V Moskvi za strokovnjake in jnnnike, ki bi nademestili nem-T® tehnike v ZAR.
. Italiji pa je danes že šesti j*n stavke železničarjev pod vod-*tVo«n SFI-CGIL, ki odločno za-očitke vladnih krogov, da . *tavka politična. Hkrati pa vkajo tudi cariniki, ki pa ni-J° podpore CGIL. Minister n^Uonl je zagotovil, da Je * nova stavka povzročila državi ^°n»no »kodo.
Poslanski zbornici so včeraj '“brili povišanje davka IGE, v km**11 pa *e znane ukrepe o rtljstvu. Odobrili so tudi u-j. P o poenotenju prejemkov av"ih nameščencev. Poslanska /•“rnlca se bo prihodnjič sestala do* *'° Upravn**' volitvah, ki bo-,	t. m. Volilna kampanja
z‘'radi tega vedno bolj Živah-»e i'" 1,0 v Prihodnjih dneh do-Sl* svoj višek.
novno priložnost, da se stavka preneha.
V zvezi s stavko carinikov je imel finančni minister Tremelloni tiskovno konferenco, na kateri je orisal vzroke in posledice spora. Minister je rekel, da je škoda, ki jo povzroča ta stavka, ogromna Med zahtevami carinikov in posle-dicami, ki jih ima stavka za gospodarstvo v držai, je očitno nesorazmerje. Dejansko se ustavlja s tem ves mednarodni promet in se onemogočajo trgovinski odnosi za precejšnjo razdobje. Ce pomislimo, da uvaža Italija vsako leto od 90 do 100 milijonov ton in izvaža ekrog 30 milijonov ton blaga ter da znašajo te kupčije okrog 6.000 milijard lir na leto, to je nad 20 milijard na dan, tedaj vidimo, kako veliko škodo povzroča prekinitev teh odnosov za nekaj dni.
Minister je nadalje dejal, da dobivajo cariniki na podlagi zakona celo vrsto izrednih nagrad. Tako dobivajo tudi nagrado za delo izven urnika. Toda te nagrade so po zakonu namenjene samo carinikom, ki niso zaposleni v osrednjih uradih Pri tem gre za tuko imenovane ((trgovinske pravice«, ki znašajo na leto šest milijard in pol lir in ki se po zakonu smejo razdeliti med carinike. V preteklosti so se posamezne kategorije carinikov sporazumele med seboj, tako da so priznali te pravice do nagrade tudi carinikom osrednjih carinskih uradov, ki ne opravljajo carinskih operacij, ki pa nadzirajo carinski aparat.
Minister je menil, da ta sistem ne sme več dalje trajati, ker je to proti zakonu. Tudi državno pravdnlštvo je začelo s sodno preiskavo glede teh nagrad in zato jih je ministrstvo za osrednje funkcionarje ukinilo. Proti tej ukinitvi je odločno protestiralo kakih 150 do 200 visokih funkcionarjev osrednje carinske uprave. Zahtevali so, da se nagrada obnovi ter so pozvali ministra celo pred sodišče; toda sodišče je zavrnilo njihovo zahtevo, ker je nezakonita. Mini-
strstvo ne mara skrčiti tega, kar da po vesteh iz grških virov, bo-
pritiče uslužbencem po zakonu, toda tudi ne mara izvršiti dejanj, ki bi bila nezakonita. Minister je rekel, da je zelo čudno, da kakih 150 do 200 funkcionarjev od skupnega števila 4000 uslužbencev carin lahko povzroči tako veliko škodo državi. Med škodo, ki jo povzročajo državi, in med njihovimi zahtevami je takšno nesorazmerje, kakor če bi uporabljali atomsko bombo z močjo sto megatonov, da bi ubili z njo mušico. Minister je nato dejal, da so izdali poseben odlok, s katerim pooblaščajo finančne straže, da opravljajo do 15. novembra določene carinske operacije.
Na vprašanje novinarjev je podtajnik Vetrone povedal, da dobivajo funkcionarji pete in šeste stopnje samo od omenjenih nagrad po 150.000 lir na mesec, medtem ko znaša povprečna nagrada za nižje kategorije okrog 100.000 lir. Seveda dobivajo cariniki še razne druge doklade.
Sindikalne organizacije uslužbencev bolnišnic so sporočile, da so odpovedale stavko, ki bi morala biti 13. in 14. novembra. Sklep so sprejele, potem ko je Zveza bolnišnic zagotovila, da se začnejo 24. novembra pogajanja o zahtevah uslužbencev
Tajništva sindikalnih organizacij pomorščakov in upravnih uslužbencev pomorskih družb so sklenile, da bo v torek 17. t. m. vse upravno in delavsko osebje družb «Italia», Tržaški Lloyd, Adriatica in Tirrenia stavkalo štiri ure, ker še ni bila obnovljena delovna pogodba in niso zvišali pokojnin pomorščakom.
Danes Je minister za trgovinsko mornarico Spagnolli sprejel predstavnike vseh sindikalnih organiza-cji pristaniških delavcev ter jih pozval, naj sodelujejo z njim za reševanje raznih pristaniških vprašanj.
sta obisk opravila, verjetno januarja ali februarja prihodnjega leta.
POSLANSKA ZBORNICA BO ZASEDALA ŠELE PO UPRAVNIH VOLITVAH
Poslanci odobrili povišanje IGE senatorji pa ukrep o kmetijstvu
Odobrili so tudi ukrep o poenotenju prejemkov državnih nameščencev - KPI objavi danes resolucijo o stanju gospodarstva in konjunkture - Delegacija PSI se je vrnila iz Londona - Mednarodni seminar o sovjetskem načrtovanju
RIM, 12. — Po splošni razpravi o vladnih zakonskih osnutkih, med katerimi je tudi ukrep o poenotenju prejemkov dr-
nah°Spei^SDapčerič°Sltinlje Papan- i žavnih nameščencev, je danes spregovoril v poslan, ki zbornici
ji 	Z 1  J	^ . . 1 minipfnv co	rvntvtA iovno imv« rrn	Vi 10 n 01P I	HrVI-
Papandreu obišče SFRJ
ATENE, 12. — Jugoslovanska vlada je povabila predsednika grške vlade Papandreuja in zunanjega ministra Costopulosa, naj obiščeta Jugoslavijo. Grška državnika sta vabilo z zadovoljstvom sprejela. Datum obiska bo določen pozneje, to-
dreuju in Costopulosu izročil vabi-! minister za reformo javne upra ve Preti, ki je dejal med dru
gim, da bo država izdala v prihodnjem finančnem letu 2004 milijarde za svoje nameščence in 390 milijard za one, ki so upokojeni. Če k tem prištejemo še nameščen"" avtonomnih uprav (železnice, pošta, monopol itd.), je treba dodati še 657 milijard za nameščence v služ- --------------------
lo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča, se je ob tej priložnosti razgovarjal z njima o nekaterih vprašanjih skupnega interesa za obe državi.
Vejvoda pri Saragatu
RIM, 12. — Minister za zunanje zadeve Giuseppe Saragat je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika Ivo Vejvodo. Minister Saragat in Vejvoda sta se razgovarjaila o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
bi in 140 milijard za upokojence. Skupaj, brez poenotenja, znese to 3192 milijard. Če k temu dodamo še izdatek, ki ga bo zahtevalo poenotenje prejemkov državnih nameščencev (217 milijard), bo država izdala v prihodnjem letu več kot 3400 milijard za svoje nameščence in upokojence, kar znaša nekaj
ni evropski državi, je poudaril Preti.
Minister se je nato zadržal na zahtevi sindikata železničarjev CGIL in pri tem polemiziral z zatrjevanji poslanca Lame (KPI), ki je hkrati eden tainlkov CGIL, in pripomnil, da država ne more prenesti hkrati stroškov za obe operaciji, tako za poenotenje pre-
ščence, ki da ne bi zahtevali tudi zase enakega povišanja, češ da je delo železničarjev «povsem drugačno«. Ta teza bo pravilna šele takrat, je pripomnil minister, ko državne železnice ne bodo več pod neposredno upravo države; dokler pa še nismo izvedli te reforme, je diferencirano ravnanje z železničarji povsem neupravičeno.
Po odgovoru ministra Pretija so
4. davčne olajšave za fuzijo in koncentracijo trgovskih družb so odobrili z 265 glasovi proti 96; 5. spremembe v obdavčenju preje iz tekstilnih, umetnih in sintetičnih vlaken so odobrili z 263 glasovi proti 98; 6. uveljavljenje sklepov sveta EGS glede skupnih carinskih tarif za petrolejske proizvode pa so odobrili z 262 glasovi proti 99. Prihodnje zasedanje poslanske
odobrili vseh šest ukrepov in sicer: 1. pooblastilo vladi za poenotenje prejemkov državnih nameščencev in upokojencev ter določila za integracijo 13. plače so odobrili s 347 glasovi proti 14; 2.
povišanje splošnega davka na pro-jemkov, kot za preureditev želez-1 met (IGE) so odobrili z 260 gla-- . .	, .	. , .	.. ničarskih služb. Preti je hkrati j sovi proti 101; 3. obdavčenje pro-
polovico ^ vseh državnih	■	zavrnil tezo poslanca Lame, ki	Je	izvedene električne energije ENE L
dohodkov in nekaj manj kot	!	zatrjeval, da povišanje* plače,	ki.	so	odobrili s	339 glasovi	proti 22;
polovico vseh izdatkov. Podob-	j	ga zahtevajo železničarji, ne	bi	3.	povišanje	kolkovanih	papirjev
nega primera nimamo v nobe	vplivalo na druge državne name-1	so	odobrili z	226 glasovi	proti 95;
VON HASSEL IN GEN. TRETTNER VČERAJ IN DANES V PENTAGONU
Jedrska sila NA TO, moderno orožje in nakup opreme za Bundesivehr
Johnson za sedaj ne bo menjal ministrov - V ZDA so že pristali, da se dokončni sklep o jedrski sili odloži - Gen. Trettner je vojni zločinec
WASHINGTON, 12. — Zahod nonemški obrambni minister von Hassel je vodil danes dopoldne v Pentagonu razgovore z Robertom McNamaro, ameriškim tajnikom za obrambo. Ministra bosta jutri razgovore nadaljevala. Popoldne pa se je von Hassel sestal z državnim tajnikom Deanom Ruskom, ki je gosta povabil na večerjo. Predvideva se, da bo razgovor jutri zaključen. Predmet razgovo- --------------
rov pa je: 1. večstranska jedr-
ska sila NATO, 2. nemško-ame-riško sodelovanje za izdelavo modernega orožja, med katerim je tudi bojni tank in 3. sodelovanje Zahodne Nemčije pri zmanjšanju primanjkljaja ameriške plačilne bilance s tem. da ba bonska vlada kupovala v ZDA opremo za Bundeswehr.

CUENLAJ JE SE VEDNO V MOSKVI
Ulbricht o decembrski konferenci Odnosi ZAR z Moskvo in Bonnom
Kadar, Živkov in Maurer so se vrnili vdeni * Pakistan zagovarja vstop Kitajske v OZN, Dražili j a pa ne
MOSKVA, 12. — Danes zjutraj nujnost, da se nadaljujejo pripra-tudi de-
sta odpotovali iz Moskve legati komunističnih strank Madžarske in Bolgarije ,ki sta se u-deležili 47. obletnice oktobrske revolucije. Prvo je vodil Janoš Kadar, od katerega se je poslovil Leonid Brežnjev. Delegacija Je od-otovala z vlakom. Drugo je vodil ’odor Živkov, ki pa je odpotovala z letalom.
Danes je odpotoval tudi romunski predsednik vlade Maurer, ki se je pred tem razgovarjal z Brež-njevom, Podgornim in Adropovom.
V	Moskvi pa Je še vedno kitajski ministrski predsednik vlade Cuenlaj. Govori se, da bo ostal še nekaj dni ter da bo nadaljeval rac. govore s sovjetskimi voditelji.
V	Peševaru (Pakistan) Je pakistanski zunanji minister izjavil, da zagovarja vstop Kitajske v OZN. Dejal je, da bi morala vlada v Pekingu sodelovati pri pogajanjih za razorožitev in za reševanje vseh ostalih mednarodni vprašanj. Glede prve kitajske bombe pa je dejal, da Je njena eksplozija zaostrila vprašanje sprejema Kitajske v OZN. Za pakistansko-sovjetake odnose je rekel, da so «veličastni dokaz« kitajske prijateljske politike z vsemi sosedi.
Brazilski zunanji minister Vasco Leltao da Cunha pa Je, nasprotno, dejal, da bo Brazilija glasovala proti sprejemu Kitajske v OZN. Svoje stališče bi spremenila le, če bi vlada v Pekingu podpisala moskovsko pogodbo o debil prepovedi Jedrskih poskusov. Poudaril je tudi, da Je to stališče popolnoma neodvisno od ZDA. Dodal je, da Kitajska nima miroljubnih namenov ter da Je to dokazala z napadom na Indijo pred dvema letoma.
Voditelj vzhodnonemške delega-olje na proslavah v Moskvi Wal-ter Ulbricht pa je ob svojem prihodu v Berlin izjavil: ((Razgovori s predstavniki strank in vlad držav Vzhodne Evrope, kakor tudi LR Kitajske, dokazujejo popoln sporazum glede ukrepov, ki Jih Je treba sprejeti za razvoj sodelovanja v interesu enotnosti svetovnega komunističnega gibanja. Ulbricht je poudaril tudi ((popolno istovetnost« pogledov med vladama SZ In Vzhodne Nemčije, zlasti glede sodelovanja med obema strankama ln strankami vseh socialističnih dežel. Poudaril je tudi
ve za sklicanje svetovne konference komunističnih strank. Končno je izrazil splošen protest proti dajanju atomskega orožja Zahodni Nemčiji, ki vodi revanšistično ln militaristično ter imperialistično politiko.
V Kairu pa je predsednik Naser izjavil v svojem današnjem govoru, da je ostala sovjetska politika do ZAR nespremenjena, ter da bodo še nadalje veljale tudi vse obstoječe obveznosti Zanikal je vesti, da so sovjetski voditelji kritl-sirali, ker ga je Hruščov odlikoval z redom Lenina in ker je vladi ZAR odobril posojilo. Zanikal je tudi govorice o poskusu zarote proti njemu v juliju t. 1. Za odnose ■ ZDA pa je rekel, da «ni neposrednih vprašanj«, pač pa da so razlike predvsem glede ameriške podpore Izraelu in Combejevi vladi. Za Anglijo Je dejal, da vlada ZAR obsoja britansko imperialistično politiko v Južni Arabiji ter zahteva odstranitev vseh angleških oporišč na Srednjem vzhodu. Kljub temu je vlada ZAR pripravljena vzpostaviti prijateljske odnose z Londonom.
Maršal Amer, ki se je vrnil danes iz Moskve ni sicer dal nlkakrš-
in dosegel sporazum, na podlagi katerega bi sovjetska vlada ((proučila možnost pošiljanja v ZAR sovjetskih znanstvenikov in strokovnjakov, ki bi nadomestili nem-ške tehnike in znanstvenike, ki so sedaj zaposleni pri egiptovskem programu za rakete, letalstvo in Jedrsko energijo.« Zaradi tega opazovalci trdijo, da s6 odnosi med Kairom in Bonnom v zelo kritični fazi. Tisk ostro napada bonsko vlado, da vojaško podpira Izrael, ter da mu celo pomaga graditi atomsko bombo.
Zaradi tega je Naser povabil v Kairo predsednika Bundestaga Gerstenmaierja, da bi mu pojasnil, kaj pravazprav namerava bonska vlada z obljubami, da bo priznala Izrael in mu dajala vojaško pomoč. Gestemmaier Je namreč glav. ni zagovornik »prisrčnih odnosov med Zahodno Nemčijo in Izraelom, da bi se pozabili nacistični zločini. Gestemmaier je hkrati tudi eden izmed članov zarote proti Hitlerju 20. Julija 1944 in so ga esesovci tudi mučili.
Iz Londona pa poročajo, da je bilo objavljeno letno poročilo »Instituta za strateška proučevanja«, v katerem se poudarja »strateška ! nadmoč ZDA nad Sovjetsko zve
nih izjav, toda v Kairu se trdi, zo», ki razpolaga baje samo z 200 da se Je s sovjetskim obrambnim medcelinskimi raketami, ZDA pa ministrom Mallnovsklm razgovarjal I z 925 (lani 475).
Komentatorji trdijo, da ne bo mogel von Hassel mnogo prispevati k rešitvi vprašanja večstranske sile, saj je znano stališče Bonna, ki je vedno zagovarjal pozitivno rešitev tega vprašanja. Večjo besedo bo imel zahodno-nemški zunanji minister Schroe-der, ki bo prišel v Washington na uradni obisk konec meseca. Ta o-bisk bo imel večjo važnost tudi zaradi tega, ker je napovedan uradni obisk Wilsona za 7. december. V pričakovanju tega obiska noče vlada ZDA zavzeti še povsem trdnega stališča glede reorganizacije atlantskega pakta, hkrati pa prepušča odgovornost za prvo potezo Parizu, kjer na reorganizaciji že dolgo časa vztrajajo.
Predstavnik Bele hiše je danes izjavil, da je predsednik Johnson zaprosil vse sedanje člane svoje uprave, naj ostanejo na svojih položajih. Do izjave je prišlo zaradi govoric, da bodo nekateri člani vlade odstopili.
Predstavnik državnega departmaja pa je danes izjavil, da Bonn v bistvu ni spremenil svojega stališča do večstranske jedrske sile, spričo včerajšnjega sklepa demo-kristjanskega vodstva o odložitvi zadevnega dokončnega stališča. Dejal je, da se bo o tem v bonskem parlamentu jutri začela razprava, poleg tega pa bo podtajnik Bali prihodnji ponedeljek v Bonnu razpravljal s kanclerjem Er-hardom in z zunanjim ministrom Scbroederjem. Poudaril je tudi, da »obstaja s strani vseh zainteresiranih vlad volja, da se doseže sporazum, takoj ko bo to mogoče*. Proučevanje britanskega predloga pa bo »brez dvoma zahtevalo nekaj časa*. To pomeni, da je vlada ZDA *e pristala, da se dokončni sklep, ki je bil predviden za 1. decembra, odloži.
Danes je prispel v Washington tudi norveški zunanji minister Halvard Lange. Tudi on se bo sestal z Ruskom in drugimi ameriškimi funkcionarji. Izjavil je, da se bo razgovarjal o »vprašanjih, ki so skupna obema državama«.
Von Hassela spremlja v Wa-shingtonu zahodnonemški general Heinz Trettner, o katerem je , danes v vzhodnem Berlinu pred-I stavnik Ljudske fronte izjavil, da
so bili objavljeni dokumentirani dokazi, da je Trettner vojni zločinec. Obtožen je, da je uničil v španski vojni Guernico, da je odgovoren za požig v Rotterdamu in da je kriv delnega uničenja Florence. Omenjeni predstavnik je poudaril, da Trettner vsekakor ne bi smel biti odlikovan, temveč obsojen ter da .bi ga morali odstraniti s poveljniških položajev v Zahodni Nemčiji in v NATO.
Demonstracije proti ZDA v Tokiu in Sasebu
TOKIO, 12. — Danes se je v ameriškem pomorskem oporišču Sasebo pojavila atomska pod m or-niča »Sea Dragon*. Prihod je povzročil demonstracijo najprej v Sasebu, nato pa so študenti demonstrirali tudi v Tokiu. Med temi demonstracijami je prišlo do spopadov s policijo. Po podatkih policije je bilo demonstrantov samo 1700, medtem ko so pričakovali, da jih bo čez 30.000.
Predstavnik japonske zveze gospodarskih organizacij je izjavil, da je Sovjetska zveza zaprosila japonske gospodarstvenike za sodelovanje pri razvoju trgovinskih odnosov med obema državama.
odobrili posamezne člene osnutka j zb^nl?f bo 24. t. m. po upravnih nato pa so s tajnim glasovanjem j volitvah.
v senatu pa so razpravljali o posameznih členih vladnega zakonskega osnutka o razvoju kmečke zemljiške lastnine, nato pa so osnutek odobrili v celoti s tajnim glasovanjem.
Delegacija PSI, ki je pred dnevi odpotovala v London, kjer se je razgovarjala, na povabilo laburistične stranke, o perspektivah mednarodnega položaja in o vprašanjih socialističnega in delavskega gibanja (pri čemer so ugotovili ((znatno soglasje« v stališčih in solidar-nosti med obema strankama), se je vrnila danes v Rim.
V razgovoru z novinarji na Mon-tecitoriu je član tajništva KPI A-mendola izjavil, da bodo objavili jutri dokument o gospodarskem stanju dežele, ki so ga odobrili na današnji seji vodstva stranke. A-mendola ni hotel povedati ničesar o vsebini tega dokumenta, dejal je 4e> da, js zelo obse ten in da se zadrzujč na vseh glavnih vpra a-njih gospodarstva in sedanje konjunkture.
Na pobudo »Centro studi e ri-cerche su problemi economici-so-ciali« (CESES) s sedežem v Mila. nu, se je začel danes v Rimu mednarodni seminar na temo ((Sovjetsko načrtovanje«. Zborovanja se udeležujejo strokovnjaki in izve-denci iz Italije, Belgije, Franclje, Nemčije, Anglije in ZDA. Otvorit-vene seje se je udeležil tudi mi-Bister za proračun Pieraccini, ki je dejal med drugim, da je tema seminarja izredno aktualna, zlasti ker se je tudi italijanska vlada odločila za politiko demokratičnega gospodarskega načrtovanja, da bi »odprli pot rešitvi zapletenih vprašanj naše dežele v svobodi in demokraciji in ob sodelovanju vseh družbenih sil«.
Prvi referat je imel angleški univerzitetni profesor iz Glasgowa Alec Nove, ki je govoril o temi »Ekonomski zakoni in sovjetsko načrtovanje«. V svojem referatu je podal zgodovinsko in kritično sintezo gospodarskih načrtov v ZSSR za časa Stalina, ko so po letu 1929 ukinili diskusijo o ekonomskih zakonih in so prevladale politične odločitve nad «ekonomsko racionalnostjo«. Pri tem je opozoril na visoke stroške take koncepcije in njeno težnjo k pretiravanju. Predavatelj je govoril nato o obnovi so-vjetskega gospodarstva po letu 1955 in o vzrokih, ki so jo povzročile, zatem pa je naštel pomanjklji. vosti sovjetskega načrtovanja: ne more odražati poteka potrošnikovega povpraševanja; njegova sedanja očitno nevzdržna zmešnjava in nelogičnost; vztrajanje na nazadnjaških in dogmatičnih koncepcijah «politične ekonomije« in naivne in nerealistične domneve glede zahodnega kapitalizma. Vsekakor — je zaključil Nove — do revizije Je že prišlo de f a c t o.
Predsednik sovjetskih zbornic je izjavil, da se trgovska politika SZ do Japonske ne bo spremenila.
Bolivija
LA PAZ, 12. — Po pobegu predsednika Estenssora, se je včeraj proglasil za novega voditelja Nacionalističnega revolucionarnega gibanja Anibal Aguilar Penarrieta, bi v.s; minister za delo in eden izmed štirih članov bivše vlad«, ki so bili aretirani. Novinarji so ga danes obiskali v zaporu. Dejal je: »Tisti, ki so pobegnili ali ki so zaprosili za politično zatočišče, ne morejo več voditi stranke. Bivši predsednik Estenssoro je odgovoren za padec režima. Estenssoro ni hotel priznati svojih napak. Nacionalistično revolucionarno gibanje se bo udeležilo prihodnjih volitev.«
Olenga ubit?
LEOPOLDVILLE, 12. — Combe Je danes izjavil, da je bil general Nicolas Olenga, voditelj uporniških čet, ubit med boji za Kindu. Doslej namreč novica o Olengovi smrti še ni bila potrjena. Toda Combe je nekaterim osebam pokazal našitke z Olengove vojaške čepice.
iiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMuitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V BRUSLJU IN ŽENEVI
Nesoglasja in težave v SETin EFTA Matarellov kompromisni predlog
Tudi tokrat je glavni razlog spor med Francijo in Nemčijo - V EFTA bo 20. trn. «začetek konca*?
BRUSELJ, 12. — Na seji ministrskega sveta skupnega evropskega trižšča Je francoski predstavnik povedal, da Francija trenutno ne bo postavljala pogojev za nadaljevanje Kennedyjeve runde ln za enotno ceno žitaric. Na ta način je bil glavni spor do določene mere odstranjen. Sedaj pa so nastale druge težave, ki niso nič manjše od prve. Gre za sestavo seznamov tistih proizvodov, ki jih hoče vsaka od šestih držav EST oprostiti predvidenega 50-odstotnega znižanja carinskih tarif.
Tudi v tem primeru sta najbolj »prti Francija in Zahodna Nemčija. Francija bi hotela sestaviti naj-
5.000 MRTVIH ZARADI POPLAV V JUŽNEM VIETNAMU
Samo v eni pokrajini je popolnoma uničenih sest vasi
SAJGON, 12. — Po uradnih podatkih so katastrofalne poplave v Vietnamu povzročile smrt čez 5000 ljudi. Podpredsednik južnovietnamske vlade Ngujen Ksuan Oanh, ki je s helikopterjem pregledal prizadeta področja, Je izjavil, da je šest vasi v pokrajini Kvang Nam izginilo brez »ledu, dva tisoč oseb pa je izgubilo življenje, Okrog tisoč mrtvih pa je v pokrajin* Kvang Gaj.
Prav toliko Je mrtvih še v Kv
pokrajinah Binh Dinh.
Cvang Tin in
Tudi Francija sc bori proti inflaciji
PARIZ, 12. — Na današnji seji vlade pod predsedstvom generala de Gaulla so danes obravnavali vprašanje britansko - francoskega
sodelovanja za graditev nadzvočnega letala »Concorde« in vprašanje razvoja evropske enotnosti.
— "si mlnisti
Finančni
ster d'Estatng pa je
sporočil, da je vlada sprejela naslednje ukrepe proti Inflaciji: 1. s 1. januarjem se bo zmanjšal uvoz lz držav skupnega tržišča za 10 odstotkov: 2. najemnina za stanovanja se bo lahko povečala šele I. julija prihodnjega leta; 3. uvozili bodo 2.000 ton sveže ribe lz Danske in Norveške; 4. cene v gostilnah morajo ostati Iste kot so bile 1. oktobra letos.
Minister je poudaril, da je povpraševanje v primeri s ponudbo še vedno zelo močno, kar povzroča dviganje cen.
Na vprašanje o rezultatih Ade-nauerjevega obiska ni hotel odgovarjati. Rekel Je le, da ni nič novega glede francoskega stališča do večstranske Jedrske sile. Na ponovno vprašanje glede Adenauerja pa Je odgovoril, da je bil »general de Gaulle zelo zadovoljen, da Je lahko sprejel bivšega kanplerja na zasebni obisk, med katerim je prišlo do zanimivih razgovorov.«
daljši seznam takih predmetov. Zahodna Nemčija pa predlaga bolj skromen seznam, toda hotela bi, da se skrči tisti seznam, ki ga je predložila izvršna komisija. Ta seznam vsebuje 15 odst. proizvodov, ki so podvrženi ženevskim pogajanjem. Ce se k temu dodajo seznami vseh šestih držav, potem bi morali izvzeti kar 30 odst. proizvodov. Italijanski predstavnik minister Mattarella je izjavil, da se morajo pogajanja nadaljevati in da so «žrtve nujne v korist skupnosti«. V krogih italijanske delegacije pa dodajajo, da je zaželen «pošten kompromis, ki bi upošteval seznam komisije, kateremu bi se dodalo 70 in 80 odst. proizvodov, ki jih vsebuje italijanski seznam, ki je krajši od francoskega. To bi bila nekakšna »srednja pot.«
Na dopoldanski seji so ministri vendarle dosegli načelno rešitev za kemično proizvode ln v manjši meri za šivalne stroje. Toda to sta komaj dva proizvoda izmed šestih skupin, tako da se niso mogli sporazumeti glede tekstila, ur, celuloze, avtomobilov ter aluminija.
V Ženevi pa so razpravljali delegati EFTA o gospodarskem in finančnem položaju v Angliji in o posledicah za oatale države EFTA. Gre za tako Imenovano »delovno skupino«, ki jo Je Imenoval posvetovalni odbor EFTA na svojem zadnjem sestanku. Naloga te skupine Je zelo težavna. Poskrbeti mora namreč za izvajanje določbe, ki jo vsebuje čl. 30 konvencije, ki Je bila podpisana v Stockholmu. Ta člen predvideva Izmenjavo mnej glede gospodarske ln finanč-
ne politike vseh sedmih članic Evropskega zdrušenia za svobodno izmenjavo (EFTA). Na omenjeni zadnji seji je namreč Izvršni odbor obsodil britanske gospodarske ukrepe nove vlade, ker se ni prej posvetovala z ostalimi članicami. »Delovna skupina« bo morala sestaviti poročilo za sestanek ministrov EFTA, ki bo prav tako v 2e-nevi, in sicer od 19 do 20. t. m.
Kot smo te včeraj poročali, je danski zunanji minister Haekkerup Izjavil v Londonu, da je EFTA v hudi krizi ln da bo prišlo do odločilnega sestanka prav 20. t. m. v Ženevi ter da bi ta sestanek utegnil biti «začetek konca«.
Tojjliaftijeva ulica v Sarajevu
SARAJEVO, 12. — V spomin na pokojnega generalnega tajnika KP Italije Palmira Togliattija je skupščina občine Novo Sarajevo na predlog mestnega sveta sklenila dati eni izmed ulic v novi sarajevski naselbini ime uglednega italijanskega revolucionarja.
PRAGA, 12, — Antonin Novotny je bil danes ponovno izvoljen za predaednika CSSR. Izvolila ga je narodna skupščina soglasno, in sicer za nadaljnjih pet let. Predlog je prebral predsednik parlamenta Bohuslav Lastovička.
Vreme včeraj: naj višjatempe ratu-
ra 14.5, najnižja 10, ob 19 url 12.6; zračni tlak 1015,9 raste, ’ vlaga 55 odst., veter severovzhodnik 22 km s sunki 55 km, nebo 1 desetino pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 13. novembra
Stanislav
Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 9.35 Luna vzide ob 14.06 in zatone ob 00.00
Jutri, SOBOTA, 14. novembra
Borislava
Posledice stavke železničarjev in carinikov
Na meji leži nakopičeno neocarinjeno blago
v*
Železničarji sprejemajo le vajjone z živino in mesom, a še to z veliko zamudo
mesom, a
Stavka železničarjev in carinikov Je močno prizadela zlasti tovorni promlet bodisi po železnici bodisi po cesti. Povprečje stavkajočih železničarjev Je precej visoko in razni osebni vlaki so zato izostali, tako da so jih morali nadomestiti z avtobusi. Zato Je potniški promet manj trpel kot tovorni.
Zaradi stavke železničarjev SFI-CGIL se v Sežani kopiči blago, namenjeno za Italijo. Tovorni vagoni, polni mesa in živine, edini, ki jih sprejemajo tostran meje v Italiji te dni, morajo čakati ure in ure, preden jih prevzame italijansko osebje. Vlaki, ki vozijo drugo blago, pa morajo čakati za nedoločen čas. Da bi sprostile železniško mrežo, so jugoslovanske oblasti sklenile, da dajo raztovoriti blago In ga vskladiščijo. Les, oglje in premog ter drugo nepokvarljivo blago raztovarjajo kar poleg tirov.
Tudi položaj na cesti je podoben. Promet s kamioni je skoraj prenehal razen za nekaj kamionov s hladilniki, naloženih z mesom, namenjenim v Italijo. Drugi kamioni čakajo, da začnejo italijan-
ski cariniki zopet delati.
Stavka carinikov je ustavila tranzitne operacije z blagom tudi na mednarodnem bloku Dri Rdeči hiši v Gorici. Na desetine kamionov mora čakati na meji zaradi prekinitve carinskih operacij. Tudi na Pontebi je ustavljenih nad 400 krav in konj. Med Pontebo in Trbižem je na raznih vmesnih, postajah u-stavljenih še mnogo drugih vagonov z živino, ki so prišli iz tujine.
SE S SEJE DEŽELNEGA SVETA
Zanimanje dežele za gradnjo centra za teoretsko fiziko
Ustanovili bodo organe za deželno gospodarsko načrto-vanje - Dve vprašanji o ureditvi področja pri Vaiontu
PRI PREDSEDSTVU VLADE
Nadaljevanje dela paritetne komisije
Včeraj se je pri predsedstvu vlade nadaljeval sestanek paritetne komisije za uresničenje posebnega statuta Furlanije-Julijske krajine. Na dnevnem redu so finančne norme za uresničenje statuta ter določbe, ki se tičejo funkcij vladnega komisarja v deželi.
Kot smo že na kratko poročali, so bila na zadnji seji deželnega sveta prvo uro na vrsti vprašanja in interpelacije svetovalcev. Prvo vprašanje je postavil demokristjanski svetovalec Coloni. Vprašal je odbornika javnih del. ali je dežela proučila hude težkoče, ki so nastale v zvezi s centrom teoretske fizike, tako da se boje, da ga bodo premestili celo v London ali na Dunaj. Vprašal je še, ali bo dežela posredovala, da se odstranijo te težkoče. Odbornik Masutto je rekel, da se te razburljive vesti nanašajo na dve plati tega vprašanja: to je na začasni in dokončni sedež centra. Na pcdlagi sporazuma, ki so ga sklenili v Rimu 11. oktobra lani, so izbrali Trst za sedež mednarodnega centra teoretske fizike. Njegova dejavnost v akademskem letu 1964-65 se mora pač po sili razvijati na začasnem sedežu, dokler ne bodo zgradlii novega poslopja v Miramaru na zemljišču, ki so ga kupili z denarjem, ki ga je dala na razpolago Tržaška I hranilnica. Da bi se lahko začeli
Z žalne seje SG v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa
drugim poudaril zlasti pokojnikovo delovanje v pripravah za izgradnjo Kulturnega doma, Ivo Anžlovar je omenil zadnje srečanje v Operi, Klavdij Repič pa Je poudaril, da se je Skedenj vedno čutil počaščenega, da je dal Slovenskemu gledališču tako velikega umetnika, slovenskemu narodu pa zavednega in ponosnega človeka.
Vrata na vlačilcu so mu stisnila roko
Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 32-letni pomorščak Antonio Nesica iz Ul. Canova 25, ki je vkrcan na vlačilcu «Castor», zasidranem v prostem pristanišču. Ko je Nesica zapiral vratca na palubi vlačilca, so mu ta stisnila desno podlaket med podboji. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico
................................................................................
Veličastno poslednje slovo ljudstva od Modesta Sancina
Velika in tiha množica v sprevodu in pri odprtem grobu v Skednju - Številni venci gledaliških, kulturnih in drugih ustanov - Poslovilni govori zastopnikov gledališč, SKGZ in škedenjskega prosvetnega društva
Ko se je kratek jesenski dan nagibal h kraju in je zažarelo nebo nad Tržaškim zalivom in istrskimi obronki, iz Brega pa se je med cipresami in gozdom nagrobnih spomenikov vedno bolj ostro oglašala burja, je škedenjska zemlja sprejela za vedno v svoje naročje svojega zvestega sina Modesta Sancina, člana SG, igralca in režiserja ter vsestranskega kulturnega delavca.
Modest Sancin je nenadoma u-mrl v nedeljo v Vipavi, kjer so se od njega poslovili s svečanim pogrebom v sredo. Njegove posmrtne ostanke so nato prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, od koder je včeraj popoldne krenil žalni sprevodr na pokopališče v Skednju, tako Modest Sancin za vedno počiva med svojimi rojaki, v svojem rodnem kraju.
Vest o njegovi smrti je grenko odjeknila ne samo med tržaškimi in goriškimi Slovenci, ampak po vsej Sloveniji, saj so ga povsod poznali in cenili kot igralca in človeka. Zato ga je spremilo na njegovi zadnji poti toliko ljudi iz mesta in okolice in predstavnikov slovenskih kulturnih u-stanov ter organizacij iz zamejstva in iz matične domovine.
Ob 14. uri je bila v Gregorčičevi dvorani javna žalna seja Slovenskega gledališča, na kateri je član SG Jožko Lukeš opisal pokojnikov lik in njegovo življenjsko delo. Med drugim je dejal: j • Kadar nam bo misel odhitela nazaj v preteklost, ga bomo videli spet med nami na mrzlih podeželskih odrih, v tesnih in u-mazanih garderobah, na nekdanji težki in hudi poti povojnega gledališkega ustvarjanja v Trstu, ko smo hrepeneli po pravi gledališki dvorani in nestrpno čakali dograditve Kulturnega doma...
Hudo nam je ob misli, da ga ni dočakal in da ne bo doživel tega velikega praznika.* Nato je član SG Rusija prečital številne so-žalne brzojavke, ki so jih pokojnikovi soprogi in vodstvu SG poslali med drugimi generalni konzul SFRJ Rudi Janhuba, republiški sekretariat za kulturo in prosveto Slovenije, Marjan Brecelj, podpredsednik skupščine SR Slovenije, okrajni svet svobod iz Kopra, poslanka Marija Bemeti-čeva, Drama in Opera iz Ljubljane, Mestno gledališče iz Ljubljane, Jugoslovensko dramsko pozo-rište, Drama iz Zagreba, Radio Koper, Ljudsko gledališče iz Celja, Opera in Drama iz Maribo-ra, Opera in Drama iz Zagreba,
Radijski oder iz Trsta itd.
Občinstvo, za katero ni bilo dovolj prostora v dvorani, se je vpisovalo v žalno spominsko knjigo, nato pa »o vsi odšli k mrtvašnici glavne bolnišnice, od koder se je nekoliko po 15. uri razvil dolg žalni sprevod.
Na čelu žalnega sprevoda so bili številni venci, ki so jih za slovo od dragega pokojnika poslale razne gledališke, kulturne in politične ustanove in organizacije iz Trsta, Gorice In Slovenije.
Za krsto, ki so jo spremljali ob straneh člani SG ter predstavni, ka ljubljanske Drame ih Opere, so šli od žalosti potrta žena Le-lja, sinovi Samo, Igor in Stojan ter ožji sorodniki, nato člani SG v Trstu, zastopstvo SKGZ, predstavnik generalnega konzulata SFRJ konzul Bakrač, dr. Svetozar Polič, predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL okraja Koper, predstavniki ljubljanske Drame in Opere, goričkega gledališča in lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Radia Trst A, Slovenske prosvetne zveze,
SHLP, Glasbene Matice, Odbora za zgraditev kulturnega doma, zastopniki raznih kulturnih organizacij in prosvetnih društev, javni in prosvetni delavci ter reka mož in žena, odraslih in mladine.
Na škedenjsko pokopališče je v zadnjem hipu prihitel iz Pariza pokojnikov sin Nasto, prav nekaj minut preden so krsto zasuli i zemljo.
Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili upravnik SG Rado Ravber, član SG Rado Nakrst,
Stane Sever v Imenu vodstva ljubljanske Drame, Ivo Anžlovar v imenu ljubljanske Opere, dr. Angel Kukanja v imenu SKGZ in odbora za gradnjo Kulturnega doma ter Klavdij Repič v imenu Pro-.
svetnega društva Skedenj.	®»Ini sprevod po tržaških ulicah
Rado Ravber je med drugim dejal: »Odšel si, Modest, ne da bi dočakal starost. Za to še ni bilo dovolj niti tvojih let, še manj pa je mogoče reči za tvojega duha, da ni bil še ves živahen, mladosten, duh, ki je še koval načrte. Predvsem pa tvoj duh ni hotel priznati tegob, ki so težile telo. Hotel si neprestano stati na odru življenja in na odru igre, ki je bila zate višje življenje. Hotel sl... do konca, ko se materija že ni hotela več pokoriti duhu. Tako silno si istovetil igro in življenje, da se eno brez drugega ni moglo nadaljevati niti za malo časa. Danes si se vrnil v domači Skedenj Tu si se pred 62 rodil in tu se je v tebi porodila ljubezen do igralstva. Tvoj talent te je pripeljal v Ljubljano k slovenskemu osrednjemu gledališču. Se pozneje si se Izpopolnjeval v tujih deželah ter si pridobil nevsakdanjo razgledanost v življenjskih in gledaliških stvareh. Spominjam se, da nam Je bilo še študlentom vedno posebno všeč, če smo vedeli, da bomo na odru videli tudi tebe«. Pripomnil je, da je pokojni Sancin v svoji igralski karieri ustvaril dolgo vrsto igralskih likov — okrog 400 — in v svoji repertoar spravil tako rekoč vso svetovno gledališko literaturo. Nato je poudaril pokojnikovo požrtvovalnost ln delovanje, ko se je vrnil spet v Trst in se ves predal tržaškemu gledališču. Dejal je: «Zamenjal si sijaj pravega odra za trhle deske skromnih prostorov, za katere je bila pogosto beseda dvorana preugled-na oznaka. Prišel si, ker si v sebi čutil, da le tvoje mesto med tvojim ljudstvom, prišel si, ker si verjel v silno moč slovenske umetniške besede pri ljudeh, ki so te besede pogrešali 25 let. In sl ustvarjal, dan na dan, mimo vseh težav in tegob. Tako je za teboj ostalo neprecenljivo delo, a ostala je, dragi Modest, tudi vrzel. .. Koliko krat bomo še rekli pri razdeljevanju vlog: to Je kot nalašč za Modesta — če bi ga Se Imeli...«
Rado Nakrst je poudaril pokojnikove igralske sposobnosti, njegovo marljivost In vesnost ter tovariški odnos s kolegi. Stane Sever je med drugim dejal: »Modest Sancin pripada tisti slovenski igralski generaciji, ki je s svojim neizmernim trudom, požrtvovalnostjo in predanostjo omogočila, da gre danes slovensko gledališče vštric e gledališči drugih narodov, ki so mnogo večji ln bogatejši, kot Je slovenski.« Dr. Kukanja Je med
redni tečaji v oktobru, je pokrajinska uprava dala na razpolago poslopje na Trgu Unitš štev. 6, od koder so izselili urad za delo in žensko strokovno šolo.
čeprav sta pokazali pokrajina in občina vso dobro voljo, da bi se stvar čimprej rešila, se ni bilo mogoče izogniti zamudi pri dodelitvi začasnih prostorov centra. Na srečo pa se je položaj normaliziral. To se tiče začasnega sedeža.
Po drugi strani pa se dežela, čeprav nima glede tega nobene pristojnosti, živo zanima za delo mestnega odbora za center teoretske fizike, katerega bo takoj po judirič-nem priznanju nasledil konzorcij za pospeševanje študijev ln raziskav fizičnega inštituta tržaške univerze.
V omenjenem odboru zastopa deželo odbornik za javna dela. Univerza je pripravila načrt za dokončni sedež in sedaj ga proučuje višji svet za lepe umetnosti, ker je mira marsko področje podvrženo predpisom o zaščiti kiajevnih lepot. Za center predvidevajo 1 milijardo lir izdatka, vštevši vso opremo in naprave. Sedaj pripravljajo dražbo za prvi obrok del v višini 400 milijonov lir, ki jih bosta plačali občina in pokrajina. V tem obroku pa še nista všteti velika dvorana in sejna dvorana, ki bosta stali okrog 200 milijonov. Odbornik je zagotovil, da posveča dežela temu vprašanju veliko pažnjo
Svetovalec Bacicchl (KPI) je postavil vprašanje glede organov deželnega gospodarskega načrtovanja. Rekel je, da bo dejavnost teh organov pri pripravljanju načrtov, pri njihovem proučevanju in pri dajanju predlogov zelo važna. Omenil je namene razn’h organizacij (krajevnih ustanov, trgovinskih zbornic in drugih), ki si med seboj nasprotujejo ter rekel, da je stališče Zveze trgovinskih zbornic odklonilno do nalog In vloge, ki jo morajo pri demokratičnem načrtovanju imeti občine, pokrajine in sindikalne organizacije. Zato je vprašal, ali ho dežela jasno izrekla svojo misel in svoje namene v zvezi s sestavo in delovanje organov, ki bodo proučevali načrte, dajali predloge ter pripravljali vse gospodarsko načrtovanje v deželi.
Odbornik Cociannl mu je odgovoril, da bodo organe načrtovanja ustanovili ter da se postavlja vprašanje študija o pripravah za načrt v povezanosti z osrednjimi organi Pri tem morajo imeti sindikati in krajevne ustanove važno vlogo. Zakonska načrta za ustanovitev posvetovalnega odbora za načrt in centra za deželno načrtovanje sta že pripravljena in Ju bodo predložili svetu skupaj s proračunom za leto 1965. Pri tem je tudi dr. Ber-zanti izjavil, da se ne strinja s stališči trgovinskih zbornic.
Dve vprašanji sta se tikali vprašanja Vaionta; na obe je odgovoril odbornik za urbanistiko Leschiut-ta Prvo vprašanje je postavil svetovalec Rinaldo Bertoli (PLI). Vprašal Je. ali deželna uprava ve za načrte prof. Samonaja z beneške univerze, po katerih bi prebivalce občine Erto—Casso naselili delno pri Maniagu delno pa v Istem kraju, samo nekoliko više. To se mu zdi zgrešeno. Vprašal Je tudi, ali je dežela napravila potrebne korake, da bi se posvetovali z njo predno začnejo Izvajati načrte tudi glede gradnje nove ceste. Odbornik Je odgovoril, da se je dežela pozanimala. Kar se tiče ceste, je treba upoštevati vso dolino Cellino, po kateri t6če državna cesta št. 251, ki jo bodo ohranili ter bo treba popraviti le nekaj ovinkov. Na odseku,
iiiiMiiniiitiiiiiiiniiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiininniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRI PREDSEDSTVU VLADE
Oris načrta za gradnjo naftovoda Trst-Bavarska
Družba - graditeljica bo začela z deli, ko bo prejela od pristojnih ministrstev zadevno dovoljenje
Glavni ravnatelj italijanske družbe za čezalpski naftovod je orisal tržaškim oblastem in predstavnikom raznih upravnih ustanov in tehničnih uradov v pokrajini načrt naftovoda Trst-Ba-varska, ki predvideva izhodišče tudi v Miljskem zalivu. Inž. Di-munda je govoril o tehničnih plateh naftovoda ter je razdelil navzočim tudi kopijo načrta, ki ga je pripravila njegova družba, tako da ga bodo zadevne prizadete uprave lahko proučile v vseh podrobnostih, tako da lahko izrečejo svoje mnenje, ki ga bodo od njih zahtevale pristojne osrednje oblasti.
Dokončni sklep o Izhodišču naf. tovoda v Miljah ali na rtu Sdob-ba je pridržan pristojnim ministrstvom, ki bodo dala dovoljenje za zgraditev naprav.
Kakor hitro bo družba prejela od miniatrstev dovoljenje, bo za-
čela dela, ki bodo zaposlila veliko delovne sile, ki je je v deželi mnogo na razpolago zlasti v zimskem času. Za kritje potreb bavarske industrije bi morali naftovod dokončati najkasneje v dveh letih.
Motorist v avto v notranjosti pristanišča
V bližini skladišča «Mollni Va-riola« v pristanišču Duca d’Aosta se je včeraj zjutraj 45-letni zaprisežen stražnik Eugenio Jenco s Strmine Sv. Ane 64 z motorjem TS 20958 zaletel v fiat 600 TS 25713, ki ga je nasproti privozil 24-letni uradnik Mario Venni iz Ul. Galle-ria 5. Pri nesreči se je Jenko ranil pd levi nogi ter si poškodoval koleno. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
k: pa je bil popolnoma uničen, bo ANAS speljal cesto po novi trasi.
Glede preselitve prebivalcev se jih je 70 odstotkov izreklo za gradnjo novega središča v občini Ma-niago. Prof. Samona pripravlja načrt za naselje južno od železnice, kjer bi tudi zgradili potrebno industrijo za zaposlitev prebivalstva.
V odgovoru svetovalcu Bosariju i (KPI), ki je poudaril, da se mora področje Vaionta urediti v splošnem okviru deželne urbanistične ureditve, upoštevajoč potrebe gospodarskega in socialnega napredka, je odbornik Leschiutta dejal, da se odbor strinja s tem stališčem. Odbor je predočil parlamentarni preiskovalni komisiji potrebo, da se ministrska komisija za Vaiont in prof. Samona posvetujeta z njim o urbanističnih rešitvah na tem področju ter da dežela sodeluje pri Izdelavi načrtov. 5. t.m. je bil sestanek, na katerem so razpravljali o urbanistični ureditvi področja in o dejstvu, da ni moč več zidati hiš v Ertu in Cassu. Stvar so predali v proučitev višjega sveta javnih del. Ta je mnenja, da je treba prebivalce Erta in Cassa preseliti v Maniago, vendar pa to ne izključuje možnosti. da bi jih del naselili višje od lege uničenih vasi. Sedaj se pričakujejo sklepi ministrstva javnih del in dokončni podatki o tem, koliko prebivalcev želi ostati na goratem predelu. V zvezi s tem bodo določili dokončni urbanistični načrt.
Končno je prišla še na vrsto Interpelacija svetovalca Seme (KPI) v zvezi z nekim pismom, ki govori o nerednostih na letališču v Ron-kah, o čemer je bilo na pobudo komunistov že govora v občinskem svetu in v parlamentu. Odbornik Dulci je odgovoril, da ni predsedstvo deželnega odbora prejelo nobenega sporočila o pismu, ki ga je poslal neki član upravnega sveta ronškega letališča raznim krajevnim ustanovam. Znano pa mu je, da se s tem ukvarja sodišče. Odbor je natančno proučil vprašanje, da bi ugotovil, kako naj intervenira, upoštevajoč svoje omejene pristojnosti.
Župan o vlogi občinskih uprav v zadnjih 10 letih
V okviru razstave «Trst 1954-64 — 10 let dela« je bila včeraj na velesejmu konferenca, na kateri je župan dr, Franzil govoril o vlogi občinske uprave v zadnjih desetih letih. Potem ko je opisal, kako je prišlo do londonskega sporazuma in do povratka Italije v Trst, je podal poročilo o delovanju tržaških občinskih uprav od 1. 1954 do danes, pri čemer se je dotaknil rešenih in nerešenih vprašanj z vseh področij javnega življenja od gospodarskega in socialnega do kulturnega, šolskega in upravno-političnega.
Čeprav je župan govoril zelo izčrpno, pa ni niti enkrat omenil specifičnih vprašanj in potreb slovenskega dela občanov.
Solidarnost delavcev s stavkajočimi železničarji
Dve važni kategoriji delavcev, ki sta se' sestali na skupščini komunistične stranke, sta zavzeli stališče do stavke železničarjev. Gre za u-službence Javnih skladišč in za že-lezokrivce, ki so izrazili popolno solidarnost z železničarji. Enako solidarnost so izrekli tudi pristaniški delavci.
Nalezljive bolezni
Od 1. do 10. t. m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število nalezljivih bolezni: davica 5, škrla-tinka 18 (eden izven občine), meningitis 1 (izven občine), ošpice 1, norica 10, oslovski kašelj 2, vnetje priušesne slinavke 9, rdečke 3, vnetje jeter 4 (eden izven občine).
Z avtom podrl dijakinjo
Včeraj popoldne so v bolnišnici nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran po levi roki in stegnu, 12-letni dijakinji Marii Riti Primierijevi iz Ul. Costalunga 195/4. Ko je Pri-mierijeva, ki bo okrevala v 5 dneh, hotela prečkati cesto na Trgu Stare mitnice, da bi ujela avtobus na avtobusni postaji, jo je sredi cestišča z avtom TS 36051 podrl 35-letni Oliviero Vegliach z Griča Sv. Pantalona štev. 4, ki je vozil proti Trgu Garibaldi. Primierijevo so v bolnišnico odpeljali z zasebnim avtom.
iivtiiiniitmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiititiiiimiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiitMitiiiiHiiiii
VOLILNA ZBOROVANJA V MESTU IN OKOLICI
Inž. Pečenko o politiki PSI na zborovanju članov v Dolini
Poudaril je potrebo, da PSI poveča svoje zastopstvo v pokrajinskem svetu - Zborovanja KPI in LSS
Tudi včeraj je bilo v mestu in v okolici več predvolilnih zborovanj raznih strank, ki se s svojimi kandidati udeležujejo pokrajinskih ln občinskih volitev.
V Dolini je na sestanku članov PSI govoril dosedanji pokrajinski svetovalec in kandidat PSI za pokrajinske volitve v dolinskem in devinsko - nabrežinskem okrožju inž. Pečenko. Govornik je poudaril važnost sedanjih volitev, ki i-majo tudi politični pomen čeprav so upravnega značaja. Od teh volitev pričakuje PSI pordltev svoje politike, ki je v zadnjih mesecih — je dejal inž. Pečenko — omogočila formiranje novih večin, odprtih tudi za socialiste. Ta politični preobrat — je dejal Inž. Pečenko, je privedel do rešitve raznih vprašanj slovenske narodne skupnosti tako v pokrajini kot v občini. ki so čakala na rešitev že mnogo let. Mnogo je treba še narediti, toda za to je potrebno močnejše zastopstvo PSI v vodstvu pokrajine. Potrebno je — je poudaril inž. Pečenko — da se poveča številov glasov za PSI, da bosta lahko izvoljena dva njena svetovalca v pokrajinski svet, slovenski ln italijanski. Za dosego tega cilja pa bodo odločilni prav glasovi Slovencev.
Potem ko Je orisal delovanje socialističnih svetovalcev v pokrajini, se je inž. Pečenko zadržal tudi pri vprašanjih iz mednarodne politike in dejal, da se bo PSI še naprej borila za mir in mirno so-žitje med narodi ter da so poslednji dogodki v SZ potrdili pravilnost politike PSI za demokratično pot v socializmu.
Tudi KPI je imela včeraj številna zborovanja v Miljah, na Trgu Ponterosso, na Trgu Cavana, v Trebčah ln na sedežu pri Sv. Jakobu, kjer je dr. VVeissova govorila pretežno ženam svetjakobske-ga okraja, pri čemer je govornica podčrtala neuspeh politike KD v zadnjih desetih letih na vseh področjih, ki zanimajo naše prebivalstvo.
Lista Slovenske skupnosti je 1-mela včeraj volilna zborovanja v Dragi, v Gročani, na Pesku in na Katlnari. Govorila sta Drago Le-giša ln France Ml.jač, ki sta obrazložila glavne točke volilnega programa za pokrajinski in občinske svete. Kar zadeva dolinsko občino sta zlasti naglašala potrebo, da pridejo v občinski svet mlade ln nove sile, ki naj bi prinesle novega duha v javno upravo.
Ob odprtem grobu na škedenjskem pokopališču
DANAŠNJA VOLILNA ZBOROVANJA
KPI: ob II. na Trgu Garibaldi, Tonel; ob 12. pri ladjedelnici Felsze-gy, Fontanot; ob 10.30 Stare Milje-S. Bastian, Fontanot; ob 17. na Ponciani, Ul. Capodistria, inž. Cuf-faro; ob 17. Pisciolin - S. Michele-Milje, Fontanot: ob 20. Skedenj (sedež KPI), Pino Burlo in predvajanje filma »Italija s Togliattijem«.
LSS: ob 16. Praprot; ob 17. Nabrežina pri cerkvi; ob 18. Sv. Križ; ob 19. na Kontovelu. Govorila bosta Drago Legiša in France Mljač.
PSIUP: ob 10. na Proseku, Vito Jercog; ob 10.30 v Istrski ulici vogel Ul. Ponziana, Francesco Franco; ob 11. v Nabrežini, Vito Jercog; ob 11.30 na Trgu Rosmini, Franco; ob 12. v Devinu - Ribiško naselje, Carlo Pentich; ob 16. na Trgu Garibaldi. Rinaldo Rutigliano.
PSI: danes ob 22. uri na TV tiskovna konferenca PSI. Govorili bodo Pietro Nenni podpredsednik vlade; Giacomo Brodolini, podtajnik stranke in Luciano Paolicchi, član vsedržavnega vodstva.
V NEDELJO. 15. t. m. ob 12. uri na Trgu Goldoni sen. Ercole Bo-nacina In prof. Tulilo Balzano, kandidat PSI v okrožjih XIII. in XX. V primeru slabega vremena bo zborovanje na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32.
Obesil se je zaradi neozdravljive bolezni
Neozdravljiva bolezen je 52-letne-ga Franca Kralja iz Trebč štev. 1 privedla do tega, da se je odločil za usodni korak. Predvčerajšnjim okrog 5. ure se je oddaljil z doma, odšel v gozdič kraj ceste Treb-če-Opčine ter se obesil. Prav predvčerajšnjim bi Kralj moral Iti v bolnišnico, toda ko so ga domači iskali, ga niso več našli. Njegov 37-letnl sin Renato Je v popoldanskih urah prišel na komisariat na Opčine in povedal, da je njegov oče izginil.
Sele včeraj Je nekdo opazil truplo nesrečnega Kralja, ki je viselo z veje kraj ceste. Prej ga ni nihče opazil, ker je bilo truplo skrito za deblom. O pretresljivi najdbi so obvestili agente s komisariata na Opčinah, ki so takoj prihiteli na označen kraj. Malo potem je prihitel tudi sodni zdravnik dr. Nicollni, ki Je po pregledu trupla ugotovil, da Je smrt nastopila približno 25 ur prej. Kraljevo truplo so potem prepeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer Je na razpolago sodnim oblastem.
Na stopnišču je padel
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z rešilnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 72-letnpga upokojenca Gdo-vanniju Tagliapietro Iz Ul. Biaso-letto 7 zaradi udarca v glavo in ran na čelu ter levem sencu. Ta-
gliapietro Je v bolnišnico spremljal agente letečega oddelka policije, ki Je povedal, da so poneere
čenča našli na stopnišču Sv. Alojzija v bližini botaničnega vrta, kjer Je nerodno padel. Tagliapie-tra, ki bo okreval v dveh tednih, je slep in se je na stopnišču spotaknil.
Slovensko gledališče v Trstu
V	soboto, 14. t. m. Ob 20.30 in v nedeljo, 15. t. m. ob 16. in ob 20. uri
V	PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH
V	torek, 17 t. m. ob 20.30
V	KINO DVORANI
V	SKEDNJU
Angelo Beolco . Ruzante
«LA M0SCHETA»
ali komedija o finem govorjenju
Gostuje član ljubljanske Drame STANE SEVER
PD «SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi danes ob 20. uri v svojih prostorih
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI
.GORENJSKA V SLIKAH IN GLASBI.
Predavali bodo člani turističnega društva iz Begunj. —
Prosimo točnost!
ILUSTRIRANO PREDAVANJE
.LEPOTE GORENJSKE V SLIKAH IN GLASBI.
s 400 diapozitivi in z glasbeno spremljavo kvinteta Avsenik priredijo v svojih prostorih
—	p. d. «Slavko Škamperle« danes 13. novembra ob
20.	uri
—	Slovenski dijaški dom v soboto, 14. novembra ob 19. ur.
—	p. d. «Slovenec» — Boršt — v soboto, 14. novembra ob
21.	uri
—	p. d. «Igo Gruden« — Nabrežina — v nedeljo, 15. novembra ob 16. uri
—	p. d. «Prosek - Kontovel« v nedeljo, 15. novembra ob 18.30
PROSVETNO
DRUŠTVO
BARKOVLJE
priredi v kino dvorani v BOLJUNCU v soboto, 14. t. m. ob 2 1. url ln v nedeljo 15. t. m. ob 17. uri
ponovitev II. festivala slovenske popevke
Po prireditvi v nedeljo sledi PLES, na katerem bodo igrali člani ORKESTRA M I R A M A R
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 12. novembra 1964 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO: 70-letni Domenico Ve-glia, 73-letna Elisabetta Nadalut vd. Vatna, 68-letni Umberto Gherm, 82-letni CoSmio Albano, 75-letna Gisel-la Fonza-ri por. Gardi, 57-letnl Mas-slmiliano Mlchelazzl, 79-letna Cate-rina Potocco por. Bernardi, 81-let-na Caterina Schuetz vd. Holoubek.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (» 11. - 15. 11.)
AUa Salute Ul. Glulia 1: Benus-sl, Ul. Cavana 11; Picclola, Ul. O-rianl 2; Vernarl, Trg Vaimaura 10; D'Ambrosi, Ul. Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Ravasl-ni, Trg Llberta 6; Testa d'oro. Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (». 11. — 15. 11.)
D’Ambrosi, Ul Zoruttl 19-c; Croce Verde, Ul. Settet' ntane 39; Ra-vaslru, Trg Libertš 6; Testa d'oro. Ut, Mazzini 43,
SPDT sporoča, da zaradi nezadostnega števila prijavljenih, odpade Izlet, ki je bil napovedan za 15. novembra t.l
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
priredi 8 decembra izlet v Bohinj in na Vogel (1923 m). Vpisnina 1800 Ur. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih, Ul. Montecchl 6 od 19. do 20. ure.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v soboto, 14. novembra ob 20.30 v društvenih prostorih na Proseku
Gregorčičevo
proslavo
Na sporedu bodo govor, recitacije
in nastop ženskega dueta Vljudno vabljeni!
Gledališča
VERDI
Nadaljuje se pri blagajni gledališča Verdi prodaja razpoložljivih vstopnic za prvo predstavo Rossinijeve opere ((Viljem Tell«, ki bo v četrtek 19. nov. za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah.
Opero bo dirigiral Oliviero de Fa-britiis, v glavnih vlogah pa bodo nastopili:	Rita	Orlandi Malaspina,
Luigi Ottolini, Dino Dondi (protagonist), Silvio Maionica, Massimdlia-no Malaspina. Prva plesalca Marga Nativo in Alfredo Koellner, plesalci solisti Ondina Ledo, Emma Prioli, Ermanno Aurino in Liris Gal. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi Zborovodja Glorgio Kiirsch-ner, 'koreograf Carlo F ara boni, režija Carlo Piccinato.
TEATRO STABILE
V Avditoriju drevi ob 21. uri za red H »Pomorska bitka« Reinharda Goeringa. Izvaja Teatro stabile iz Bologne. Rezervacija in prodaja vstopnic v Galeriji Probti. Cene: parter 1500 lir, balkon 300 lir.
Nazionale 15.30 «La contjuista del VVest« Henry Fonda, Carroll Baker, Gregory Pečk, Technicolor.
Arcobaleno 16.00 «La sfida di Bang-
Excelsior 15.30 «L'idea flssa« Silva Koscina, Eleonora Rossi Drago, Philippe Leroy. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «Squadriglia 633» Barve De Luxe. Cliff Robertson, George Chakiris,
Grattacielo 16,30 «11 vangelo secon-do San Matteo« Nagrajen v Benetkah.
Alabarda 16.30 «La donna soimmla« Ugo Tognazzl, Annie Girardot — Prepovedano mladini.
Filodramraatico 16.30 «11 silenzio« — Prepovedano mladini. Zadnji dam
Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lari«.
Cristallo 16.30 «Strano incontro« Na-talie Wood. Prepovedano mladini.
Capitol 16,00 «La vendetta della si-gnora« Ingrid Bergman. Anthony Quinn. Prepovedano mladini,
Caribaldi 16.30 «1 cavalieri del Nord Ovvest« John Wayne.
Impero 15.00 18.00 21.00 «11 cardina-le».
Vittorio Veneto 16.30 «Anima nera» Vittorio Gassman. Prepovedano mladini pod 18 leti.
Moderno 15.30 «Tom Jones« Technicolor. Albert Finney, Susannah York. Prepovedano mladini,-
Astra 16.30 «1 corsari del grande fiu-me».
Astoria 16.30 «Trapezio» Gina Lollo-brigida. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Mpndo tnfame« Tecb-nicolor. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «L'ultimo treno da Vien-na» Technicolor. Robert Taylor, Lilll Palmer.
Darovi in prispevki
člani Odbora za zgraditev Kulturnega dotna darujejo za Dijaško Matico namesto cvetja na Krot> pok. Modesta Sancina, 11.000 lir-
V	počastitev spomina in namesto cvetja na grob pok. Modesta Sancina so oarovall za Dijaško Matico: Benjamin Žerjal Iz Trsta 1000, Roman Smuč 1000, 'dr Stanko Oblak 2500, Janko Gerdol 2000, Angela Mor-purgo z Opčin 1000, Laura, Ksenij* in Anton Martelanc 1000, Milena Sila 1000, prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin 5000, Zdravko Pregare in družina 1000, družina ValopP1 1000, Danilo Stubel 2000. prof. Turina 1000, Stanko Pertot 3000 Mr.
V	počastitev spomina pok Darija Sosiča daruje Angela Morpurgo z Opčin 1000 lir za Športno združenje «Bor».
Ob priliki neke družinske obletnl-ce daruje prof. Josip Sancin 111°° lir za Dijaško Matico.
Ob obletnici smrti pok. Ivana Per-tota daruje družina 2000 lir za Dijaško Matico.
12. t. m. je preminul
Maks Miklavec
Pogreb dragega pokojnika bo>7 soboto, 14. t.m. ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnos na pokopališče v Skednju.
Žalostno vest sporočajo mam® Marija, sestre, bratje, svaki, vnu in ostalo sorodstvo.
Po dolgem trpljenju nas Je zapustila za vedno naša ljubljena mama
ŠTEFANIJA DEŽJOT (DIGIOTTO)
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 13.XI„ ob 15.30 iz kapelice na barkovljansketn pokopališču.
Žalujoči: mama, hči LAURA, zet GUIDO, vnukinja TANJA ter družine DEŽJOT, CAIN ln IVANČIČ
Trst, 13. novembra 1964.
Po mučni bolezni Je umrla
ŠTEFANIJA DEŽJOT (DIGIOTTO)
sluginja na Slovenski nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu
Pogreb bo danes, 13, nov. ob 15.30 iz kapele barkovljan-skega pokopališča.	„
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE
IZ SODOBNE MADŽARSKE TEMATIKE
IZBOLJŠANA ŽIVLJENJSKA RAVEN IN DRUŽBENA ZAVEST
Kje je iskati vzroke očitnega nezanima-nja ljudi za politične sestanke in konference? - Čudna teza sektašev - Stališče resnejših analitikov: sestanki morajo biti manj formalistični in bolje pripravljeni Nujnost sodelovanja državljanov samih
BUDIMPEŠTA, novembra. — Za-kaj ljudje ponekajkrat marsikje tako neradi prihajajo, oziroma sploh ne prihajajo na razne sestanke in konference? Kako to, da je v določenem številu vasi, Podjetij in ustanov tako težko moč zagotoviti ustrezno število u-deležencev celo v primeru, ko gre aa sestanke partijskih članov? Kje je potrebno konec koncev iskati vzroke dejstva, da je v posameznih primerih potrebno tako na dolgo prepričevati celo marsikaterega navdušenega aktivista, da bi se udeležil določene seje?
O vseh teh in podobnih vprašanjih so na Madžarskem razpravljali že prej, in to vselej na drugačen način, pač na osnovi splošnih pogojev ter okoliščin določene sredine.
Svoj čas se je o tem razpravljalo v okviru zelo čudnih in dejansko dokaj nevarnih tez ter zaključkov. V ne še tako daljni Preteklosti, so namreč mnogi sek-taši v slehernem občasnem pojavu zmanjšanega zanimanja za sestanke videli novo neizpodbitno Potrdilo svoje tako priljubljene kriiatice, češ, da izboljšana življenjska raven v ljudeh spodbuja Individualne nagone, krha ostrino njihove revolucionarne borbenosti ter jih izpolnjuje z brezbrižnostjo do družbenih vprašanj in težkoč. Se več, le-ti so glede vprašanja negativnega vpliva, ki S& blagostanje povzroča glede na borbeno politično pripravljenost državljanov, bili izdelali celo nekakšno sicer naivno, vendar nevarno filozofijo.
y kolikor bodo delavci bolje aveli — so zatrjevali tvorci te filozofije — tem manj bodo razmišljali o aktualnih težkočah svo-Je sredine in družbe v celoti, klnogo pogosteje in neprimerno mje bodo ostajali doma in zadovoljni, sedeč za bogato mizo, sledali zanimive in vesele televizijske programe. Razumljivo je obenem, da jim niti na pamet ne
prišlo, da bi se udeleževali jkih zborovanj ter skušali s svo-1° aktivno udeležbo reševati raz-na vprašanja.
Vendar je ta poizkus, da bi se "Oločeno aktualno in zanimivo ~Vžbeno ter politično vprašanje Pojasnjevalo na tako poenostav-len, nedialektičen in tog način, 14 Poizkus je — kot rečeno — že ?d samega začetka naletel na ze-« °ster odgovor resnejših anali-■kov družbenih pojavov. Teza, j? blagostanje kvari ljudi, ni mo-?a; naravno, vzdržati resnejše “Vitike in se je, razumljivo, mo-vsla pod težo dokazov ter prak-i nih izkušenj razpršiti kot mil-m mehur. Razvoj in življenje sta
celo
največje dvomljivce zelo
,y}° Prepričala, da se politično ■mimanje in družbena dejavnost Zavljanov v večini primerov a J lepše izražajo prav v pogojih čortga žlvlJenjske ravni, v pogojih jjdalje bolj bogate mize. In ta Je danes sprejeta od strani setl. v tem ko žive stara razbijanja v spominu ljudi sa-te? kot Preteklost, in to daljna nepovratna, toda zelo poučna Preteklost.
i Resnejšim analitikom družbenih
do8ajanj
danes v resnioi sploh ne
£gillaja več na pamet, da bi vzro-
Dr takšnih pojavov, kakršnega - Ustavlja zmanjšanje zanimanja
za
sestanke, iskali v območju to-
8111 krilatic’
odknfn' zadnJa leta na povsem VseJ t° *n metodično raziskovanje v *a' kar se dogaja, se oni pr sedanjih diskusijah opirajo SQ avsem na stvarna dejstva, pa spričo tega, ob najpopolnejši
P^Pori državljanov, že prišli tu-kQv a°„ mnogih pravilnih zaključ-
tovili Predvsem so analitiki ugo-»- '• da krivrin Za zmanjšano
Zarili da krivdo sto , anJe ljudi, kar zadeva se-,lankov, a
- — svoje delo opravlja-nocela formalistično.
ra^natrarno — so izjavili anketi-državljani — da je brez po-srn0a °biskovati sestanke, kjer ki Primorani poslušati stvari, Ul j*10 2 njimi že bili seznanje-o Prejšnjih sestankih ali pa Sltrj!, , lahko izvemo iz časopisja.
kjj*Cas, Je že, da se takšni
batn
nam
sestanki odpravijo, saj ne nudijo nič novega, pač
Čas.
samo odvzemajo dragoce-
na v
_ skupina anketirancev Je in"jQ v svoji obsodbi formalizma sta-i-bbmlističneKa pojmovanja se-
stank* “‘““stičnega pojmovanja se-baim-^ 5e P01-! Jasna- Izjavili so ^(truri , da naloge socialistične PoraT?!6 In pa vprašanja, ki Jih razvoj in življenje, ne “sajo formalističnih metod
lela- Ce
se nam — so poudarili

kp Qa ®nem ali drugem sestanku f°kem vprašanju samo gona ’m*:varl Pa še potem ostanejo sestal točki, potem Je takšen ln za gotovo samo formalen ričo tega tudi nepotreben.
llC? nadaljnja izjava Je ana-*o v nsatT1° še bolj prepričala, da tuain»V*ledu analize tega tako ak-vHty ka vprašanja stopili po praha st,1, Ena od teh izjav, Je anch časopisja bila objav-
ljena kot še prav posebno zanimiva.
Sestanki, ki se na njih obravnavajo in rešujejo konkretni aktualni problemi gospodarskih organizacij, vasi in mest — je bilo v njej rečeno — najprepričljiveje dokazujejo, da naši člani partije in nepartijci niso niti najmanj brezbrižni do družbenih vprašanj in težkoč. Nasprotno, na takšne sestanke oni zelo radi prihajajo, radi posegajo v razpravljanje, postavljajo predloge itd., ker vidijo, da to prinaša določene učinke. Ce pa ljudje ugotove, da se imajo sestanka udeležiti samo zaradi forme, potem je popolnoma razumljivo, če menijo, da na tak način samo zapravljajo čas. Tako člani partije kot nepartijci, potemtakem, pričakujejo od voditeljev in organizatorjev, da jih bodo v bodoče klicali samo na dobro pripravljene sestanke.
V teku razprave o zmanjšanem zanimanju za sestanke, pa je bi-
la odkrita ne samo želja državljanov, da bi na sestankih kar največ čuli o novih, konkretnih stvareh, temveč tudi njihovo ambicijo, da o tem, kar so bili čuli, tudi povejo svoje mnenje, ki se ga bo upoštevalo.
Ce hočemo — je zapisal neki budimpeštanski časopis — pri državljanih zbuditi večje zanimanje za sestanke in konference, potem je treba v njih najprej ustvariti občutek, da se spoštujeta njihov čas in mnenje. Zakaj dobra konferenca ali sestanek predpostavljata odkrito ter konkretno izmenjavo mnenj med voditelji in zainteresiranimi delovnimi ljudmi šele ko se bodo ljudje prepričali, da se njihova mnenja poslušajo in upoštevajo, da se njihovi koristni predlogi sprejemajo in uresničujejo, se bodo sestankov in konferenc udeleževali z občutkom, da ne zapravljajo časa.
M. STEVANCEV
SARTRE ŠE VEDNO PREDMET RAZPRAVLJANJA
Ze pred šestdesetimi leti so se vneti avtomobilisti merili med sabo na posebno težkih progah. Na sliki trije italijanski tekmovalci, ki so 1. 1907 zmagali s svojo «Italo» na progi Peking-Pariz.
................................... iiiinm im imiiMiiuuiinii ....................................................................................................................................................iimimii
Kako časopisje komentira
njegov korak
Poleg žolčnih napadov onih, ki ga nikoli niso marali, je tudi marsikatera grenka pripomba tistih, ki ga cenijo ■ Zanimiva izjava direktorja švedskega časopisa cDagens Nyheter»
Časopisje je vest, da je Sartre zavrnil Nobelovo nagrado, objavilo kot največjo senzacijo. Najbolj prizadet pa je zaradi tega vsekakor bil švedski odbor, ki omenjeno nagrado podeljuje Ostali Švedi pa so kazali skrajno presenečenje, zatrjujoč, da je odbor nagrade vselej podeljeval ne glede na razne pritiske in sugestije politične ali kake druge narave, kar dokazuje prav to, da je letos bila podeljena Sartru, ki je znan po svojem levičarskem razpoloženju. Navzlic temu pa Švedi niso hoteli javno «obračunati» njim.
V Franciji so komentarji bili mnogo bolj živahni, tudi žolčni, predvsem od strani tistih, ki niso do Sartra nikoli gojili posebnih simpatij. Neki veliki časopis je za pisal: «Sartre je velik licemerec. Hotel je z enim udarcem ubiti dve
muhi: postati Nobelov nagrajenec in zbuditi s tem, da je nagrado zavrnil, še večjo pozornost kot bi jo bil, če bi jo, kot vsi ostali mimo sprejel.*
Drugi so bili manj hrupni, a so mu vendar zamerili, da je nagra■
Z1VOSREBRNE RUDE V IDRIJSKEM RUDNIKU NE BO ŠE KONEC
Pretirani pesimisti kot optimisti
so se v resnici zmotili
Prvi geološki izsledki Kossmata in Kropača - Na njih je prvotno temeljilo vse praktično delo strokovnjakov Kasnejše korekture njenih kart - Strukturna vrtanja v globino leta 1948 - Usmeritev najnovejših raziskovanj proti vzhodu - Solidni izgledi za bodočnost
Nova rotacijska peč v idrijskem rudniku
Znano je, da so se bile po zadnji vojni pojavile govorice o skorajšnjem koncu idrijskega rudnika živega srebra. Te govorice so imele predvsem dva izvora: mnenje nekaterih starejših rudarskih strokovnjakov in dejstvo, da je vsebina, oziroma odstotek živega srebra v izkopani rudnini stalno padal. Ce k temu dodamo še zgodovinski podatek, da spada idrijski rudnik med najstarejše v Evropi in na svetu sploh, potem res lahko pridemo do zaključka, da mora biti še tako velik «žakelj», če ga stalno praznimo, enkrat popolnoma prazen. Tem dejstvom ni mogoče ugovarjati, zato se Je govorilo samo
še o desetletjih rudarjenja in potem — o koncu.
Prav tako pa je tudi znano, da so idrijsko rudišče raziskovali zelo znani geologi, med katerimi moramo omeniti predvsem Kossmata in Kropača, ki sta izdelala na podlagi takrat znanih podatkov tudi karte z vsemi geološkimi in tehničnimi podatki. Njuno mnenje o nastanku rudi-šča ima sicer nekaj skupnih ugotovitev, ki pa se v osnovah praktičnih raziskav le bistveno razlikujejo. Pri praktičnem delu so strokovnjaki vse raziskave naslonili predvsem na Kropačevo razlago, ki govori o treh prevrnjenih in poleglih gubah, ki so sestav-
ljene ^ iz karbonskih in triadnih kamenin, narinjenih od severovzhoda na mlajšo kredno podlago, iz katere je sestavljeno površje večjega dela našega ozemlja. Pa tudi kredne formacije so v idrijskem predelu narinjene na še mlajši eocenski fliš, ki je tako značilen za tiste naše kraje, ki se ponašajo z dobro vinsko kapljico.
Zadnje čase pa se je vedno bolj začela uveljavljati Kossma-tova teorija, ki si predstavlja zgradbo rudišča iz treh narivov triadnih in karbonskih kamnin na kredno osnovo. Poleg tega pa se je tudi pokazalo, da je Koss-mat mnogo bolje razvrščal kamnine v posamezne formacije in je svoje ugotovitve tudi znanstveno dokumentiral. Poleg tega pa sta oba znanstvenika omejila možnost orudenja kamnin samo na 500 do 700 metrov širok in dober poldrugi kilometer dolgi pas do globine okoli 350 metrov.
Ker naši čitatelji prav gotovo niso vsi geologi, moramo podati nekaj poenostavljenih pojasnil: do
jem. šele karbonska doba nam je pred kakimi 350 milijoni let dala trdno površino. V mnogo poznejši wengenski dobi, pred 250 milijoni let, smo imeli močno vulkansko delovanje, ki je bilo najmočnejše na Cerkljanskem in je močno spremenilo geološke razmere tudi v okolici Idrije ter ob vsej idrijski geološki prelomnici. Predvidevamo, da je idrijsko rudišče nastalo prav v tej dobi in je torej hidrotermalne-ga izvora. To se pravi, da so
daljne okolice prevzeli mlajfc geologi, med njimi Berce z uporabo najmodernejših metod geofizike in geokemije. Leta 1956 je geolog Mlakar posebno skrbno raziskoval stratigrafske razmere širše okolice rudišča. Do leta 1960 je bila izdelana detajlna geološka karta ozemlja od Cerkna, Godoviča, Sp. Tribuše in Rovt. Temu se je pridružila analiza izvirkov potokov, kar je sicer geologe včasih tudi zapeljevalo, ker so bili sledovi živega srebra v teku stoletij razneseni daleč po terenu.
notranji vulkanski pritiski utisnili živosrebrne hlape v višje plasti, Precizne analize pa so jih poka-
kjer so se spojili z žveplom in i zaIe tudi tam' kier ne bi smeli . ,	,	. ,	.	.	..	| biti. Tak primer smo v našem
nastala Je rudnina cinobarit. Ce |
se hočemo pravilno izražati, moramo reči, da v Idriji kopljejo cinobarit, iz katerega potem v topilnici pridobivajo živo srebro, ki je vrhu tega zelo kvalitetno, oziroma brez stranskih tujih primesi, kar mu daje tudi večjo vrednost. Geološka dogajanja poznejših formacij niso več bistveno vplivala na rudišče, zato v njih tudi ne iščemo orudenja. To pa se zopet pravi, da je rudišče
karbonske dobe je bilo naše o- omejeno samo na plasti do wen-
zemlje v glavnem zalito z mor-

^	V//////// V///////0
fSStSStm
PETEK, 13. NOVEMBRA 1964
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 šo-
----- ' i;
pek slovenskih; 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Tedenski glasbeni sporedi; 13.30 Instrumentalni solisti z orkestri; 17.00 Igra ansambel Pacchiori; 17.20 Svetovni radijski teden; 17.35 Pesem in ples; 18.00 Venec pravljic, pripovedk, legend; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 1830 Jugoslovanski solisti; 18.45 Kitarist Django Reinhardt; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.30 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.35 Blues melodije; 22.50 Sodobna glasba
Trst
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.00	Nasprotja v glasbi; 13.30 Glasba po željah.
Koper
6.35 Glasba za dobro Jutro;
7.00	Prenos RL; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Glasba po željah; 13.40 Pesmi Milka Ukmarja; 14.00 Popularne skladbe; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Melodije za vas; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Pevski program; 16.35 Orkestri; 17.00 Sodobne teme; 17.10 Melodije iz operet; 17.40 Glasbeni kaleldo-skop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester ((Nelson Riddle»; 19.30 Prenos RL; 22.15 Petnajst minut s plesnim orkestrom radia Novi Sad; 22.40 Koncert Francesca Ge-mignanija; 23.00 Prenos RL.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 7.00 Almanah; 8.30 Glasba za dobro
Jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelj ob dvanajstih; 14.45 Vreme na ital. morjih; 15.30 Glasbeni karnet; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Koncert Bele Bartoka; 18.10 Enodejanka Roberta Bracca «Uno de-gli onesti»; 18.40 Plesna glasba; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Volilna tribuna.
H. program
7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Bobby Solo; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 10.35 Najnovejše ital. pesmi; 11.00 Glasba za dobro voljo; 13.00 Srečanje ob 13.; 14.05 Pevski program; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Plošče, 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Svetovni radijski teden; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 20.00 Klasiki lahke glasbe; 20.30 Svetovni radijski teden: mednarodno tekmovanje iz glasbene kulture.
Ljubljana; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana; 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 12.30 Vokalni in instrumentalni odlomki iz oper; 13.15 Zabavna glasba; 14.35 Beethoven v variacijskih stavkih; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Grške narodne pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Kitarist Luise Walker; 20.30 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 Za ljubitelje jazza; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Znane Mozartove tenorske arije.
Ital. televizija
Od 9.20 do 13.30 Sola; 17.30 Mladinska oddaja; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 21.00
«T ,’lnnnnfr/
III. program
«L'lncontro», televizijska igra; 22.00 Volilna tribuna, nato dnev nik.
18.45 Pregled portugalske kulture; 19.00 Svetovni radijski teden: vzhodna klasična glasba; 19.15 Panorama idej; 19.30 Glasba madžarskih, poljskih in češkoslovaških skladateljev; 21.20 Trodejan-ka Carla Goldonija «La guerra».
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Varietejski program.
Jug. televizija
Slovenija
8.00 Poročila; 8.05 Paleta popularne glasbe; 8.35 Za vsakogar nekaj; 9.25 Pihalna godba RTV
17.10 Angleščina; 17.40 TV šola; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Narodna glasba; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Zgodba o Ireni ln Vemonu Castle; 22.00 Obzornik.
genske dobe, mlajše kamenine pa so jalove.
Oba imenovana geologa sta torej raziskave omejila na tako Imenovano klasično rudišče in nista dajala prav nikakih izgledov za uspešne raziskave v širšem ozemlju. Zgodovina nam sicer pojasnjuje, da so kopali tudi izven klasičnega rudišča, vendar so zaradi napačnih predpostavk zadeli le na jalovino.
Rudniško vodstvo se ni moglo strinjati z napovedmi stare generacije strokovnjakov. Ce je hotelo obdržati proizvodnjo na isti višini ali pa Jo celo povečati, je seveda moralo nakopati vedno večje količine rude, ker je njena vrednost padala. Potrebne so bile temeljitejše raziskave klasičnega rudišča, ki Je sedaj raziskano od 60 do 70 odstotkov. Te raziskave so geologe vodile tudi v večjo globino okoli 400 metrov. Sledilni rovi so naraščali iz leta v leto od 1350 metrov leta 1947 do 1800 metrov leta 1960. Bolj važno pa je bilo, da je rudnik že leta 1947 naročil izdelavo geološke karte celotnega ozemlja ob Idrijski prelomnldi. Do leta 1950 so to delo opravljali študentje ljubljanske rudarske fakultete, seveda pod kontrolo profesorjev. Ze takrat so bile vnešene v Koss-matove ln Kropačeve karte mnoge važne korekture. Ze leta 1948 pa so začeli s strukturnim vrtanjem v globino. Izvrtanih Je bilo 17 globokih vrtin. Omeniti pa Je treba, da so bila vsa ta vrtanja še vedno obremenjena z osnovami starih geologov, zato tudi niso odprla posebnih perspektiv.
Nato So raziskave rudišča in
j listu že nekoč opisali, ko so našli sledove lepo urejene tihotapske topilnice v grapi nad Lebevčem. Analiziranih je bilo preko 4.200 vzorcev na živo srebro, z geofiziko je bilo registriranih nad 9.700 točk v profilih po mrežastem sistemu.
Vse to je naše geologe usmerilo proti vzhodu, torej prav v nasprotno smer dosedanjih raziskav. Raziskave in vrtanja so se raztegnila celo do okolice Rovt nad Logatcem.
In kaj lahko že danes povemo o teh raziskavah? Pokazale so pozitivne uspehe, bogatejša in revnejša orudenja. Brez dvoma so dokumentirale vse črnoglede strokovnjake in odprle nove perspektive idrijskega rudnika. Vsako govorjenje in tolmačenje o bogastvu teh nahajališč, ki je žal zašlo tudi v dnevno časopisje, pa je, če že drugače ne, vsaj mnogo preuranjeno. Nesmiselno je govoriti o uspehih nekih raziskav, ki so šele na začetku in o katerih vemo, da bodo zahtevale še mnogo dela in truda, da bodo dale pravilno ocenjene rezultate.
do odklonil, tako n.pr. «France Presseu, ki mu je postavil naslednje vprašanje: «Ali vas skrb za sloves francoske književnosti, gospod Sartre, ni mogla pripraviti do tega, da bi ravnali drugače?»
Za tromesečnik «IdriJski razgledi* Je pripravil inž. Ivan Gantar znanstveno študijo o vseh teh dogajanjih, ki je po eni strani demantirala prenagljene nestrpneže, po drugi pa postavila stvari na znanstveno podlago in v tisto fazo, v kateri se raziskave nahajajo.
S. L.
Podobno se je izrazil tudi znani francoski književnik Marcel A-chard, ki je dejal: sMoral bi bil nagrado sprejeti, naj je o njej menil karkoli, že zaradi prestiža francoske književnosti, če ne zaradi drugega.» Celo Frangois Mau-riac, francoski akademik in sam dobitnik Nobelove nagrade, mu je očital, rekoč: «Smatram Sartra za enega največjih pisateljev njegove generacije. Razumem razloge, zaradi katerih jo je odklonil, a mu vendarle zamerim.»
Na oltmpiadi v Tokiu se je Francija zelo slabo odrezala, kar je Francoze močno potrlo. Nobelova nagrada pa je nekaj povsem drugega, ni je moč primerjati z olimpijskimi, če bi pa to vendarle hoteli storiti, potem je treba reči, da vsekakor pomeni mnogo več od vrste zlatih olimpijskih medalj, pa ne zaradi denarne vsote, ki je v primeri z njeno visoko kulturno in umetniško vsebino bolj postranskega pomena. Ko je prišla vest, da je Nobelova nagrada za književnost bila dodeljena Sartru, je «Figaro» zapisal: «Končno smo vendarle dobili zlato medaljo, če ne v Tokiu, pa v Stockholmu! Toda Sartre je noče. Ali se on ne obnaša kot kak lahkomiseln razsipnik domovinske slave?*
sParis-Match* pa je o tem primeru poročal takole: «Objektivno
—	kot se rad Sartre sam izraža
—	je to škandal. Nobelova nagrada se ne odklanja. Domovino bi ne bilo smeti pripraviti ob takle statistični podatek, ko pa so statistični podatki postali merilo za važnost neke dežele. Žalostno je leto 1964: francoskemu neuspehu na oltmpiadi se zdaj pridružuje še Sartrova zavrnitev nagrade. »
V zmernem in resnem časopisu «Le Monde» je pritik Pierre-Henri Simon z obžalovanjem ugotavljal, da je Sartre nagrado odklonil, vendar ga skuša razu ni jSreoSbroff® glede metom, »ebim bi Sartra nemomeli navesti na 'to, da ni sprejel te lovorike. Akademiji v Stockholmu je v čast, da se je dvignila nad nasprotja med nacijami, razredi in mnenji- Odlikovala je že tako komunistične pisatelje kot znanstvenike, tudi sovjetske. Ali ni Sartre, ki ne pripada nobeni strani, storil napak, ko ji je dal lekcijo nepomirljivosti?»
Obravnavajoč obenem obširneje njega in njegovo delo, s: Simon prizadeva, da bi Sartrov korak opravičil in dokazal, kako se kaj drugega od njegove strani niti ni moglo pričakovati, oziroma, da iz celotnega njegovega dela ta korak izhaja kot docela logičen.
Na vse to je sam pisatelj odgovoril, da mu je žal, ker je vsa zadeva zadobila videz škandala, da pa za to on ni kriv. «Ko sem 15. oktobra izpod peresa švedskega dopisnika v «Figaro Litteraire* izvedel, da je izbor švedske akademije padel name, da pa to še ni dokončno določeno, sem menil, da bo zadostovalo akademiji napisati pismo. Odposlal sem ga naslednji dan in mislil, da bo vse v redu in se o tem ne bo več govorilo. V tistem trenutku nisem vedel, da mi je nagrada že bila dokončno podeljena, ne da bi se prizadetega sploh kaj vprašalo, pa sem spričo tega upal, da bom še pravočasno preprečil objavo. Razumem, da akademija ne more več spremeniti svojega sklepa. Razlog, da sem se nagradi odpovedal, se ne nanaša niti na akademijo niti na Nobelovo nagrado kot tako. V pismu akademiji sem navedel dva razloga: osebnega in objektivnega.»
Omenjeni razlogi so danes že vsem znani, ker je časopisje o njih veliko pisalo. Ni naš namen, da bi potemtakem na tem mestu o tem ponovno obširneje pisali. Hoteli smo le navesti nekaj primerov, iz katerih je razvidno, kako si je svet, oziroma točneje, predvsem časopisje tolmačilo to zadevo, ki je posebno v umetniških tn kulturnih krogih zbudila toliko razpravljanja in komentarjev. Pa naj bo kakor hoče, res je po drugi strani, da so se tudi na švedskem našli nekateri, ki pisatelju niso odrekli priznanja. Tako je n.pr. direktor časopisa sDagens Nyheter» v svojem komentarju zapisal, da čestita velikemu francoskemu pisatelju, ki sne dela razdke med svojimi be-
sedami in dejanji ter se ne odreka svoji naravi osamljenega volka, da bi se udeležil nekega banketi2».
ZDRAVNIKOVO MNENJE
O visokem
krvnem
pritisku
Povišan krvni pritisk, ki ga zoravniki v zadnjih desetletjih vedno bolj pogosto ugotavljajo in k: spada med najčešče nadloge, ko tarejo modernega človeka, ima najrazličnejše vzroke. Enkrat so vzrok ledvične bolezni, drugič splošna arterioskleroza, tretjič srčna napaka, četrtič razni vplivi hormonov, petič tako imenovana esencialna hiportonija, se pravi specifična oblika visokega krvnega pritiska, ki je navadno živčnega izvora. Ker je danes vedno več ljudi, ki učakajo visoko starost, ki jo vedno spremlja arterioskleroza, po drugi strani je pa človek vedno bolj izpostavljen raznim psihičnim in živčnim napadom, se ne smemo čuditi, da danes med vzroki visokega pritiska prevladujeta arterioskleroza in razna stanja »živčnosti*. V industrijsko visokorazvitih državah odstotek tistih, ki imajo povečan krvni pritisk, stalno narašča, tako ima na primer v A-menki. Angliji, Nemčiji ter Švedski že 40 odst. ljudi povišan krvni pritisk. Smatra se, da je v teh ceželah okrog 15 odst. smrtnih primerov zaradi povišanega krvnega pritiska, medtem ko je v bolnišnicah večjih mest okrog 25 odst. bolnikov zaradi posledic visokega krvnega pritiska. Je pa precej ljudi, ki so s svojim povišanim pritiskom našli neki »modus vivenrii* in opravljajo svoj poklic brez večjih težav, jemljejo pa zdravila proti pritisku in držijo dieto. Na vsak način ugotavljamo, da je visok pritisk masoven bolezenski pojav, ki dobiva vedno večji socialno-ekonom-ski pomen.
Pri nastanku povišanega krvnega pritiska imajo važno vlogo: povečane srčne kontrakcije, zmanjšanje elastičnosti arterialnih sten, povečanje skupne količine krvi, povišanje gostote oziroma viskoznosti krvi, zožitev lumena arteriol itd. Zvišan pritisk krvi v arterijah se odraža na srcu, kajti srce je bolj obremenjeno, ko mora skozi zožene arterije poganjati kri z večjo silo. Ker mora srce naporno delati, srčna mišica sčasom zdebeli ali kot pravimo hipertrofira. Ce pritisk dolgo traja ali če se še povečava, se srčna mišica razširi, dilatira, kot se temu učeno pravi.
Pri povišanem krvnem pritisku imata svoj delež tudi alkohol in nikotin.
Glavne težave, ki jih imamo pri povišanem krvnem pritisku so- glavobol, šumenje in zvonjenje v ušesih, močno bitje srca, cnesvestica, omedlevica itd. ter v poznejših stadijih popuščanje srčnega delovanja. Vendar obstajajo pri tem različne stopnje: v prvi stopnji, ko nastopajo občasni glavoboli inp., pravimo, da je v takih primerih krvni pritisk labilen — nekaj časa normalen, potem pa povišan, se pravi »ni fiksiran«. Za drugo stopnjo je značilen glavobol ter one-svestica, do katerih pride od časa do časa, preiskava urina pa pokaže, da se v seču nahajajo manjše količine beljakovin. V tretjem stadiju se glavobol in vrtoglavica stopnjuje, bolnik se hitro utruja, pri naporu težko diha in srce mu »nagaja*. V četrtem stadiju se nahajajo v urinu stalno beljakovine, glabobol je vedno bolj intenziven, bolnik ima težave s srcem, pride tudi do večjih ali manjših sprememb na očeh, kar predvsem velja za očesno dno.
Medicina pozna pri zdravljenju visokega krvnega pritiska vrsto zdravil, vendar pa moramo vedeti, da je dieta pri tem zelo važna: izogibati se moramo svinjske masti, alkohola in nikotina ter moramo biti zmerni pri uži-nju mesa ter pitju kave. Koristni so česti sprehodi ter občasna razbremenitev pri delu.
Dr. S. B.
iiiiiiiiittiiiiiiiitimiittitittinitiiiiiitiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilifttii
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Postavite se po robu vsakemu, ki bi vas skušal omejevati v vaši svobodi. Ne bodite preostri v vaših kritikah.
HOROSKOP
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zelo dobre možnosti za uresničitev že določenega poslovnega programa. I-mejte zaupanje v svoje prijatelje.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Mnogo obetajoča srečanja in dobre delovne perspektive. Ne popuščajte preveč svojemu srou.
Skušajte kar najhitreje izpolniti neko nevšečno obveznost. Zelo ugodni pogoji za sklenitev zakonske zveze.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ugodno Jutro za rešitev nekaterih drobnih vprašanj. Izkoristite podporo, ki se vam nudi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne zaostrujte še bolj že obstoječe na-
petosti. Prijetno srečanje s starimi tovariši.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan bo posebno ugoden za vse finančne posle. Pazite, da bi v zvezi z vami ne prišlo do polemik.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ogibajte se nepotrebnih kritik na račun svojih sodelavcev. Ne nasedajte prilizovalcem.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izvrstno se vam bo posrečilo rešiti neki administrativni problem. Zvečer se boste udeležili prijetne zabave.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prejeli boste neko nadvse ugodno
poslovno ponudbo. Varujte bolje ibn
svoje zasebne interese
VODNAR (od 21.12. do 19.1.) S trdno voljo si boste zagotovili nadvse dober finančni uspeh. Zahvaljujoč se prijateljskemu nasvetu, se boste lepo odpočili.
RIBI (od 20.2. do 19.3.) Posve-
tite vso pozornost načrtu, ki uteg-
led.
tov punuiut/ot uautu,	un»|
ne še povečati vaš osebni ugled Danes se vam bo vse dobro posrečilo.
NA POSREDOVANJE DRUŠTVA KMETOV V ŠTANDREŽU
Najemniška pogodba za zemljo na Rojah zapade šele novembra 1965. leta
Občinska uprava namerava zemljo prodati podjetjem, ki bi hotela zgraditi svoje industrijske objekte
Predsednik društva neposrednih | s pridom obdelujejo. Na takšen obdelovalcev zemlje v štandrežu Vi-1 način se jim ne omogoča samo to, ljem Zavadlav je včeraj izročil go- j da bodo pospravili pridelek, ka-riškemu županu pismo naslednje J terega seme so zaupali zemlji, am-
vsebine
«V teh dneh so številni neposredni obdelovalci zemlje v štandrežu prejeli od občinske uprave najemniško odpoved z dne 10. novembra za občinsko zemlje pri letališču v Rojah. Nenadna odpoved najemniške pogodbe jK>vzroča prizadetim kmetovalcem hude gospodarske posledice. številni izmed njih so namreč že posejali pšenico ali spomladansko solato, drugi pa pripravljajo zemljo za sejanje. Ponavadi se kmečke najemniške pogodbe razve Ijavljajo v mesecu maju. Zaradi zgoraj navedenih razlogov vas prosim. da se podaljša najemniška pogodba v zgornjem smislu.
O pismu predsednika odbora društva neposrednih obdelovalcev zemlje Viljema Zavadlava nam je goriška občinska uprava včeraj poslala v objavo naslednje pojasnilo:
«V zvezi s sporočilom o odpovedi najemniške kmetijske pogodbe za občinska zemljišča pri letališču, ki je povzročila zahtevo po pojasnilu s strani federacije neposrednih obdelovalcev in predsednika kmetov iz Štandreža, občinska uprava pojasnjuje, da so ta ukrep sprejeli zaradi tega, da občinska uprava lahko sprejme zahteve po industrijski izgradnji, ki so bile že vložene. Občinska uprava, ki bi po običajnih navadah lahko obvestila prizadete do meseca maja, da novembra 1965. leta ne namerava obnoviti pogodbe, je hotela kmete predčasno obvestiti, da bi jim pomagala pri izbiri produktov, ki jih nameravajo pridelovati.
Občinska uprava pa v vsakem primeru skuša pomagati kmetovalcem ter jim zagotavlja, da bodo lahko tudi po 11. novembru 1965. leta obdelovali to zemljo, če je ne bodo uporabili za izgradnjo industrijskih objektov*
Nedvomno je obvestilo občinske uprave razveseljivo in bo navdalo z zadovoljstvom številne štandre-ške kmetovalce, ki imajo v najemu občinsko zemljo in jo že več let
............................Illlllllllllllllllll
VERDI. 17.15: «La notte dell'Igua-na», R. Burton, Ava Gardner in D. Kerr. Ameriški film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 16.30: «Per im pugno di dollari*, C. Eeastwood in M Koch, italijanski barvni kinema-skopski film, zadnja predstava ob 22.
MODERNISSIMO. 16.00: »Tre not-ti d’amore», C. Spaak«, R Sal-vatori in E. M. Salerno, kinema skop v barvah, mladini pod 18 letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 23.30.
VITTORIA. 16.30: «Si spogli infer miera«, N. Wisdon in J. Sterke, angleški črno beli film, zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «La bandiera sventola ancora«, E. Flynn in A. Sheridan. Ameriški črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30.
pak da jo bodo obdelovati tudi v bodoče, če se zemlja ne bo uporabila v gradbene namene. Zlasti je to važno za tiste kmete, ki so vložili precej sredstev in tudi časa v gojenje beluš, za katere so potrebna tri leta preden sploh kaj obrodijo.
Istočasno pa štandreškl kmetije želijo, da bi bila tako ugodno rešena tudi njihova zahteva po uvedbi zakona 167, katerega uveljavitev bi jim zavezovala zemljo za ljudsko izgradnjo ter jih gospodarsko hudo prizadejala.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI BASS1 v Raštelu št. 26, tel. 33-49
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo temperaturo 15,2 stopinje ob 13.15, najnižjo 5,2 stopinje ob 7.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 69 odstotkov.
Vinogradniki iz Bračana hočejo v konzorcij za vino
Delegacija 22 vinogradnikov iz Bračana je bila včeraj v spremstvu pokrajinskega predsednika Kmečke zveze Bruna Marizze pri kmetijskem nadzorniku, na Trgovinski zbornici in pokrajini, kjer je zahtevala, da se vključijo v konzorcij za pridelovanje vina, iz katerega so jih izključili. Trgovinska zbornica jim je odgovorila, da bo predlagala sklicanje sestanka predstavnikov konzorcija in bračanskih kmetov, da se njihova zahteva u-godno reši. Na takšen način bodo preprečili vlaganje prizivov, ki jih dovoljuje in predvideva zakon, ter preprečili istočanjo tudi priznanje konzorcija. --------
Četrtkov sejem v Gorici
Ker se je vreme včeraj izboljšalo in je zopet posijalo sonce, so se s tem okoristili tudi kramarji, ki so razstavili svoje blago na običajnem 15 dnevnem sejmu za Ljudskim vrtom v Gorici. Ker je zima pred vrati, je bilo razstavljenega več zimskega blaga kot ponavadi in tudi kupci so se največ ustavljali pri takih stojnicah in pa seveda pri čevljih, katerih je vedno največja izbira. Med obiskovalci je bilo mnogo prepustni-čarjev z jugoslovanske strani me-
Gospa Vida Pahor por. Co-tar iz Dola je sinoči povila v goriški porodnišnici krepkega sinka prvorojenca. Srečni materi in očetu Zorku čestitajo znanci in prijatelji, novemu članu druiine pa Selijo mnogo uspeha v življenju.
je, ki so tu potrošili svoj izkupiček za gobe in druge pridelke, ki so jih prinesli v Gorico.
Medici seznanjen z goričkimi vprašanji
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice je predsednik ing. Rigo-nat poročal o pogovoru, ki ga je imel z ministrom Medicijem ob njegovem obisku v Gorici. Prikazal mu je položaj v tovarni Coto-nificio Triestino, v podjetjih z državno udeležbo o električnih, hi-drocentrali ki naj bi jo zgradili na Monte Fortinu ter o železniških in cestnih problemih.
Ob sobotni otvoritvi grafik akademskega slikarja Vladimira Makuca v avli občinske skupščine Nova Gorica so se ponovno srečali predstavniki oblasti obmejnih področij, ki so dali kulturnemu
ga prijateljstva. Na sliki vidimo del predstavnikov oblasti na otvoritvi: od leve proti desni so Tine Remškar, predsednik republiškega odbora skupščine Slovenije, predsednik goriške pokrajine dr. Chien-
dogodku tudi značaj mednarodne- tarolli (od strani), predsednik skup-
ščine okraja Koper Jože Eržen, predsednik občinske skupščine Nova Gorica Jožko štrukelj in župan iz Gorice dr. Gallarotti.
Razstava, za katero je tako v Gorici kakor tudi v Novi Gorici veliko zanimanje, bo odprta še dva tedna.
...........................................................................im........................"""""""""....
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
sodnikom v Gorici šest ljudi. Od teh so bili trije prisotni in sicer 64-letni Luigi Lorenzini iz Trsta, Trg. Goldoni 10, 60-letni Francesco Chinellato iz Trsta, Ul. Parini 10, 69-letni Daniele Cappelletti iz Trsta, Ul. Cassa di Risparmio 3. V odsotnosti pa je bila razprava proti 49-letnemu Giuseppeu Chendiju iz Milana, ki pa živi sedaj v Bračanu pri Krminu, proti 52-letni Ani Kavčič iz Bračana in proti 43-letnemu Enricu Cataldiju iz Trsta in stanujočemu tudi v Bračanu.
V obtožnici je rečeno, da so se meseca marca lani zglasili v železarni Montesanto na Tržaški cesti v Gorici Chendi, Cataldi in Cappelletti kjer so kupili 90 stotov okroglegla železa s plačilnim odlogom. Ob tisti priliki je Cataldi izjavil, da je upravnik posestva «Ca’ delle Vallate« pri Bračanu, Cappelletti pa naj bi bil podjetnik, ki bi na posestvu opravil nekatera dela, za katera je bilo potrebno omenjeno železo. Da bi bila zadeva še bolj verjetna, so predložili poverilnico (ponarejeno) na tiskovini omenjenega posestva, ki jo je podpisala Ana Kavčič, ki je takrat živela s Chendijem.
___________________Chendi je nato najel nek težak
MARTINOVANJE
ms	V
v Steverjanu
Kupili so železo na kredit in ga hoteli prodati za gotovino
V Trstu pa so odkrili sleparijo in prijavili improvizirane podjetnike sodišču
Zaradi sleparije se je moralo , tovornik s katerim so odpeljali , gliana pri Pierisu. Potolkel se je včeral zagovarjati pred okrajnim železo, toda ne v Bračan, ampak j po raznih delih telesa in zadobil
“	®	.	..	....	^ « I m_i.:	! fiirli JaIz Tovoril forra fnHi ni iroHol
v Trst, kjer so ga ponudili pod- I tudi šok, zaradi tega tudi ni vedel
v Štandrežu
Da bi obdržali živo staro tradicijo bodo tudi letos priredili domači prosvetarji iz štandreža tradicionalno martinovanje. Prireditev bo v prostorih prosvetnega društva «0. Župančič* v Štandrežu v soboto 14. t. m. z začetkom ob 20.30 uri.
Za to priliko bodo pripravili kratek kulturni program, pri katerem bosta nastopila otroški pevski zbor in moški zbor iz Standreža pod vodstvom Franca Lupina. Za veselo razpoloženje pa bo poskrbel godalni ansambel Nomadi.
Udeležencem bodo po stvari navadi postregli s klobasami, domačim kruhom in pa seveda z novim vinom.
V sredo zvečer Je bilo v prosvetni dvorani na Valerišču v Steverjanu Martinovanje, ki ga je priredilo prosvetno društvo Briški grič. Za to priliko se je v dvorani zbralo veliko število vaščanov, predvsem mladine. Domači kvartet »Štirih Ivanov«, ki igrajo harmoniko, kitaro, trobento in boben, kakor tudi Steverjanski trio so ves večer udeležence prijetno zabavali. Obiskali so jih tudi mladeniči in mladenke iz štandreža. Na voljo je bilo dovolj pijače. Zabava, ki se je začela ob 20.30, se je zaključila okoli polnoči. Na takšen način so tudi Steverjanci proslavili sv. Martina — patrona vina.
jetju Morselli po 600 lir za kg Morselliju se je kupčija zdela sumljiva zaradi nizke cene in ker je spoznal izvor železa je telefoniral železarni Montesanto v Gorico ter tako pomagal razkriti sleparijo.
Pri včerajšnji razpravi je dr. prok. Turel, ki je zagovarjal tri odsotne obtožence podčrtal, da je imel glavno vlogo pri vsej zadevi Chendi, ki je vse organiziral. Tudi zagovornik Tržačanov odv. Verri iz Trsta je soglašal, da je Chendi glavni krivec in so drugi le bolj slučajno zašli v zadevo.
Sodnik dr. Bassi je upošteval argumente obrambe ter je obsodil Chendija na 10 mesecev in 10 dni zapora in plačilo 90 tisoč lir globe. Oprostil je Lorenzinija in Chinel-lata ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Kavčičeva, Cataldi in Cappelletti pa so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
povedati, kako se je ponesrečil.
Oprostilna razsodba zaradi prepira
Včeraj pod noč se je zaključila druga sodna razprava proti uradniku pri mestni hranilnici Vitu Tren-tadue iz Ul. Goldoni v Gorici, ki ga je tožila njegova soseda Ber-nardis vd. Buzzi, zaradi zmerjanja in žalitev. Kakor prva razprava, ki je bila prejšnji teden, je bila tudi druga precej dolga, ker sta se na njej krepko spoprijela zastopnik tožiteljice odv. Pascoli in branilec odv. Pedroni. Sodnik Je zaslišal še druge priče ter obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Kratke iz bolnišnice
Ob 16.20 se je s cirkularko urezal v levo roko kmetovalec 26-letni Roman Bensa z Oslavja 9. Ponesrečil se je pri žaganju drv; v bolnici so mu nudili prvo pomoč ter ga poslali domov na zdravljenje za osem dni.
Avtomobolistka 60-letna Maria Plasig iz Ronk je včeraj opoldne na pokrajinski cesti med Faro in Gradiško podrla motociklista zidarja 54-letnega Lina Blasottija iz Be-
Nezgoda moža iz Sovodenj
Sinoči nekaj po 19. uri se je vračal 63-letni Avgust Devetak doma iz Sovodenj, Ul. 24. maja 33 iz štandreža proti Sovodnjam. Ko je prišel blizu tekstilne tovarne pa ga je s svojim vozilom podrl neki motociklist. Z zasebnim avtom so Devetaka odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ugotovili rano na tilniku in druge manjše poškodbe. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
Družina iz Ronaca sc zastrupila z gobami
Družina Bruna Preturica iz Ronaca v Beneški Sloveniji se je predsinočnjim vsedla za mizo k večerji. Mož, njegova žena in dve hčerki so s zlastjo pospravili gobe, ki so jih nabrali tekom dneva. Preko noči pa so začutili vsi štirje močne bolečine v želodcu in takoj so jih morali odpeljati v čedadsko bolnišnico.
Tam so takoj spoznali, da gre za zastrupljenje z gobami, med katerimi je bila kakšna neužitna. Vsem so izprali želodce in Jim je kmalu odleglo. Okrevali bodo v 7 dneh.
še večjo smolo z gobami pa je imel Luigi Filiputti iz Sanguarza pri Čedadu, ki je med nabiranjem padel in si zlomil nogo. V čedadski bolnišnici so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju.
ŠAHOVSKA OUMPIADA V TEI AV1VU
Presenetljiv poraz jugoslovanskih šahistov
Sovjetska zveza sama v vodstvu v začasni lestvici
TEL AVIV, 12. — V II. kolu šahovske olimpiade so jugoslovanski šahisti nepričakovano doživeli poraz z Madžarsko in tako padi precej nizko v začasni lestvici. Izidi so naslednji:
Jugoslavija
Jutrišnji košarkarski tekmi v Gorici
Simmenthal-UGG in UGG-Tolmin
Goriška košarkarska ekipa, ki se je pred kratkim v lepi tekmi srečala z močno jugoslovansko ekipo iz Zadra, se bo jutri, v soboto ob 21.15 uri srečala v veliki dvorani UGG v Gorici z atleti Simmentha-la iz Milana. Tekma obeta biti vseskozi zanimiva in se bodo domačini morali pošteno potruditi, če bodo hoteli biti kos renomiranim gostom.
V predtekmi pa se bo srečala druga ekipa UGG s košarkarji Partizana iz Tolmina. Tudi ta tekma bo zanimiva, saj je Partizan močna ekipa mladih športnikov, ki so pred nekaj dnevi premagali tudi košarkarje Itale iz Gradiške na njihovem lastnem igrišču z rezultatom 59 proti 50, potem ko so domačini zlasti v prvem polčasu bili precej časa v vodstvu.
Madžarska Portisch - Gligorič Bilek - Ivkov Lengyel . Matanovič Farintosch - Parma ČSSR • Argentina Izrael ■ Poljska Kanada . Sovjetska zveza Holandija - Španija Zah. Nemčija . Bolgarija 2:1 G' Po II. kolu je stanje v razpredelnici naslednje:
Sovjetska zveza 6 Poljska, Romunija, ZDA 4,5 Zahodna Nemčija, Bolgarija 4 W Jugoslavija 4 točke itd.
1,5:2,5 remi remi 1:0 remi
1:2 (D
1,5:2,5 1:3 3:1
NOGOMET
Razstava Demetrija Ceja
Razstava del goriškega slikarja Demetrija Ceja je v klubu «Simon Gregorčič« v Gprici na Korzu Verdi 13 odprta tudi danes, v petek,
od 17. do 19.30 ure. Razstava bo odprta tudi jutri zvečer ob priliki koncerta Glasbene matice.
ZAGREB, 12. — Danes so odigrali v Zagrebu zaostalo prvenstveno tekmo 9. kola I. zvezne lige med Dinamom in Hajdukom. Zmagal je Dinamo z 1:0 (1:0) in s tem s 13 točkami zavzel prvo mesto v prvenstveni lestvici.
• * *
RIM, 12. — Zvezno predsedstvo italijanske nogometne zveze je dovolilo vodstvu Bologne, da se v kazenskem postpku, ki je v zvezi z afero z dopingom pri bolonjskem sodišču, prijavi kot zasebna stranka. Kot je znano vodi sodišče v Bologni preiskavo o potvorbi seči bolonjskih igralcev, ki so jih po tekmi s Torinom 2. februarja letos obtožili uživanja bodrilnih sredstev. Tudi CONI se bo prijavil kot zasebna stranka.
V TEKU NA 1.000 M
Nov svetovni rekord Novozelandca
Petra Snella: 2’16’S
AUCKLAND, 12. — Svetovni rekorder v teku na 1 miljo Novozelandec Peter Sneli je danes izboljšal za 1 desetinko sekunde svetovni rekord na 1.000 m. Progo j® SneU pretekel v 2’16”6. Prejšnji rekord je pripadal s časom 2’16 od 1960. leta Nemcu Siegfriedu Valentinu.
Sneli, ki je na tokijski olimP‘a' di osvojil zlati kolajni za tek n* 800 in 1.500 m, brani sedaj sveto -ne rekorde v tekih na 800 ro, 880 jardov, 1.000 m in 1 miljo.
V današnjem teku je Sneli P“_ stil za sebo.i za kakih 15 m roj ka Johna Daviesa, ki je Prišel P” cilj pred Cehom Odlozilom. Odio zii in Davies sta na tokijski olim pladi zasedla drugo oziroma treij mesto v teku na 1.500 m.
BOKS
PAISLEY (škotska), 12. Škotski boksar Chic Caldenvood je pon°'_ no osvojil naslov britanskega P vaka srednjetežke kategorije. dervvood je v dvoboju aa nasio premagal v 7. rundi s tehničnim k. o. Boba Nicholsona.
Na istem boksarskem mittns, je Nigerijec Rafiu King premaga: po treh k. d. v prvi rundi Škot skega tekmeca peresne kategorij Bobbyja Fischerja s tehničnim *-u-Dvoboj Je trajal točno 1’55”.
STINA; Bristot Treviso - Mobi*j Bologna; Fiat Tortno . Pallac. N®-
MILAN, 12. — Med nocojšnjim boksarskim mitingom je Salvatore Burruni premagal Pereza Berdin-česa iz Madrida po točkah, De Piccoli pa Je v težki kategoriji premagal Wallitscheja iz New Yorka s k. o. v prvi rundi.
BOKS
MOŠKA A LIGA
1.	kolo
15. nov.: SAFOG Gorica - Robur Ravenna; La Torre Reggio E. . Re-coaro Vicenza; Victoria Pesaro -Lavoratore Udine; SG TRIESTI-NA . Novatecno Sangiorgiese; Udi-nese Lignano - Libertas Pesaro.
2.	kolo
22. nov.: Libertas Pesaro . SG TRIESTINA; Robur Ravenna . U-dlnese Lignano; Recoaro Vicenza-SAFOG Gorica; Lavoratore Udine -La Torre Reggio E.; Novatecno Sangiorgiese . Victoria Pesaro.
3.	kolo
29. nov.: Libertas Pesaro . Robur Ravenna; Udinese Lignano - Recoaro Vicenza; SAFOG Gorica . Lavoratore Udine; La Torre Reggio E. . Novatecno Sangiorgiese; SG TRIESTINA ■ Victoria Pesaro.
4.	kolo
6. dec.:	Robur Ravenna - SG
TRIESTINA; Recoaro Vicenza - Lihe rtas Pesaro; Lavoratore Udine • Udinese Lignano; Novatecno Sangiorgiese - SAFOG Gorica; Victoria Pesaro . La Torre Reggio E.
5.	kolo
13. dec.: Robur Ravenna • Recoa. ro Vicenza; Udinese Lignano - Novatecno Sangiorgiese; SAFOG Gorica . Victoria Pesaro; SG TRIESTINA - La Torre Reggio E., Libertas Pesaro . Lavoratore Udine
6.	kolo
20. dec.: Recoaro Vicenza • SG
V NEDELJO 15. T. M. PRVI ZAVRTLJAJl
Spored košarkarskih tekem moške in ženske A lige
TRIESTINA; Lavoratore Udine -Robur Ravenna; Novatecno Sang. Libertas Pesaro; Victoria Pesaro Udinese Lignano; La Torre Reggio E., . SAFOG Gorica.
7.	kolo
3. jan. 1965: Recoaro Vicenza Lavoratore Udine; Robur Ravenna-Novatecno Sang.; Libertas Pesaro Victoria Pesaro; Udinese Lignano La Torre Reggio E.; SG TRIESTINA - SAFOG Gorica.
8.	kolo
10. jan.: Lavoratore Udine . SG TRIESTINA; Novatecno Sang. -Recoaro Vicenza; Victoria Pesaro-Robur Ravenna; La Torre Reggio E. . Libertas Pesaro; SAFOG Gorica . Udinese Lignano.
9.	kolo
17. jan.: Lavoratore Udine - Novatecno Sang.; Recoaro Vicenza Victoria Pesaro; Robur Ravenna La Torre Reggio E.; Libertas Pesaro - SAFOG Gorica; SG TRIESTI-
NA . Udinese Lignano.
ŽENSKA A LIGA
1.	kolo
15. nov.: Pallac. Napol! - Mobili Bologna; Portorico Vicenza . Stan-da Milano; Pejo Brescia . Bristot Treviso; Omsa Faenza - Fiat Torino; SG TRIESTINA . UC Venezia.
2.	koto
22. nov.:	Mobili Bologna . SG
TRIESTINA; Standa Milano - Pallac. Napoli; Bristot Treviso - Portorico Vicenza; Fiat Torino Pejo Brescia; UC Venezia ■ Omsa Faenza.
3.	kolo
29. nov.; Mobili Bologna - Standa Milano; Pallac. Napoli - Bristot Treviso; Portorico Vicenza - Fiat Torino; Pejo Brescia UC Venezia; SG TRIESTINA . Omsa Faenza
4.	kolo
6 dec.; Standa Milano - SG TRIE. | poli.
poli; UC Venezia - Portorico v‘‘ cenza; Omsa Faenza . Pejo Br ” scia.
5.	kolo	t
13. dec.: Standa Milano - Bristo
Treviso; Mobili Bologna - Fiat T ' rino; Palic. Napoli . UC Venezia-Portorico Vicenza • Omsa Faenza-SG TRIESTINA . Pejo Brescia.
6.	kolo	cr5
20. dec.:	Bristot Treviso -
TRIESTINA; Fiat Torino Standa Milano; UC Venezia - Mobili »o-logna; Omsa Faenza - Pallac. N poli; Pejo Brescia . Portorico * cenza.
7.	kolo	,
3. jan. 1965: Bristot Treviso -
Torino; Standa Milano - UC Ven ■ zla; Mobili Bologna . Omsa Faen; za; Pallac. Napoli - Pejo Brescia-SG	TRIESTINA • Portorico »*'
cenza.
8.	kolo	_
10. jan.: Fiat Torino . SG TRIESTINA; UC Venezia . Bristot Tre viso; Omsa Faenza Standa 5® no; Pejo Brescia • Mobili Bologna-Portorico Vicenza . Pallac. Nap°
#. kolo
17. jan.: Fiat Torino . UC Ven zla; Bristot Treviso • Omsa Rae za; Standa Milano - Pejo Brescia-Mobili Bologna . Portorico Vice za; SG TRIESTINA - Pallac.
MAČK REYN0LDS
FREDRIC BR0WN
TEMNA MEDIGRA
Kar razvnel se je, ko sta mu povedala o časovnih kapsulah, ki so bile že marsikje zakopane. Vedel je, da jih niso nikoli izkopali in je ljudem prihodnosti nameraval v svojem poročilu to omeniti, da bi jih mogli poiskati.
Prebili so večere v neskončnih pogovoril, John je pripovedoval o svoji dobi in o vsem, kar je vedel o dolgih vmesnih stoletjih, O dolgi borbi vzpon® in človekovih zmagah na področjih znanosti, medicine in človeških odnosov. O-nadva pa sta mu pripovedovala o njuni, mu opisovala ureditev, način življenja, ki se mu je zdel tako edinstven.
Louju nenadna poroka sprva ni bila posebno všeč, toda sčasoma se je pričel za Johna ogrevati. Dokler...
no« ti ni povedal, kaj Je?»
»Tako je.»
«Slišela ga je tudi tvoja sestra? Te bo podprla?«
((Mislim... mislim, da bo. Sedaj je vsa iz sebe, kot sem rekel, čisto histerična je. Toda dobro ga je slišala, šerif. Moral je imeti močan vpliv nanjo, drugače je ne bi tako prizadelo.«
»Nočem reči, da ti ne verjamem na besedo, fant, ko gre za tako stvar, toda bolje bi bi-lo, če bi tudi ona slišala. Kako pa je prišlo do tega?«
«Nanesdo Je, da sem mu zastavil nekaj vprašanj o stvareh v njegovem času in čez čas sem ga vprašal, kako shajajo z rasnimi problemi ln bil je presenečen ta rekel, da se iz zgodovine, ki jo Je študiral, nekaj spominja o rasah, toda da v njegovem času ras sploh ni.
vem času — sem od te ali cine vojne, pozabil sem njeno ime — vse rase že zlile v eno. Da so bel« in rumen« drug drugega skoraj pobili in da je Afrika za nekaj časa prevzela nadvlado na svetu, potem pa so se pričele vse rase zlivati v eno zaradi koloniza«je in medsebojnih porok in da Je bil v njegovem času ta proces že končan. Jaz sem le strmel vanj in ga vprašal: -Menda ne misliš reči, da imaš v sebi zamorsko kri?' in on je rekel, kakor da to sploh ni važno: 'Seveda, najmanj eno četrtino.'«
«No, fant, storil si, kar si moral storiti,« mu je šerif resno dejal, «o tem ni dvorna «
»Pred očmi se mi je preprosto zameglilo. Poročil je mojo sestro, spal je z njo. Bil sem tako zmešan in nor, da se sploh ne spomnim, kako sem prišel do puške.«
«No, nikar sl ne delaj skrbi, fant. Prav si storil.#
«Toda zaradi tega se pasje počutim. On ni sploh ničesar razumel.#
«Ja, to je pa stvar človeko-
Serif j« rekel: »In vse do si- 1 Rekel Je, da so se v njego- j vega osebnega mnenja, fant
Morda si se dal le malo preveč naplahtati. Potovanje iz prihodnosti — ha! Tile čr-nuhi si bodo Izmislili najbolj umazane trike, da bi se Izdajali za belce. Le kak dokaz je tista sled v zemlji? Neumnost
fant. Iz prihodnosti ti nihče ne prihaja niti tja ne odhaja. Kar lepo bova zadevo potlačila, da o njej živ krst ne bo slišal. Vse bo tako, kakor da se nikoli ni nič zgodilo.«
(KONEC)
EDMOND HAMILT
MU9
UDI):
MU
1.
V razdobju med svetovnima vojnama je začela cveteti tako imenovana «science fiotion literature«, znanstvenodomišljijska književnost po naše. Med zadnjo vojno ln po njej Je do-
živela silen razmah. Knjige fantastične vsebine so preplavile Ameriko in v zadnjem desetletju osvojile tudi Evropo. Se več: mnoge skrivajo v sebi toliko kvalitet, da se zanje In za njihove avtorje začenja zanimati tudi zgodovina knji-
ževnosti. Prenekateri misleci skrivajo na njihovih e ksotičnih straneh napredne, tehtne misli: boj med planeti služi za razglabljanje • o kočljivem rasnem problemu itd
Priznani mojstri sodobne znanstvenodomišljijske literature so; znanstvenik Isa-ac Asimov (Jaz, robot, Golo sonce, Jeklene kletke), J. T.M. Intosh (Nori svet, Razdvojena svetova), A.E van Vogt (Duševna kletka, Vihar), R. Hedmlein (Vesolje, Gospodarji lutk), James Blish (Vrni se domov, Zemljan) ln drugi.
Merrill Je bil tisti večer o bupan, čeprav ne zaradi sebe. Potrtost se ga Je lotevala zaradi starčka v sosednji sobi u-mazanega afriškega hotela, drobnega, sivega starčka z naočniki, ki Je bil eden štirih najpomembnejših ljudi v povojni Afriki.
Carlos Guinard se Je bil vrnil iz pregnanstva, da bi popeljal svoje težko prizadeto ljudstvo iz zmešnjave ln bede, kajti bil Je edini držav-
nik. ki bi to mogel storiti t konl tega ne dovoljujejo, t®-Toda tisti večer Je Guinarda Ida...« Tedaj« Je opazil Merri*-
poraz tako potrl, da je priznal svojo nemoč s silami, ki so gnale njegovo ljudstvo v pre pad.
«Vse preveč Je nestrpnosti, vse preveč starih obračunov, vse preveč častihlepnežev,« Je dejal naveličano Merrillu, ko se Je vrnil z zadnjega posvetovanja tistega dne. »Bojim se, da je vse zaman »
Merrill je bil le nepomemben poročnik, ki ga Je vojaška obveščevalna služba Združenih držav določila Guinar-du za telesno stražo, a v zadnjih tednih sta s starim državnikom postala prijatelja
«Utrujeni ste, vaša ekscelenca,« mu je skušal nerodno vlivati poguma. «Stvari zjutraj ne bodo več tako črne.«
»Bojim se, da bo noč nad tem delom Afrike dolga, dolga,# je zamrmral Guinard Zlezel Je v dve gubi ta njegove navadno prijazno mežikajoče o« so gledale topo in zbegano.
Zašepetal Je: «Morda bi mi oni lahko pomagali. Naši za
lov začudeni pogled in Je « molknil. «Lahko noč, poro« nlk.»
Merrill Je bil poslej v skrbeh m nemiren. Slavnega staj rega državnika Je imel ln ga spoštoval ter sta ga njegov poraz m obup potrla. Zavedal se je, kakšne herkulsk« naloge se je utrujeni starček loteval
Stopil je k odprtemu okm* 1 2 3 4 5 6 Preko temnega, bombardiranega mesta Je zavijal hladen ve_ ter. Na severni strani se J* soju zvezd bleščala reka Cfr prav Je bilo vojne že kone« se Je v deželo vrnilo le m®' luči. Morda se luči ne hi koli več prižgale, če bi nardu spodletelo?
Kaj ie imel starec v m«!1*' ko Je šepetal o «onih», ki n J bi mu pomagali? Nekaj, kft* Je bilo proti »zakonom«'/ M® pripravlja Guinard tajno Pf svetovanje? Se mar nam? va zmuzniti nanj brez ga ameriškega telesnega str**’ nika?	,
(Se nadaliu‘
■ lui. nMiat v«, pou-r m vt/iMTiPfv-Hi h II TELEFON 93-808 ln 94-838 • Poštni oredal 559 — IMUIKUŽNII A- GOIIICA: Ulica Silvio Pellioo k * XI- Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna KIH) lir — Vnaprej-
srsES slzsstTsrsssi»rjrr.	»s:	»-*««««)««. - *** ^ ^ j****, t« «*.*■« n«™ -
Stari trg 3/1, telefon 22-207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljan. 600 14 603 H« - OUI.AHH One oglasov: Za vsak mm v širini enega f******** v RENK«'ttata zLotalšrto "trtSlkega ulka Trrt	^	_
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societa Pubbllcita Itallanaa. — Odgovorni urednik. STANISLAV RENKO — Izdaja ln tlaka založništvo tržaškega tlaka, irst_