246. številka.
Ljubljana, v četrtek 26. oktobra.
XV. leto, 1882.
Izhaja vsak dan cve<er, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedcu mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tidka, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifii „GledaliSka stolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
Poročilo
o zadnji seji odbora „Matice Slovenske'1 dne 21. oktobra 1882.
Navzočni so razen predsednika župana Gras-s e 11 i j a odborniki gg. dr. Jarec, Klun, Kržič, Leveč, Mam, Praprotnik, Robič, Senekovič, Šuklje, Tomšič, Vilhar, Vodušek, "VViesthaler, dr. Zupanec, Zupančič.
Predsednik naznanja, da sta od naučnega mi-nisterstva potrjeni društveni knjigi Lavtarjeva Geometrija in Erjavčeva Somatologija; da je društvo „Narodni Dom" pri volji svoja pravila izpremeniti tako, da bode v njegovem odboru sedel tudi zastopnik „Matice Slovenske", in da je o priliki posve-čevanja djakovske stolne cerkve čestital vtodiki dru. J. Strossmajerju, kar se odobruje v pomujo vzprejme.
Tajnik Orešec naznanja, da so gg. Fr. Dov-nik pri sv. Benediktu v Slov. Goricah, Lovro Zor, zdravnik v Sluinu in železuiski uradnik Gomilščak v Vidmu iz letnikov postali ustanovniki.
Odbor ukrene, da naj Be jim pošljejo vse društvene knjige, kolikor jih je še na razpolaganje.
Prof. 11 au j it r naii v Gradci se zahvaljuje za knjige, katere je Matica podarila šolski knjižnici pri sv. Križi.
Profesorji dr. Pajek, Žolgar in Marušič zahvaljujejo se za knjige, darovane mariborskim, celjskim in goriškim dijakom.
Prof. Čebul ar v Gorici vpraša, ali bi mu Matica ne hotela posoditi nekoliko klišejev za II. del njegove fizike.
Odbornik VoduŠek predlagi, da naj Matica odslej drage svoje klišeje samo proti odškodnini daje na posodo, osobito ker bi jih utegnila sama še rabiti za posamezne razprave v letopisu.
Odbor ukrene prof. Čebularju posoditi klišeje, ako Matici plača □cm. po 2 kr.
Tajnik naznanja na dalje, da so poverjen i-štvo vzprejeli naslednji gospodje na Koroškem:
Bergmann Valentin, dekan v Pliberku za svojo de-kanijo, Jakob KnafliČ, župnik v Ločah za Loč« in okolico, p. F. S. Pire v St. Pavlu za dekanijo St. An draž, Mat. Ambrož, dek. svetovalec in župnik v Sivčah za dekanijo Spodnji Kož, Andrej Wieser, župnik v Grabenstajnu za dekanijo Tinjsko, Lambert Ferčnik, dekan v Žabnici za svojo dekanijo, M. Šer* vicelj, kons. svetovalec in župnik v Škocijanu za Škocijan in okolico; — na Štajerskem: Fr. Ra-tej c. kr. notar za Slovensko Bistrico, Lovro Bernik. župnik za Križno Gorico; — v Istri: Rujmund Jelusič, kaplan za Buzet in okolico, prof. Davorin Ne« manie za Pazin; — na Kranjskem: Janez Oblak, župnik v Borovnici za svojo faro ; Anton Kupljen, c. kr. notar za Črnomelj. —
Odbornik Robič konstatuje, da lani 16 po verjenikov niti mej  matičarje nij   bilo upisanih in mej njimi nahajajo se nekateri jako odlični domoljubi.
Odbor ukrene, da poverjeniki morejo biti samo družabniki Matičini.
G. Bergmann Valentin, dr kan v Pliberku daruje Matici 20 gld.
Odbor ukrene za ta velikodušni dar g. dekanu izreči pismeno zahvalo.
Od 5. julija do 21. oktobra pristopilo je Matici 27 novih družabnikov.
V občnem zboru izvoljeni pregledovulci društvenih računov : gg. Iv. Hribar, Drag. Žagar in dr. Iv. Svetina poročajo pismeno, da so blagajniške knjige in društvene račune našli v redu ; vender g. Drag. Žagar predlaga: 1. naj se napravi natančen inventar vseh založenih knjig ter naj se občnemu zboru vselej polaga natančen račun o prodanih in o darovanih knjiguh posebej ; 2. ker so se dohodki Matičini s prodajo obveznic in z nakupom dveh hiš nekoliko zmanjšali, naj odbor dohodke od teh dveh hiš poviša, kolikor so se zaradi prodanih obveznic zmanjšali; 3. naj se ustanovnina kot nedotakljiva glavnica v računu vselej posebej izkaže, da se bode vedelo, koliko je vsako leto narastla; 4. naj se obli-
gacije v račun devljejo po kurzni vrednosti tistega dne, ko se račun sklepa.
G. Hribar predlaga v svojem poročilu: 1. naj se v račun vselej postavi natančna vrednost društvenih knjig, a ne samo aproksimativna; 2. naj se zaradi točnega pregleda in z ozirom na vsestranske izkušnje pri društveni blagajnici uvede knjiga Saldo-Conto in Prima Nota.
Predlogi gg. Žagarja in Hribarja izročd se gospodarskemu odseku v resen pievdarek.
Nato poroča načelnik književnega odseka prof. Marn o društvu poslanih rokopisih in knjiguh za leto 1882.
Turgenjevi „Lovčevi zapiski" v Hemčevem prevodu se uže tiskajo.
Balanova cerkvena zgodovina vrne se gospodu prelagatelju, ker so se presojevalci rokopisa prof. Šuklje, Ivan Lavrenčič in prof. Rutar izrekli /opor to, da bi se tiskala, prof. Rutar z opazko, da imamo to knjigo uže v hrvatskem prevodu, v katerem jo vsak omikan Slovenec lehko čita.
Natisk Macunove „Književne zgodovine štajerskih Slovencev" se odloži, ker se odbor z g. pisateljem o nekaterih stvareh ne more pogoditi.
Vrne se tudi prevod ligo Foscolovih „1 se-polcri" g. prelagatelju.
Ravno tako Matica ne more izdati „Politične zgodovine štajerskih Slovencev" ker so g. M. Sle-kovec, prof. Končnik in prof. Rutar, ki so rokopis pregledali te misli, da razprave v tej obliki nikakor nij tiskati.
Prof. Janko Pajk je svoja rokopisa o Preširnu sam nazaj zahteval.
Prof. dr. Jož. Pajek piše, da svojega rokopisa o šegah štajerskih Slovencev še nij mogel dovršiti. Prosi, da bi se mu v porabo poslala Vrazova zapuščina. Odbor temu privoli.
Odboru poslana vesela igra „Stari Slovani" izroči se dramatičnemu društvu.
Spis  „ZvukoHlovjeu vrne se g. pisatelju. O
LISTEK.
Drag medved.
(Povest. Ruski spisal M. Rudakov, poslovenil Kmetov. (Dalje.)
Pribežavši do gozda je pes nekoliko trenutkov begal sem ter tja po grmovji nam na vidu, kakor bi nam hotel pokazati pot; no potem izgubil se je v goščavo in mi, ne videči več svojega sprevodnika in dospevši do gozda, sklenili smo iti naravnost skozi goščo do prve gozdne poti, nadejajo se na poti zagledati njegove ali Vasilijeve slede. Sled Vasilija bilo je jako lehko spoznati: on hodil je na lov, kakor sem uže omenil, vedno bos, a ne posušeni pesek gozdnih potov, kakor znano, dolgo za-more ohraniti sled.
No, nade naše nijso se uresničile. Na poti, do katere smo se prodirali skozi brinjevo grmovje cele pol ure, nij smo našli nikakih sledov, če tudi smo se razšli daleč po njej na razne strani, in če bi ne bil
pihal veter, donašajoč do nas iz globine gozda lajanje psa,  ne znali bi se obrniti na nobeno stran.
Sedaj, hvala vetru, udarili smo jo proti strani od koder smo prvikrat začuli lajanje, ne bivši še uverjeui je li lajal Lapka ah kak drug pes.
Zopet morali smo skozi goščo in brinjevo grmovje, no Bedaj uže več nijsmo šli hitro; štiri vrste hoje po pašnikih in grmovji do poti zmanjšale so naše moči, razen tega pa morali smo neprestano na uho vleči sedaj pa sedaj doletevši do nas laj.
Kmalu prišli smo zopet na pot.
Na tej poti zagledali smo slede, pripadajoče človeku, šedšemu bosemu, psu in medvedu. Medvedovi sledi nijso bili mali — sedem verškov*) v stopinji!
Bojazen moja za Vasilija jela se je uresničevati: on srečal se je z medvedom.
Jeli smo iti po sledih, uverjeni uže, da več ne gremo zastonj, a vzdihi in ihtenje žene Vasilijeve spodbujali so nas k hitrejšej hoji,  spominaje nam,
*) Verâek je  Iti  del  aršina,   ruskega  vatla. Ar-šin = 0*7112 metra.
da vsak trenutek zamude mora stati človeško življenje. K temu slišalo se je tudi lajanje uže glasno. Pes lajal je kaki dve vrsti od nas in kakor se nam je kazalo, ne vedno na jednem kraji, ampak sedaj dalje, sedaj bližje k nam.
Toda malo časa šli smo po poti po sledih: oni zavili so po stezi in potem  popolnoma izginili.
Šli smo po stezi.
Steza vila se je v siksaku in lajanje Culo se je sedaj na desni, sedaj na levi od nas — dokaz, da smo šli premo k cilju. Kmalu je to potrdil moj Hetman.
Z začetka, ko smo našli slede, Hetman skoro nikake pozornosti nij obračal nanje in, ko smo šli za njimi po stezi, je on še vedno letal ne daleč od mene in iskal divjačine, ter jo parkrat tudi zasledil; no potem jel se je vznemirjati: šel je pred menoj kakih dvajset korakov, ne mahaje z repom, se pogosto ustavljal in poslušal zlooni laj psa, a dlaka na hrbtu njegovem jela se je očividno šfietiniti . . .
— „Naprej, naprej, Hetman!" bodril sem ga jaz — Hetman ubogal me je nerad . . .
Matici poslani r Logiki" je odbor te misli, da zdaj nij še čas dajati take knjige na svetlo.
Za raročeno „Italijansko slovnico", katero naj o priliki Matica založi, da odbor gosp. pisatelju 150 gld. nagrade na račun.
Na vprašanje književnega odseka, sta li Matici došla uže dolgo obetana jej rokopisa Majcingerjevi „Čehi" in Glovvackega »Slovenska Hora", pravi tajnik, da ju še nij prejel. Odbor ukrene, naj tajnik povpraša oba gg. pisatelja, doklej jih menita dovršiti.
Odbornik Leveč poroča o rokopisih, namenjenih letopisu Matice Slovenske. Pravi, da mu je došlo mnogo dobrih rokopisov, tako da se letopis lehko takoj prične tiskati. Potem našteje vse razprave, katere pridejo v letopis. O Miklošičevem ži-votopisu se ukrene pridejati mu podobo.
Na prošnjo g. B. Raiča dovoli se odboru za Miklošičevo slavnost v Ljutomeru, da sme na svoje stroške napraviti nekoliko sto posebnih odtiskov Miklošičevega životopisa.
Za ,,Spomenik" otilasili so se doslej pisatelji Fr. Šuklje, dr. Kos, Leveč in Rutar.
Prof. Mam želi, da bi Matica izdala vabilo do vseh pisateljev slovenskih, da se udeleže pri „Spomeniku*, odbor temu pritrdi.
Potem gospodarski odsek poroča še o več gospodarskih stvareh.
Seja je trajala poltretjo uro.
Politični razgled.
& o t ra bij ¿- dežele.
V Ljubljani 2 G oktobra.
Minister Z i e m i a 1 k o v \vs k i, ud clržav-ii«'«.-a Mo<littc»ii, odložil je, ker mu njegovi posli ne dopuščajo udeleževati se obravnav, to svoje dostojanstvo ter se bo morala v prihodnjem zasedanji državnega zbora zopet nasvetovati trojica kandidatov za novega sodnika.
V včerajšnej Beji kluba večine iivvamKc^a sabora vršila se je zelo burna razprava, v katerej je ban večkrat poprijel besedo ter direktno stavil vprašanje o zaupanji nasproti nasvetu odsekovemu, ki meri na to, da bi se nuj odgovor banov na tretjo saborsko resolucijo glede ustanovljenja gozdarske direkcije v Zagrebu ne vzel na znanje. Vzpri-jel se je naposled sledeči protinasvet: „Obžalovaje, da se je z jednostranskim i/ločenjem upraviteljstva državnih gozdov iz področja ogrskega finančnega rni-nisterstva, oziroma hrvatske deželne fiuančne direkcije prekršil §. 22. pogodbe ter zavarovaje sc proti vsakoršnim nasledkom prelomljenega osnovnega zakona jemlje sabor trojedine kraljevine Hrvatske, uva-ževaje, da je ogrsko ministerstvo valed dopisa ba-novega z 20. septembra samo priznalo, da se je tu kršil zakon, na zanje odgovor banov v rečenem dopisu, meneč da se bo to kršenje zakona poravnalo potom re^nikolurne deputacije". — V včerajšnej seji razpravljala se je prenaredba §. 41. opravilnika. Fran F o 1 n e g o v i é je interpeloval zaradi odprave zagrebškega izobraževališča za učiteljice in Karol Pisa cié zaradi razdelitve darov s točo poškodovanim Za-gorcem.
\ nanje <lržare.
Tisti večer po napadu na Mrliškega kralja je bil ves Beligrad sijajno razsvitljen. Kraljevskega diner-ja udeležili so se vsi člani kabineta. Od Nj Veličanstva cesarja avstrijskega in drugih kronanih glav došla so telegrafična vošila; neizmerno mnogo došlo jih je iz dežele. Mestni zastop priredil je slovesen Te deum v stolni cerkvi. Mnogobrojne deputacije iz dežele naznanile so svoj prihod. Napa dovalka Helena Markovič, rojena na Spodnjem Ogrskem, stanovala je pri svojej tašči v Zajčaru in je le redkokrat prihajala v Beligrad. Tu se je nastanila v privatnej hiši in po atentatu dobili so v njenem stanovanji listič, na kateri je bila napisala: „Jaz moram ustreliti onega, ki je podpisal smrtno sodbo mojemu junaku Jevremu. Jaz hočem na ve-šalah umreti, pozor, ne zgreši !u — Urednika soci-jalistične „Borbe" in udovo polkovnika Knitjanina, s katerima je Markovič občevala, so zaprli.
Vresničena zveza vseh balltansltili državic imenuje „Novoje Vremja" najboljše sredstvo, da se zabrani vojna mej Rusijo in Avstrijo. Jugoslovani bi se z njo umaknili uplivu avstrijskemu pa tudi nadzorovanju Rusije. Celo najgorečnejši sla-votili so prepričani, da bi okrepčanje balkanskih držav rodilo prijaznejše odnošaje mej Avstrijo in Rusijo. Rusija nikakor ne misli porušiti Jugoslovane. Tudi „Ruski Kurjer" se peča b tem vprašanjem in sicer jako objektivno, Napotili na to so ga čl.inki, ki poudarjajo napetost mej Avstrijo in Rusijo. On pravi, da se je ta stvar uže tolikokrat in tako prem-levala, da je postala misel o neizogibnem boji Avstrije z Rusijo uže političen aksiom. On pravi, da ne vidi nobenega uzroka k temu in da je skoro vse slabe vspehe Rusije, katerih se dolži Avstrija, zakrivila le ruska politika sama. Za primero navede bosensko-hercegovsko okupacijo. V to pravi, da je Rusija sama dovolila, da si zagotovi avstrijsko ne-otralnost v rusko-turškej vojni. Konečno svetuje, naj Rusi natanko premislijo, kar jim tu pa tam kak dozdeven prijatelj pošepeče na uho.
O K^iiilu: A rab i se razgovarja vsaki dan s svojima zagovornikoma ter jima daje napotke glede listin in prič. Glavna olajševalna priča bode Lesseps Zagovornika našla sta skrbno skrit zi'boj poln naj važnejših dukomeutov, v njem se nahaja vsa ko respodenca Arabijeva s sultanom in drugimi gla vami Islama od pričetka egipstkih nemirov do ujet-
jejo napake posameznega človeka ter izrekajo javno sodbo o pogreških, ki jih ne gre vlačiti v javnost in pred svet. In tedaj nij veljalo, soditi krivdo ka-cega navadnega človeka, ampak vprašanje vrtelo se je o literarnej korporaciji, katera ima veliko naklonjeno in podarjeno imetje v svojej oblasti, katera ima po svojih članovih in zvezah široko in globoko veljavo v vsem našem javnem življenji. Nij dolgo tega, kar je v taistej sobani državni poslanec, znani demokrat dr. Krona\vetter, pred porotniki pritoževal se zastran napadov, s katerimi je jeden prvih listov „Concordie" brezobzirno sezal v privatno življenje omenjenega poslanca ter pekoče mu očital, da je v denarnih svojih zadevah iskal natančne pravice ter nij hotel biti milosten. Taisti poslanec pred porotniki nij dobil zadoščenja in njegovi napadovalci bili so izpoznaui za nekrive. Skoraj v vseh dunajskih časopisih zavihral je zbog tega velikansk vrišč: kar se da nespodobno veselili so se židovski časnikarji, da je njihov političen protivnik pravdo izgubil, iu z vsemi močmi so se trudili dra. Kronavvettra oblatiti in osmešiti pred javnim svetom. Pri tej priliki pa so Dunaja najbolj razširjeni listi prinašali ma-ziljene razprave o dolžnostih velikodušnosti in mehko-srčnosti, ki morajo z javno stopinjo biti v zvezi, o terjatvah humanitete, o pravednosti, ki mora strogo pravico sprijazniti s polnim srcem.
Zadnji četrtek pa so bili na sodišči kot toži-telji zastopniki in glave dunajskega pisateljskega in časnikarskega društva „Concordie", ker je izdajatelj humorističnega lista „Kikeriki* dolžil „Concordio" in jej očital, da ae ona prav nečloveško vede ter da ne izpolnuje svojega namena kakor bi ga lehko, da namreč ne podpira ubožnih pisateljev in njihovih ro-dovin, — dasiravno ima za to sijajnih pripomočkov. Proces, ki ga je „Concordia" pričela zoper „Kike-riki" vzbudil je nenavadno pozornost, tudi izven pisateljskih in časnikarskih krogov. Vse je bilo napeto, kakšen da bo konec obravnave, v katerej stoje sami stvaritelji in vladarji javnega, mnenja, sodniki,
ništva Arabijevega. Zagovornika hočeta odsvetovati, ' ki vidijo vsak pezdir na polji morale, le-ti sami sto-da se pravda odloži, dokler se ne pokličejo iz ' jjjo na sodišči.
Carigrada  Derviš-paša,   Achmed   Essad-paša,   več m je t0 žaijDOg  ze\0  žalosten  in sramoten
ulemov  in pobofinikov  ter 40  drugih  olajševalnih j prič.   Čuje se; da bode sultan,  boječ se nasledkov
pravdinih zaradi odkritih tajnostij, nasvetoval, da se pravda potlači in izda obča amnestija, ustaške glave pa da se dado v prognanstvo.
Dopi
►SI.
i prizor, ki se nam je tedaj odpiral! In to žalilo nas 'je tem bolj, čim vzvišenejši zdeti se nam mora značaj taistega, ki hoče občinstvo učiti, voditi in povzdigovati, ki sam vse in vsacega soditi hoče. Kaj vse nij spravila ta obravnava na dan! Vodstvo društva „Coneordie" imelo je prelep nalog, svet vsa-cemu poštenjaku, podpirati reveže v pisateljskem in časnikarskem stanu, v to svrho nakopičila je velikodušnost posameznih dobrotnikov, raznih bank, delavnost umetnikov in velika darežljivost občinstva obilo denarja z izrecnim namenom, da se v lepej obliki delijo podpore potrebnim pisateljem in časnikarjem. Ali navzlic temu, da je društveno imetje ogromno naraščalo leto za letom, skopušarila je „Coneordiau z dobrotami bolj in boli in kaj mislite, kako so se
—o. * Dunaja 22. oktobra. [Izv. dopis.] („ConeordiaH contra „K iker i ki" ali „Ki-keriki" contra „Co neor d i a".) Nič kaj vzpodbuden prizor nij bil to, ki ga je kazalo porotno sodišče pretekli četrtek mestu dunajskemu. Pisatelji in časnikarji stali so na ta dan kot tožitelji proti svojemu tovarišu, in raeščanje imeli so oddati svoj glas o taistih možeh, ki dan na dan s peresom v roci sede na sodniškem stolu ter sodijo dogodke javnega življenja po vsem širnem svetu in časih tudi razkri-1 obračali ti reprezentantje nemške olike in
— „Stojte prijatelji!" ustavil sem tiho svojo družbo. Pogledal sem vsakemu v oči: „ti pojdi za menoj, ti pojdi, ti" — odbral sem troje iz kmetov, dva z vilami, jednega s sekiro, — „vi idite za menoj, a vsi ostali ostanite tukaj in ni koraka dalje . . ." Kmetje ubogali so brezpogojno. Ženo Vasilija udr-žali so skoro s silo.
— Mi smo šli. Jaz napel sem petelina. Hetman naprej!
Jarostno lajanje razlegalo se je v poldrugej vrsti od nas. Mi šli smo tiho, vedno prisluškovaje in ogledovaje se. Bojazen za svojo osobo opravičevala je pregovor, da je svoja srajca k telu najbližja, a ozka steza iu neprehodne stene mladega jelovja po obeh njenih straneh in bojazljivo postopanje Hetmana — psa, smelo lotivšega se največjega volka, nas nijso mogli preveriti o brezopasnosti.
Sedaj ustane Hetman, potegne v se zrak, za-prha, tiho zarenči in najedenkrat zažene se z zlobnim lajem na vso moč naprej . . .
Jaz sem nehote privzdignil puško .... No, Hetman bil je uže daleč in laj njegov razlegal se je uže na onem kraji, kjer je prej lajal psiček. Se
daj ga skoro nij bilo slišati: basistni laj Hetmana ga je zaglušal.
Prekoračili smo uže kakih petdeset sežnjev. Steza spuščala se je strmo v jarek in odtod culo se je zlobno lajanje psov, no na koga sta ona tam lajala, skozi gosto jelovje nij bilo moči razločiti.
Jaz dobral sem se, previdno razdvigaje veje, do kraja jarka in, pogledavši v niz, opustil sem puško: tam v globini, premo prod menoj, ležalo je okrvavljeno, razmesarjeno truplo Vasilija s pregriz-neno črepino, z odrto raz glavo in obraz kožo! . . . Tam valjala se je tudi puška in sekira nesrečnega lovca in je stala velika luža krvi, od katere se je vlekla široka, krvava pasa dalje čez potoček in se je končala pri gromadnem, brez gibanja ležečem ruja-vem medvedu . . .
Njega trgala sta Hetman in Lapka . . .
Meni stemnelo se je v očeh, udarilo me je v sencih in v grlu, kakor bi se mi skorja kruha ustavila. Mehanično šel sem vniz, brezsočutno pogledal na Vasilija, šel mimo njega in stopivši k medvedu, jel sem popolnoma brezzavestno gledati nanj, prav nič brigaje se za to, je li on živ ali ne . . .
Obupno kričanje: „preljubi ti moj! krmilec!" vzbudilo me je iz zabitja. To jokala je žena Vasilija nad truplom svojega moža, pribežavša z drugimi kmeti vred na poziv mojih spremljevalcev. Kaj je bilo potem — ne pomnim; zdi se mi, da so kmetje prihajali k meni, mi nekaj govorili in odguali psa od medveda.
Žalostno bilo je naše vračanje iz gozda.
Urni kostanjevi konj Vasilija, zaprežeu v dolgi kmetski voz — v jarek prišlo se je prav lehko s pota, na kojem smo našli Blede — vzel je truplo svojega nesrečnega gospodarja in njegovo od gorja skoraj zuorelo ženo, a zadaj nekoliko dalje peljal je tudi tak konj, ves v milu, neprestano prhaje in s silo zadržavan od kmetov na vozu sedečih, ogromnega rujavega medveda s širokim usnjenim ovratnikom na vratu in z medenim kolcem, prodetim skozi vrlino ustno, na katerim je mahala odtrgana železna veriga. Ušesi medvedovi bili sta obgrizneni, okolu vratu videla se je široka rana, iz katere se je so-čila kri, a koža visela je tu in tam v koščekih. (Konec prlh.)
slavljene nemške humanitete, kadar so dajali pomoč ali pa celo popolnem odreka vali jo ? Najbolj navaden človek poslužuje se najrahlejših oblik napram revežu, ki ga prosi pomoči, tudi tedaj, če mu prošnje ne more ali neče izpolniti. Kaj pa je misliti o pisatelji, ki prosečemu in potrebnemu tovarišu svojemu, in naj si je tudi najnižji, zakliče: „pojdite v zavetišče za tiste, ki ne vedo kam drugam!" — ali ki drugemu svojemu tovarišu, pravemu siromaku, ki z osmero otroci strada in hira, niti odgovora ne da, navzlic nujnim prošnjam?! In tako nij delal priprost pisač, tako so delali voditelji „Concordie", sami sloveči nemški časnikarji a la Joannes Nord-maun, ki iz same trdosrčnosti nijso hoteli izpolno-vati namena, za katero je postavljeno imetje društva „Concordieu. To izpovedal je, ter dokazal pred sod-nijo „Kikerikiu-jev urednik Berg, ki je bil sam član tega društva in je izpoznal bil njegove razmere do zadnje pičice. In kakšni so člani tega velikonem-škega društva? Jeden član ima zahvaliti se za svojo dobro službo Bergu, za to povzdiguje ga v sedma nebesa, ali ko pihne drug veter, tedaj razglasi ta isti pisatelj svojega dobrotnika Berga za „garjevega psa" ! Drugi član je tako znač-ijen, da to uro piše za vladin list, koj potlej pu za list o pozicij onalen: „ tukaj hvaliti mora miuisterstvo, tam pa založi finančnemu ministru veliko klofuto!" Tretji, pripoveduje Berg, in sicer ta tretji je jeden prvih v „Concordijiu, ukradel je zimsko suknjo ... In tako dalje, in tako dalje!
Mi nečemo dalje brskati po tem smetišči, katero so pri tej priliki izvlekli na dan časnikarji Dunaja, in sicer taki, ki vodijo nemško politiko in ki bi morali v prvej vrsti skrbeti za čast in veljavo stanu. Osupli in z jezo v srci obračamo svoje oči proč od tega smetišča !
Predsednik „Concordie", Joannea Nordmann, ki   je  tožbo   uložil,  bil je toliko moder, da nij
dvoje brate, Slovenca i Hrvata, usporio i uj edinio!
Sa odličnim štovanjem
Strossmajer, biskup.
— ( rGem ii t h 1 i c h!u )  Za to nemško slovo mi Slovenci nijmamo povsem primernega izraza, saj bi ga tudi z ozirom na svoj  položaj  le redkokdaj mogli upotrebljati. Drugod pa je ta izraz jako umesten, drugod  so razmere zares „gemuthlich". Iz Trsta se namreč objavlja naslednja  resnična in za-nimljiva dogodhica: „Kmalu po bombinem atentatu v 2. dan avgusta zasegli so v političnem oziru jako sumnega telovadnega  učitelja Drachichio, mestnega užitninskega uradnika Donnagis  in mesarja Moretti zaradi političnega zločina, izročivši ie deželnej, sod-niji, katera pa je zaradi  pomanjkanja  prostora vse tri začasno zaprla v mestno ječo. Ob jednem odposlal se je upravništvu  mestnih ječ zaukaz, naj ima to trojico, vsacega posebe  pod ključem, da ne pridejo niti v najmanjšo  dotiko   mej seboj.   Kako se je z omenjeno trojico  ravnalo,  nij znano — to pa je faktum, da je pred 14 dnevi ob 10. uri zvečer prišla nenadoma policijska  komisija v mestno ječo in  šla  naravnost v   pisarno  nadjetničarja Alojzija Call:garis-a, kjer se jej je kazal interesanten prizor. Vsi trije zločinci, ki  bi imeli  biti vsak posebe zaprti, sedeli so v največjem „ne g lige11 v družbi nadjetničarja, podjetni-čarja in treh tudi zaradi političnih prestopkov v zapor dejanih žensk pri bogato obloženej  mizi  in  se  zabavali — morda tudi o pravdi.   Pojedine bilo je seveda konec in zločince odpeljali so v zapor. V 16. dan t. m. izročili   so   oba jetnlčarja  v  kriminalni zapor zaradi zlorabe uradne oblasti.  Nijso li take razmere zares „gemuthlich" V
— (Dnevni red mestnega odbora seji,)
tirani  i.n.o-ki  deki spodbujajo /lasti v vinorodnih
krajih k ob»tkovanja itapeke loto, I/ i n Doleti tka sta se baje le dva pro&nca oglasila ¿11 mtaoov«, jeden iz Itake, drugi iz Preloke. Kako hočemo ski beti za napredek v vino- in sadjereji in kletarstvu, če s>e ljudstvo ne zmeni za tiste šolske zavode, ki so ustanovljeni in se vzdržujejo na deželne stroške v prid razumnega pouka za vino- in sadjerejce?
— ((r. M. Laginja) prišel je s Kastva v Ljubljano iskat v tukajšnjem deželnem arhivu Ka-stavskega mesta statut, ki bi utegnil tu hranjen biti se iz tiste dobe, ko je bil Kastav združen s Kranjsko.
— (Vabilo.) Iz Ptuja se nam pile 24. t. m.: Tukajšnja Čitalnica ima 5. novembra t. 1. ob 3 uri p o pol ud ne v svojih prostorih „ Narodnega Doma"' svoj letni glavni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Posamezni nasveti. K temu zborovanju uljudno vabi odbor.
čakal, kaj poreko porotniki, katere je poklical na j katera bode v petek 27. dan oktobra ob o. uri po-pomoč, ampak umaknil je tožbo,  še predno so se poludne v mestnej dvorani.   I. Naznanila prvosed-
staviti imela porotnikom vprašanja, in akoravno nij zatoženec niti erkiee svojih napadov in očitanj preklical. Torej vse grdo počenjanje dunajskega društva časnikarskega in še več je res ! Koliko boljše bi bilo torej, da bi se proces nikdar ne bil pričel! Obžalovati je to v imenu stanu časnikarskega, — v imenu resnice pa je to marsikomu izmej nas nekako zadoščenje, ako prebivalstvo avstrijsko sploh in dunajsko posebej konečno pride do i z p oznanja, kdo da so prav za prav tisti, ki z lilijo nedolžnosti v roci svojim sodržavljanom pridigujejo moralo in krepost in velikodušnost, ki reprezentujejo nemško omiko in spravo, ki hočejo vladati nam Slovanom, kateri smo nemškim tem farizejem dan na dan barbarični, iuferijorni in potrebni nadzorstva od — takih ljudij!
Da bi se izpozuanje to ukoreninilo še bolj v narodu našem, za to napisali smo le-te vrstice! —
Domače stvari.
— (Gospod dr. Valentin Zamik), ki je v imenu kluba narodnih poslancev brzojavno Čestital vladiki Strossmajeru, prejel je naslednje pismo:
Veleučeni Gospodine! Primite oviem kako Vi, tako i ostala velecienjena gospoda, vriedna brača Slovenci, dr. Vošnjak, dr. Bleivveis, dr. Po klukar, Grasselli, Klun, Navratil, Sve tec, Pfeifer, Robič, Potočnik i Detelja, sve čestiti vodje i branioci bratimskoga nam naroda slovenskoga, najtopliju moju livalu na srdačnoj onoj čestitki, koju ste mi u dan največe radosti moje, u dan posvete nove stolne crkve moje toli prijateljski   priposlati   izvoljeli.   Dragi Bog Vam platio ljubav Vašu; a naplatio Vam i narodu plemenitomu Vašemu mukotrpnu onu borbu, koju kroz viekove a za očuva nje svoje narodnosti i svojega jezikatoli j u 11 a e k i vodite. Srečuibudučnostsrdačne
stva. II. Poročilo ad hoc izvoljenega odseka o dopisu slav. deželnega odbora kranjskega zaradi šest-stoletnične svečanosti. III. Poročilo ad hoc izvoljenega odseka o izvajanji mestnozbornega sklepa glede uradnega jezik, pri ljubljanskem magistratu. IV. Personalnega in pravnega odseka poročilo a) o določitvi treh udov volilni komisiji za volitev jed-nega državnega poslanca v 9. dan prihodnjega meseca; b) o zapuščini Jurija Kvasa V. Finančnega odseka poročilo o dovoljenji podpore prebivalcem poplavljenih pokrajin tirolskih in koroških. VI. Policijskega odseka poročilo a) o računu glede zdravil za mestne uboge v II. kvartalu letošnjega let«.; b) o mestnega župana nasvetu, naj so ,,Selilachtliol-strasse" slovenski imenuje „Mesarska cesta"; c) o prošnji mesarja Kopača zaradi gradnje tržne Ione. VII. Šolskega odseka poročilo: a) o premembi učiteljskega osobja na I. mestni ljudski deški šoli; b) o vzprejeinu učencev začetkom šolskege leta 1882/3 na mestnih ljudskih deških šolali in o nastavljenih pomožnih učiteljih; c) o dovoljenji renumeraeije katehetu Janezu Kilarju za poučevanje veronauka v jednorazrednici na močvirji. Potem bode mestnemu odboru sklepati v tajni seji o nekaterih prošnjah za povišanje plače, za priznanje ali povišanje nagrade, za predujem in za podporo.
— (Občni zbor c. k r. kmetij ske družbe za Kranjsko) bode letos 15. novembra. Družabniki naj se udeleže zbora mnogobrojno, kajti treba je kmetijskej družbi v marsikakem obziru re organizacije. Ta dau bode tudi volitev tajnika, na mestu umrlega g. dr. J. Bleivveisa.
— (Društvo kranjske hranilnice) dovolilo je v podporo po povodnji hudo poškodovanih prebivalcev Koroške in Tirolske 3000 gld., ki so se uže izročili dotičnima vladama.
— (Na vinorejskej šoli na Slapu) se novo šolsko leto začne s 5. novembrom. Razpisanih je bilo pet deželnih ustanov za kmečke sinove, a oglasilo se nij toliko prosilcev, da bi se oddale vse ustanove. Želeti bi bilo, da bi častita duhovščina ljudstvo opozarjala in na to uplivala, da se talen-
Telegrami ..Slovenskemu Narodu':
Budim-Pešta 25. oktobra. Budgetni
odsek delegacije izvolil je jednoglasno grofa Falkenhavna načelnikom, Sturma namestnikom. Referenti so: za vnanje zadeve lliibner, za vojskini ordinariuni 1'anderlik, za posebni ordi-narimii Czerkavvski, za momarstvo T on ki i, za Bosno Groholski. Ogrska delegacija izvolila je Ljtid. Tiszo predsednikom, ki je naglasa! največjo štedljivost, na drugej strani pa tudi potrebo, položaju naše države kot velevlasti dati potrebno zaslombo.
Budim-Pešta 2(5. oktobra.    Po uda-nostnih nagovorih prvomostnikov delegacij na-glašal je cesar z živahnim  zadovoljstvom, da so vnanje  razmere monarhije vseskozi vesele. „Bistvena naloga moje vlade je, vspešno gojiti naše prijateljske odnošaje z vsemi evropskimi vlastmi  v   smislu   ohranitve   in zagotovljenja miru.  V egiptovskem vprašanji, ki je nedavno pozornost vseh vlastij  trajno obračalo na sc, trudila se je vlada, pospeševati vzajemno spo-razumljenje in skupno s prijateljskimi kabineti vkupne interese evropske,  v  katerih so zapo-padeni tudi interesi Avstro-Ogrske, spraviti do veljave, Da je bilo modrosti in zmernosti vseh udeleženih vlad do sedaj možno jedinost Evrope ohraniti pred vsako nevarnostjo, to se sme smatrati kot dragoceno poroštvo za po vol j no ure-jenje in konečno rešitev egiptovskega vprašanja. V duhu brambinega sistema, ki ste ga odobrili delegaciji, je, če se sedaj v pomnožite v bojne pripravljenosti    naše   vojske   izvede nadaljm razvoj   vojskine   formacije   v   smislu kolikor možno teritorialne sestave vojsktnlh oddelkov (Corps).   Za pokritje dotienili stroškov treba razmerno malih vsot.    Potreba nij nastala, da se poviša navadna potrebščina za vojsko. Nemiri v Bosni,  Hercegovini in Dalmaciji so po energičnem postopanji vojakov ukroteni, a za varstvo javnega reda je še za nekoliko č" a potrebna navzočnost večjega vojskiuega števila. Z udušenjem vstanka sicer pomirjenje (pacifi-kacija) še nij dovršena, a pričeta so administrativna) sredstva, da se izvede popolnem. Vz'ic temu pa uprava Bosne in Hercegovine ne s.a\i nikakerŠnih zahtev na državne finance."
Cesar naglasa, da bodo delegacije predloge vestno presojale ter si, kakor vlada, prizadevale, spraviti v soglasje ozire na finančno stanje in zahtevanja glede velevlastnega položaja monarhije. Cesar za gotovo pričakuje, da se bode vlada podpirala patriotično.
Narodno-gospodarske stvari.
Prebivalstvo evropskih držav
pomnožilo se je po najnovejših statističnih podatkih na 319,000.000, mej katerimi je 156,524.000 moških 1G2,200.000  pa ženskih osob.   V največ držav-h prevladujejo po številu ženske,  izjema je le v naslednjih deželah :
moških ženskih prebivalcev
1. Italija..... 14,370.000 — 14,008.000
2. Liechtenstein     .   . 4.600 — 4.50O
3. Srbija..... 865.000 — 835.000
4. Grška.....1,0713.000 — 980.O0O
Če računimo po odstotkih, je razmera naj-jakit : v Grškej, kjer je na 100O prebivalcev 5218 možakov in 478*2 žensk; potem pride Srbska s 509 moškimi in 491 ženskimi prebivalci; Liechtenstein 506 9 moških 493-1 žensk in naposled Italija s 5053 moškimi in 494-7 ženskami na 1000 prebivalcev.
Spored držav, v katerih prevlada žensko prebivalstvo, je naslednje:
Mej 1000 prebiv. moških žensk
1. Francoska....... 497 9 — 502 1
2. Holaodija....... 493 2 —- 5068
3. Avstro-Ogrska..... 491*7 — 508 3
4. Danska........ 4909 — 509" 1
5. Finska........ 490 3 — 509 7
6. Švica........ 490    — 510
7. Rumunska....... 489 9 — 5101
8. Španjska....... 489 7 — 510*3
9. Angleška....... 489 5 —• 510.5
10. Švedska....... 488    — 512
11. Portugalska...... 4878 — 5122
12. Nemčija....... 487 2 — 5128
13. Belgija........ 486*7 —■ 513*4
14. Turčija........ 485*9 — 514*1
15. ČJrnagora....... 485 3 — 514*7
16. Norveška....... 485 2 — 514*8
17. Ruska........ 485 1 — 514*9
poprečna razmera vseh evropskih držav pa daje kot resultat 490*9 moških, nasproti 509* 1 žensk.
Vsakoletni naraščaj prebivalstva po odstotkih pa se je mogel določiti le glede 10 držav, družili 11 še nij objavilo svojih opazovanj in računov. Spored po visokosti percentuega naraščaja je naslednji:
1. Holandija.......l"350/0 na leto,
2. Belgija........1*28 „   „ „
3. Nemčija........1*12 „   „ „
4. Angleška.......101,,,, „
5. Italija........0*89 „    „ „
6. Avstro-Ogrska......0*80 „   „ „
7. Švica........0*79 „    „ „
8. Srbija........077 „   „ „
9. Rumunska.......0*45 „   „ „
10. Francoska.......0*32 „   „ „
Francoska zavzima v tem izkazu zadnje mesto, kar je dokaz, da neznatni naraščaj ali pomanjševanje prebivalstva nij nikakor znamenje gospodar-stvenega in kulturnega propada in nazadka, kajti Francoska je v narodno-gospodarskem oziru napredovala mnogo bolj, nego katerakoli država z neprestano množečim se prebivalstvom. Tudi nij misliti, da se bode prebivalstvo i odslej množilo v jednakej meri kakor doslej, ker bode narava sama stavila zapreke neprestano jednakemu naraščaju, bodi si vsled večje umrljivosti, bodi si vsled izselje-Ijevanja, katero bode postalo potreba, ker zemlja ne bode mogla rediti neprimerno velikega števila prebivalcev.
Ko bi se po gori navedenej razmeri narodje skozi 100 let pomnoževali vedno jednako, bi bodoči statistiki pri svojih računih prišli do ogromnih re-sultatov, po katerih bode na našej zemlji zares uže primanjkovalo prostora in živeža. Prebivalstvo bi jednakomerno se pomnoževaje doseglo v omenjenih 10 državah zares gromadne vsote.
Prebivalstvo sedaj 1. 1982
4,060.000 — 15,428.000 5,537.000 — 18,322.000 45,234.000 — 138,41(5.000 35,247.000 —- 95,167.000 28,437.000 — 68,249.000 37,839.000 — 79,462.000 2,846.000 — 5,692.000 1,700.000 — 3,230.000 5,376 000 — 8,602.000 36,906.000 — 53,514.000
Po tem računu bilo bi v 100 letih prebivalstvo nemške države blizu trikrat toliko, kakor Francoske, a tudi Angleška, Avstrija in Italija imele bi množneje prebivalstvo, nego Francija. Ko bi ae dotle z jednakim korakom, kakor dan danes, razvijalo tudi vojaštvo, premikale bi se čez 100 let uprav orjaške čete po našem kontinentu. No, Francoskej zaradi tega ne treba prevelikega strahu, kajti 100 let je vender precej časa in kljunu vsemu zboljšanju živeža in napredku znanosti, ne bode možno, da bi v Nemčiji na kvadratnem kilometru živelo 250 osob. Račun utegne biti po 100 letih ves drugačen. Okon-čevaje te statistične poberke, podamo čitateljem ta-
belo, v katerej je navedenih vseh 21 evropskih držav po gostosti prebivalstva na štirjaškem kilometru:
			Ol	
1 Država	Prebivalstvo	viljenj leto	Na ilomet	Država meri
				, □ klm.
		Kn	□	
i Belgija ....	5536654	1879 188		29455
j Holandija .	4060580	1880	123	33000
Luksemburg. .	209570	1880	123	25H7
j Angleška  .   . .	35246562	1881	112	314951
Malta, Gibraltar				
in Helgoland	174125	1881	112	375
Italija .	28437091	1879	96	296323
S. Marino in Mo-	■i			
naco ....	1486f>	1879	96	77
Nemčija    .   . .	j 45233799	1880	84	540497
Francoska .   . .	36905788	1876	70	528572
Švica ....	2846102	1880	69	41390
Avstro-Ogerska .	37839427	1880	61	624254
Danska ....	1969039	1880	51	38302
Färber in Islan-				
dija ....	83221	1880	51	103750
Liechtenstein . .	9124	1880	51	178
Portugalska .	4348551	1878	48	89625
Azorski otoki in				
Madejra .	396573	1878	48	3203
Rumunska .   . .	5376000	1878	41	129947
Srbija ....	1700211	1880	35	48582
Španjska   .   . .	16342996	1878	33	500443
Kanarski otoki in				
Andora   .   . .	295388	1878	33	8131
Grška ....	2067775!	1879	32	65229
Črnagora   .   . .	236000	1875	26	9030
Turška ....	6541949	—	26	262404
Bulgarska .   . .	199570l|	1881	26	63972
Ruska ....	72519927	1870	14	5045784
Finska ....	2028021:	1879	14	373536
Švedska    .   . .	4567300	1880	10	442818
Norveška .   . .	1806900	1875	6	318195
	3187892391			9914610
Zahvala.
Podpisani odbor akad.  druStva „Slovenija" na Du-naji izreka g. prof. Janku Pajku v Brnu,  ki je blago-j volil naši knjižnici darovati 156 dragocenih in redkih knjij,-, ' v smislu soglasnega sklepa občnega zbora ,,Slovenije" dne 21. oktobra t. 1. za njegov izredni In plemeniti čin naj-prisrčnejšo zahvalo.
Na Dunaj i, 23. oktobra 1882.
If oOosln v 1'nltl.
t. č. predsednik. St. Madou, M. >Iv»i*l«<>,
t. č. knjižničar. t. 6. tajnik.
1.
2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.
Holandija . Belgija . Nemčija. AngleAka . Italija . Avstro-Ogerska Švica   . . Srbija   . . Rumunska . Francoska ,
Umrli so v JLJultl.jaiii:
19. oktobra: Helena Roter, kurjačeva hči, 6 mesecev, Kolodvorsko ulico št. 11. za osepnicami.
21. oktobra: Teodor Tertnik, dežel, računovodstva oficijala sin, 25 dnlj, Cerkovne ulice št. 1. — Jožefa Šrai-ter, zasebnica, G8 let, Cesarja Jožefa trg št. 12, za otrp-nenjem možgan.
22. oktobra: Reza Koderič, pštirjeva žena, 86 let, Franc Jožefa cesta št. 1. — Reza Špreieer, lokomotiviu-ga vodja hči, 6 duij. Kolodvorske ulice št. 28.
V deželnej bolnici:
20. oktobra: Katra Podvis, dninarica, 38 let, za kron. kataroin v črevesu.
22. oktobra: Gregor Čerin, gostač, 64 let, za oe-demom na plučah. — Martin Peterka, dninar, Gl let, za vo-denico._
dne 26. oktobra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 76 gld. 50 kr.
Srebrna renta .... ..... 77 „ 25
Zlata renta.......... 95 .   45 "
5°/0 marčna renta......... 92 „ _
Akcije narodne banke....... 832 „ _
Kreditne akcije........ 304 „   25 l
London   . .....                                  .   . 119 n   20 „
Srebro        ... ....... — _
Napol.        ........... 9 l   46'/, "
C. kr. cekini. ......... 5 „ 66
Nemške marke ..... 58 „   35 "
4% državne srečke iz I. 1854    250 gld. 118 "75 l
Državne srečke iz 1. 1864 .   .     10O   „ 170 „50
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta .   . 9r> n   45 "
Ogrska zlata ruuta 6°/0...... 119 „20 R
n n        ■      4<Y„......87     . 05
„      papirna renta 5°/0    .   .       .   . 86 „   15 „
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 104 „ _
Dnnava reg. srečke 50/p    .   .    10O gld. 114 —
Zemlj. obč. avstr. 4,/,°/0 zlati zaat. 1 isti   . 118 „40 "
Prior. oblig Elizabetine zapad. železnice 97 , 75
Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 106 „   75 *
Kreditne srečke.....10O gld. 174 „25 "„
Rudolfove srečke.....                       10   „ 18 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120   „ 125 _ _
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. .   . 229 ^75 "
Pri županstvu v 1'reserjl se bode dne 7. novembra tt. 1. ob 10. uri zjutraj po javnej dražbi oddajalo skupno delo pri razširjanji Šolskega poslopju. Kdor hoče to delo prevzeti, jo v ta dan k dražbi povabljen in ima 10°/0 va-diuma seboj prinesti.
Plan leži vsakemu pri županstvu na ogled.
Županstvo v IF-xeserjl,
v 20. dan oktobra 1882.
Josip Petelin,
(674-2)__župan.
TOMAŽ VELKAVRH,6 °-3)
vrtnar, Dunajska cesta št. 23 (liairi schon Hof) se priporoča za naročila, da na pokopališči
grobe s cvetlicami in z venci olepša.
Svarilo.
Ker se je gospod Lovro S* unu odslovil iz moje trgovine, s šivalnimi stroji nijma nikake pravice, da bi v mojem imenu vzprejemal naročila, še menj pa, da bi za-me denar jemal.
(686—1) □E"^7"3,ri
V graščini Norakovec
pri Sv. Ivan-Zelina na Hrvatskem, postaja Sesvete, se proda:
100 Ptarib veder belega vina iz leta 1875.
100     „        „        „        n    n    n 1879.
100     „        „        „        ,    n    , 1881.
150    „        „    mošta „    „ 1882.
Neposredni kupci naj blagovole si vina v graščinski kleti ogledati in pokušati ter se vina na zahtevanje kupca postavijo v njegovih posodah franco v Sesvete. (668—4)
Brskanje 5. Jaimvarja.
TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA.
1. glavni dobitek gotovih 50,000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 a gld. 10.000 — 4 a gld. 5000 — 5 ;\ gld. 3000 — 15 a gld. 1000 - 30 a gld. 500 — 50 a gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 a gld. 50 — 542 a gld. 25, — skupaj
IOOO dobitkov iz '¿1 :*..».»4» goldinarjev, I
I
razven tega še mnogo drugih postranskih, dobitkov, obstoječih v stvareh,
ki so jih podarili razstavljalci.
Cona jednemu ložu. SO ki*.
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
loterijski oddelek tržaške razstave,      ,*5SST,fc "
(638—10)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič.
Lastnina in ÜBk „Narodne tiskarne".