9mobramevanie delavcev
PRED VOLITVAMI
Za člane gospodarskih svetov in predsednike in namestnike predsednikov zbora ekonomskih enot je podjetje priredilo seminar, ki je trajal od 27. II. 1962 do 16. HI. 1962 dvakrat m teden. Čas predavanj je bil razdeljen na tri šolske ure v enem dnevu. Namen seminarja je bil, da bi člani dobili potrebna navodila za vsakodnevno prakso pri izvajanju nalog posameznih ekonomskih enot. Da ne bi proizvodnja preveč trpela, je bil seminar v popoldanskih urah. Izognili smo se motenju proizvodnje, žal pa obisk seminarja ni bil tak, kot bi verjetno bil če bi ga priredili dopoldne. Očitno je, da nekateri člani kolektiva, ki so jim bile zaupane funkcije vodenja ekonomskih enot, še niso spoznali potrebe po seznanjanju s problemi in načrti, ki smo jih obravnavali na seminarju.
Po strokovni strani in vsebini predavanj pa je seminar v celoti uspel. Snov predavanj je bila naslednja:
1.	Organizacija e. e. p proizvodnem podjetju.
2.	Organizacija delavskega samoupravljanja n sistemu e. e.
3.	Upravljanje z družbeno imovino.
1. Nagrajevanje po e. e.
5.	Tržišče.
6.	Personalna vprašanja v zvezi z e. e.
7.	Disciplinska in materialna odgovornost zaposlenih.
Predavatelj delavske univerze Moste-Polje je obravnaval
snov iz prvih dveh točk, medtem ko so o drugih temah predavali domači strokovnjaki. Razprave na seminarju so bile živahne. Udeleženci so zahtevali pojasnila o aktualnih vprašanjih in izražali mnenja o problemih, ki zadevajo razvoj ekonomskih enot v podjetju, zlasti o pravicah in medsebojnih odnosih e. e., o pravilnikih e. e. in o povezavi e. e. z operativnim vodstvom podjetja. Razpravljali so o delitvi dohodka podjetja in o osebnih dohodkih v zvezi z nagrajevanjem po ekonomskih enotah, ter o notranjih sorazmerjih med ekonomskimi enotami.
Na vrsti so bila 'tudi personalna vprašanja v zvezi z nastavitvijo in odpuščanjem delavcev, njihovim napredpoanjem. vprašanja o delovnem času, nadurnem in nočnem delu in sploh j' o delovnih razmerjih.	S. R.
\_______1________________________________________________________J
Četrti gladilni stroj je med najmodernejšimi našimi dodelavnimi stroji
Maš papir na tržišču včeraj in danes
Vse, karkoli proizvedemo, moramo tudi prodati in to po ceni, ki nam pokriva vse stroške, ki smo jih imeli s proizvodnjo papirja. Se več, obnavljati in širiti moramo našo tovarno. Da vsi naši napori v proizvodnji papirja ne bodo zaman, je potrebno skrbno zasledovati, katere'vrste papirja so najbolj iskane in je zanje tržišče pripravljeno tudi največ plačati. Dobri izdelki so predpogoj, da se blago proda, vendar pa je še tako dobra pro-izvodnja, brez skrbne komerci-jalne obdelave lahko neuspešna. Čevljar, ki bi izdeloval izredno kvadtetne čevlje št. 55, bi prav gotovo ne zaslužil niti za svoje preživljanje, ker čevljev take velikosti tržišče ne bi bilo pripravljeno kupiti. Blagu, ki je na tržišču v velikih količinah, cena pada, obratno pa je z blagom, ki ga na tržišču primanjkuje. Da bi cene tedaj preveč ne narasle, je pri nas v zadnjih letih za nekatere proizvode določeno, da te ne smejo prekoračiti določenega
maiksimuma. Da bi naše podjetje doseglo čim višje cene, moramo proizvajati predvsem tiste vrste papirja, ki ga na trgu primanj-. kuje. Naša skrb pa je. da je blago dejansko kvalitetno, kot ga trg zahteva. Komercialno usmerjanje proizvodnje postaja vedno pomembnejše. Doslej je bila proizvodnja papirja premajhna, dahi ga dobili vsi tisti, ki so ga potrebovali. Proizvodnja pisalnih
*
DUŠAN ZORČIČ. SEKRETAR ObK ZK LJUBLJANA-MOSTE-POLJE
Tovariš Dušan Zorčič je 31. marca 1962 prevzel dolžnost organizacijskega sekretarja Občinskega komiteja ZK Ljubljana-Moste-Polje. Tovariš Dušan Zorčič je bil do tega dne zapotslen kot konstruktor v našem podjetju. Delovni kolektiv mu želi veliko uspehov pri opravljanju nove odgovorne funkcije.
. ... ......%
im, i it ! f
s rJBG


in tiskovnih papirjev v J ngosla-viji se je gibala takole:
leta 1939	  19.420	ton
-leta 1946	  23.444	-ton
leta 1955	  28.688	ton
leta 1956	  33.450	ton
leta 1957	  38.686	ton
leta 1958	  38.542	ton
leta 1959	  39.385	ton
leta 1960	  46.775	ton
leta 1961	  68.453	ton

Vidimo, da je proizvodnja pisalnih im tiskovnih papirjev narasla samo v letu 1961 za skoraj 50%> nasproti letu 1960. Takšno povečanje proizvodnje ni dosegla nobena druga veja papirne industrije (lepenke, kartoni, roto papir itd.), kar na tudi ni čudno, saj so konec leta 1960 pričeli obratovati novi papirni stroji v Čačku in Vevčah, leta 1961 dva v Prijedoru in eden v Zagrebu. Prihodnji mesec bo pričel obratovati še novi papirni stroj v beograjski tovarni papirja.
Zaradi povečane proizvodnje je papirja na tržišču več, kot ga tržišče potrebuje. Kupci zato izbirajo, gledajo na 'kvaliteto in zahtevajo čim nižjo ceno.
Kot v prejšnjih letih, tako tudi sedaj veljajo predpisi, da podjetja ne smejo zvišati cene (Nadaljevanje na 3. strani)
IZ EKONOMSKIH ENOT
Zaradi novega načina dela ali spremenjenih delovnih pogojev je ekonomska enota ročne dodelave revidirala norme na delovnih mestih: strojno štetje papirja, deljenje papirja in na namiznem rezalnem stroju. Norme so revidirali tudi pri izdelavi special-; ne embalaže za exportni pa-i pir.
V teku je revizija norm za i prebiranje kakovostno zahtevnejšega papirja za export.
S. R.
Mandatna doba sedanjih delavskih svetov je pri koncu. Njihovo dvoletno delo je obeleženo z vrsto izredno pomembnih sklepov in izvršenih nalog. Oba organa, v Medvodah in Vevčah, sta si zastavila že v začetku svojega mandata enaki nalogi — čim-prej modernizirati zastarela obrata. Izdelala uta dolgoročni načrt obnove in ugotovila, da je združitev obeh podjetij najboljša možnost za izvedbo teh velikih zamisli. Izvedba popolne modernizacije obratov je dolg proces, ki presega dobo ene mandatne dobe, zato prepuščata še vrsto nalog novo izvoljenim članom DS. Toda z začetnimi uspehi sta dokazala, da je načrt realen ih ga je možno s smotrnim delom tudi uresničiti, V obratu Medvode je že stekel moderen obrat za pripravo kisline in je zastavljena gradnja belilnice. V Vevčah pa so ta čas pognali IV. papirni stroj, odprli nov počitniški dom, dogradili prve zadružne stanovanjske hiše, samski dom in 36-stanovanjski blok, povečali dodelavne obrate, itd. S lemi vidnimi uspehi bodo dosedanji člani DS z zavestjo dobrih upravljavcev prepustili upravljanje novo izvoljenim.
Razpis volitev, ki sta ga delavska sveta izdala na zadnji seji, prinaša vrsto novosti, kar ni čudno. saj bodo to nrve volitve, izvedene v okviru združenega podjetja.
Razpis določa hkrati volitve obratnih delavskih svetov in centralnega delavskega sveta, izvedene pa bodo v 4 volilnih enotah:
I.	volilna enota obsega ekonomske enote celotnega obrata Medvode (265 volivcev),
II.	volilna enota obsega ekonomske enote proizvodnje papirja in dodelave — Vevče (490 volivcev),
ITI. volilna enota obsega remontne in energetske ekonomske enote — Vevče (161 volivcev),
IV. volilna enota obsega upravne in druge režijske ekonomske enote — Vevče (211 volivcev).
V centralni delavski svet bodo volili: I. volilna enota 15 članov, II. volilna enota 23, III. volilna enota 8 in IV. volilna enota 9 članov, skupaj 55 članov.
V	obratni delavski svet Vevče: II. volilna enota 20 članov, lit. volilna enota 7 in IV. volilna enota 8 članov, skupaj 35.
V	obratni delavski svet Medvode, t. j. L volilna enota, bo izvo-Ijenih 21 članov.
Sindikalni podružnici bosta morali predložiti za vsako voliv-no enoto po dve listi (za centralni delavski svet in obratni delavski svet), te pa bodo sestavljene tako, da bo vsaka ekonomska enota predlagala svoje kandidate, sorazmerno številu zaposlenih, volivci pa bodo izbirali najboljše, ločeno po ekonomskih enotah. Na ta način bo zagotovljeno, da bo vsaka ekonomska
Predsednik delavskega sveta govori ob zagonu četrtega papirnega stroja
enota imela v organih ^ samoupravljanja enega ali več predstavnikov. Seveda pa bosta sindikalni podružnici zagotovili, da bo za vsako ekonomsko enoto predloženih več kandidatov, kot pa jih bo potrebno izvoliti. Koliko članov iz posamezne ekonomske enote bo zastopanih v obeh organih, bo razvidno iz kandidatne liste in tudi pojasnjeno na predvolilnih sestankih.
S tem volivnim sistemom bo zagotovljeno, da bodo zastopane tako v obratnih delavskih svetili kot v centralnem delavtskem svetu vse ekonomske enote, kar bo omogočalo sprejemanje dobro premišljenih sklepov.
T. N.
Nain zadružna gradnja:	trije četverčki druge grupe, v ozadju gradnja
hišic zadružnikov četrte grupe
Z otvoritve počitniškega doma v Novigradu
IZMENSKI DELOVNI CAS
V OSNOVNI PROIZVODNJI OBRATA VEVČE
(Nadaljev. iz prejšnje številike)
Ce giledamo stvar z vidika možnosti večjega zaslužka, so se razmere v tem pogledu od leta 1955 naprej bistveno spremenile. Po sedanjem sistemu nagrajevanja se fond osebnih dohodkov formira za posamezno ekonomsko enoto na osnovi Izdelane količine in kvialitete izdelkov in prihranka materiala po naprej določanih cenikih. Prav vseeno je, ali so bili izdelki izdelani v rednih urah ali nadurah. Nadurno delo za kolektiven uspeh enote nikakor mi merodajno, nasprotno, delavci si s tem zmanjšujejo delovno kondicijo, zaradi katere itnpi proizvodnost. Sicer pa tudi razvojne .smeri napredka družbenih odnosov (glede nagrajevanja) ne teže k temu, da se nagrajuje nesmiselno izčrpavanje delovne sile, ipač pa večja gospodarnost kolektivov, to pa pomeni, da se z razvijanjem organizacije dela in izboljšavami proizvodnih sredstev povečuje proizvodnost in .sorazmerno s tem osetbnd dohodki. Nadurno delo znotraj ekonomske enote samo spreminja udeležbo posameznika v skupnem fondu, največkrat v korist manjšine tistih, ki jim je nadurno delo všeč in jkn zaradi narave posla ali že dobre fizične kondicije ne pomeni prehudega napora. Verjetno je tudi nekaj takih, ki is temi smotri zagovarjajo sedanji režim delovnega časa.
Po vseh teh ugotovitvah ne moremo ostati pri starem, treba se je prilagoditi novim pogojem, toda kaj bi bilo najsmotrneje ukreniti?
Z golo preusmeritvijo na tri-izmenski turnus 8 — Ih se sicer prilagodimo ustreznim predpisom glede trajanja delavnika in zahtevam varnosti pri delu, ne rešimo pa vprašain ja nedeljskih in drugih nadur. Ce pa hočemo izključiti obvezno nadurno delo s tem, da čiščenje strojev preide na delavnik in se opusti predčasni zagon, pa izgubimo 8 do 10 proizvodnih ur tedensko na vseh strojih, kar pomeni zmanjšanje proizvodnje letno ca. 1500 do 1800 ton papirja in seveda ekvivalentno temu tudi osebnega dohodka. To hkrati pomeni tudi onemogočanje rekonstrukcijskih načrtov, povečanje lastne cene proizvodov in s tem zmanjšanje .konkurenčnosti nasproti novim papirniškim podjetjem, ki so glede proizvodnih sredstev že itak na boljšem. Gospodarski položaj našega podjetja že zdaleč ni taiko rožnat, da bi si lahko privoščili zmanjšanje proizvodnje. Letos in v naslednjih letih se bo proizvodnja grafičnih in (pisalnih papirjev ponovno močno povečala z vstopom novih velikih kapacitet v redno obratovanje. Proizvodnja se bo sunkovito povečala, medtem ko bo potrošnja šele v daljšem obdobju sposobna absorbirati te nove količine. Z vsakim dnem se bo pojavljala večja 'zasičenost trga in s tem povzročila hudo konkurenco na tržišču. Trg bo zahteval kvalitetnejše papirje pri nižjih cenah in bo torej odločilna lastna cena proizvodov, to pa je mogoče znižati samo z večjo produkcijo, pri kateri fiksni stroški relativno padajo. Po drugi strani pa nam neobhodna nujnost obnovitve strojnega parka, izgradnja celuloznega obrata, ne dovoljuje nekajletne stagnacije oz. zmanjšanja fondov (skupne porabe itd.) potrebnih za nove investicije v osnovna sredstva in objekte družbenega standarda in lastno udeležbo pri nabavi investicijskih kreditov. S takim Ukrepom bi bil tudi načet sedanji nivo osebnih dohodkov.
Rešitev glede prilagajanja de-lovno-pravnim predpisom, interesom ekonomike, je v uvedbi 4-izmenskega turnusa 8 — 16 v vseh proizvodnih enotah in sicer na sličen način kot je že uveden v obratu Medvode (Diagram II). Štiriizmenski sistem ni tako nemogoč, kot se misli, kadar se govori o omogočanju resničnega počitka. Popolnoma ustreza zahtevam higiene dela, varnostnim in drugim delovno-pravnim pred-
pisom. Enakomerno razporeja dnevno in nočno delo, delovne dneve in dneve počitka. Delavec ima pri tem načinu dela tedonski odmor po 48 ur skupaj razen enkrat v sedmih tednih pri (prehodu iz nočne v popoldansko izmeno. tedaj znaša tedenski odmor 24 ur in to podnevi. Ker se zamenjava izmene vrši vnaprej, naslaja praktično kot že rečeno dvodnevni odmor, ki omogoča po eni strani izdaten počitek, tako-rekoč tedenski praznik, po drugi strani pa nudi dovolj časa za adaptacijo na spremenjen način življenjskega ritma ob menjavi izmen. Tedenski odmor pade vsak teden na drugi dan tako, da je ciklus menjav popoln v sedmih tednih, pri tem je vsaka šesta nedelja prosta, vsaka peta nedelja prav tako do 10. ure zvečer s prosto isoboto vred. V primerjavi s sedanjim stanjem lahko rečemo, da je vsaka nedelja praktično prosta razen takrat, ko odhaja delavec na nedeljsko II. izmeno. Sistem zamenjav v štirih izmenah zahteva na dva delovna mesita, t. j. ma 6 ljudi še sedmega, ki je usposobljen za obe delovni mesti. Sedmi delavec izmenoma dela na obeh delovnih mestih lin na ta način omogoči neprekinjenost izmenjav in tudi enakomerno porazdelitev dela in počitka za vsaikega delavca enako. Ce predvidimo na vsaka
4	delovna mesta še enega rezervnega delavca t. j. na 14 ljudi še 15.. tedaj je rešeno dodobra tudi vprašanje nadomeščanj v primeru bolezni in drugih izostankov delavcev, končno pa tudi vprašanje strokovne vzgoje na delovnem mestu. Petnajsti delavec naj hi namreč bil najsposobnejši, ki obvlada delo vseh štirih delovnih mest in bi v času, ko ni potrebe za nadomeščanje, pomagal novincem.
V priloženi shemi zamenjav je navedena še varianta (diagram 111) zamenjav z dvema močmi dela v teku enega tedna, s katero se skuša porazdeliti nočno delo podobno kot pri turnusu 12 — 24, zahteva pa mnogo bolj spreminjajoč življenjski ritem, ki ni za vsakogar. Obremenitve so v ciklusu sedmih tednov različne in zahtevajo zato tudi rotiranje izmene.
Kakšne so prednosti in slabe struni štiriizmenakega delovnega časa?
5	4. izmeno pridobimo tedensko 16 obratovalnih ur več (v primeru, če pa tedensko čiščenje strojev ne traja dalj od 6 ur, pa celo 18 ur). To pomeni v teku leta, če odštejemo dve nedelji, ki padeta v čas generalnega remonta, najmanj 800 obratovalnih ur na vsakem stroju več.
Izhajajoč iz tega kaže gospodarski račun nalednje efekte:
PS	Povečanje obr. ur	Povprečna proizv.	Letno bruto povečana proizv. kg	Neto povečanje ca. kg	Prodana vrednost proizv. v 000 din
I.	800	673	538.400	490.000	138.670
11.	800	1.097	877.600	799.000	155.805
III.	800	1.104	883.200	804.000	184.920
IV.	800	1.350	1,080.000	983.000	324.309
Skupaj	3.200	4.224	3,379.200	3,076.000	803.785
To predstavlja ca. 11,7 % povečanje proizvodnje. Ce bi sorazmerno poraisli stroški, bi to pred-istavljalo dobrih 60 milijonov več osebnih dohodkov in 26,5 milijona fonda skupne porabe, toda fiksni stroški se zaradi tega bistveno ne bi povečali in bi bil čisti oz. tudi osebni dohodek še večji. Neprekinjeno obratovanje pa prinašajo še vrsto 'težko izračunljivih, pa vendar1!očitnih pred-nosti. N. pr. tedenski remonti bi se odvijali postopoma ob poljubnem dnevu v tednu, s tem bi močno 'razbremenili delo repatra-turuih delavnic. Te morajo sedaj opraviti remonte hkrati na vseh strojih ob nedeljah. Očitno je, da bi postopno delo ob vsakem stroju potekalo hitreje, temeljiteje in z manj delavci. Delavnicam bi lostalo na razpolago več časa in Tudi za izvajanje uslug tujim podjetjem, torej bi se lahko usmerili na pridobitno dejavnost ali pa na intenzivnejšo pripravo predvidenih rekonstrukcij. Nadalje je prednost v boljši in enakomernejši razdelitvi električne energije iz zunanjega omrežja, smotrnejšem izkorišča nju strojne vprege, smotrnejšem izkoriščanju sorazmerno velike dodelavne kapacitete sanitažmih strojev itd.
Z uvedbo 4. izmene bi po približnih izračunih potrebovali ca. 40 delavcev in 1 uslužbenca, torej sorazmerno s povečanjem proizvodnje zelo malo. Teh 40
delavcev bi predstavljalo sedem ljudi v posadki na dveh delovnih mestih v naslednji sestavi (ki je izdelana halj zaradi izračuna potrebnih ljudi in ugotovitve kvalifikacijskega sestava, vendar pa je kljub temu dokaj realna):
I. stroj
strojevodja I. pomočnik	1 +>
II. pomočnik paznik	} +'
mlinar pomočnik mlinarja	i +’
nanosilec namosilec	1 +•
(kotodrobar, glej paznik filtra II. in IH. PS)	
II. stroj	
strojevodja sušilec	!
I.	pomočnik II.	pomočnik	} -
paznik sita in klobučevin	
mlinar pomočnik mlinarja	} +1
nanosilec nanosilec	i +>
namosilec klejar	i+'
JANEZIJSKI MOST


Janez: Kako to, da tega mostu tako dolgo ne popravijo?
Micka: Naj6rž zato, ker je to edini izkoriščeni fizkulturni o>bjekt v bližnji okolici.
Vodja rezkalnega stroja Anton Jakac je s ponosom opozoril fotoreporterja na novi vzdolžni rezalec, ki sodi med naše najnovejše pridobitve
III.	stroj
strojevodja
sušilec
I.	pomočnik
II.	pomočnik paznik sita Ln klobučevin mazač I. PS
\
I
(glej II. I,
mazač II. in HI. PS mlinar	\
pomočnik mlinarja J nanosilec	1
nanosiilec	J
nanosilec	I
klejar	J
paznik filtra II. in III. 1 PS
kolodrobar I. PS	)
vodja rafinerjev IV. PSI nadmlinar II in III. PS ( muli kol od robi pomočnik
(6 ur
+ 1 + 1 PS) -I- I + 1 t- 1 + 1
+ 1
+ 1
+ 1 stoji)
IV.	stroj
strojevodja
sušilec
I.	pomočmi,k
II.	pomočnik paznik IV. PS pomočnik mlinarja namosilec nanosilec
i -
} -} +'
1 +'
Priprava polnil in lepil
pripravljalec lepil in } polnil	[■ + 1
pomočnik	)
Brusilnica
mojster bnuisilimice	1
pomočmik mojstra	|
brusilec	)
brusilec	(
voznik lesa	1
pepel jar	J
snemalec lesovine	1
snemalec lesovine	(
1
1
t
1
Belilnica
vodja belilmice — dnevna izmena vodja
izžemalnega stroja
belilec
sekalec
sekalec
pripravljavec klora pripravljavec klora
Kotlarna
+ 1
1
I
}
1
1
strojnik	I	i	«
kurjač	I
pepel j ar — glej voznik lesa — ibrusilnica kurjač LK	)	,	^
pepeljar LK	J
HC Fužine
strojnik levi breg strojnik desni breg
Torej bi potrebovali za dopolnitev tele nove kadre:
1 delovodja 4 strojevodje 3 L pomočniki
1	II. pomočnik
2	paznika klobučevin za IV.
II. in IH. PS
1 mazač II. in III. PS 1 mlinar L PS 1 nanosilec I. PS
1	paznik filtra
2	mlinarja II. in III. PS
2 nanosi l ca 1 'klejar
I nanosilec IV. PS t nadmlinar
1 pripravljavec lepil in polnil I mojster bruisilnice I brusilec I snemalec lesa 1 pepeljar (pomočnik kurjača)
1 kolodrobar (mali kolodrobi)
1 strojnik
1 kurjač loko kotla t strojnik vodne turbine levi breg
1 vodja izžemalnega stroja 1 sekalec celuloze t pripravljavec ‘klora 1 zavijač bal 1 pomočnik zavijača
1	nakladalec
2	irazkladulca
1 embalažni mizar
V strojni im nočmi dodelavi je nekai več rezervnih delavcev in dopolnitev mi potrebna. Zahtevani strokovni kader bi lahko izbrali iz vrst delavcev, ki doslej delajo na 'delovnih mestih, ki so za stopnjo nižja, s čimer bi po-vzročili rotiranje oziroma premik večjega števila delavcev na višja delovna mesta. Izpraznjena delovna mesta nižjih stopenj pa bi izpopolnili z novimi delavci, podobno kot ob začetku obratovanja IV. papirnega stroja. Ti kadrovski premiki bi sicer zahtevali nekoliko daljše priprave, vendar ne pomenijo ovire. Letni bruto osebni dohodek novih delavcev bi znašal ca. 26 milijonov, od tega za nove delavce v sami osnovni proizvodnji ca. 17 milijonov, medtem ko znašajo sedanja izplačila za nadure 10,8 milijona, torej gre dobršen del osebnih dohodkov, pridobljenih z višjo produkcijo, v čisto zvišanje prejemkov.
Približni Izračun kaže n. pr. za ekonomsko enoto IV. papirni stroj, da bi se na toni stroju s povečano proizvodnjo pridobilo letno okrog 2,413.000 osebnega dohodka po veljavnih cenikih. Dosedanja izplačila za nadure (ki odpadejo) znašajo 1.304.000, torej skupno 3,917.000, medtem ko bi porabili za 4 nove delavce Okrog 2 milijona dim osebnega dohodka, torej bi ostalo za razdelitev na vse člane ekonomske emote približno 1,9 milijona ali oknog 400.000 din več kot znaša v preteklem letu ves osebni dohodek ekonomske enote z nadurami vred, ne da hi se pri tem delavci naprezali z opravljanjem nadur. Podobno sliko kaže izračun tudi za druge enote, razen za brušilnico, kjer se proizvodnja sicer ne bi povečala, pač pa bi z uvedbo 4. izmene odpravili nesmotrno nedeljsko obratovanje v nadurah. V tem primeru bi morali osebni dohodek za nove delavce vkalkulirati v dosedanje cenike storitev oziroma obravnavati ta primer posebej.
Če preidemo iz analize štiri-izmenskega delovnega turnusa s proizvodnih in finančnih vidikov na socialno plat, lahko ugotovimo, da daje tak način dela le vec počitka, saj odpade obvezno nadurno delo, ki pride poslej v poštev le v najnujnejših primerih. Ni ipa mogoče povsem zamikati, da se ne izognemo neprijetnostim nedeljskega in zaporednega nočnega detla, četprarv tudi seda-(Nadaljevanje na 3. strani)
Naš papir na tržišču včeraj in danes
(Nadaljevanje s 1. strani) papirja, nasprotno, posamezni pmizvajaici jih že znižujejo. Tako je n. pr. lani Tovarna celuloze in papirja Prijedor prodajala papir dražje ikot mi, medtem ko so nove prodajne cene, ki veljajo od 1. januarja iletas že občut-
no nižje iod naših oen. To pomeni, da nismo mi več najcenejši na tržišču. Kupci bodo naš papir nabavljali le, če bo kvaliteten, da bodo zanj pripravljeni tudi nelkaj več plačati. Doslej so pri nas nabavljali kupci iz LR Slovenije, Srbije in Hrvatske. V
zadnjem času se širi naše tržišče na LR Srbijo, predvsem v Beograd, kar je razumljivo, ker zvezne publikacije tiskajo predvsem v Beogradu. V zadnjih letih se je prodaja po posameznih republikah gibala takole:
Leto	Slovenija		Hrvatska		Srbija			BiH	Črna	gora	Makedonija	
	kol.	vreti.	kol.	vred.	kol.	vreti.	kol.	vred.	kol.	vred.	kol.	vred.
61	33,8	53.6	25,6	26,7	34,3	33^2	3,1	3,2	0,9	0.9	1,6	1,6
60	35.2	36,5	26,2	26,6	311.7	30,4	4,6	4,6	0,7	0,7	1,1	1,2
59	31,0	31,5	28,7	29,6	33,3	31,8	5,6	5,8	0,4	0.4	1,0	0,9
58	30.6	51,7	28,2	28,2	34,0	33,3	5,4	5,3	0,4	0,4	1,4	1.1
57	30,1	51,2	31,0	31,6	51,9	30,1	4,9	5,2	0,7	0,7	0,9	0.6
56	28.6	"0,0	29,9	30.3	34.8	33,0	5,9	3,1	0,3	0.3	1.5	1.2
55	30.'	—	28.2	—	33,4	—	3,2	—	—	—	1.2	—


Naša najvažnejša domača tržišča so torej Slovenija in Srbija, delno tudi Hrvatska, čeprav se tu vse bolj pozna povečana proizvodnja »Zagrebačke tvornice celuloze i papira«.
Ker je papirja na trgu vedno več, skušamo preusmeriti proizvodnjo na tiste vrste papirja, ki jih ostali proizvajalci še ne morejo izdelovati v potrebni kvaliteti. Zato bomo proizvajali papir-
IZMENSKI DELOVNI ČAS
(Nadaljevanje z 2. strani) nji način dela ni zavidljiv. Celotedensko nočno delo za nekatere delavce ne predstavlja hujšega napora, medtem ko za druge zadnji dnevi nočnega dela zahtevajo resnični napor. To je odvisno od življenjskih navad in sposobnosti adaptacije na menjajoči se življenjski ritem — nekateri imajo prav majhne sposobnosti adaptacije, medtem pa se drugi že tekom prve prečute noči povsem prilagodijo spremenjenemu načinu življenja. Četrta izmena, gledana z vidika prostosti ob nedeljah, je nasproti sedanjemu režimu boljša. V sedmih tednih je delavec 2 nedelji, prost v okviru dvodnevnega počitka, eno nedeljo je prost od 6. do 22. ure, dve nedelji pa je prost od 14. ure dalje in samo dve nedelji od sedmih — tedaj, ko dela delavec v drugi izmeni od 14. do 22. ure — pa taka nedelja v ,resnici ne pomemi nikakršne prostosti. Ce vse to primerjamo n današnjim položajem, lahko ugotovimo, kot je že omenjeno, da je praktično sedaj delavec prost ile vsako nedeljo popoldne. Celo prosto nedeljo si lahko privošči le 'tedaj, ko izmo-leduje oprostitev od nadurnega dela.
Ne glede na to, kakšna so mnenja o posameznih načinih izmenskega dela, pomeni izmensko delo v resnici težavnejšo obliko izpolnjevanja delovnih obveznosti v primerjavi z normalnim delavnikom. Žal se izmenskemu delu glede na značaj naše proizvodnje ni mogoče izogniti, zaradi česar pa je sicer popolnoma naravno, da se to težavnost kompenzira z dodatnimi prejemki za nedeljsko in nočno delo. Verjetno bi bil še najbolj umesten predlog, da bi se nočno delo vrednotilo z 20 % več, ravno tako pa tudi nedeljsko delo. V pogojih 4. izmene, kjer traja ciklus izmenjav 49 dni in se pri tem izvrši 42 dni dela, lahko izračurta-mo ustrezno povišanje osnovne vrednosti delovnega mesta zaradi 20’% dodatka. V času sedmih tednov dela vsak delavec 6-krat v nedeljo. Če to delo vrednotimo 1,2-krat več, tedaj to predstavlja 2-fcrat 1,6 delavnika t. j. 1,2 delavnika več ali za 2,86'% večji zaslužek. K temu moramo prišteti še dodatek 20'% na nočno delo, ki tvori tretjino delovnega časa delavca na izmenah, torej 14 delavnikov krat 1,2 je 16.8 delavnika oziroma 6,66.. zaslužka v tem času. Seštevek znaša 9,52'% poviška vrednosti delovnega mosta in naj bi se vnesel v obstoječe cenike storitev. Sicer pa je v obravnavanju tega možnih več variant.
Doslej je bilo obravnavano vprašanje izmenskega dela čisto iz organizacijske primer jalne plati. Treba pa je vprašanje oceniti tudi iz splošnih družbenih gledišč. Kot upravljavci družbenih proizvodnih sredstev moramo slediti gospodarskemu napredku, čigar siloviti tempo zahteva od slehernega kolektiva, da budno motri dogajanja doma in po svetu in. če le more, išče novih originalnih rešitev izboljšanja pro-
izvodnje s ciljem, da prednjači in tako zagotavlja družbi in sebi nadaljnji razvoj. Če se s te plati ponovno ozremo na ureditev izmenskega dela pri nas, lahko rečemo, da uvedba neprekinjenega obratovanja prinaša racionalno rešitev povečanja proizvodnje brez posebnih žrtev. V papirni industriji po svetu in doma je štiriizmenski delovni čas uveden domala povsod.
K temu je treba dodati še, da so zvezni in republiški gospodarski organi prav v zadnjem času naglasili potrebo izkoristiti v gospodarskih organizacijah vise možnosti za čim hitrejšo in uspešnejšo vključitev našega gospodarstva v mednarodno delitev dela. Treba je z večjo prizadevnostjo iskati možnosti izvoza. To pa pomeni izvesti ustrezne komercialne ukrepe in izboljšati ter povečati proizvodnjo. Gotovo je, da od družbe ne moremo zahtevati izboljšanja izvoznih pogojev — povečanja izvoznih premij — dokler sami ne ukrenemo vsega, kar zmoremo. Kako moremo zahtevati uvoz opreme in rekonistrukcijskega materiala s pičlim in neuspešnim izvozom! Vsa ta vprašanja so alternativa našega razvoja. Odlaganje vsakršne možnosti izboljšav, med te sodi tudi ureditev izmenskega dela v osnovni proizvodnji, pa pomeni pri vsem tem samo nepotrebno oviro.	T. N.
je, ki jih na tržišču še ni dovolj in nam ne bo potrebno zniževati cen, da bi mogli prodati našo proizvodnjo. Takšni papirji so predvsem peresno!ahki papir, ki smo ga pričeli v letošnjem letu proizvajati, bankpost papir, umetni za inaravni tisk, ciklostil, brezlesni in srednjefini za glo-bokotisk. offiset in kvalitetni srednjefini papir. Seveda pa povpraševanje po teli vrstab papirja ni tolikšno, da bi mogli preusmeriti našo proizvodnjo samo na proizv. teh vrst papirjev.
Vsako podjetje skuša razširiti področje svoje prodaje. Na dosedanjem tržišču ne moremo več prodati vse svoje proizvodnje. Kot že omenjamo smo v zadnjih letih prodajali svoje izdelke predvsem v Slovenijo, Srbijo im Hrvatsko, zdaj skušamo razširiti tržišče tudi na Makedonijo, Bosno in Hercegovino ter na Črno goro. Prav tako skušamo razširiti tržišče tudi v tujini. Iz dosedanjih izkušen j vemo, da kupci v Makedoniji niso zahtevali tako kvalitetnega papirja kot n. pr. v Sloveniji. Prav tako je, če naše tržišče razširimo preko meje. Zahtevnejši so knpci iz Italije, Zahodne Nemčije, Anglije itd., medtem ko se tržišča Afrike in Azije zadovoljujejo celo s slabšo kvaliteto kot Slovenija. Zato moramo vedeti, kakšne vrste papirja v določeni državi zahtevajo in kakšne cene so kupci za takšno kvaliteto pripravljeni plačati.
Naše podjetje je v lanskem letu pričelo proizvajati prve manjše količine papirja tudi za ta inozemska tržišča. Seveda pa je vsak začetek težak. Vsak izmed nas (kupuje blago, ki ga pozno, in je zaradi njegove kvalitete pripravljen olačati določeno ceno. težko pa se odloči za nakup blaga, ki ga me pozna. Pri
nas recimo, poznamo kvaliteto angleškega, italijanskega in v zadnjem času, tudi grškega tekstilnega blaga. Poznamo kvaliteto vsakega od njih in vemo, koliko 'smo pripravljeni zanj plačati. Ne poznamo pa na primer južnoameriškega tekstilnega blaga. Zato bi se mogli za njegov nakup odločiti šele tedaj, bo bi preizkusili in spoznali njegovo kvaliteto in ceno. Enako jez mašim papirjem na inozemskih tržiščih. Po vojmi smo izvozili zelo male 'količine blaga in to predvsem v Turčijo. V zadnjih letih pa je bil izvoz papirja celo prepovedan. Tako smo morali v lanskem letu ponujati naš papir inozemskim kupcem, ki našega papirja sploh niso poznali. Uvozniki so bili zaradi tega pripravljeni 'kupiti le male količine papirja, da bi ga preizkusili in to po nizkih cenah, da bi ne izgubili preveč, če bi se izkazalo, da naš papir zahtevam tamkajšnjega tržišča ne odgovarja. Prav tako pa -tudi mi nismo vedeli, kakšen papir zahtevajo kupci na posameznih inozemskih tržiščih, kakšno kvaliteto, kakšne vrste, kakšne formate itd. Zato je povsem razumljivo, da smo in bomo še nekaj časa morali sprejemati mala naročila, ki sicer niso posebno ugodna, če si želimo za bodočnost razširiti krog mašili kupcev .tudi ma inozemskih tržiščih.
V letu 1961. smo izvozili sicer manjše količine, vendar že kar na 7 novih tržišč: v Zah. Nemčijo, v Libanon, Turčijo, Ciper, Holandijo, Italijo, Vel. Britanijo, Avstrijo. Vsega papirja, ki je šel v izvoz, je bilo v lanskem letu 183 ton in smo zanj dobili 42.913 dolarjev.
Če zaključimo ta naš kratek pregled, potem moramo pouda-
riti, da predstavlja za naše podjetje leto 1962 veliko preokret-nieo. Do lanskega leta je papirja primanjkovalo, zato so bili kupca pripravljeni kupiti vsak papir, dober ali slab, po kakršnikoli ceni. Komercialna služba je ta papir samo razdeljevala. Od leta 1961. pa se situacija vsak dam bolj spreminja. Papirja je vsak dan več, knpci v Jugoslaviji tolikšnih količin papirja niso več pripravljeni kupiti, in še maj-manj v kakršnikoli kvaliteti in za kakršnokoli ceno. Komercialna služba mora biti zaradi tega na tekočem, poznati mora želje kupcev in možnosti (izdelave takih papirjev, ki so na tržišču še najbolj iskani. V kolikor to^ ni mogoče, pa mora poskušati višek proizvodnje prodati na inozemska tržišča. Vse to pa zahteva velike napore, tako za komercialno službo podjetja, kot tudi za proizvodnjo, ki mora biti sposobna izdelati zahtevane vrste papirja v zahtevani kvaliteti. Samo z na j večjimi napori vseh članov kolektiva, posebno pa še vseh naših komercialnih in tehničnih delavcev, bomo načrte lahko uresničili.	D. M.
VEST IZ BEOGRADA
V Beogradu je zasedala komisija za cene proizvodov papirne industrije pri Svetu za industrijo papirja. Razpravljali so o kalkulacijah za posamezne artikle. Končni namen dela te komisije je bila notranja razdelitev omenjenih družbenih dajatev in zagotovitev proizvodnje posameznih artiklov, ki se jih proizvajalci branijo izdelovati zaradi nesorazmerij v zadevnih predpisih.	S. R.
VARIANTE ZAMENJAV V NEPREKINJENEM DELOVNEM PROCESU
DIAGRAM I. ~ Lamznjava izmen 12-2*t vnaprej z nedeljskim in nadurnim delom v dveh izmenah.
DIAGRAM //- Zamenjava izmene med 7 ljudmi na dve delovni mesli, tedensko z enim proslim dnevom.
DIAGRAM III. -Zamenjava izmene med 7 ljudmi na dve delovni mesi', Z dvema nočmi dela vleku enega ledna.
Športniki na start!
Tradicionalne športne igre papirničarjev Slovenije se zopet bližajo. Spomladansko sonce je zdramilo športnike našega kolektiva iz mrtvila, ki je trajalo celo zimo (_7; izjemo pri igralcih namiznega tenisa). Jubilejne 10. papirniške igre so se odigrale lansko leto v Vevčah. Tekmovale so ekipe iz Krškega, Radeč, Količeva, Sladkega vrha in tudi v nekaterih disciplinah člani manjših kolektivov. V skupni razmestitvi smo dosegli II. mesto. Posebno so se odrezali nogometaši, strelci in strelke, ki so izšli iz tekmovanja neporaženi. Priznanje pa gre tudi nekaterim posameznikom pri lahki atletiki, plavanju in kegljanju. To je za nas lep uspeh, lahko pa bi bil še večji in zmagovitejši, če bi se ekipe začele pripravljati pravočasno. Lep primer so nogometaši, ki so do začetka tekmovanja odigrali 15 tekem za trening. Od tega skoraj vse uspešno. Gostov;)li so tudi na Reki, Rečani pa so gostovanje vrnili.
Lanske izkušnje so nas izučile, da moramo na letošnje športne igre misliti že sedaj, če hočemo doseči vsaj 2._ mesto, kot lani. Dnevi tečejo in zadnji dan se ne bo dalo ničesar popraviti. Posebno mladim članom kolektiva priporočamo, da vzamejo pripravo resno.	Karel Bonisegna
Lep uspeh kegljaškega kluba
Med vevškimi papirničarji je že od nekdaj veliko zanimanje za kegljanje. V iprvih letih po osvoboditvi so v naši okolici delovali trije kegljaški klubi in sicer v Vevčah, Zadvoru in Zalogu in dosegli lepe uspehe. Posebno to velja za kegljače i‘z Vevč, ki so tekmovali v republiški in zvezni ligi. Nekaj let so bili Vevčani celo republiški prvaki _ v kegljanju. Zaradi organizacijskih problemov in predvsem slabih kegljišč pa so ta društva kmalu propadla. Od tedaj dalje je kegljaški šport gojila le sindikalna podružnica Papirnice Vevče v okviru športnih iger papirničarjev Slovenije, toda neorganizirano in samo v času športnih iger.
,V letu 1960 je bil na željo nekaterih. navdušenih kegljačev zopet ustanovljen sindikalni kegljaški klub. Ker v naši. okolici ni primernega kegljišča, trenirajo kegljači na novem štiristez-nem kegljišču Slovana v Mostah. V klub so se vključili le starejši kegljači, toda kmalu so pristopili tudi mladinci in kar je še posebno razveseljivo, mladinci — člani našega kolektiva, ki stanujejo v samskih domovih podjetja.
Klub se lepo razvija, število članov stalno raste. V tekmovanju s sindikalnimi klubi raznih podjetij iz ljubljanskega okraja, je dosegel dobre rezultete. Od jeseni lanskega leta tekmujejo v eni izmed skupin »rumene sindikalne« lige, v kateri so še sindikalni kegljaški klubi gradbenega podjetja »Pionir«, Novo mesto. Časopisno založniškega podjetja »Delo«, Ljubljana in Papirnice Količevo. Od petih odigranih tekem so naši kegljači dobili štiri, zgubili pa le eno — s kegljači Količevega, na njihovem kegljišču v Domžalah in še to z majhno razliko podrtih kegljev.
REZULTATI PETIH ODIGRANIH TEKEM
Vevče : Pionir	336:503
Vevče : »Delo«	535:276
Vevče : Količevo	271:305
Vevče : Pionir	395:549
Vevče : »Delo«	527:307
Zadnja tekma letošnjega tekmovanja, ki je odločila o prvaku, je bila odigrana na kegljišču »Slovana« dne 5. 3. 1962 med kegljači Papirnice Količevo in Vevč. Vevčani so bili boljši in zmagali z zelo tesnim rezultatom 363:360 podrtih kegljev. Tako so naši kegljači z istim številom točk kot Količevo, toda z boljšo razliko podrtih kegljev postali prvaki v svoji discplini »rumene lige« in si tako priborili možnost za vstop v višjo »rdečo ligo«.
V letu in pol od ustanovitve kluba so člani dosegli lepe uspehe kljub slabim pogojem za treniranje. Klub ima dobro dese-torico in več kegljačev, predvsem za borbene igre. Med njimi je nekaj odličnih posameznikov, mlajših igralcev, ki imajo vse pogoje, da se razvijejo v odlične kegljače. Največja ovira za še boljše rezultate pa je neredno treniranje in pa oddaljenost kegljišča, zaradi tega je treningov premalo. Ker nimajo lastnega kegljišča, morajo gostovati na
kegljišču »Slovana«. To kegljišče pa je prezasedeno, zato imajo odobreno uporabo kegljišča za trening in tekme le 3 ure tedensko in še to samo na dveh stezah kar je absolutno premalo.
Najboljša rešitev tega problema je, da bi zgradili na Vevčah kegljišče. Za to so ljubitelji kegljanja zelo navdušeni nad sklepom podjetja in organov delavskega samoupravljanja, da se v bližnji bodočnosti zgradi v okolici letnega kopališča še kegljišče. Želijo si le, da bi podjetje ta sklep oimprej uresničilo.
Franci Goljar — organizator kegljaške sekcije in najstarejši kegljač
SŠD »Papirničar« preimenovan v SŠD »Siavija«
Pred dobrim mesecem so imeli naši športniki občni zbor sindikalnega športnega društva »Papirničar«. Predsednik tov. Stane Meljo je orisal dejavnost tega društva od leta 1947 naprej, pri čemer je ugotovil, da se je društvo razvilo predvsem zaradi prizadevanja sindikalne podružnice vevške papirnice, ki je bila tedaj edina sposobna s svojimi kadri in finančno podporo razviti pomembnejšo dejavnost na področju telesne vzgoje.
Tovariš Stane Meljo
V poznejših letih je društvo le životarilo, ker papirnica zaradi omejenih finančnih možnosti ni mogla podpirati društva v taki meri, kot sta to zahtevala razvoj športa in potrebe mladine v okolišu.
Mem tem časom je na področju bivše občine Polje nastalo več podjetij in ustanov, ki pa so zaradi prepričanja, da je le papirnica dolžna vzdrževati športno dejavnost v okolici, stale s podporami ob strani. Te razmere so kvarno vnlivale na športno življenje, kar je občni zbor analiziral, s tem v zvezi zavzel več pozitivnih sklepov in dal smernice za nadaljnji razvoj.
Razprava je potrdila izvajanja predsednika. Ugotovila je, da ne bi bilo dobro niti pametno deliti športno dejavnost po posameznih krajih okoliša. Treba bi bilo nastopati enotno za celo
področje bivše občine Polje in ustanoviti tako društvo, ki bi bilo sposobno zajeti vse vrste športa in vse športnike v okolici.
Novi odbor naj si zagotovi moralno in materialno pomoč pri vseh ■ kolektivih iz okoliša bivše občine, kakor tudi pomoč pri sedanji občini.
Vprašanje zgraditve športnega stadiona je že načela Tovarna papirja in celuloze. S kolektivno pomočjo je treba nadaljevati, da bomo tako prišli do sodobnih športnih objektov. Minimalno število starih igrišč ne odgovarja več zahtevam, ki jih pred nas postavlja razvoj fizkuiturne dejavnosti. Prostovoljno delo članov društva bo velik prispevek pri uresničevanju tega načrta in to mora biti obveza vseh članov.
Končni sklep o spremembi imena je bil utemeljen s tem, da bi bilo novo društvo športna organizacija s splošnim zaledjem in ne samo tovarne. S tem je bil SŠD Papirničar preimenovan v SŠD Siavija.
Novemu društvu želimo, da bi sklepi občnega zbora postali kmalu resnica, ker bo njegov razvoj vsem športnikom v zadoščenje, celi okolici pa v ponos.
S. R.
*
KRATKE VESTI
NK Siavija (Papirničar) je premagal NK Svobodo iz Zagorja v prvenstveni tekmi na domačem igrišču z rezultatom 8:0.
Prijateljsko srečanje med kegljači Papirnice Vevče in Indosa se je končalo z zmago Vevč z razliko It kegljev.
ŠE VEDNO: GRIPA
Spomladanski prehladi in gripa zelo vplivajo na stalež bolnikov. V obratu Vevče je ob koncu marca narastel na 80 bolnikov, kar predstavlja 10 % zaposlenih. To povzroča težave v proizvodnji kakor tudi pri drugem poslovanju.	S. R.
OPRAVIČILO
Zaradi premajhnega števila prijavljenih je, žal, odpadel prvoaprilski izlet v Zagreb. Prestavili smo ga na prvi april prihodnjega leta. Zlasti se opravičujemo nekaterim uslužbencem in delavcem kemične istroke, ki so si na vsak način želeli ogledati izstrelitev Hidroaqva rakete in kulinarično razstavo.
Prireditveni odbor
Kadrovska služba poroča
Iz obrata Vevče
Prišli so v mesecu marcu 1962: Veselko Ivan, ik raizMadalcem,
Ložar Ana,, snažilka [pisarn,
Vujasin Simo, v sanitažo,
Končar Anton, v proizvodnjo,
J ožel j ing. Franc, asistent šefa proizvodno' e,
Primožič ing. Janez, asistent šetfa proizvodnje,
Bau Sabina, saldafkontisrt,
Silič Drago, VK obratni elekitričar, Džurdževič Cveto, v proizvodnjo, Bešič Izet, v proizvodnjo,
Alič Edo, v proizvodnjo.
Odšli v mesecu marcu 1962:
Talimdžič Ferid, samovoljno zapustil delo,
Bregar Jože, samovoljno zapustil delo,
Grm Ivan, odšel v JLA,
Polše Stefan, pismeno odpovedal delovno razmerje,
Ljubič Franc, samovoljno zapusti! delo,
Prem.ru Marija, pismeno odpovedala,
Smrekar Marijan, pismena odpoved, Maznilk Jože, odšel v JLA,
Žgajnar Franc, odšel v JLA,
Novak Vid, odšel v JLA,
Grubar Peter, odšel v JLA,
Manču Ilija, odšel v JLA,
Udvanc Budi, odšel v JLA.
Anžič Jože, odšel v pokoj,
Bešetar Gabrijel, samovoljno zapu-sitil delo,
Lokar Bogo, odšel v JLA,
Lajovic Peter, odšel v JLA,
' Anžur Jože, odšel v JLA,
Lesar Jože, odšel v JLA,
J ur at ovac Janez, odšel v JLA, Lambergar Franc, odšel v JLA. Jevnikar Vinko, samovoljno zapustil delo,
Z or čič Dušan, odšel na drugo službeno dolžnost,
Šircelj Anton, upokojen,
Berčič Justina, upokojena,
Švare Ivan, upokojen.
Rojstva:
Bonisegna Karlu, obratnemu električarju, se je 5. 3. t. 1. rodil sin Karol. Mladim staršem želimo veliko veselja s svojim prvorojenčkom.
Poročila se je:
Kocjančič Frančiška, delavka s Peterlin Cirilom. Iskreno čestitamo!
Iz obrata Medvode
V	mesecu januarju 1962 so se zaposlili:
‘Ločniškar Ivan, razkladalec surovin,
Dautovič Bejdo, razkladalec surovin,
Abdič Nurija, razkladalec surovin, Jarc Ivan, šofer C kategorije,
Husi Cvetka, administratorka,
Fefer Miroslav, kemijski tehnik.
V	mesecu januarju 1962 so zapustili podjetje:
Jalušič Stjepan, čistilec lesa, sporazumno,
Sarič Hasan, izpraznjevalec snovnih jam, samovoljno.
V	mesecu februarju 1962 so sc zaposlili:
Bertoncelj Stanko, laborant, Kozamernik Stanko, laborant, Luštrik Mirko, obraitni električar, Ferlež Leopold, razkladalec surovin.
V	mesecu februarju 1962 so zapustili podjetje:
Sušnik Peter, razkladalec surovin, (smrtna nezgoda izven podjetja), Stanovnik Peter, razkladalec lesa, (sporazumno).
V	mesecu marcu 1962 so se zaposlili: Fefer Milena, kemijski tehnik, Kozamernik Silva, pom. v obračunskem oddelku,
Rozman Marij a, knj igovodj a, Cebašak Ivan, n. pom. izžemal. stroja,
Ičanovič Miralim, izpraznjevalec snovnih jam,
Kirič Otmar, izpraznjevalec snovnih jam,
Dimc Nikolaj, laborant,
Sinanovič Abid, razkladalec surovin, Mlakar ing. Franc, inženir kemije v inv. skup.
Kavčič Karel, čistilec lesa,
Mesarič Franjo, čistilec lesa,
Deban Ivan, čistilec lesa,
V	mesecu marcu 1962 so odšli iz podjetja:
Saje Bogoljub, kemijski tehnik, (v JLA)
Raduha Stjepan, nakladalec celuloze (v JLA)
Novak Stjepan, nakladalec celuloze (v JLA)
Ropret Jože, čistilec lesa (v JLA) POROKE:
V	februarju se je poročil delavec Janez Gabrovšek, iz obrata strojil. V marcu se je poročil delavec Lado Virant, delavec pri izžemalnem stroju.
Iskreno čestitamo in želimo mnogo zadovoljnih in srečnih let s svojima družicama!
ROJSTVA:
V	februarju t. 1. se je povečala družina Silva Oblaka, šoferja, za enega elana — sina Matjaža.
V	istem mesecu se je v družini Franca Igličarja, ključavničarja, rodil sin Gvido.
Čestitamo k srečnemu dogodku!
Upokojeni so bili
VIKTOR VIDRGAR Od svojih sodelavcev se je poslovil zadnje dni februarja Vidrgar Viktor, gladilec papirja na I. gladilnem stroju, ker odhaja o zasluženi pokoj. Skoraj pred 40 leti je vstoipil v našo tovarno, ko mu je bilo komaj 16 let. »F letih svoje zaposlitve sem doživel marsikaj dobrega in slabega. Posebno pred vojno, ko so bili pogoji dela za nas veliko slabši kot so sedaj. Vedno sem se bal, kdaj bom odpuščen in ta stalni strah mi je delal prav slab občutek in spoštovanje do delodajalca. Pokojninskega zavarovanja takrat ni bilo, zato sem sedaj srečen, ko mi družba priznava moj zasluženi počitek. 14 let sem delal kot paznik pri papirnem istroju in šele po vojni napredoval o gladilca papirja. Na tem delovnem mestu sem se dobro počutil in sedaj zapuščam podjetje in svoje delovno mesto prepuščam mlajšim. Delovnemu kolektivu želim veliko uspehov v bodočnosti!*
Tovarišu Viktorju želimo ob njegovem odhodu v pokoj, da bi preživel vrsto let o zdravju in zadovoljstvu.
JOŽE AN ŽIČ
Kot vajenec, v kleparski stroki je stopil v delovno razmerje leta ■1020. Pri nas je prebil 1 leto in pol, nato pa pri kleparski zadrugi v Ljubljani. Leta 1925 se je spet zaposlil v našem podjetju in tu delal neprekinjeno do letos.
Ko smo se z njim pogovarjali, je bil mnenja, da ne bo oec delal, češ, da je dovolj star in da bi rad ostala leta (upajmo, da jih bo še precej) preživel o miru. »Malo se bom ukvarjal s svojo kravico, zakrpal kak star lonec, da bom imel za priboljšek, ker pokojnino bo pravzaprav dobivala žena. Z delom bom prenehal 21. tega meseca. Sicer bi moral delati do 1. aprila, vendar če bi šel v pokoj na ta dan, mi še verjeli ne bodo.
Poslavljam se sicer težko, vendar pa se zdim sam sebi utrujen, delo pa je le ostalo istn kot takrat, ko sem bil mlad in ga skoraj ne zmorem več; fizična kondicija je pa precej izrabljena, čeprav sem stroki kos.*
Z mislimi tovariša Jožeta se strinjamo. Želimo mu pa še precej let prijetnega pokoja.
*
POPRAVKI
Tiskarski škrat se je precej poigral že v prvi številki. Oprostite nam in z. razumevanjem upoštevajte naslednje popravke:
V	pokoj je odšel Ciril ROME in ne SOME, španske državljanske vojne pa se je udeležil skupaj s Stanetom BOBNARJEM in ne Babnarjem, kot pomotoma piše v članku »Upokojeni so bili« (4. stran).
K vesti na 3. strani: DS je poslal v Švico NEBOJŠO (in ne Nebojška) ing. Novaka.
V	članku Toneta Trtnika popravljamo: Jože Polanec je predsednik komisije za izdelavo osnutkov PRAVILNIKOV.
Zadnji stavek novega odstavka 17. člena se glasi:	Tako ugotovljena
vrednost proizvodne ure je NESPREMENLJIVA (ne: nesprejemljiva).
Glasilo delovnega kolektiva tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Tone Novak — Uredniški odbor: inž. Majda Bahovec, Majda Fras, Franci Hribar, Ciril Jeriha, Tone Novak, Riko Poženel in Stane Robida — Uredil Danilo Do-majnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani