Stev. 217.
V Ljubljani, ponedeljek dne 5. avgusta 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — ludi ob nedeljah ir praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ol 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani \ ‘upravniitvu mesečo K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poito celoletno K 20’—, polletno |K 10'—, četrtletno K 51—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina so pošilja upravništvu.	~
Telefon številka 118.
•••
...
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
'v Posamezna številka 6 viharjev.
tu	Uredništvo In npravnlgtvot	ts
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi >e pošiljajo uredništvo. Nefranldrnna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-» pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ut
• ••
s:
Telefon Številka 118.
m
■i»«r«wnngjM
Oblegana Ljubljana.
Razne črne v'cle od raznih strani vlečejo Klerikalci proti beli Ljubljani. Ako jim zmanjka domačih sil, gredo ponje- na Hrvatsko — za vsako silo pa, imajo pripravljene tudi domače Nemce, .da jih porabijo pri svojih napadih na slovensko- Ljubljano.
Pri obleganju Ljubljane pa polagajo klerikalci veliko važnost na predmestja in na ljubljansko okolico. Za vsako ceno si hočejo priborili postojanke v predmestjih in od tam streljati na napredno Ljubljano. Ta predmestja pa So v ozki .zvezi z vso okolico zato je treba, da cela okolica, podpira klerikalec pri njih delu v Predmestjih. Napredna okolica bi bila za klerikalec velika nevarnost, ne le za to, ker je^ta okolica volilni okraj načelnika S. L. S. dr. Šušteršiča, ampak tudi zato, ker bi napredna okolica onemogočila klerikalcem njih spletke pri ljubljanskih volitvah. Zato klerikalci strogo pazijo na to, da ostane ljubljanska okolica zvesto v njih rokah. V tem delu naj jim pomaga — klerikalno učiteljstvo. Pred par dnevi smo či-lali notico:
Slomškova zveza ima na Kranjskem, Štajerskem in drugod 318 članov; med temi je 22 takih, ki so že vpokojeni ali sploh niso ljudski učitelji. Aktivnih ljudskih učiteljev in učiteljic je v Slomškovi zvezi 296; med temi je 92 učiteljev in 204 učiteljic. Na »Slovenskega učitelja« je naročenih 129 članov Slomškove zveze; — »Zaveza avstr, jugoslov. učit. društev« ima pa nad 2000 čianov in »Učiteljski Tovariš« pa blizu 1300 naročnikov.
Iz natančnega pregleda se razvidi, da je bilo od 318 slomškarjev — 83 v ljubljanski okolici. Torej več .ko ena četrtina klerikalnih učiteljev — je v ljubljanski okolici. To se pravi, da hočejo imeti klerikalci njim udane sluge okoli Ljubljane, da jim pomagajo pri njih delu.
Ako splošno pogledamo slomškarskc številke in jili primerjamo s številom naprednega učiteljstva — vidimo, da ni tako hudo. V številu slomškarjev je še največ učiteljic — iz česar se vidi. da so klerikalci pritisnili posebno na slabotni ženski naraščaj, — ker je kandidatk zelo mnogo in je boj za ljubi kruh seveda velik. Mnogo učiteljic ima svoje stariše v Ljubljani zato postanejo slomškarice. da dobe službo blizu mesta. Saj neki nadzornik kratkoinalo pravi: *V Slomškovo zvezo se vpišite, če ne ne bodete naprej prišli...« Vkljub takini razmeram stoji naše učiteljstvo krepko v svoji stanovski organizaciji in se bori proti nasprotnikom šole in učiteljstva.
Ljubljanska okolica je znana kot najbolj zaostala na Kranjskem. Kje je temu vzrok? Neki pregovor pravi, da so ljudje okoli cerkve — najmanj pobožni — iz tega bi se dalo kaj sklepati tudi za okolico. Toda iz gorenjega števila 83 klerikalnih učnih močij v ljubljanski okolici se da tudi kaj sklepati.
Ob času ko so vladali v Ljubljani in v dež. šolskem svetu se nemčurji, so dobivali v liub-f"sk' pkolic.. najlepša mesta nemčurski uči-i5. lf.koie bila ljubljanska okolica že od nekdaj obljubljena dežela vsem, ki so se klanjali adajocim krogom. Ko smo srečno premagali nemcurje so prišli na krmilo klerikalci in — mesta v ljubljanski okolici so bila obljubljeno Plačilo vsem, ki stopijo v njih službo.
In tako ima danes srečna ljubljanska okolica več ko eno četrtino slovenskega klerikal-
  :----------------------------------------
nega učiteljstva, ki naj klerikalcem pomaga oblegati Ljubljano. Slovenskemu naprednemu učiteljstvu se rado daje časten naslov: pionirji skn venske kulture — klerikalni pionirji v ljubljanski okolici — 83 po številu — pa naj grade klerikalen most z dežele v mesto.
Tako imajo torej klerikalci našo okolico dobro zasedeno. Obleganje se vrši sistematično. Treba je, da se tega zavedamo in da uredimo svojo obrambo proti obleganju.
Pa ne le obrambo.
Zmaga je v napadu, zato sc ne pustimo oblegati v obzidju — ampak pojdimo ven, in posvetimo v temne nakane.
Oficijelno stališče
voditeljev alpskih Nemcev glede češko-nein-ških spravnih pogajanj.
Iz Štajerskega sc nam poroča: Alpski Nemci so dozdaj glede pogajanj med Cehi in Nemci vedno cincali in niso vedeli, ali bi se izrekli za ali proti.
Sedaj so se končno odločili za jasno stališče in trije izmed njih, Dobernig, Einspinner in dr. Stolzel, so se odločno izrekli za spravo. Celovški poslanec Dobernig piše v listu »Ocsterr. Volkszeitung« med drugim sledeče: »Sprava na Češkem pomeni za nas v alpskih deželah važen preobrat v našem narodnopolitičnem položaju. To vemo dobro. Bodočnost bo za nas še težavnejša, in odločiti sc bomo morali, ali hočemo napade Slovencev, ki bodo potem še hujši, s tem večjo silo odbijati in boj nadaljevati. Ne bojimo se sprave s Cehi. Nasprotno želimo zaradi Nemcev na Češkem, da bi se kmalu, in zaradi državne celote, da bi se sploh dosegla.«
Poslanec Einspinner piše v »Deutschnatio-nale korespondenz«: »Mi alpski Nemci imamo vzrok izreči, da nam je žal, da se spravna po-, gajanja še vedne niso posrečila, zakaj že desetletja smo v boju med Nemci in Cehi — sopri-zadeti. .. Kdor trdi, da se Nemci v alpskih de-* želah bojijo nemško-češke sprave, trdi nekaj, kar more trditi le popoln nevednež ali pa zavesten zastrupljevalec (političnih) studencev.«
Dr. Stolzel je na nekem zborovanju v Sol-nogradu šel celo še dalje. Zavzel se je za to, da sc doseže sprava med Cehi in Nemci, pa tudi med Slovenci in Nemci. Zavzel se je za to z ozirom na potrebo in na korist države.
Mnenja tu navedenih treh politikov so zanimiva zaradi tega, ker je dozdaj nemška javnost stala glede sprave na Češkem na docela odklonljivem stališču. Na še bolj odklonljivem stališču pa je stala ista nemška javnost glede sprave med Slovenci in Nemci. Saj je še nedavno temu pisala graška »Tagespost« sledeče: »Rešitev češko-nemškega vprašanja se mora razumeti le kot »hišna« zadeva, kot zadeva Češke... Bilo bi pregrešno, če bi se hotelo mirovni ključ, ki se je našel, oziroma ki sc je dozdevno našel za Češko, povsod porabljati. Ze pri Moravskem in Šleskem ključ ne zapira, še manj pri podonavskih deželah. Naravnost^ uso-depolno pa bi bilo, ga rabiti v alpskih deželah. To, kar se imenuje praška sprava, je ena vrsta teritorijalne avtonomije, je razdelitev dežele v dva dela. Četudi so politični krogi alpskih dežel nazora, da skušnje, ki jih bodo doživeli s to rešitvijo narodnega vprašanja na Češkem, ne bodo baš najugodnejše, so to vendar pomisleki, ki si jih pridržimo zase in s katerimi nočemo motiti krogov čeških Nemcev. Naj si urede
svojo hišo, kakor si hočejo, ker oni morajo v njej stanovati. Ravnotako pa morajo alpske dežele na to siliti, da se jim prepusti ureditev njihove hiše. Zato treba pravočasno in z vso energijo že danes povdariti, da ne morejo alpske dežele nikdar privoliti v enake določbe, ki se bodo sklenile na Češkem.
Oblika, ki jo bodo vlili v Pragi, je izrecno češka in se je ne sme rabiti nikjer drugje, najmanj v alpskih deželah.«
Komentar k tem izvajanjem bomo ob primerni priliki napisali.
Kako klerikalci izkoriščajo delavca.
Izkušnja nas uči: Tisti, ki so v zadnjem času dolgoletno delo drugih pograbili zase, tisti, ki so po shodih in listih domačinom obljubovali zlate gradove od zaslužka belokranjske železnice, tisti, ki so delavske izseljence izvabili celo ii Amerike, češ. da bo sedaj doma dovolj zaslužka, tisti, ki sc delajo največje prijatelje ljudstva zatiranega delavstva, so pri tej zgradbi pograbili najbolji kos pečenke zase, drugim pa kosti ne privoščijo. Od cele zgradbe te železnice bodo imeli domačim h večjemu le zgubo, masten dobiček bodo vlekle klerikalne pijavke. Iz političnega stališča je to le prav; kajti kdor še zdaj ne bo spoznal, klerikalno hinavstvo in njih laž-njive obljube, tega ni škoda, če ostane šc dalje v vrstah črnih gavranov.
Pa seznaniti vas moram z organizacijo klerikalne kravje kupčije v Belo Krajini. Vrhovih šef podjetja je kot že omenjeno »Gospodarska Zveza«. Njej podrejen je »Strolnnann« Lončarič. Ta si je zopet izbral svoje akordante, katerm je poleg dela poveril tudi kantine. Izkušnje kažejo, da so akordanti od danes do jutri, kakor navadni delavci. Dokaz: Pred kratkem je Lončarič nekega akordanta nagloma odpustil in mu izplačal dnevno po 7 K. Ker Lončarič ne mara domačih delavcev, preganja tudi tiste akordante, ki so dovolj pošteni in hočejo iineti pri svojem delu le svoje ljudi. Sploh pa je pri vseli treh podjetjih težko zaslediti pravo razmerje med akordanti, podjetniki in pravnim glavnim podjetnikom. V Črnomlju je Lončaričev glavni štab, okoli kojega so zbrani notorični klerikalci, ali taki ki hočejo notorični šele postati. Na mojem obhodu po celi Lončaričevi progi se mi je čudno zdelo, da na celi progi oba dva dni nisem zasledil niti enega državnega in-ženerja, ali stavbenega komisarja, katerih naloga je, se na licu mesta prepričati kako se dela izvršujejo. To se mi je tem bolj čudno zdelo, ker na progi podjetja Samohrd in Biedermann teh državnih kontrolorjev kar mrgoli. Posebno Sa-mohrda šikanirajo ti večinoma nemško-nac. komisarji, ker je Samohrd — češko podjetje. Naj je kamen le za milimeter napačno položen, pa se mora popraviti. Pri Lončariču pa delajo kakor hočejo brez vsake kontrole. — Se poznamo !
Ker se Lončariču očita nesramno izrab-ljcnje delavstva, sem se v tem oziru na celi progi posebno zanimal zvedeti, kaj je na tem resnice. Edino, kar nisem mogel nikjer zaslediti, je zadeva z izplačevanjem v markah. Da bi se delavcem namesto v denarju izplačevalo v markah, to ni res, saj Lončariču naravnost se to ne more očitati.
Zato pa sem našel drugih škandalov dovolj. Največji škandal je že v prvem sestanku omenjeni bojkot domačinov. Vsak delavec ki pride na delo. je primoran kot član dotične kom-panije, h kateri je prideljen, vse kar rabi za hrano in pijačo jemati v Lončaričevi kantini. Ponekod delavcem kuhajo kar v kantini. Za hrano, ki bi jo količkaj izbirčljiv pes ne povohal, plačujejo po 1.20 — 1.40 K brez pijače in kruha. Ponajveč pa si delavci v kompanijah sami kuhajo. Fižol in repo, makaroni in krompir, to je dan na dan »jedilni list«. Redko kje sem dobil kompanije, ki si je privoščila tudi meso. Hrvati in Maeedonci imajo dan za dnem le fižol in fižolovo juho. Pa kakšen fižol! Da g. Lončarič ne bo mogel ugovarjati, so mi delavci izročili vzore te jedi. Pustil sem ta vzorec preiskati in se je našlo: med fižolom je 50 odstotkov po 6—10 let starega zrnja, že ves gobav, piškav, črviv in trd kakor kamen. Ponekod so sc delavci norčevali, češ, s tem fižolom bomo naredili Lončariču betonski spomenik. 25 odstotkov je 4—5 let starega zrnja, ostanek je iz novejše dobe in le ta je za hrano še dober. In veste, počem vračunajo ta škandal fižol? Po 56 vinarjev kg. Nalašč sem vprašal po raznih trgovinah po čem tam prodajajo na drobno lanski fižol. Dobil sem ponudbe od 36- 40 v za najboljše vrste tega zrnja. Vbogi delavec, ki je »sijajno plačan, mora seveda skoro polovico več plačati za domalega popolnoma izprijeno blago.
Dal sem se pa tudi črno na belo prepričati, kako sc delavcem zaračunajo druga živila. Naj navedem nekatera: kg slabe kave 4.80 K (tako drage kave si dandanes niti v najboljših hišah ne morejo privoščiti.); kg slanine 2.40 K. V eni kuhinji sem dobil slanino, v kateri so bil sami črvi in je tako smrdela, da sem si moral nos zatisniti. Zvedel sem o tej slanini še dvoje zanimivosti: Nekoč so v Metliko pripeljali cel voz slanine, ki je pa tako smrdela, da so jo morali konfiscirati. — V neki kantini pa tako črvivo in smrdljivo slanino kar zrežejo jo raztope, pa jo vporabijo za mast lačnim delavcem. Sanitetne oblasti seveda nimajo časa se za take škandale brigati. Saj se tu gre samo za — »barabe«. — Hleb kruha iz najslabše moke, tehta 6.0—70 dkg stane 40 vin. V kruhu je včasi najti vse drugo, lc redilne moke ne. Na neki progi so delavci pobrali vse take hlebe, vrgli jih v zaboj ter kot mrliča nesli k pogrebu. — Kilogram riža po 56 v; riž je navadno ves črviv. — kg makaroni po 1 K; tudi to blago je staro in plesnjivo; kg slabe moke po 46 v., — kg krompirja od 15—30 v. Skratka, vse blago, ki se delavcem prodaja iz kantin, je izredno slabe kakovosti in skoro polovico dražje, kakor zdravo blago v trgovinah.
Mislim, da je brez navajanj nadaljnih podatkov že iz tu navedenega vsakomur jasno, zakaj se je klerikalna »Gospodarska Zveza« polastila te kupčije in zakaj podjetje svoje delavstvo primora, da si nabava živila le v teh kantinah. Naš delavec ob taki hrani ne more prebiti. Zato jih Lončarič tudi ne mara. Ima le Hrvate, Macedonce in cigane. Pa tudi teh je po vsakem izplačevanju vedno manj. Nikoli nisem slišal toliko kletev, kakor ravno Lončariča preklinjajo.	>
POLITIŠKA KRONIKA.
Sir Grey o usodi Egejskih otokov. Italija
je v sedanji vojni s Turčijo zasedla v Egejskem
LISTEK.
fetofiN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega liuzarja
»Moj meč je v službi vojaka, ne razbojnika! Kri sme videti njegova ostrina, sramote nikoli! Vojaki, ali morete stati in gledati, kako ravnajo s tem možem?«
Tucat sabelj je švistnilo iz nožnic; spoznal sem, da so moji prijatelji in moji sovražniki skoraj enaki po številu. Blisket orožja in jezni prepir glasov je bil privabil trumo gledalcev.
»Kraljica! Kraljica!« se razleti zdajci od ust do ust.
nlol6 !e s!?,a pred nami. »n bilo je, kakor da pie dražestno lice sveti v nočni temi In dasi sem imel tohko povoda, sovražiti jo, ker me te h lE preslepila m goljufala, vendar me je Spreletelo takrat — da, in še dandanašnji — čuvstvo sladkosti ob misli, da sem jo držal v svojem objemu in sopel vonjavo njenih las! Ne vem, ali jo že krije nemška zemlja, ali še živi kot srebrnolasa gospa na svojem gradu v Hofu, toda v srcu m v spominu Etienna Gerarda bo živela vekomaj — večno mlada in ljubka.
»Kolika STamota!« je vzkliknila, stekla k Jnem m mi snela z lastnimi rokami zanjko z ivrata. »Boriti se hočete za našo pravično stvar, pa začenjate s takšnim peklenskim dejanjem? Ta nx>ž je moj varovanec, in kdor skrivi le las na njegovi glavi, bo Čutil mojo osveto!«
Bogme, kako se Jim le mudilo, uiti v temo dosega teh lezmh očil Ona pa se obrne k meni »Spremite me, polkovnik Gčrard; rada bi nekaj govorila z vami!«	%
.i	■■■
Sledil sem ji v sobo, kamor so me bili vedli izprva. Zaklenila je vrata in me pomerila z očmi; v njenem pogledu je bila rahla senčica nagajivosti.
»Ali se vam nc zdi, da je znamenje mojega zaupanja v vas, da ostanem radovoljno sama tukaj z vami? Zakaj vedite, kraljica saška sem in ne uboga grofica Palota s Poljskega!«
»Ime je postranska stvar. Zavzel sem se za damo, ki sem menil, da je v stiski, v zahvalo pa sem bil oropan svojih papirjev in skoraj da tudi svoje časti,«
. »Polkovnik Gerard, igrala sva igro. Vi ste prišli nepooblaščeni s poslanstvom, in ste dokazali s tem, da se ne spotikate nad ničemer, ako gre za blagor vaše domovine. Vaše srce bije za Francijo, moje za Nemčijo. Verjemite mi, da bi tvegala vse, celo goljufijo in tatvino, če bi mogla s tem koristiti svoji ubogi domovini. Odkritosrčna sem, kakor vidite.«
»Vse to mi ni nič novega.«
»Gotovo; ali najina igra je zdaj vendar končana. Cemu bi se ločila z jezo? Bodite zagotovljeni, če bi se nahajala katerikrat zares v taki stiski, kakor sem jo hlinila danes v tisti krčmi, bolj viteškega varha in zvestejšega pomočnika si ne bi mogla želeti, kakor je polkovnik Etienne Gčrard! Verjemite mi, da sem vam le s težkim srcem izmeknila tiste papirje!«
»Izmeknili ste jih pa le!«
»Morala sem. Saj sem poznala njih vsebino In se zavedala, kakšen mora biti njen učinek na kralja. Da so prišli v njegove roke, pa bi bilo vse izgubljeno!«
»Zakaj seže vaša kraljevska visokost po takih sredstvih, ko bi bil tucat brigantov, kakršni so me hoteli prej obesiti na vaša vrata, prav tako uredil zadevo?*
»To niso briganti, nego najboljši možje vse Nemčije!« me zavrne ona strastno. »Ce so vas prijeli pretrdo, bi tudi vi nc smeli pozabiti, kaj smo trpeli mi od vas, od kraljice pruske pa do najzadnjega Nemca! Zakaj vas nisem dala počakati ob cesti? O, moji lovci so stali vsepovsod, jaz sama pa sem čakala v Lobensteinu vesti o njihovem uspehu. Ko sem namesto nje zagledala vas, sem malodane obupala, kajti zdaj je stala samo še šibka ženska med vami in mojim soprogom. Ali razumete, kolika je bila moja zadrega, preden sem se odločila in segla po orožju svojega spola?«
»Izjaviti se moram premaganega, kraljevska visokost; kaj mi preostaja drugega, kakor umekniti se vam?«
»Vzemite svoje papirje s seboj!« To rekša mi jih je izročila. »Kralj je prekoračil Rubikon. Vrnite jih v cesarjeve roke in recite mu, da jih nismo hoteli sprejeti Tako vam ne more nihče reči, da ste jih izgubili. Z Bogom, polkovnik Gerard; moja najtoplejša želja je, da ne ostavite več francoskih tal, kadar stopite zopet nanje, kajti ko mine leto dni, ne bo za nobenega Francoza več prostora na tej strani Rene.«
Tako se je končala igra med mano in kraljico saško za usodo vse Nemčije. Izgubil sem jo jaz. Mnogo sem premišljal o tej aventuri, ko sem se obračal s svojo ubogo Violetto proti zapadu. Toda vedno je stala pred mojimi očmi ponosna, krasna podoba one nemške žene, še vedno mi je zvenel v ušesu glas tistega pesnika in vojaka; čutil sem, da Je obljubljena svoboda vsaki zemlji, ki Ji sveti tako vroča ljubezen v srcih njenih otrok. In ko sem jahal tako naprej, je napočilo jutro, in Jasna zvezda, ki sem
kazal nanjo skozi grajsko okno je stala
kalna in bleda na zapadnem nebul
Kako je jezdil brigadir v Minsk.
Nocoj mi je treba težkega vina, mes amis; rajši bi pil burgundca kakor bordeaux. Srce, staro vojaško srce, žaluje v mojih prsih. Starost je čudna reč, pride, pa ne veš in ne razumeš kako; duh je vedno isti, in ti ne zapaziš, da slabi ubogo telo. Včasih pa se zaveš vendarle, včasih se ti zjasni nenadoma, da spoznaš, kaj si bil nekdaj in kaj si zdaj. Da, da, tako se je zgodilo danes tudi meni, in zato moram piti nocoj steklenico burgundca, belega burgundca — montracheta!
Davi sem bil na Martovem polju. Pardon, mes amis, oprostite staremu možu, da vam pripoveduje svojo žalost. Najbrže ste videli parado. Ali ni bila imenitna? Bil sem izmed tistih starih častnikov, ki so jih odlikovali. Tale trak na mojih prsih je bil moja izkaznica. Križ imarrf shranjen doma v usnjatem toku. Počastili so nas s tem, da so nas postavili blizu cesarja; dvorne ekvipaže so stale na naši desnici.
Leta in leta že nisem bil pri nobeni paradi, in marsičesa, kar sem videl danes, ne moreni odobravati po svoji vesti. Tako mi naprimer, ni všeč, da nosi infanterija rdeče hlače. Infan-terija se je borila vedno v belih hlačah; rdeče, je barva kavalerije. Ce pojde tako dalje, bodo kmalu hoteli imeti tudi naše čake in ostroge? Ce bi hodil k paradam, bi se reklo, dai jaz, Etienne Gčrard, odobravam take reči. Zato sem rajši izostal. Toda zdaj, pred vojno V Krimi, je druga stvar. Fantje gredo zdaj v boj, in tak človek nisem, da bi me smelo manjkati, kadar se poslavljajo hrabri vojaki.
Reči moram, da marširajo izborno, ti naši mali intanteristi! Niso sicer bogvekako veliki in močni, a zde se čili in drže se dobro. Odkril sera se, ko so korakali mimo. Nato Je sledila
tnorju več otokov, ki so zanje velike važnosti. Cisto razumljivo je, da so se evropske velesile ‘že sedaj začele zanimati za vprašanje, ali ostanejo ti okupirani otoki v slučaju sklenitve miru še v rokih Italije ali ne. Stvar je posebno zanimiva za Angleže, katerim seveda nikakor ne bi bilo ljubo, da bi se Italijani preveč zasidralj v 'Egejskem morju in tako oškodovali angleško trgovino v Mali Aziji. S tozadevnim vprašanjem se je pečal tudi že angleški državni tajnik Sir Grey. ki se je o vprašanju usode Egejskih otokov izrazil v poslanski zbornici sledeče: »Okupacija Egejskih otokov med italijansko-turško vojno je dogodek, kakršni se zelo pogosto dogajajo v vojnah. Okupacija teh otokov bo po končani vojni čisto gotovo povod zelo važnih razmotrivanj, kajti usoda teh otokov je stvar, za katero se vse evropske velesile silno zanimajo. Grey je Angleže potolažil, da bodo Italijani morali te otoke slejkoprej vrniti Turkom nazaj, ker nikakor ne gre, da bi Italija vse kar si je v vojni prisvojila, obdržala tudi pozneje.
Ruski politiki o položaju v Turčiji. V petro-,grajskih diplomatičnih krogih čisto mirno presojajo situacijo na Turškem. Nihče ne misli na to, da bi prišlo v Turčiji do notranje vojne, ker so mladoturki spoznali svojo slabost in se radi tega nočejo spuščati v pustolovstva. Razpust zbctrnice se smatra kot neizogibljiv. Izgledi za 'premirje med Italijo hi Turčijo so po mnenju ruskih politikov sedaj veliko boljši. Prejšnja Vlada je bila le za to tako trdovratna, da je prikrila svojo notranjo slabost. V Petrogradu so mnenja, da bi bil edini Kiamil paša sposoben, 'da uredi razmere v Turčiji.
Poincare v Petrogradu. Francoski ministrski predsednik Poincare zapusti dne 5. t. m. Francijo in odpotuje v Rusijo, kamor pride dne 9. t. m. Ruska vlada je Poincareja popolnoma natančno informirala o toku razprav z japonskim ministrom Katsuro glede kitajskega vprašanja. V diplomatičnih krogih se pripisuje potovanju Poincareja v Rusijo velika politična važ-r nosi. Ruski minister za zunanje zadeve Sa-»sanov. ki se nahaja sedaj na dopustu y Gro-dnenski guberniji, odpotuje povodom Poincare-jevega prihoda v Rusijo, takoj iz dopusta v Petrograd, kjer bo prisostvoval vsem konferencam.
DNEVNI PREGLED.
i Kako uče klerikalci kuhati ljudstvo na de-
M. Velikanski pomp so vzdignili klerikalci s svojimi »potovalnimi« učitelji za sadjarstvo in -tečaji za kuhanje po deželi. Kako pa pri tem klerikalci sleparijo, nam kaže sledeči slučaj:
V Domžalah je vodila kuharski tečaj za kmečka dekleta zagrizena klerikalna učiteljica Odla-zek. Ob koncu tečaja so pa povabile vse višje klerikalne opice na »pokušnjo«, kako dobro, da so se dekleta izučila kuhati v dveh mesecih. Prišli so višji klerikalni gospodje dr. Lampe, dr. Krek, domači gospod fajmošter in drugi. Dr. Lampetu so se prav sline cedile pri vsakem novem serviranju. Jedel je tako, da smo mislili, da bode tisti dan zrastel čez vse deželne poslance, trebuh da se mu bode napel bolj od najdebelejšega fajmoštra na Kranjskem. Ko se je dobro najedel dr. Lampe na deželne stroške, je pa »vzdignil« govoranco in pohvalil dekleta, kako dobro so se naučile kuhati. Seveda je pa nad vse povzdignil marljivo učiteljico — Slomškarico, da je v dveh mesecih naučila dekleta tako dobro kuhati. Sedaj pa poslušajte sleparijo: Dekleta, ki so se dva meseca preje učile kuhati, so bile za kuhanje deželnemu ministru suspendirane. Ves obed so pa pripravile pod vodstvom »krščanske« učiteljice kuharice iz bližnje klerikalne gostilne. To je bila torej čisto navadna sleparija. Vse pecivo so izdelali in napravili v klerikalni gostilni. Kuhale so za slavnostno za-ključitev tečaja kuharice iz gostilne. Celo vso posodo so si za ta dan izposodili iz te gostilne. Dr. Lampeta so pa nafarbali, da so kuhale učenke. Prav po krščanski morali!
artiljerija. Imela je dobre kanone, nagle konje in postavne ljudi. Za njo so prišle ženijske čete, ki sem se jim tudi odkril. Ni jih vrlejših, kakor so ti oddelki. Nazadnje je prijahala mimo nas kavalerija: lansirji, kirasirji, jezdni lovci in spa-hiji.* Odkril sem se pred njimi vsemi, samo pred spahiji ne. Cesar ni imel spahijev. Toda ko so bili vsi ti mimo nas, kaj mislite, messieurs, kaj je prišlo nazadnje? Brigada huzarjev je pridre-vila mimo! Oh, mes amis, ta ponos in ta slava in krasota, to bliskanje in lesketanje, ropot kopit in rožljanje uzd, vihrajoče grive in plemenite glave — vrele so mimo kakor živo, jekleno morje! Moje srce jim je utripalo naproti, ko so galopirali mimo mene. In prav nazaduje, ali ni bil to moj lastni po" •? Oko mi je zagledalo sre-brnosive jopiče in leopardove šabrake; moja starost je izginila, kakor bi trenil, bil sem mahoma zopet mlad in sem videl pred seboj svoje lastno krasno moštvo in iskre konje, videl celo, kako so hrumeli za svojim polkovnikom, v moči in lepoti naše mladosti, ravno pred štiridesetimi leti Palica mi je zletela v.zrak. »Naskok! Naprej! Vive 1’Empereur!« Treteklost je klicala sedanjosti. Toda — o Bog! Kakšen tenek, čivkajoč glas! Ali je bil to tisti glas, ki je grmel nekdaj pred brigado v polnoštevilnem vojnem stanju od levega pa do desnega krila? In ta roka, ki je komaj še vihtila palico! Ali so bile to tiste mišice iz ognja in železa, ki v vsej armadi Napoleonovi niso našle enakovrednega nasprotnika? Nasmihali so se mi in me pozdravljali. Tudi cesar se je smejal in me pozdravljal. Toda sedanjost mi je bila le mrkel sen; v resnici je živelo zame samo mojih osemsto mrtvih huzarjev in tisti Etienne Gčrard izza 'davno minulih dni. Dovolj o tem — hraber mož gleda usodi ravnotako v oko kakor kazakom in ulancem! Kljub temu, so ure, ko je montrachet primernejši kakor bordeaux...
* Spahiji — označba za konjeniške polke, sestavljene iz alžirskih in tuneških domačinov.
»Slomškarlja« se razdeli po posameznih okrajih tako-le: Ljubljana 32 članov (med temi 3 penzijonisti in 12 (!) suplentinj in se-plentov; Ljubljanska okolica, po zaslugi nadzornika Gaberška, ki je tudi sam član. 81 (!); Litija 15; Krško 16; Kočevje (slovenski del) 31; Postojna 24; Kamnik 30(1); Radovljica 21; Rudolfovo 14; Logatec 21; Kranj 21; Črnomelj 2. Na Štajerskem je šest Slomškaric in 3 Slomškarji. Na Kranjskem je najbolj črna Ljubljanska okolica, Ljubljano pa temne, po zaslugi nadzornika Mayerja, suplentinje in suplenti. Izmed okrajnih šolskih nadzornikov so 3 člani Slomškove zveze in sicer 1 iz prepričanja. 2 pa iz koritarstva.
Po Mandljevih razkritjih. Spor med bivšim klerikalnim poslancem Mandljem in deželnim odbornikom dr. Lampetom je spravil zelo v neprijeten položaj vso klerikalno stranko. Boriti se ima ista sedaj zoper dva lastna pristaša. Tem huje je pa to, ker navajata oba podatke, ki imajo najožjega stika s klerikalnim deželnozborskim klubom. Sila neugodno za klerikalno stranko pa vpliva po deželi. Kakor blisk se je raznesel glas o notrajnih sporih klerikalnih voditeljev in ljudje postajajo vedno bolj nezaupni do svojih voditeljev. Zaupanje do stranke pada. Ker nam je pričakovati še novih nazkritij in ker je v klerikalni stranki sila mnogo nezadovoljnežev, ni mogoče poloma več vstaviti. In to so uvideli tudi že klerikalci sami.
češki gostje so včeraj po številu 150 prišli v Ljubljano. Pripeljali so se ob en četrt na pet. Ustavili so se na Bledu, kjer jim je zelo ugajalo. Vozili so se po jezeru, potem so šli peš na Lesce, od koder so se odpeljali v Ljub-lajno. Na kolodvoru so jih sprejeli njih prijatelji, pozdravil jih je g. Radošček, zahvalil se je g. Stehlik, na kar so odšli skupno v svoje bivališče v I. mestno šolo. Med izletniki so dijaki, učitelji, učiteljice in uradniki. Zvečer so imeli sestanek v Narodnem domu, kjer se je kmalu razvnela živahna zabava. K češkim gostom so se že na kolodvoru pridružili nekateri slov. prijatelji, ki so jih potem spremljali po mestu. V areni Narodnega doma so imeli skupno večerjo, pri kateri so goste pozdravili zastopniki »Bratstva« in g. Bradner iz Trsta.
V areni je igral tamburaški orkester razne Slovenske himne. Vladalo je splošno navdušenje. Danes si gostje dopoldne ogledajo z Grada Ljubljano, popoldne gredo na Rožnik na izlet. Jutri se odpeljejo naprej proti Trstu.
Zidarsko in tesarsko društvo je včeraj priredilo veselico pri Novem Svetu. Ako pomislimo, da je bila sokolska veselica v Šiški in v Mostah, se ne bomo čudili, ako ta veselica ni bila toliko obiskana, kakor bi zaslužila. Vkljub temu je bil vrt poln. Igrala je zagorska godba in sicer zelo dobro. Tudi srečolov je imel lepe dobitke. Zabava je bila cel večer prav živahna in se je potegnila do polnoči. Prijatelji društva, znanci in drugi stalni gostje so se dobro zabavali; zvečer pa je šiška mnogo gostov zvabila za seboj.
O sokolski slavnosti v Mostah prinesemo zaradi prepoznega poročila — šele jutri natančnejše poročilo. t
Nesporazumljenje. »Časopis jrgosl. želez, uradnikov« prinaša v uvodnem članku pod naslovom »V obrambo« več netočnosti, katere moramo v imenu dobre stvari pojasniti. Kdor pozna »Slovenca« in njegove tendence ne bo nikoli tako naiven, da bi pošiljal popravke v ta list. ki išče vedno in povsod v strahu za svojo eksistenco dlako v jajcu. S tem svojim prvim popravkom v »Slovencu« je dalo »Društvo jugosl. želez, uradnikov« povod k nadaljnjemu pisarjenju in s tem prišlo v odpor. Ko bi se društvo na merodajnem mestu informiralo. bi dobili gotovo odgovor, da za sedaj so le tri organizacije, ki aktivno sodelujejo za prepotrebno nepolitično Narodno-soclal. Zvezo vsestrokovno združenje narodnih in socialnih strokovnih organizacij za jugoslovansko ozemlje. Že naslov N. S. Z. pove vsakemu dovolj jasno, da to združenje ni nikako politično združenje in odločno odklanja strankarsko barvo, svesto si, da pod današnjimi razmerami delovati na političnem polju, bi pomenjalo ubijati solidarnost vseh socialno in narodno zapostavljenih slojev, med katerimi so mislimo — tudi želeničarski uradniki. — Vsled tega je popolnoma odveč kaj piše »Slovenec«, ker pač tudi pristaši S. L. S. poznajo ta list, ki išče le senzacij. — Mislimo pa tudi, da se niti uradništvu ni treba sramovati združenja, ki si je vzelo za nalogo, da pomaga vsem brez razlike starosti, stanu, verskega in političnega prepričanja, ki ne stoji pod nobeno stranko in ne išče političnih bojev. In uradniški časopis govori nekaj o narodno-socialni stranki, o kateri mi ničesar ne vemo. — Natančneje podatke pa dobi o pomenu in namenu »Narodno-so-cialne Zveze« vsak, kdor pride na I. ustanovni shod iste v areno Narodnega donta danes v poedeljek zvečer ob polu 8. uri. — V bodoče pa bi priporočali želez, uradnikom, da se prej bolje informirajo, predno ustrelijo kakega kozla. — Sicer jim pa lnučeniška krona zelo dobro pristoja. Pa brez zamere!
Verska statistika v Avstriji kaže sledeče: številke: Od 1000 oseb je bilo 788.54 katoliške vere (leta 1880. jih je bilo na 1000 še 799.02, 1. 1890. še 792.38, 1. 1900. pa 790, torej ve sidi, da jih je vsako leto manj. Dočirn vsa druga v Avstriji priznana veroizpovedanja kažejo ali enako število ali prirastek — je število katolikov padlo. Zato pa je nenavadno vzrastlo število brezkonfesijonalcev in sicer jih je sedaj 0.73 na tisoč (1. 1880. jih je bilo 0.15, leta 1890. 0.18, 1. 1900. pa 0.24.) Ker je število pri drugih konfesijah enako oz. je celo zrastlo — sledi iz tega, da tvori prirastek pri brezkonfe-sijonalclh oni upadek pri katolikih, To je za nas v Avstriji značilen pojav. Kdor ve. kake sitnosti so pri nas glede vere, bo lahko presodil to tvar. Da število katolikov zadnja leta pada, temu je kriva verska politika, ki marsikoga tudi vernega človeka sili, da gre svojo pot. Iz tega se vidi, da klerikalna politika veri škoduje — oz. provzroča izstopanje iz vere.
Te številke so torej za klerikalce poučne. Menda zato delajo reklamo z evharističnim kongresom.
»Sad liberalne hujskanje«. Pod tem naslovom je resnicoljubni »Slovenec« obrekoval črnomaljske Sokole, češ, da so brez povoda napadli v kavarni nemške inženerje. V resnici pa je ta zadeva malo drugačna. Lončarič ima v Belo Krajini vse druge narodnosti, le domačinov ne mara. Pri delu vporablja Macedonce in oddaljene Hrvate; pri tehničnem osobju ima tudi znane nemško-nacionalce. Le ti so prišli nekoč v črnomaljsko kavarno. Sedli so k eni mizi, pričeli prepir s Slovenci pri drugi mizi in sobi. Ta prepir, ki ga je od strani nemških na-cionalcev vodil neki Urschitz, je bil brezpomemben. Na to pa pridejo štirje Slovenci domačini med katerimi sta bila dva člana Sokola. Stopivši v kavarno, niti vedeli niso zakaj se obe družbi pričkati, kar pristopi Urschitz ter enega izmed novodošle družbe zagrabi. To surovo nemško vedenje je naravno vzbudilo razburjenje med došlo slovensko družbo. Kakor so jim Nemci brez vsakega povoda posodili, tako so jim opravičeno tudi vrnili. Pa še morda ne bi bilo prišlo do tega, da ni Urschitzeva žena začela vpiti in Slovence zmerjati z »windische Hunde!« Ko se je prvo razburjenje poleglo, so šli Nemci sami vun, ne da bi se jih bil kdo od slovenske družbe dotaknil. Taka je kratka zgodovina tega dogodka. Jz tega je »Slovenec« skoval krvav roman in črnomeljske Slovence obdolžil, da je 10 Sokolov preteplo par »mirnih« Nemcev ter jih dejansko vrglo iz kavarne. Dogodek se je razpravljal pred sodiščem. Obsojeni sta bili obe stranki. Urschitzeva žena, ker je Slovence zmerjala z »wiridische Hunde«, a domačini pa radi prekoračenja silobrana. Že iz tega je razvidno, da so bili Slovenci napadeni, in da so le v silobranu prekoračili meje samoobrambe. Katoliški »Slovenec« seveda sramoti in obrekuje katoliške Slovence, zagovarja pa — pro-testantovske nemško-nacionalce.
Sokoska slavnost v Trbovljah. Celjska •sokolska župa je priredila včeraj svoj župni zlet v Trbovljah ob priliki razvitja zastave Trboveljskega Sokola. K razvitju je prišlo tudi sokolstvo iz okolice, pa tudi iz Zagreba 60 Srbov s trobentači in 14 zastopnikov hrvaške Sok. Zupe. Sckol Ljubljana I. je bil zastopan s 16 člani. Zvezo slov. Sokola in ljubljansko sokolstvo je zastopal b*-- Drenik. Na kolodvoru je pozdravil došle sokole br. Kuhar, ki je po-vdarjal važnost trboveljskega Sokola. Zahvalil se je br. Stike iz Brežic, ki je izražal radost, da more enkrat Sokol poleteti v Trbovlje. Na to so Sokoli odkorakali v Trbovlje, kjer so bili slavnostno sprejeti. Trbovlje so se na svojo lavnost lepo pripravile. Na predvečer je prredil Sokol kumici gdč. M. Kramarjevi podoknico, pri kateri je igrala trboveljska rudniška godba. Druga dan se je vršilo razvitje sokolskega pra-porja. Ob tej priliki je govoril br. Velkavrh in starosta br. Počivavšek. Nato je govorila ku-mica gdč. M. Kramarjeva v vznesenih besedah o pomenu sokolskega praporja. za kar se Ji Je
zahvalil br. dr. Metikuš. Na to je govoril za Hrvate br. V. Heumer, za celjsko sok. župo br. Smerlnik, za Zvezo br. Drenik, za Ljubljano I. br. dr. Lipold. Po govoru je sledilo zabijanje žebljev, na kar se je sokolski trboveljski prapor razvil in se pokazal v vsej svoji krasoti. Potem je odkorakalo sokolstvo na svoja mesta. Popoldne se je vršila javna telovadba. Nastopilo je 40 Sokolov v krojih, gledalcev je bilo do 4000. — Proste vaje je izvajalo 82 Sokolov. Posebno je ugajal naraščaj pod vodstvom br. Molla. Na orodju je telovadilo 9 vrst. Vse telovadne točke so krasno uspele. Po telovadbi je sledila ljudska veselica, pri kateri je govoril dež. poslanec dr. Kukovec ob veliki navdušenosti pričujočega ljudstva. Veselica se je zavlekla pozno v noč, gostje pa so s prvim večernim vlakom odšli. Razvitje sokolskega prapora v Trbovljah pa kaže nov korak naprej k delu.
Patri frančiškani se pritožijo. In imajo čislo prav. Še pred nekaj leti so se dobili na celem Kranjskem le v Ljubljani, Novem mestu in Krškem nebeški odpustki »sv. Porcijunko-Ia«. In le pri patrih frančiškanih, oz. v Krškem pri patrih kapucinih. Ali še nad Ljubljano je slovelo Novo mesto. Za ta dan se je zbrala cela Belo Krajina, sprednji del Hrvaške in velik del Kranjske v dolenjski metropoli. Morda ne toliko radi odpustkov, kakor zaradi — čebule. Da, čebule. Ti čebulini sejmi so bili eni največjih posebno dokler ni bilo še dolenjske železnice proti Ljubljani. Že dan preje se je Novo mesto spremenilo; mislil si da si kje sredi Hrvaške; vse belo in pisano po rnestu. Frančiškansko cerkev so Hrvatice in Belokranjke naravnost »šturmale« tak naval je bil. In kar je glavno, vsaka in vsak romar sta nekaj darovala za cerkev in za uboge oče-| te frančiškane. Mesec dni po porcijunkuli so ' pobožni menihi šteli denar, šteli so ga kar na mernike. In tako je rastel blagoslov-odpustkov sv. Porcijunkule od leta do leta. Tudi v drugem oziru je donašala Porcijunkula obilo blagoslova. Na takozvanih kapiteljskih šancah, za-dej za proštijo, potem v drevoredu je kar »pokalo« če si od mraka dalje zašel v te rajske kraje. Hrvaška in dolenjska kri sta se precej mešali. Drugi dan po odhodu pa so se dvignile gotove vrste nežnih živalic nad mesto, da so zakrile.'solnce. Pa to je bilo že v navadi, daje bog tisto popoldne, ko so patri frančiškani odzvonili sv. Porcijunkuli, poslal mnoge čistilne vode iz nebeških zatvornic. Glavno pri vsem tem pa je bilo, da so novomeški patri frančiškani ta dan delali najboljše kupčije. To pa je v njih posvetnih duhovnih srboritih rodilo zavist. Zakaj bi imeli ti menihi vse, mi pa nič, so djali. In po milosti svojega višjega pastirja, so dobili tudi ti posvetni duhovni gospodje poseben blagoslov sv. Porcijunkule. In zraven posebno naročilo, da mora vsak župnik svoje farane poučiti, da so odpustki te svetnice ravno tako dobri in veljavni doma. kot so bili doslej le v Novem mestu, Ljubljani in Krškem. Ljudje izprva tega niso mogli prav verjeti, ali
konečno, gospod so tako rekli, potem mora že biti tako. In od tedaj dalje so vidoma padale akcije pri očetih frančiškanih. Tudi v Ljubljani se je to začelo poznati in — čutiti. Ali tako siromašne Porcijunkule še ni bilo, kot je bila letošnja v Novem mestu. Predvečer ko se je svojčas vse trlo, je bila cerkev večinoma prazna, par ženic iz okolice je posedalo okoli cerkve in se hladilo. Le na trgu se je razvila nekoliko bolj živahna promenada Novomešča-nov. Drugi dan je bil srednje vrste semenj, ljudje, ki se doma dolgočasijo, so si prišli Vi mesto kratek čas delat. Še tistih par Belokranjcev, ki so prinesli čebulo na prodaj, je izjavilo. da jih drugo leto sploh ne bo več, ker se to ne izplača. Zdaj se vse dobi doma: odpustke in čebulo. Kakor slišimo, se bodo patri frančiškani pritožili, da so jim njih posvetni duhovni sobratje odvzeli monopol na odpustke sv. Porcijunkule ter da pridigajo bojkot proti njim. Imajo prav!
Na naslov novomeškega županstva. Železniško podjetje Samohrd je v zadnjem času pričelo z zgradbo velikega nasipa in podstavkov, od predora pod mestnim parkom pa doli preko Loke mimo mestnega kopališča ob Krki. S tem delom pa je pričelo tudi zlorabljati kulanes mestne uprave. Loka je tudi še sedaj važno torišče za prešičje semnje, in pot čez Loko veže mesto z več vasmi ležečimi ob levem bregu Krke. Poleg tega pa se tik omenjenih del nahaja mestno kopališče, ki je v tem času zelo obiskano. Kljub vsemu temu pa si podjetje Samohrd vsaki dan brezobzirneje okupira to javno pot tako, da je včasi prehod po tej poti naravnost nemogoč. Visoko zgorej od predorskega izhodišča se nasipljuje materijal, kamenje, ki se proži po nasipu naravnost na pot. vsled česar se lahko zgodi, da dobi spo-dej idoči kako skalo ali na glavo ali na noge. Da je temu res tako, dokazuje z debelimi kamnji že sedaj posuta pot. Naj se ne čaka, da pride do kake večje nesreče. V slučaju večje nesreče se bo podjetništvo izgovarjalo na mestno upravo, češ, pot je javna, a mestna prava bo odložila krivdo na podjetje, češ, ravno za to ker je pot javna, bi se podjetje moralo na to ozirati. Vsaj so taki spori vedno na dnevnem redu v slučaju kake nezgode. Javno pot je treba za časa zgradbe primerno zavarovati oziroma preložiti. Pa ne samo to. Organi tega podjetja so v zahvalo te potrpežljivosti od strani občinstva jako nevljudni nasproti domačinom. Tako je eden organov odličnega meščana nahrulil; »Haben Sie nichts zu tun in der Apoteke?« Tudi podjetnik Samohrd sam je nekega poročevalca z izvirno židovsko drznostjo nemško nahrulil. Če se ta nemško-češka gospoda napram izobraženim domačinom tako obnaša, kaj še le počne z drugimi ljudskimi sloji? Pa proti osebnim surovostim si lahko vsakdo sam pomaga. A kar se pa tiče popolnoma neovirane in proti nezgodam zavarovane pasaže na v tem času tolikanj obljudeni javni poti, kot je ta Čez Loko, pa smatramo da je dolžnost mestne uprave, da preobjest-nemu tujcu takoj pokaže, kje so meje njegovega delokroga in da mOra on tmi* tfcrttrta dolžan napram domačinom izkazovati vljudnost dostojnega človeka.
Glavni nabori za mesto Ljubljano se vrše dne 12. in 13. avgusta t. 1. v »Mestnem domu«. Začetek vselej ob 8. uri zjutraj. K naboru pridejo dne 12. avgusta I., II. in III. razred domačih, dne 13. avgusta I., II. in III. razred tujih nabornikov. K naboru mora priti vsak nabornik, če dobi poziv ali ne. Prošnje za uvrstitev v nadomestno rezervo je vložiti pri glavnem naboru, vsaj pa do 31. oktobra pri pristojni politični oblasti. Prošnje za enoletno prostovoljstvo so vložiti pri naboru, zadnji čas pa 1. oktobra pri pristojni politični oblasti. Pravico do enoletnega prostovljstva na državne stroške imajo oni, ki do 1. oktobra 1912 dovrše gimnazijo, realko ali tem enake srednje šole. Enoletni prostovoljci, ki so že potrjeni in katerim je priznano olajšilo na lastne stroške, lahko služijo na državne stroške, če do 1. oktobra prosijo za to. V aktivno službo stopijo: enoletni prostovoljci 10. oktobra, novinci 15. oktobra, nadomestni rezervisti spomladi. Pozivi se vroče takoj pri naboru. O prošnjah za uvrstitev v nadomestno rezervo bo po kontingentnem obračunu (15. novembra) in sicer do 15. decembra odločala posebna komisija.
Maščevanje. Na rudokopnega ravnatelja Mihaela Haneka iz Latoša na Ogrskem je te dni neznan človek iz maščevanja izvršil dinamitni atentat. Neznance je vrgel dinamitno bombo v. hišo. ki je bila močno poškodovana. Otroci so popadali vsled silnega sunka iz postelj, a k sreči niso bili ranjeni. Ravnatelj Hanek jc bil ubit.
Velikanske vremenske katastrofe na Nemškem. V Meklenburgu je divjala v petek in v soboto strašna nevihta, ki je povzročila velikansko škodo. V Zahrensdorfu je ubila strela nekega kmeta ravno v trenotku, ko je odprl vrata svoje hiše. V vasi Meklenburg je strela treščila v cerkev in neki skedenj. V Klokovu se je vnel neki ovčji hlev, 100 ovac je zgorelo. Veliko večja škoda je v Ankershagnu, kjer ie zgorelo nad 600 ovac. Vsled neprestanih strel so nastali požari v vaseh Neuhof, Bochsee, Bre-denfeld, Mollenhagen, Karolinenhof in Bohmhof. Med požarom je zgorelo nešteto goveje živine.
Bik ga je umoril. V vasi Strengen na Tirolskem je bik nabodil 701etnega pastirja Ottla in ga s tako silo vrgel ob tla, da je obležal na mestu mrtev.
V Cirkvenlci se je ustrelil 251etni natakar Franc Lehner. V nekem hotelu se je ustrelil v prsa naravnost proti srcu. Prepeljali so ga na Reko. Pustil je dvoje pisem v katerih je povedal, zakaj je šel v smrt. Imel je Sletnega nezakonskega dečka — v zadnjem času pa je našel nevesto s 30.000 kronami dote. Ko je nevesta zvedela o nezakonskem otroku — mu je odpovedala. To ga je tako užalostilo, da je izvršil samomor.
Oj*! ugrabil deklico. Skoro neverjeten slučaj se je pripetil v Norwalku (Connecticut).
Osemletna deklica Ema T. sc le i>v.ua na vršo svojega očeta. Naenkrat se spusti izpod neba Velikanski orel in zgrabi deklico z močnimi kremplji. Na obupen krik ji prihiti na pomoč njen oče in pomeri s puško na nebeškega roparja. Strel preplaši ptico in ista izpusti deklico na tla. Na srečo so bila tla zaraščena z gostr. travo. Orel se spusti vnovič na svoj plen in ko prihiti oče deklici na pomoč, se obrne on proti njemu, šele po hudem boju sc posreči očetu ubiti orla s puškinim kopitom. Mala revica je bila vsa ranjena od ostrih orlovil krempljev, Vendar rane niso bile smrtnonevarne.
Okraden profesor. V Pragi so vdrli nezna-ili tatovi v stanovanje prof. Macha, ki je bil .ravno na letovišču. Popoldne sta prišla v hišo dva človeka, ki sta iskala stanovanje in sta si pri tem ogledala položaj. Po noči sta s pomočjo (velikih kuhinjskih nožev odprla razne predale in pokradla dragocenosti za več tisoč kron, hranilno knjižico in palico za 4000 kron.
' Ljubezenska tragedija pri telefonu. Pred kratkim se je odigrala v Berlinu originalna ljubezenska tragedija. 191etni trgovec Viljem Sommerfeld je bil strastno zaljubljen v neko kontoristinjo stanujočo v isti hiši. A zgodila se |e nesreča: dekle se zaljubi v drugega, za njega toe mara nič več. Piše mu za slovo. Ko prejme tnladi trgovec dotično pismo, mu opešajo pri &elu moči. Ostal je pri svoji materi in se jokal telo popoldne. Nato se praznično obleče in se Poda na poštni urad. Tu se zveže s telefonom S svojo bivšo ljubico. Pri telefonu ji reče. da ji pošilja zadnji pozdrav. Nato pritisne na samokres in se zgrudi mrtev na tla. Njegova ljubica le slišala pok po telefonu in se od strahu onesvestila. Njeni hišni sostanovalci so bili vsled 'tega tako razjarjeni na njo, da se je komaj re-»•al pred njihovo maščevalnostjo v svoje stanovanje.
'■U-k* DRUŠTVA.
^ Nar. soc. Izobr. društvu »Bratstvu« je darovalo uredništvo »Dneva« zopet 30 knjig. Srčna hvala! Naj bi našlo še obilo posnemovalcev v, izobrazbo slovenske mladine.
.1 Pri zadnjem požaru restavracije e. Aloj« sila Marn-a v Rožni dolini videlo se je prvič kako da v sličnem položaju primanjkuje vode in drugič kako oddaljen je gasilni dom od poslopij na Glincah in Rožni dolini.. Že večkrat >e je povdarjalo, bodisi v gasilnem društvu kakor tudi pri občinskih sejah o potrebi istega jkje v sredini občine, a dosedaj se ni še tu ne Jam ničesar gotovega sklenilo. Da se ta važna zadeva prej reši. sklenil je odbor prost, gasilnega društva prirediti dne 18. avgusta t. 1. veliko ljudsko veselico z javno tombolo, katere fSisti dobiček se plodonosno naloži kot osnovna stavbna glavnica za bodoči gasilni dom. Vse podrobnosti se pravočasno objavijo. V nadi, da bode sl. občinstvo kakor vedno tudi sedaj, oso-bito. ko se gre za zelo važno in koristno »apravo društvu v vsakem obziru stalo na fctranl in ga podpiralo, zato v nedeljo 18. av-fcušta vsi na veselico in tombolo, katera se ivrši na prostornem vrtu g. Ivana Jelačina (prej ^flraun) na Glincah ob prosti vstopnini.
Desetletni jubilej Sokola ■/»'V v Šiški.
fS- Včeraj je praznoval šišenski Sokol svojo aesetletnico. Kratka doba sicer in še v tem casu je moral Sokol prestati mnogo težkih izkušenj tako v boju z zunanjimi kakor notranjimi sovražniki, a vendar gleda lahko sedaj s tponosom na svoje delo. Bolj kot kedaj preje itoji danes Sokol čvrst in gre neustrašeno na-fareJ svoja pota. za svojimi ideali in cilji.
r Slavnostni občni zbor.
jjr> V soboto se je vršil povodom desetletnega ijubileja pri br. Burji v gostilni pri Ančniku Slavnostni občni zbor Sokola ob zelo obilni jjideležbi. Navzoči so bili tudi starosta ljubljanske Sokolske Župe br. dr. Kokalj, tajnik Slov. Sok. Zveze br. Kajzelj in br. Dev. Občni zbor ie otvoril postarosta br. Cimerman, ker je bil starosta br. Ivan Zakotnik nujno zadržan. Slavnostni govor je imel tajnik br. dr. Režek. V kratkih in jedrnatih besedah je orisal življenje šišenskega Sokola od ustanovitve pa do danes. Leta 1902. so kot navdušeni Sokoli pričeli br. £ran Drenik star., zgornješišenski župan Ivan ’ Raik° Boltavzer in Aleksij Kostn-j»Mel pripravljati v Šiški tla za Sokola in že tl’ *<*De5,bra tetesa leta se je pod okriljem ši-. enske Čitalnice vršil ob velikanskem navdu-?eniu in zanimanju ustanovni občni zbor Sokola, k| je izvolil za svojega starosto br. Ivana ^kotnika, ki mu načeluje še danes. Ustanovitelji Sokola so se takoj spravili na resno in itrezno delo in so postavili Sokola na trdne ihoge. Leta 1906. je društvo že razvilo svoj prapor. Pozneje so nastali v Sokolu hudi notranji P°ji. ki so mu veliko škodovali in ga skušali pelo ugonobiti. Toda Sokol je prestal tudi ero. ie namreč v tej dobi priskočil na po-Drenik ml., ki je s treznim sokolskim
■Sokolu ^rden6!«^?8; ,iapravil red in ustvaril kol je takoi nHčef tt?” ,temeli- Prerojeni So-
j	Snora„ZaV£
iVitev lastnega Sokolskega doma. Krepke ne on?agljive vrste in mnogoštevilni naraščaj so priča, da se Sokol nahaja na pravem potu in da lahko nnrno gleda v svojo bodočnost. V nadi da st bo Sokol razvijal vedno bolj, zakliče br’ Kezek konečno vsem zbranim sokolski Nazdar!
Nato sta bila starosta br. Ivan Zakotnik in
Em mi ’ J,!led ve,ikih zaslug, katere sta si pridobila za šišenskega Sokola enoglasno imenovana njegovim častnim članom, br. Boltav-erju, Kostnapflu, Seidlu in Dreniku ml. pa se le izrekla iskrena zahvala za njih trud in delo ^ korist jubilanta.
Pohod Sokolstva v Šiško.
Včeraj so se slavnosti nadaljevale. Šiška
Je Povodom jubileja odela v praznično
obleko. Skoro raz "sleherno hišo je plapolala slovenska trobojnica, specijelno pa je bila še okrašena občinska hiša. Mnogoštevilne trobojnice so pričale gostom, da je Šiška narodna, zavedna in da živi v njej Vodnikov duh. Ob pol dveh popoldne so se pričeli Sokoli ljubljanske župe zbirati v Narodnem domu, nakar je ob dveh sprevod odšel proti Šiški. Na čelu sprevoda so šli Sokoli jezdeci, za njimi župno predsedstvo in predsedstvo Slov. Sok. Zveze in ostali Sokoli okolu 300. Zleta so se udeležili Sokoli Ljubljana z zastavo. Sokol Ljubljna I., kranjski, vrhniški. domžalsH, viški, borovniški z zastavo in štepanjevaški. Šišenski Sokol je čakal goste z godbo Slov. Filharmonije na meji med Ljubljano in Šiško nasproti Kosler-jevega vrta. Tu je goste pozdravil v imenu šišehskega Sokola podstarosta br. Cimermanu, zahvalil pa se je starosta ljubljanske župe br. dr. Kokalj, nakar so Sokoli z godbo na čelu odšli v Šiško pred občinsko hišo. kjer jih je pričakoval župan Seidl z mnogoštevilno množico. Tu se je vršil slavnostni pozdrav. Ko so se Sokoli postavili pred občinsko hišo. je stopil na tribuno župan Seidl, ki je pozdravil goste v imenu šišenske občine oziroma občinskega sveta. (Viharni Živio in Nazdar klici.) Zahvalil se je br. dr. Kokalj. Nato je v imenu narodnega ženstva spregovorila gospa Cimerman-nova. ki je povdarjala v svojem govoru, da delo šišenskega Sokola še ni končano in ga bodrila k vstrajnosti. Med velikanskim navdušenjem je pripela na zastavo jubilanta krasne svilene trakove, katere so darovale jubilantu šišenske naprednjakinjc. Iz občinske hiše se je vsulo cvetje na Sokole, deklice v belih oblet kah' pa so obesile na sokolske zastave velike lipove vence. Nato se je vršil obhod po občini. Sokoli so bili povsod viharno pozdravljeni. Neprestano so deževale na nje cvetke in šopki.
Sokolska veselica.
Popoldne se je vršila na Reininghausovem vrtu velika sokolska veselica, ki je izpadla nad vsako pričakovanje. Telovadne točke so bile izborne v vsakem oziru. Občinstvo je ponovno navdušeno aklamiralo telovadce. Na veselici je neumorno svirala celokupna godba Slovenske Filharmonije. Zabava je bila zelo animirana in je trajala do pozne noči. Upamo, da je prinesla Sokolu precejšnjo svoto za Sokolski dom.
Zvest pristaš S. L. S.
Neki pondeljek dopoldne sem zapazil na ulicah svojega starega znanca. Šel je z drobnimi koraki in v rokaii je nosil pakete. Oziral se je na vse strani in se je videlo, da bi šel rad mimo, ne da bi se pozdravila. Slišal sem. da je presedlal — pa danes človek ne sme vsega verjeti. In končno se ne sme vsega tako strogo obsojati. Zato sem šel proti njemu in šele v zadnjem lrenotku. ko je videl, da se ne more več izogniti je hitro dvignil klobuk in je rekel:
»A, ti...«	’	/	.:-x• ?
»No. kako se imaš?«
»Po navadi, po navadi. Zelo se mi mudi, imam mnogo opravka.«	-o
»Pa bi vendar stopila kam na pol litra.«
»Pa pojdiva.«
Stopila sva v prvo gostilno.
»VeŠ, jaz zahajam samo v narodne in napredne gostilne.«
»Imaš prav. imaš prav;« je rekel, »sicer pa to ni tako važno.«
Vsedla sva se k mizi in sva naročila pijače.
»In ti. ti si še vedno stari idealist«, mi je rekel, »ukvarjaš se s takimi stvarmi, ki nič ne nesejo: časopisje, kultura, napredek: nikoli ne boš nič imel.«
»Kako to misliš?«
. »No, saj sva prijatelja, govoriva si lahko odkrito.
»Seveda... Slišal sem, da si...«
»Kaj bi tisto«, je rekel, »vem, kaj govorijo. osli. Pravijo, da sem presedlal. Pa to ni res. Včasih mora človek računati z razmerami.«
»Razumem, razumem ...«
»Saj veš, kako je bilo. Denarja sem potreboval in sem ga iskal pri naprednjakih. Nihče me ni hotel poznati. Dobro — sem si mislil — in sme šel h klerikalcem. Tam sem dobil, kolikor sem hotel. Med nama rečeno: saj ni treba napraviti svečane obljube. Treba je samo reči, da si klerikalec in js vsega dovolj...«
»Vem. vem.«
»Stvar se ne sme vzeti tako resno. Klerikalec biti ni težko ali misliš, da pozneje kaj več veruješ, nego preje. Še manj! Kdor gospode od blizu pozna, ta ve s kom ima opravka. Jaz n. pr. ne grem nikoli v cerkev. Kaj misliš, da bom postal tercijalec? Ampak stvar je taka: ako prej nisem šel v cerkev, sem bil vsak teden v »Domoljubu«, pisali so, da sem brezverec in tudi pridiga je bila vedno o meni. Sedaj pa je vse dobro — živim kakor preje in zadnjič so me v »Slovencu« pohvalili kot moža strogo katoliškega prepričanja. Seveda včasih je treba navidez nekoliko pokazati svoje prepričanje. Ko so prišli čuki, sem razobesil zastavo, ko se je pripeljal škof, šem ga šel sprejemat, ko je bil oni shod v Ljubljani, sem §el v »Union«. — Vidiš, to je vse. Meniš, da je meni za farje. Ampak zakaj bi človek ne delal to, kar nese. Ako prideš v denarno stisko te rešijo, volijo te v vse odbore, narede te po sili za župana ali celo za regenta, sploh, dajo ti vse. samo, da si klerikalec. Niti ni treba, da bi bil, samo da pokažeš, da si. Pri volitvah jim oddaš svoj glas, prosim te, kaj je na tem, en glas več ali manj — in koliko ugodnosti imaš za to. Pij, plačam še za en liter.«
»Hval! Kaj pa rečeš k denuncijantstvu, k protinarodnim škandalom In k drugim takim stvarem, ki so jih napravili zadnje čase.«
»To meni nič mar, to je njih stvar. Vrag naj jih vzame.«
»Pa ti jih podpiraš.«
»Jaz. kaj jaz — saj sem'povedal, kako je. Razmere in pa dobiček! Po mojem bi bilo najboljše, ko bi postali vsi klerikalci, potem bi pa one prave klerikalce ven vrgli. Že danes imamo mi večino. Vidiš, to bi bila politika, ne pa tako kakor ti. Kaj bi se boril z vragom? Zmagati ga ne moreš, torej ga izrabljaj. S tem mu največ škoduješ. Vraga, če nisem bolj pameten, kakor ti...«
»Toda, če delajo vsi kakor ti, kam pa pridemo?«
»Vsi tako delajo, ali vsaj velika večina. Ali misliš, da nas briga klerikalna politika? Prav nič. Mi imamo svojo politiko. Zato je neumno, ako nas napadajo po časopisih: odpadniki. uskoki itd. O, mi se nismo prodali, mi smo šli delat kupčijo...«
»Toda žalostno.«
»Kupčija je kupčija, tudi v politiki je tako. Vsak naj skrbi zase. Za kaj se pa boriš. Za narod. domovino? Kdo ti zato kaj da? Vsak zase. pa bo za vse dobro. Ali te živi narod, ali domovina? Jaz sem se včasih tudi navduševal. kaj sem imel od tega? Nič.«
»In kaj imaš sedaj?«
»Sedaj imam dobiček od klerikalnih načel.
Ali misliš, da jaz delam za klerikalce? (; naj delajo zame. Zakaj sem pa njih pristaš Vidiš, človek mora biti danes praktičen. Au oni sleparijo ljudstvo, zakaj bi bili mi pošte" Zato je dobro biti na videz klerikalec, čepu. mora človek kako psovko požreti...« .
»To je le nekaterim ljudem mogoče!«
»O, to lahko stori lahko vsak. Bolj težk je ostati naroden, nego postati klerikalec. Re češ tistih par besedi — kaj zato, če se zlaže — pustiš, da te hvalijo v klerikalnih listih -in si brez skrbi. Kaj bi se ubijal? Tuintam za kričiš, kadar te_sliši župnik ali kaplan: »Živi; Šušteršič« ali »Živio Lampe« — to te ne stan niti ficka in dobiš vse bogato poplačano. Ja n. pr. sem sedaj na konju pomisli — imajo m zelo za zvestega pristaša S. L. S Ali n| t imenitno?«
»Imenitno.«
vZato ni treba, da bi me gledal po stran in govoril o značaju. To so stare bajke. Zd; so taki časi. in po časih je treba živeti.«
Poslovil sem se urno. on pa je sedel pi mizi in se glasno krohotal.
* - .
Čez teden dni sem čital v »Slovencu«, d je bil v G. izvoljen za župana J. V. zves pristaš S. L. S.
Najnovejša telefonska ir f brzojavna poročila.
# VOJNI MINISTER V ISCilLU.
Ischl, 4. avgusta. Cesar je sprejel včer: vojnega ministra Auffenberga ob 3^12. uro ' posebni avdijenci, ki je trajala nad eno ure Cesar je vzel poročilo vojnega ministra z z* dovoljstvom na znanje. Po konferenci je Auf fenberg še konferiral s skupnim finančnim mi nistrom Bilinskein. Popoldne je odpotoval j Ljubljano.
PASIC V MARIJINIH VARIH.
Mrljlne vari, 4. avgusta. Semkaj je dospe bivši srbski ministrski predsednik in sedanj predsednik državnega sveta Nikola Pasic.
Mir?
Rim, 4. avgusta. Vse vesti o mirovnih po gajanjih med Italijo in Turčijo so izmišljene Consalta je izjavila z vso odločnostjo, da si dosedaj niso vršila nobena pogajanja, niti zaupnega niti oficijalnega značaja.
VIHARNI POZDRAVI V TURŠKI ZBORNICL
Carigrad, 4. avgusta. Včerajšnja seja turške zbornice je bila zelo burna. Bivši minister Haladžian in drugi mladoturški poslanci so sklenili interpelirati vojnega ministra, zakaj na kaznuje onega oficirja, ki je poslal zbornici znano grozilno pismo, dalje zakaj je dosedanjega poveljnika zbornične straže nadomestil z novim in nastavil oficirje lige kot policijske organe v zbornici. Albanski poslanec Sureja jc Haladžianu zaklical: »Nevarno je igrati se t ognjetn. Ali hočete zopet nadaljevati svoje sramotno delo.« Poslanec Haladžian je zahteval od predsednika, da pokliče Surejo k redu. Sureja: »Ponavljam svojo izjavo. Tako postopanje je sramotno.« Poslanca sta skočila dru^ proti drugemu in se pričela zmerjati. Sureji zakliče: »Nesramni pes.« Haladžian: »Lopov«. Sureja: »BrezznačajneŽ«. Okolu prepirajočih se poslancev se je v trenutku zbrala velika gruča poslancev, dočim so drugi prosili predsednika. naj napravi red. V splošnem hrup« vstane Sureja in zavpije: »Odlagam svoj mandat.« Klici: »Vzamemo na znanje.« Sureja je nato odšel iz zbornice, nakar je zbornica eno* glasno sprejela predlog, da se vojnega ministra takoj pokliče v zbornico in interpelira o vsek teh stvareh. ________________________________ •
Odgovorni urednik Ra3IvoJ Korene, j Lasf in tisk »Učiteljske tiskarne«.
k
t'
I
676
glo stekli naprej. V trenotku je bil Passavant obkoljen. Mnogo jih sicer ni hotelo podpirati izdajstva in se ob danem znamenju niso ge-nili. Pa radovedna množica, ki je pritiskala od zadaj, je stisnila oba dela k sebi.
Tannegny je bil ravno planil k oknu in je videl, kaj se je zgodilo.
— Izdajstvo, izdajstvo! je zatulil in se zaletel nazaj po stopnjicah.
Kakor naglo je bil na ulici, vendar je prišel prepozno. Njegov prijatelj je bil že trdno zvezan in šest mož ga je vzdignilo na rame. Obo-roženci so stopili okoli in cel sprevod se je pomaknil po ulici.
— V Hišo Saint-Pol! je zaklical Ocque-tonville, ki je stal na čelu sprevoda. Oba s Scasom sta držala bodala v rokah in zverinsko režanje jima je pačilo obraz. Tannegny se ie zaril v množico, ki se je pridružila sprevodu, kakor vedno, kadar gre za tak ali sličen dogodek, in si delal s pestjo in s komolcem pot do jetnika.
V desnici je visoko držal meč in kričal:
— Lopovi! Telovaji! Izdajalci! Tukaj sem kdo se upa poskusiti z menoj! Ohe, Scas, Oc-quetonville, razbojnika, strahopetca, psa burgundska!
Preril se je do zadnjih vojakov, pa nihče se ni zmenil zanj. Ker je silil naprej so mu nastavili helebarde in ga potisnili nazaj. Nič mu ni pomagalo, da je izmetal vso listo kletvic, psovk, žuganj, zmerjanja lastne iznajdbe, vsakovrstnih žaljivk; Scas in OcquetonviIle sta bila popolnoma pozabila nanj in med silnim truščem kapitanove besede tudi niso dosegle
675» —•
tnenjev, pa plemič se ni zmenil. Zamahnil je z roko in vsi so utihnili. Radovedno so se ozrle oči vseh proti temu steklemu psu, proti griz®-čemu mrjascu. ki b« moral podleči vsak hip.
Plemič je zaklical:
— Gospod Scas! Gospod Ocquetonville! Kje imata Courtehense-a in Guines-a?
— Sam najbolje veš! sta zarulila poklicana. Pa gorje ti danes!
— Ne napihujta se brez potrebe. Ničesar, se še ni zgodilo, kar sta vidva rekla, ali vse, kar sem dejal jaz. Zopet smo se sešli in predlagam vama sledeče. Pridem na ulico. Spremljevalci naj dado častno besedo, da se me nihče ne dotakne, dokler bom imel opravka z vama. Boriti se hočem proti obema na enkrat. Ali velja?
Tolpa je začudena zazijala. Scas in Ocque-tonville (kakor padla njiju tovariša) sta uživala slavo nepremagljivosti v mečevanju. Plemičev poziv se jim je zdel blaznost.
— Pasja duša, je kriknil Scas bled togote in strahu, ali si nepremagljiv?
— Pridi! je hropel Ocquetonville, pridi da te udušim za vedno!
— Ali vzprejemate? Je mirno vprašal plemič in se smehljal. Ker bosta dva proti enemu se me morebiti lažje iznebite! Cujte me vi drugi! Branite se moreva več dni. Živež imava. Vzeti morate vežo, za vežo stopnjice in mnogo vrat. Hiša ima dve nadstropji. Videli ste koliko jih je že odšlo s polomljenimi kostmi in koliko jih Je obležalo. Dajte, pregovorite vaša poveljnika, da vsprejmeta! Če ne padem, se vam boja z mano ne bo manjkalo. Scas »n
Hiša Saint-fol	141
<5eIo noc odprto
Celo noč odprt«
n
%
Glavno zastopstvo dunajske družbe
?a pio centralne ventilacijske kurjave s svežim zrakom
v Ljubljani, Nova ulica štev. 3
prevzema vsa v to stroko spadajoča dela, kakor novo in delno vpeljavo in montiranje te kurjave j nova in stara poslopja. — Centralna ventilacijska kurjava s svefim zrakom je najidealnejša, najcenejša, najsnažnejša in najzdravejša kurjava za stanovanja, urade, t.govske lokale, vile, šole, gostilne, cerkve itd.
-A..
glavni zastopnik za Kranjsko in Primorsko.
Krojaštvo
Ivan Kersnič
r v Ljubjlani 249
Sv. Peira cesta št. 32, L nad.
(poleg kavarne „Avstrija‘)
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
lelii Marna"
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska uica štev. 8
je najmoderneje urejena in oprem-Ijena za tisk vsakovrstnih .tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
D O
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ n
Svoje zdravje
podkupljujete in razmetavate svoj prisluženi denar, ker Vas je podjarmila moč navade, ker pijete še dandanes drago, brezredilno. živce razburajočo kavo. čaj ali njih nadomestilo, ki niso druzega kot barvila. Vzdramite se. in pijte sladnl čai. to je tekoči kruh pripravljen po predpisih doktorja pl. Trnkoczy. ,V promet pride pod
varstveno znamko Sladin.
Sladnl čaj je originalen, priprost in nov v toliko, ker 'daje
kri, moč, zdravje, llf
zato se priporoča posebno tistim, ki se čutijo bolne, oslabele, revne, namesto silno dragih Somatose. Sanatose. Biocitina. redilnih soli, mesnih ektraktč t. 'd., ki je po obenem okusen in redilen zajtrk ali južina in prihrani 50% na denarju v gospodinjstvu. Sladni čaj naj se vzame tri četrt, mleka en četrt, sladkorja pa le pol toliko, kakor za kavo. Že tu je prihranek na mleku in sladkorju. Pri dojenčkih in otrokih kot ceno hranilo tisočkrat preizkušeno. Ravnotako pri doječih materah in dojkah. Vse to potrjujejo zahvalna pisma, ki prihajajo dnevno. kar je notarielno potrjeno. Zavoj četrt kg 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, tudi pri trgovcih. Sladnl čaj ni zamenjati s sladno kavo. — Tovarniške zaloge v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani
Kranjsko.
Poskusi zavoj 70 vin., ki se naj vpošljejo v znamkah v pismu. Po pošti najmanj 5 kg. Na Dunaju v lekarnah Trnkoczy, VIII, Josef-stfidterstrasse 25, 111, Radetzkyplatz 4, V, Sch&nbrunnerstrasse 109; v. Gradcu; Sack-strasse 3.
„Angleško skladišče oblek*
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
,	1	.V'	.	■	'	■
naznanja
poletnih oblek in slamnikov za gospode in dečke, ter voletne damske konfekcije z globoko reduciranimi cenami.	s	'
tja v LjuDijam v
a »po e ■vin.. Iz-V-OČL:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu.
DRŽAVNI KOLODVOR.
y
BLAZ, Dunajska cesta,
SEVER, Krakovski nasip.
PICHLER, Kongresni trg.
OEŠARK, Šelenburgova ulica.
DOLENC, Prešernova ulica.
FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPA^ClC, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIYOLI, na žel.prel.pri Nar.domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENlCNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaska ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta, KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVlC, Dunajska ceste. ŠTRAVS, Škofja ulica. TCJLACH, Dolenjska cesta.
M S'
ni <
o ^ <§ o’ <
Kjy (/>
N« N
*T3 dr. Q) C/»
g £
X*
Er
5" «
Al
g.
sr o
C
n<
SL
Tn
7T
Dl
OJ
a.
3
(A
xr
o
<.
=3
“T3
O
N
3
S
=3
n
=3
tu
(/>
7T
Dl
-t
=3
Dl
<>
g"
dT
3
									
Prihod vlakov v Ljubljano iz:									
Dunaja ; . .	12’“	3'i*	4-12	5-“	0.56	12-«	5.21	8*22	6.*»i
Trsta ....	i-k *?• IS	4*22	9.w	ll**1	2-oi	6'li	9-li	11“	
Trbiža ....	'J.Vi	9.8i	H-14	4.20	7.00	8->2	11-22		
Kamnika . . .	6*«	ll00	2-41		10-31				
Rudolfovega .	8-6V	3.°o	9-12						
Kočevja . . .	g.68	g.OO	9-12						
Vrhnike . . .	6>ss	10-3«	7.28						
• Brtovlak. •• Vo*i o!> nedeljah In praanlkth. Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
Dunaju . . .	12*22	12-22	4-22	^.sc	11*26	3.i«	6-2;	9-22	1012
Trstu ....	IS	3*«	5-12	6-oa	to-°*		5-41	8-H2	
Trbižu ....	f5*45	g.M	9.0«	H-30	3-2	6*22	10*121		
Kamniku . . .		11“	302	J.15	IVI				
Rudolfovem.. .	■J. 32	l*81	7‘2i						
Kočevju . . .	7.®*		Ti*						
Vrhniki . . .	^.35	!16	8-1						
Bn-ovla« ••>«*» <• rOfltah in nia »cikli'. t Ud 'B. mala oiiroma 1. lultia.									
„DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
w- 674 —v
UJčque’foHvilIe, če ne .vsprejmeta, sta ničvredna strahopetca.
Pri teh besedah, ki so bile danes, sicer brez vsacega pomena, si je jel Ocquetonville puliti lase, Scas pa se je sam zaletel k vratom in se opr! z ramo ob omaro,' da bi jo izrinil.
Passavant je med tem odšel od okna. Ulica je obmolknila. Oblegalci so stSpili skupaj Jn se menili o plemičevem pozivu.
— Ali mislite, da ,Vaš pustim samega dol. Je dejal Tannegny, ko je videl, da se plemič pripravlja za boj.
— Seveda, če vzprejmejo, kar nič mi ne Ogovarjajte. Priseger sem pri krvavi glavi voj-iVode Orleanskega, da kaznujem sam vse štiri in dokler mi moreta roki sukati meč, si ne dam fce pravice vzeti od nikogar.
— Pa kaj če vas izdasta?
— Ne hosta si upala. Sedaj se je nabralo 2e toliko ljudstva, da bi se sramovala prelomiti besedo, oboroženi tudi ne bodo hoteli prelomiti besede 1 Ko pobijem oba, si drugi ne bodo jupali napasti me. Sicer pa bodite pripravljeni, da mi v nasprotnem slučaju priskočite na po-jmoč! Pa dolgo se odločujejo!
— Cujte, že yas kličejo 1 je dejal Tanne-
jgny.	1
Domenek je bil končan. Vojaštvo se je Izstopilo v dve gruči in zaprlo ulico na obeh straneh med kapitanovo in nasproti stoiečo hišo. Napravil se je prazen prostor pred viio-Hom. Množica zadaj je zvedavo stegala vratove ln stopala na okna. da vidi izredni dvoboj.
Scas in Ocquetonville sta stala pripravljena. Oba sta ie držala meče y rokah.
,	—	675	— '■
—' Gospoaa de Scas in d’ Ocquefonvilie vzprejemata dvoboj, J® ilažnanil glasno iz vrste stopivši oficir in biti sc hočeta vsak posebej! Gospod de Passavant ah vzprejemate.
— Ne, je odgovoril jasno plemič. Bijem se le z obema naenkrat in se za uljudnost lepo zahvaljujem. Kakor hočete, z obema naenkrat ali pa he pridem dol!
Scas je besno zaklel.
— Dobro! , je zaklical. Ocquetonville razjarjen. Vzprejemava, pridite.
— In nihče se me ne dotakne, predno m
dvoboj končan?
.— Nihče! „ ?	,	-	. i
Plemič je takoj odstopil od okna. Kapitan mu je sledil in mrmral: Kaka drznost, pazite se, pazite! Odrinila sta toliko omaro, da je bilo prostora za moža. 1 annegny je hotel na! vsak način z njim ven. pa Passavant ga je zadržal in je dejal:	.	>,	^
-- N esmete z menoj. Ce se prikažem y vašem spremstvu, bodo dejali, da sva jih ukanila. Smatrali bodo dano besedo za prelomljeno in naju pokoljejo.
— Res je tako, se je udal Tannegny. Idite
z Bogom.'	,	., ,	,	.
Prijatelja sta .se objela. Nato je^ kapitan stekel nazaj v prvo nadstropje, da prisostvuje dvoboju, Passavant pa se je splazil med oma-* rami in se prikazal na ulici. Takoj je izdrl meč, pozdravil nasprotnika in klecnil v prežo.
— Končno je' zatulil Ocquetonville. Naprej, imamo ga!	'	.
Hkratu je zamahnil z roko m obe steni med hišami postavljenih obOrožencev sta ria-
Dan“ Dan“ Dan“
Dan* ,,Dan“
„Dan“
V
n
n
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
ie edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6vinajev, s pošto mesečno le K 1'70. je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem utttelj-suim društvom ln vsem o k raj. učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 8 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. n:
Naroča se v Učiteljski tlskai m v Ljubljani.
	ESiES