Leto LXX1. št. 118 Ljubljana, petek 27- maja WM Cena B11 1.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenaki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—f za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. CREDNI&TVO VS UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttev. 5 Telefon: 81-22, 31-23, »1-24, 81-25 In 81-26 Podružnice: MARIBOR. Stroasmay«rjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon flt. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Načrti za ureditev češkoslovaškega problema: Mirovni načrt angleške vlade Po zatrjevanju diplomatskih krogov pripravila poslati na Češkoslovaško svoje opazova lce, Id M dovali v sporih med Čehi in Nemci angleška vlada j na Scu predloge in položaj Rim, 27. maja. o. »Oiornale d' Italia« poroča iz Londona, đa se v tamošnjih baje dobro informiranih krogih trdi, da pripravlja angleška vlada poseben mirovni nacrt za rešitev češkoslovaškega problema, prej pa bi bilo potrebno, da se češkoslovaška vojska Ti-moVrvo, z nemške meje. London, 27. maja. AA. Diplomatski so-trudnik agencije Reuter doznava, da angleška vlada proučuje možnost postavitve svojega opazovalca v pokrajinah, kjer žive sudetski Nemci. O tem vprašanju do končnega sklepa še ni prišlo, smatrajo pa za malo verjetno, da bi se Nemčija temu upirala. Italija soglaša z Anglijo Rim, 27. maja. br. Kljub rezerviran os ti italijanskih odgovornih krogov naglasa italijanski tisk .da se stališče Italije glede Češkoslovaška docela strinja s stališčem, ki ga v tem pogledu zavzema Anglija, To je tudi razlog, zakaj Rim z največjim zanimanjem in pozornostjo spremlja angleško diplomatsko akcijo, ki jo smatrajo v Rimu, ker je bila nepristranska in izvrše- na v prijateljskem duhu tako v Pragi, kakor v Berlinu, VarSa>vi in Bud±mpežti, za edino uspešno sredstvo za ureditev položaja v Češkoslovaški in za odstranitev nevarnosti mednarodnih zapletijajev. Značilno je, da se je danes prvič, odkar je nastal spor med Nemčijo in ČJeskoalava/-ško, zglasil nemški poslanik pri zunanjem ministru grofu Cianu. Vatikanski list o pomenu angleške akcije Rim, 27. maja. b. Italijanski listi sicer Se vedno ne objavljajo posebnih komentarjev o poslednjih dogodkih v zvezi s češkoslovaškim vprašanjem, vendar si pazljiv čitatelj iz noronil. ki jih prinašajo, lahko naprava sodbo o pomenu angleške akcije v Berlinu za olajšanje napetosti. V Rimu prevladuje v ostalem v vseh krogih zadovoljstvo, da se položaj ni poslahs&i Iz celotnega pisanja listov bi *«e dalo razbrati, da je po italijanski sodbi postopam ie češkoslovaške vlade naletelo na prikrito odobravanje, četudi noben oficiozni italijanski organ ne gre tako daleč kakor vatikanski >Osservatore Romano^, ki odkrito pribija, da je samo nastop Češkoslovaške voi~ke za jamčil mir in red v obmejnem ozemlju. Popolna sloga v češkoslovaški vladni koaliciji Praga, 27. maja. AA. (ČTK). Listi poročajo, da so stranke vladne koalicije postavile tu U za prihodnjo etapo občinskih volitev skupno listo. »Lidove Novinv« posebno poudarjajo ob tej priliki, da je prišlo do sporazuma za enotno kandidatno listo v Bratislavi in da se je vladnim strankam pridružila tudi opozicij?ika slovaška narodna stranka. Glasilo češkoslovaške socialnodemokrat-ske stranke poroča, da je na včerajšnji seji vodstva stranke podpredsednik vlade in prometni minister Behvne podrobno poročal o delu vlade in posebno o razgovorih, ki jih je imel predsednik vlade dr. Hodža 5 predstavniki Henleinove stranke, kakor tudi o drugih vladnih ukrepih na polju notranje politike. Minister je poudaril, da med strankami vladne koalicije vlada popolna edinost glede sedanjega položaja. Ker so nekateri tuji listi v zadnjem času razširjali vesti o bližnji spremembi dosedanjega režima na Češkoslovaškem in poudarjali, da je položaj vlade dr. Hodže zelo omajan, jih označuje ČTK kot popolnoma izmišljene in brez vsake podlage. Simpatije Poljakov na strani Cehov . ava. 27. maja. b. »Kurjer Polski« ugotavlja, da morata slehernemu imponirati mirnost in odločnost, ki sta ju pokazali češkoslovaška vlada in č ešk osi o vaška javnost v usodnih urah preteklega tedna. Potek volitev je dokazal zrelost češkoslovaškega naroda, češkoslovaška je Evropi in vsemu svetu dala jasno razumeti, da bo za obrambo in neodvisnost republike *to»il češkoslovaški narod vse. Zadržanje poiisKe javnosti v preteklih dneh je bilo nedvomno in soglasno na strani Čehoslovakov. Danes ni več časa, nadaljuje list. za medsebojne obtožbe in podtikanja temveč samo za medsebojne poravnave in sporazum. V težkih majskih dneh leta 1°38 so bile simpatije poljske javnosti na strani češkoslovaškega naroda. Osvobojena Poljska je pozdravila osvoboditev češkoslovaškega naroda kot zgodovinsko pravičnost in zato bi samo z bolestjo sprejela na znanje. * K sveči je tttr^smovt /nima, kar to- di za Poljsko m brez pomena. Tega bi se morala zavedati tudi poljska vlada. Rusija ne bo zapustila ČSR New Tork, 27. maja. p. Ruski poslanik Trojanski je snoči podal novinarjem zanimive izjave o stališču Rusije do nemško-češkoslovaškega spora. Poudaril je, da je Rusija pripravljena z vsemi svojimi silami braniti češkoslovaško zaveznico, če bi jo kdo napadel. Kakor so se v zadnjem času oborožile fašistične države, tako in še bolj je oborožen ves ruski narod, ki se zaveda svojih dolžnosti do češkoslovaške in Francije. Ruska vojska je pripravljena za obrambo in za napad in bo to dokazala vsako uro, kdor bi jo prisilil do tega. Rusija svojih zaveznikov nikoli ne bo zapustila. Nemški glasovi Berlin, 27. maja. AA. (Havas). Razburjenje, ki je nastalo pretekli teden zaradi Češkoslovaške, se še vedno ni pomirilo. V Berlinu so prepričani, da bo še ponovno prišlo do napetosti. Nemci vztrajajo pri svojih temeljnih zahtevah, predvsem pri zahtevi po samoupravi sudetskih Nemcev. V berlinskih političnih krogih smatrajo, da bodo sudetski Nemci predvsem zahtevali uveljavljenje avtonomnega statuta, kakršnega ima svobodno mesto Gdansk, brez formalne priključitve k nemški državi. Po tem statutu bi bila njihova oblast, popol- noma podrejena narodnosocialističnemu predstavniku. »Berliner Borsenzeitung«, pravi: Sudetski Nemci zahtevajo samo to, kar je Anglija že davno dala Južni Afriki, Irski in Kanadi Berlin, 27. maja. AA. (Havas) Zdi se, da bo Henlein po navodilih iz Berlina v bodoče delal na to, da dobi čim več od češkoslovaških demokratskih ustanov in da bo za svojo stranko po parlamentarni aritmetiki zahteval, naj bo v Češkoslovaški osrednji vladi zastopana z najmanj petimi ministri Tudi se zdi, da je stranka sudetskih Nemcev trenutno odstopila od napadalnega boja, da se izogne mednarodnim zapletljajem, o katerih se je pretekli teden mnogo razpravljalo. Treba je naglasiti, da v Berlinu verujejo v to, da bo vprašanje manjšin na Češkoslovaškem končnoveljavno rešeno. Kongres ljudskih prosvetarjev v ČSR Praga, 27. maja. br. V mestni posvetovalnici je bil včeraj slovesno otvor jen kongres ljudskih prosvetarjev, na katerem se je zbralo nad 700 delegatov prosvetnih odborov iz vse republike. Na kongresu so zastopane vse narodnosti češkoslovaške republike in je zlasti ta kongres znova pokazal, da le nekateri politični računi ne dopuščajo mirnega in složnega sožitja vseh narodnosti Kongres je otvoru prosvetni minister, ki je najprej sporočil pozdrave po- krovitelja p rezidenta republike dr. Bene-ia, nato pa je v daljšem govoru očrta! pomen dela na polju ljudske prosvete. Svoj govor je začel v češkem, ga nadaljeval v slovaškem in zaključil v nemškem jeziku. Naglasi! je, da je baš delo na polju ljudske prosvete najvažnejše, ker vodi k medsebojnemu spoznavanju in zbližuje tako vse narodnosti, s Čemur odstranjuje politične ovire, ki se postavljajo na pot češkoslovaškega narodnega edinstva. Podčrtal je vodilne ideje Češkoslovaške republike, kakor sta jih zarisala oba njena p rezidenta, dr. Masarvk in dr. Beneš, in pozval vse prosvetne delavce, naj se v duhu teh idej združijo k še intenzivnejšemu delu za blagor češkoslovaške republike in vsega njenega prebivalstva. Popoldne so sledili referati o posameznih prosvetnih vprašanjih in o dosedanjih uspehih na polju ljudske prosvete. Kongres je nato izvolil posamezne komisije, ki bodo podrobno obravnavale poedina vprašanja in sestavile predloge, o katerih bo končno sklepal plenum. čsl« letalo nad avstrijskim ozemljem Rim, 27. maja. br. Kakor poročajo z Dunaja, ie danes neko češkoslovaško vojaško letalo preletelo češkoslovaško-nemško mejo in se pojavilo nad avstrijskim ozemljem, po nekaj minutah pa se je umaknilo nazaj. Na Dunaju ie ta vest izzvala precejšnje vznemirjenje. Nova upravna razdelitev Avstrije Zadnji sledovi nekdanje avstrijske stojnosti so jgginiH Monakovo, 27. maja. br. Kancelar Hitler je včeraj sprejel v poslopju vodstva narodno socialistične stranske avstrijskega poverjenika Burckla, ki ima nalogo, da na vseh poljih vistosmeri nekdanjo Avstrija Burckel je poročal Hitlerju o svojih dosedanjih ukrepih in o novi organizaciji stranke v bivši Avstriji. Hitler je njegove predloge in ukrepe odobril in imenoval nekatere nove funkcionarje stranke in uprave, tako da je s tem nekdanja Avstrija docela izenačena z nemškimi pokrajinami. Ob enem je Hitler odredil docela novo upravno razdelitev Avstrije. Vse zgodovinske meje posameznih dežel so ukinjene in izvršena popolna pre-grupacija, tako da so s tem zabrisani poslednji sledovi nekdanje avstrijske samostojnosti. Tako je na primer Gradiščan- j ska združena z bivšo Štajersko, kateri so dodeljeni tudi deli bivše Nižje Avstrij- ske skupno z Dunajskim Novim mestom in Neunkirchnom. Vzhodni del Tirolske je priključen Koroški, Dunaj pa postane samostojna pokrajina, kateri se pridružuje tudi ostanek Nižje Avstrijske. S tem je Dunaj prenehal biti središče Avstrije in je degradiran na običajno pokrajinsko mesto. Dosedanji deželi Gornja in Nižja Avstrijska, ki sta prav tako dobili nove meje^ se preimenujeta v Gornji in Spodnji Dunav. Upravno središče nekdanje Avstrije bo postal Linz, kjer so že začeli z graditvijo potrebnih upravnih poslopij. V Linzu bo tudi vrhovno sodišče za nekdanjo Avstrijo. Kakor se doznava, se s temi reformami sedanji avstrijski pokrajinski namestnik Seyss Inquart ni strinjal »Vojna vlada« Vsa važnejša ki imajo sedaj na Japonskem v rokah generalov. Tokio, 27. maja. br. Včeraj je bil objavljen ukaz o izpremembah v japonski vladi, ki so se že dolgo napovedovale Dosedanji minister Hirota je podal ostavko, na njegovo mesto pa je imenovan general Ugaki. Prav tako je prosvetni minister moral odstopiti in napraviti mesto generalu Araki, ki se je proslavil z okupacijo Mandžurije. Na ta način ima sedaj vojska v japonski vladi vsa važnejša mesta, to je poleg vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva tudi notranje, zunanje in prosvetno ministrstvo. Do teh sprememb v vladi je prišlo predvsem zaradi spora, ki je nastal v vladi glede vojne na Kitajskem. »Civilisti« so se vse bolj zavzemali za sklenitev miru, o čemer pa vojaški krogi nočejo nič slišati. V javnosti je vest o teh spremembah izzvala vtis, da gre za sestavo »vojne vlade«, ki je odločena na- daljevati vojno na Kitajskem do skrajnosti in riskirati tudi mednarodni konflikt Glavno besedo v novi vladi bo imel po splošni sodbi zunanji minister general Ugaki. Njegova naloga bo predvsem obnova diplomatskega prestiža Japonske. Diplomacija bo odslej docela pod vplivom vojaških krogov in general na položaju zunanjega ministra naj bo nekako svarilo ostalim velesilam, ki skušajo osporavati japonske pravice na Daljnem vzhodu. General Ugaki bo vodil pravo japonsko imperialno politiko. Gospodarski diktator Japonske je postal novi finančni minister Ikeda, dosedanji guverner japonske državne banke. On ima dobre zveze z mednarodnim kapitalom in upajo, da se mu bo posrečilo premostiti sedanje finančne težave, ki so nastale zaradi vojne na Kitajskem. Boji z mehiškimi uporniki Vlada je povsod v premogi in upa, da bo Mexieo, 27. maja. AA. Ha vas: Vojno ministrstvo je objavilo, da prehaja sedaj borba proti upornemu generalu Cedili v odločilno dobo. Vladno letalstvo skuša uničiti sovražna letališča. Včeraj se je nadaljevala bitka okoli vasi, kjer so se zbrali uporniki. Vladna letala so razsodila uporne čete pri El Salti. Oddelki generala Cedile so napadli vas Jerbabuen in pobili več vaščanov. Ko so prišli vladni oddelki, se je razvila kratka bitka in so uporniki izgubili 30 mož. Med ubitimi je tudi vodja oddelka Jezus Mandujano. Na vladni strani je bilo ranjenih več vojakov, en kapitan ln general Salinas. Wssto!ii0tssv 37 tični in diplomatski krogi izjavljajo, da vojaške odredbe Cardenasa proti generalu Cedili niso take, da bi USA morala priznati upor. v San Louisu in izdati prepoved dobav orožja generalu Cedili. Po sporazumu z. ostalimi ameriškimi državami more ameriška vlada prepovedati Izvoz orožja šele tedaj, če poprej določno izjavi, da v dotični državi resnično divja dr-žavljanska vojna___ Zagreb, 27. maja. o .V Zagrebu se mudi mladi slovenski režiser Ferdo Delak, ki bo kot gost reftfcral v aagrsUfcf drami pimussto Luviiceve »žene«. Delak je bil v zadnjem času angažirali kot režiser novo- Codreanu: 10 let robije Bukareita, 27. maja. AA. Rador. Vojaško armadno sodišče je zjutraj ob 3.30 po posvetovanju, ki je trajalo 210 minut, izreklo obsodbo v procesu proti Codreanu. Tako se je končala razprava, ki je trajala 4 dni. Codreanu je obsojen na 10 let robije, 10 let izgube častnih pravic in na plačilo 2000 lejev za sodne stroške. Obletnica smrti dr. Kramara Praga. 27. maja. a. (CTK) Listi posvečajo danes posebne članke spominu pred letom dni umrlega dr. Karla Kramara, ve. lezaslužnega borca za češkoslovaško neodvisnost. Med vojno so avstrijske oblasti dr. Kramara obsodile na smrt, bil pa je pravočasno na intervencijo pomiloščen. Po osvobojen ju je postal prvi ministrski predsednik češkoslovaške. Včeraj je bila v ruski cerkvi na praškem pokopališču spominska svečanost na čast pokojnemu Kramaru. Svečanosti se je poleg drugih udeležil tudi minister za narodno zdravje Ježek. nem kongresa v Badimpeiti Praga, 27. maja. AA. danes dopoldne bo v Budimpešti v okviru svetovnega evha-rističnega kongresa veliko zborovanje katoličanov iz vse Češkoslovaške, ki se ga bodo udeležili Cehi, Slovaki, Nema* in Madžari. Najprej bodo skupno zapeli pape šk o in češkoslovaško himno, nato pa bo o tvoril manifestacijo kardinal Kaspar. Vojni minister Mari« na povratka Carigrad, 27. maja. AA. Jugoslovenski vojni minister general Marić je a svojo soprogo ter v spremstvu pomočnika načelnika štaba turške mornarice Aakn Gundusa prispel v Carigrad. Poplave v Srbiji Aleksinae, 27. maja. p. Po vsem Pomora vj u že več dni močno dežuje. Reke so povsod narastle in je Morava že na več krajih zalila polja in travnike. Vsa okolica Aleksinca je pod vodo. Mnogo hiš je poškodovanih. Ker vode še naraščajo, se je bati, da bodo poplave pričele ogrožati tudi že Aleksinae sam. Jugoslavija na umetnostni razstavi v Benetkah Zagreb, 27. maja. o. Danes sta odpotovala v Benetke zagrebška slikarja Ljubo Babic in Vlado Betic, ki bosta na umetnostni razstavi v Benetkah, ki se je letos prvič udeleži tudi Jugoslavija uredila jugoslovenski oddelek. Rasen teh dveh bodo na razstavi zastopanj s svojbrri deli še trrje beogradski m en ljubljanski umetnik. »Pester Lloyd" 27. maja. AA. z odlokom notranjega mi metra, je od 28. maja 1968 dovoljeno uvažati in razširjati v naši državi madžarski lat >Pcs*jr Lktfdc, ki iafaa* i politični o6$otnl& tebotovščina Mariborski podžupan Franc Žebof sicer pa Peter Rešeta* je pod naslovom »Enotnost Slovencev* napisal v svojem glasilu: »Od raznih strani čujem posameznike, ki kličejo Slovence kot ubogo gmajno na okup. Pa se nič bog ve kaj ne sliši. Mislim, da se do tedaj ne bo prav slišalo, dokler ne bodo Kranjci smatrali Štajerske kot svoje in Štajerci Kranjsko kot svojo. Da bi pa JRZ in JNS stvorili enotnost, tega bi pa jnsarji ne prenesli. So premalo Slovenci. Ali bi si jih upat kdo izpreobr-niti? Potem že!« — V težkih časih, v ka-terih živimo, spravljati na tapet Kranjsko in Štajersko, ki jih te dvajset let ni več, je več kakor neumestno in neokusno. Se manj pametno pa je, v teh časih trkati na prsi in kričati: »Jaz sem Slovenec, oni-le pa ni!* Mariborsko glasilo JRZ o dr. Mačku Mariborsko glasilo JRZ »Slovenski gospodar« je obja\'il v svoji zadnji šte\'ifki to-le beležko: »Hrvatje se vedno prepozno spomnijo, kaj je treba Ko so spra\rili Mačka na belega konju, tedaj bi morali Mačku dati temu dogodku primerno ime. Pa niso. Šele zdaj, ko ni več na konju, so se tega spomnili in so mu dali ime »vodja«, da tako malo diši po fuhrerju in duceju Peš jih bo počasi vodit. Csi gre pa tako hitro, da bi Iphko :meno\'a!i Mačka »pilot*. pa se ne vem. če bi prišel pravočasno na cilj.* Čudno se nam zdi. da se »Gospodar« v zadnjem času toliku zafetma v dr. Mačka, ko ga je s\*oje dw tuko sla\'if in častil! Saj dr. Maček v ničemer ni spremenil svoje taktike, ne svoje politika Spori v dr. Mačkovem taboru Hrvatska seljačka stranka, ki ji načeluje, kakor je znano, dr. Vladko Maček, in samostojno-demokrat ska stranka, katere predsednik je Adam Pribićević, sta se pred leti združili v koalicijo. Ta koalicija je dobila ime setjačko-demokratska koalicija. V tej koaliciji so nastali v zadnjem času hudi spori in obstoja nevarnosti da bi x trn koalicija, ki obstoja že polnih deset tet, razbila. »Obzor« je zato v silnih skrbeh, ker se zaveda, da bi razpad te koalicije ne samo oslabil pozicijo dr. Mačka, marveč zadal težak udarec tudi hrvatski politiki. Zavedajoč se tega, piše »Obzor«: »Verjetno je, da bi razpad seljačko-demokratske koalicije imel za posledico tudi konec sodelovanja dr. Mačka z voditelji srbske združene opozicije. Hrvatska seljačka stranka bi torej izgubila eno svojih strankarsko-po-litičnih pozicij, ki je bila v izgradnji deset tet, a bi ne imela od tega nobenih koristi. Poleg tega bi bilo zelo nepolitično razbiti SDK in prekiniti sodelovanje s srbsko združeno opozicijo v trenutku, ko smatra dr. Maček, da je ta politika v sedanjih razmerah najboljša. Vzeto vse skupaj, se torej jasno vidi, da je gonja (ne dobrohotna kritika, ker ta je potrebna) proti SDK naravnost škodljiva oni politiki, ki jo izvaja dr. Maček. Pri tej priHki hočemo pripomniti še to, da se v tej kampanji proti SDK kaže ona stara tendenca gotovega dela naših javnih ljudi, ki vati iz osebnih in drugih malenkostnih razlogov polena in kamenje na neljube jim javne delavce, me da bi pri tem upoštevali, koristi-H ta hrvatski politiki.« — Tudi dr. Maček je »Ob zor o-vega« mnenja, toda ... Noša čast in naš ponos zahtevata! Z oziram na gnusen izpad zagrebške »Nezavisnosti« na stovanstvo in na Čehe je objavilo glasilo nase akademske mladine »Naša misel«, katere 11. številka je pravkar izSla, to-le umestno beležko: »V fran-kovskem časopisju, ki izhaja v naši državi in ne v Ameriki, so vedno pogostejši ekscesi, ki so prava sramota za naš narod. V njem se nemoteno izpoveduje proti jugoslo-vensko in protislovensko mišljenje nekih »Gotov«. Žalostni so taki blazni ali zločinski pojavi, še bolj žalostno pa je, da jih ne zatre sredina, v kateri se pojavljajo in da odgovorni činitelji ne čutijo potrebe posredovati, čudna je ta naša nacionalna država, ki mirno trpi take gorostasnosti. Pozivamo odgovorne faktorje, da naredijo konec tej naši nacionalni sramoti, kateri nas izpostavljajo izkoreninjena. ki so si na jasnem samo o tem, da niso Jugosloveni in Slovani, ne vedo pa še, kam bi se z gotovostjo prišteH. Torej raje nič kot to, kar smo mi. Naša čast in naš ponos zahtevata, da pome demo take izrodke, ki se nas sramujejo, tja, kamot spadajo. Med nami jim ne sme biti mesta/« — Prav značilno za zagrebške razmere je, da so edino »Jugo slovenske novine« pošteno ožigosate grdobi jo frankovskih pobesnelih izdajic. Sorzna poročila. Čarih, 27. rnsnm. Deogiad H), Pariz 12.175, London 21.705, New York 438.875, Bruselj 73.925, MIlan 23.06, Amsterdam 242.05, Berlin 176.10, Dunaj 41.—, Praca l&Ja* Varšava 8&30, Bukarešta 3.25. 'Stran 2 »SLOVENSKI NARQDf, petek, 27. maja 1938. Na v&esefrttu grade ceste, pavOJoii • • • ZeodLsm Brez ovinkov Je ljubljanski velesejem, ki se taSaS ©as 8 dni, bo prekašal lria_' iiJuBuue Z* organizacijo ijiibljaneteib vefeaejmskfti ptarediteT sicer priredJterj. ne tujrirju inarjoaov in ne morejo notflti raaetavijtdcem nsjajelngajf v modernih, enttdno zAđsoAl pavfrjonih, toda nenad^rirjrvi eafjaaSaalaajl so m s svojim vafcrajnim dtttarn so prkzibOI rjub-Ijanskemu veleaejmu ugled meoViaaiodnfti gospodaorafcm prireditev. Zato se niti ne čađama, d* ho sejmišče ob sedanjem veleoejmu zasedeno, kakor ni bilo že od L 19(23 in da je zadnje čase postalo premalo zn. vs^ prebivalce 8.000 kvardatnih metrov (pfaOcrfi-tega, razstavnega prostora ter ao se morali odloČiti za postavitev velikega, začasnega. paviljona, ki bo namenjen arvtOTnotrflalki razstavi. Novi paviljon ima četo 2 m vee razpetine kakor stari veliki paviljoni. Avtomobilska razstava bo zavzela razen tega 3e paviljon J. Sedanji prtre65tvi bo vtisnila svoj pečat že na zunaj velika cestna razstava, ki bo za nase razmere pravo razodetje ter bo po aktualnosti vzbudila nedvomno največ zanimanja.Oestna razstava se bo začela prav za prav že pri vhoda, kajti podjetna-ki gTade ceste, bodo pokazala v naravi vzorce modernih tlakovanih cest. Od glav nega vhoda do kipa Merkurja tlakujejo v dolžini 30 m z granitnimi pohorskimi kockami (podjetje mg. Lenarčič) 6 m stroko cesto. Cestna razstava bo v paviljonih M in N nasproti glavnega vhoda. Pred in med njima bodo vzorci sodobnih cestišč. Naša in slovita mozemeka podjetja bodo pokazala, kakšne ceste grade po svetu in kakršne bomo morah začeti graditi tucfi mi brez odlasanrja, 6e bomo hoteli živeti. Razen domačih podjetij (ing. Lenarčič, >Slograd Zagrebčani rako navdušeni za tega velikega umetnika najvišje pevske kulture, sijajne telcantie.tič-ne šole, mojstra v petju in igri, kakršni tso r;a na!-i sceni tako redki kakor bele vrane. Gost, nežen mož jedva srednje rasti, a v vsaki kretnji eleganten in prožen, ima ttttfi nežen tenor, ki ga pa zna s čudovito prefi-njeno pevsko tehniko uveljavljati tako, da nudi posluhalcerm najvišji užitek. Kakor čarobna piščalka žvrgoli, jemlje viSicie kakor slavec, se z največjimi težavami partije, ka so grlu eploh 5e mogoče, samo igra in dela vtisk da je vzvišen nad vsem, kar dela dTU-gim tenorjem napor in zadrego. Da. tako si predstavljamo ideal hrskega tenorja, in smo zadovoljni, da je to sijajno umetnost tudi naše občinstvo takoj spoznalo in dalo svojemu zadovoljstvu izraza v tako iskreni obliki. Zaradi krasnega dneva, poznega datuma in morda tudi zaradi obrabljenosti že prečesto slišane opere gledališče, žal, ni bilo zasedeno docela, vendar pa vsaj zadovoljivo bas s publiko, ki ima okus in zna pravilno ceniti priliko, ki se H je nudila z gostom izredne pevske, glasovne in igralske omike ter od božje narave poklonjenega glasu. Da, tu sta združena un.etnost in narava do popolnosti. dolari samo poje. ustvarja samo lepoto, a nikoli ne krifti. ne forsira, a glas mu je vendarle prodoren in zmagovit. Zato se nadejam, da so ga poslušali tudi vsi nasi tenori, sfci in sploh pevci ter se — vzgledovali. Mi pa smo imeli največje zadoščenje; slišali smo tisto, kar zmerom in zmerom zahtevamo in priporočamo^ kulturo in z njo lepoto. — a ne zgolj silo in napor vee prekrižati! Gost ie pel seveda italijanski, a je na par mestih zamenjal izvirni, divni tekst s slovenščino, z nekaj našimi, odlično Izgovorjenimi (petimi) besedami. To ljubeznivo pozornost ie publika kajpak takoj kvrtirala z radostnim aplavzom Veliko radost nam je prinesel tudi Kola-cio, ki je prvič ped in igral brivca Figara. Ta izredno nadarjeni nas bariton nas je iznova potrdil v sodbi, da. je pevec krasnega glaj>u, velike tehnične sposobnosti Ln vedno bolje uveljsvajoče se igre. Mož ima okus, z ničimer ne pretirava in se dosledno drži stila in linije, da Ie njegov Figaro izveden dosledno in enotno. 2e z nastopno arijo Je žel velik, zaslužen aplavz; poleg mojstra Solarija se je povsem imenitno postavil ter do zaključka predstave vzdržal pevski in še posebej v igri vse meje ki jih zahteva operna kultura. Tega ni mogoče reči o vseh ostalih. Kajti burkasto r>retiravange je docela odveč pri tsiri glasbi in takem dejanju. Okfližbft Kosku Je bta zopet Hsffijera, Id. sc je tudi osebno hazanonieno skladala z AL mavivo. Za svojo izvrstno kreacijo je seveda žela ponovno priznanje in dosti cvetja. Kajpak je prejel tudi nad vse dobrodošli gost šopek, pa Bete t to za svojega Busilia in Za* pan za dr. Bartola. In bilo je lepo videti« kako so drug drugemu poklanjali cvetice i« iskrenega spoštovanja, pa iz radosti, da so £ nami vred doživeli zopet enkrat tako krasno predstavo. Res, bil je dogodek, kakršnega v potekajoči sezoni nismo doživeli z moškim gostom. Fr. G. Zahteve zavarovalnega uradništva Ljubljana, 27. maja. Dne 22. t. m. se je vršila v Zagrebu državna konferenca predstavnikov vseh akcijskih odborov zavarovalnega uradništva za dosego pragmatike. Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki centralna uprave Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrij alnih uradnikov Jugoslavije in predstavniki zvezinih podružnic iz Beograda, Ljubljane, Novega sada, Sarajeva, Splita in Zagreba. Konferenca je ugotovila, da je zavarovalno uradnistvo v svoji borbi za pragma-tiko popuščalo do skrajnih mej možnosti, a da so zavarovalne družbe na posredovalni anketi v Beogradu, sklicani za 7. t m. od Uprave grada Beograda, odklonile predloženi jim načrt kolektivne pogodbe. Glede na dejstvo, da je bil predloženi načrt izdelan v glavnem po smernicah« za katere sta se oba kontrahenta na direktnih pogajanjih z dne 1. IIL t L ie sporazumela, je tako stališče zavarovalnih družb tem bolj nerazumljivo, ker je ugotovljeno, da je poslovanje zavarovalnih družb od leta do leta povoljne j še. Poleg tega dejstva dokazuje upravičenost zahtev zavarovalnega uradništva tudi okolnost, da ima nekaj tuzemsklh zavarovalnih družb že dolgo vrsto let uveljavljene zdaleka boljše pragmatike in da imajo vse inozemske družbe za svoje uradnistvo v inozemstvu urejena službena razmerja, dočim na smatrajo za potrebno, urediti službeno razmerje tudi za jugoslovansko uradnistvo. Na konferenci je bila po vseh predstavnikih zavarovalnega uradništva soglasno sprejeta resolucija, v kateri zavarovalno uradnistvo naglasa, da predloženi načrt pragmatike v celoti usvaja in vzdržuje kot minimum svojih zahtev, protestira proti odklonilnemu stališču delodajalskih zastopnikov ter zahteva, da se v smislu predlogov za protestne zbore, ki bodo od 27. t m. dalje v najkrajšem času sklica- Junaki noža in ročic V šertUt letih Ljubljana, 27. maja Kar dolgočasna bi bila sodna poročala, ako bi pisali o vseh obtožencih ki pridejo pred mali kazenski senat zaradi prestopkov in zločinov zoper življenje in telo. Povprečno najmanj eden od teh junakov noža. ročic, prekel in polen pride dnevno pred sodnike sena4a ali pred sodnika-poedinca. Kasni za take zločince m prestopke so bude, sodniki hočejo, kar je seveda prav m razumljivo spričo pogostih ubojev ki pretepov, s strogimi kaznimi dati ubijalcem primemo povračilo in obenem zastrašiti lažne junake. 90 let stari hlapec Jožef Brzrin je bil v sredo že osmič pred sodniki zaradi pretepov. V zadnjih Šestih letih je bil sedemkrat kaznovan, to pot je dob* ie robijo, ker je 15. novembra lani v Moravčah udaril nekega Kisla Antona z ročico po glavi. Klara je počila lobanja, zdravoŠa so ga v tokuanici precej dolgo >cajtafk. Brzin je skoraj s ponosom priznal, da je Kisla res udari z ročico. Pripovedoval, je kako je del s tovariti nekoga mrtioa kropit Ko je stal v veži, je Kisel njegovega tovariša MikliČa poklical iz hiše. Med ojana je na. stal prepir, Brzin je bil seveda takoj zraven, ker mu ie že v krvi, da dejansko sodeluje« kadarkoli nastane med fanti pretep. Baje je Brzin opazil, da je imel Kisel v roki nož, kar je bil zanj zadosten razlog, da je stopa v stran, poiskal v hleva vo&oo m z njo Ki-Sla enostavno udaril dvakrat po gJsst KM se je sesedel. Njegovo dekle mu je pomagalo na noge. Preden se je s pomočjo pobrat, ga je se nekdo od fantov obrcaL Eden izmed fantov, ki so bili v Brzinovi družbi, ie trdil, da ie Kisla potisnila punca nož v roko. ko se je družbi približal Brzin. Punca je seveda trdila, da se priča laže, a mogoče je in vorjetoe je todfi, da so nekatera kmečka dekleta ponosna na fante, ki ae izkažejo v pretepih s nošeni Fant pa tudi ne to odvrgel nosa, ki mu ga punca potisne v pest. Kakšen fnot bi to bil! J2*f*Jk*ui Je pa ee pogledal malce debelo, čeprav je junak, ko je predsednik senata naanaml aodto. ki se je glasala na leto dm robile. — Ne sprejmem f je krotko rekel ob-«wnee, saj je bil on kriv, sakaj me je iz- kaznovan zaradi pretepa in . rredsednflr: Manah* ste. AK se vam zdi kasen previsoka, ali mislite, da niste krivi? Obsojenec: Kasen je previsoka! Predsedn* zapisnikarja: Ptns! ka ne*A LUALA Lani dna K marca ponoči je sm islesai-čaris Amona A. ▼ Zaloga opazil v ulniaku. ° *?fl nekaj metrov od iatosnieanjsrs Me ▼ wta. sumijfoo UL Fohttcai je mater m moda. mm so, da kdo krade med. Ko 2? 7lt?,TlT idnjsk, so nasU v kota na vre. «, W je bte potrta s netnatejam, someo asa. «01 Orožniki so uvedli preiskavo ki so na podlagi indioev zaključaE, da je hotel zažgati Čebednjsk lastnik sam. železničar Anton da bi dobil zavarovalnino. Pred sodniki malega kazenskega senata se Anton A. sseJhsJ krivdo. Povedal je. da se je pet let trudil s čebelnjakom in s čehe. lami. Imel je smolo. Lani so mu neznani tatovi nropali tri panje, pozimi so mu čebele v Šestih panjih zmrznile. Priznal je, da j> go-vrjrfl, da nima več vesetja s Čeb^&mcL a to Se ne more biti indac za krivdo. Na prigovarjanje nekega agenta je čebelnjak zavaro-val pred dtobrim letom za 9000 din. Strokov, njak, ki is ocenil Čeoetni&k, ie izjavil da je bil vreden okrog 4000 din. Zavarovalnina ne bi niti Škode krila. Glaven mdie za obtožbo pa sta bile dva psa. ki Čuvata železničarjevo hišo in tisto noč ndsta lajala, afi vsaj nihče ni sBsl njuno lajanje. Ako bi se v uinjak splazil tuj človek, bi morala psa v^dtrtema lajati in bi sbodna vse domsče in sosede. 2>omaei so pa izjavili, da psa vedno lajata, ako pride kdo mirno hiše, zato na lajanje niso več pozorni. Mogoče je tudi. da Je sto-rflec psa g klobaso pomiril Kratkom a lo, obtoženi železničar se je do-bro zagovarjal ki vedeli odgovoriti na vsa vprašanja ter je podkrepil svoje izpovedi z izjavo, da ima ie 25 let s*už>e. da ni bH se nikoh" kaznovan in de ne bo sel m naredil tako neumnost, ne da bi imel od tega kakšno korist Senat je razeotfiT, da je najhirfn rnrfic ta, da osa nista lajala, a todl ta ni tak. da H dopuščal nujen sklep o obtožeoeevi krivdi. V dvoma je bilo treba obtoženca oprostiti kasni in krivde po S 280 k. z. Iz škofje Loke —»Meče roiec vnrizori pri nas v nedeljo A t m. ljubljanska drama Ta veseloigra je na repertoarju v Ljubljani že stari in se je igrala z največjim uspehom toda že v Celju, Trbovljah, Šoštanju, Kranja, Ptuja, TrBeu, na Vrhnflri m Jesenicah. Izborni igral ci žanjejo višek priznanja. Krmlse v vseh časopisih nadvse ugodne. Vstopnice ie prodajajo. — Z jettTinanii «o »c saleiili. Znana Loren-čeva gostilna na Plovni pri Skofji Loki ie imela v nedeljo ponofi zopet vlomilski obisk, menda ie tretji v zadnjm lotili. Vrata 96 odprti s ponarejenim ključem. Pri zadnji tatvmi so odnesti Uruče, ki ao Jih sicer Lo-renjevi dobili potom nazaj, a vrne kaže da so si pribavili tatovi ponarejene. Ib pot so as lotli Lorenčeve zaloge jedi). Gnjati, salame, šunka, jajca. — v«e je «k> v nahrbtnik, ki so ga rodi nkraoV. Lonsoeovi imajo okrog din 500 Škode. Jtev 118 KOLEDAR k: Petek, 27. maja katoličani: Beda OANAINJE PRIREDITVE Kino Matica: Zene naprodaj Kino Sloga: Ciganska kri Kino Union: Strast Kino Moste: Tarzan zmago valeče in »Zavržena zenac Društvo prijateljev Slovenskih goric občni zbor ob 20. »Pri sestic: Slovensko zdravniško društvo Izredni občni zbor ob 18. v zbornični dvorani na magistratu Koncert pevskega društva Krakovo-Tr- novo ob 20. v veliki Pilharmonieni dvorani Predavanje prof. dr. Vebra > Pravo in norme« ob 18. v seminarski dvorani juri-dične fakultete Francoski Institut: predavanje g. Mirka Honerleina »Človek in zemlja pri francoskih mislecih« ob 20. v društvenih prostorih DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gospo«vetska cesta 10, Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Gospod urednik! Kaj pravite? O ljudeh pri nas, o naših razmerah in naših ljudeh Mafo je nas bilo že od nekdaj, pa so nas Še razbili in razdelili, da bi bila slaba naša moč, tudi če bi bili složni. Ker nas pa ie od nekdaj teži prokletstvo, da se prepi ramo še med seboj in da so ti usodni pre piri tem hujši, čim bolj nas pritiska m tepe zunanji svet, smo še Šibkejši in naša od pome sita je Se manjša. Že &far, nešteto krat dokazan in preizkušen naš greh je ov.i duštvo. To grdo lastnost imajo navadno ljudje, ki radi tudi klečeplazijo. Pošten, značajen človek pljune pred ovaduhom in mu obrne hrbet. Se pod Id j še in še \-ečjega zaničevanja vredne Kreature so agenti pro vokaterji. In ne samo zelo značilno, temveč tudi zelo žalostno je za nase razmere, da so se jele pojarvtlati in oglašati med nami tudi take kreature. Slovenci žal nimamo primernega izraza, s katerim bi označili podlost in delo agen ta provokaterja. Če bi imeli tak izraz, hi zadostoval že on sam, da bi vsi pošteni ljudje 9 prstom kazali za človekom, označenim z njim in da bi se ga v velikem loku izogibali. Provokaterstvo je najhujša moralna okuženost. Taka kreatura poštenemu človeku ne more do živega, pa si izmisli in stori kopovščino ter jo kakorkoli podtakne njemu. Sam se lepo umakne na varno tn čaka, kdaj bo zadela oklevetonega poštenega človeka nezaslužena kazen. Če ga zadc ne, si zadovoljno mane roke. Če pa ne, nadaljuje svoje podlo delo in si izmisli drugo lopovščino, dokler svojega cilja ne doseže V naših gnilih razmerah so take kreature in take lopovščine žal mogoče. Fej, trikrat fej agentom provokator je ml Iz Maribora — Na Tonisičevem grobo. Včeraj ob 9. uri dopoldne so se na Tomšičevem grobu na mariborskem starem pokopališču zbrali Čestilcl prvega urednika »Slovenskega N«-roda< Antona Tomšiča. Narodni bati Tomšič se je rodil 26. maja 1842 v Dednem dolu. Vse svoje življenje je poav 11 borbi za narodno zavednost ter je med ustanovitelji »Slovenskega Naroda«. Na njegovem grobu je bfla včeraj dopoldne spominska svečanost, katere se je udeležilo lepo število zavednih Mariborčanov. V teku je akcija, da se na TomSičevem grobu postavi spomenik, ki si ga je prav gotovo zaslužil. — Zopet en v4ak seronskih deiavoev v JVemfijo, V sredo dopokme so odpremili ht Maribora posebni vlak sezonskih delavcev iz Banata, ki so namenjeni v Nemčijo. V transporte je bilo 470 poljskih delavcev m delavk, ki si bodo v tujini poiskali košček kruha. _ Smrt vrlega narodnjaka, V Mariboru je v torek po dolgi bolezni umrl višji železniški inspektor v pokoju g. Ivan Kejzar. Pokojni je bil vee čas svojega življenja zvest narodnjak in pristaš jugoskrvenske ideje. Preminuli ima tudi mnogo neveni ji-vfh zaslug za naše mesto, saj je bil več let član mariborskega mestnega sveta tn predsednik Olepfle varnega društva za Maribor desni breg. Po g. Kejžarju se rmenoje tudi ulica v Merju. — Bellzar Sonctn na« zacNcftča. Prvak mariborske operete g. Belizar Sancm ki je bH dolga leta ljubljenec našega gledali-Škega občinstva, nas zapušča. Te dni je pri ljubljanskem gledališču podpisal pogodbo ln bo prihodnjo sezono pel v Ljubljani. — Zopet žepar. Na glavnem trgu je neznani žepar ukradel zasebnemu nradnikti Ivanu MaJeriču iz Dravograda hstnioo s 1500 dinarji gotovine, — Italijanski romarji rtcozl Maribor. Na pote na evharistieni kongres v Budimpešti so se v Mariboru ustavili trije voHki avtobusi z italijanskimi romarji. Po ogledu mesta so nadaljevali potovanje proti madžarski mejL — Ljudska umHenm je zsJd joftBa sezono. Pretekli petek je bflo v mariborski Ljudski univerzi zadnje predavanje, s katerim se je zaključila letošnja sezona. V ponedeljek, dne 30. maja bo občni zbor Ljudske univerze v Mariboru. — Obesil se js v Razvan ju pri Mariboru 28-letni zidarski delavec Franc Omulec. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. Omulec je izvršil samomor, ker je bil več mesecev Iz Tržiča — Koncert Orkestralnega drastv* Glasbene Matice ljubljanske v nedeljo 29. t m. ob pol 21. v Rokoteki dvurami, obota. nuditi prvovrsten užitek ter opozarjamo nase občinstvo, da se ca polnoštevilno udolefi. Spored £axn navaja poleg klasične liamerikove simfonije aa godalni orkester tuntop na&ega rojaka, basista Frača Lupže. dalje točke za ksilofon ln trobento m slednjič posebno duhovito sttadbo fraponakega skladatelja Saint-Saen-sa >2iva2ska karnevak. Posamezne točke te skladbe nosijo naaflove iz živalstva, kakor >Kokosi in peteline. >Želvec, >Slon<, >KeLabud< da eeto pianiste je uvrstil <*°!Ttipn3rtgkl*iate^ med *i mučijo člo- veštvo. Spored zroaja 30 Osnov Orkestraioe-m bo aatsađm^ *t*o*o ■ Štev 118 »SLOVENSKI NA POD«, pet«*, 27. maja Stran 3 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION TELEFON 22-21 S Marlene Dietrich Robert Donat DNEVNE VESTI — i-L.-c proste vstopnice za prireditve prosvetao-kulturnih društev. Ker so se pojavila različna tolmačenja glede oprostitve taks vstopnic sea prireditve prosvetno kulturnih društev je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu naslednje pojasnilo: prireditve prosvetno kulturnih društev, ki jih prireja enkrat na leto na dan nacionalnega, verskega ali šolskega praznika na krajih, določenih za to, se izjemoma, ne bo pobirala taksa na vstopnice. — Sprejem gojencev na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Maribora. Na banovinski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto 15. septembra. Šola je dveletna in ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijski panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. Prošnje za sprejem (banovinski kolek za 10 din) je treba poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija ter priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. 5. obvezne izjave staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. 6-obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je treba kolkovati z banovinskim kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektiraj o na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša obvestila daje na željo ravnateljstvo šole. — Razpisana služba banovlnskega cestarja. Razpisana je služba banovlnskega cestarja na banovinski cesti I. reda št. 2. Pod vin—Lesce—Bohinjsko jezero za progo od km 31.500 do km 37.663. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23, in ne starejši od 30 Lat. Prošnje je treba vložiti najkasneje dc 15. junija pri sreskem cestnem odboru v Radovljici. — Enodnevni izlet Zveze za tujski promet na Dolenjsko. Lfubliana — Žužemberk — Soteska — Novo mesto — Dolina gradov (erad Graben. Otocec, Struga) — Dobrava Čkosilo pri Seljaku). Izletniki so vabljeni ob tei priliki na blagoslovitev gasilskega doma v Stari vasi — Loka. Cena avtobusne vožnje in kosila din 85. Prijave sprejemajo vse biljetarne Putnika, najkasneje do robote. 2S. t. m. ob 12. uri. — Velika razstava stroške ton mladinske knjige v umetniškem paviljonu v Zagrebu. Zagrreh^ka knjigama Vasic (Vasic in Horvat) priredi v Umetniškem paviljonu v Zagrebu od 5. do 20. junija prvo veliko razstavo otrobe in mladinske knjige, na kateri t odo razstavljene vse knjige, ki so izšle v nafiem {ezBro 'hrvatske, srbske in slovenske izdaje) in ki ?o v prometu, potem najlepše otroške in mladinske izdaje bolgarske, če^ke, poljske, nemške, francoske, italijanske in a-n. členke. Do sedaj so poslali knjige na razstavo vsi vel ki jUL'oslovemski založniki in čez 60 najbolj znanih založniških tvrdk iz inozemstva. Privatni založniki otroških knjig, ki £e niso poslali svojih izdaj, naj jih pošljejo nafka^neje do 30. V. naslov: Knjigarna Vasic, Zagreb, da bi se knjige mogle pravočasno uvrstiti v razstavni katalog. Opozarjamo £ole in posameznke. ki žele obiskati raestavo otročke in mladinske knjige, da lahko poru jejo v Zagreb s polovičnim voznim lis.*kom, če istočasno obiščejo tudi vetoko obrtniško razstavo v Zagrebškem zboru, ki bo od 4. do 12. junija, torej v času ko je odprta ruda razstava otroške tn mladinske kni!cc\ Vston na rar^tavo otroške in mladin, ske knjice ie brezplačen. — Domafi zenskj obrti imajo še vedno bodočnost. Zelo se motijo nekateri, ki napoveduje'O da bodo ženski domaČi obrti kmalu rzumrli ter da bo njihove izdelke izpodrinilo industrijsko blago. Izdelki ženskih domačih obrti, zlasti narodnih, predvsem cip-karstva in vezenine, pletenine, narodni izdelki kot okraski in kot zgolj praktično blago, imajo dandanes Še celo večjo vrednost, ko industrija preoravlja trge s svojim prozaičnim in ne verlno posebno solidnim blagom. Izdelki ženskih domačih obrti imajo svojo vrednost zlasti po svoji estetični strani, ker iz n.iih govori globok smisel za umet-nosT ter poezijo našega naroda. Vrednost m neprekosljiva lepota izdelkov naših ženskih domneih obrti bosta prišli posebno do izraza na razstavi Zveze gospodinj na Ljubljanskem ponilalanskem veleseimu od 4. do 13. junija. — Naš zračni promet. Naš civilni zračni promet počasi napreduje. Lani so bili dohodki Aeroputa na rednih zračnih progah od prevoza potnikov, blaga in pošte za 700000 din večji kakor predlanskim. Cisti dobiček Aeroputa je znašal lani 503 tisoč 908.03 din, vsi dohodki in izdatki pa 17,313.389.29. V rednem zračnem prometu so preletela Aeroputova letala lani v 2265 urah 13 minutah 457.469 km ter prepeljala 5876 potnikov, 55.552 kg prtljage, 2854 kg pošte in 135.896 kg blaga. — Mlad samostojen slaščičarski pomočnik se proti dobri plači takoj sprejme. Naslov v upravi Slov. Naroda. — Weekend je tudi le pri oas udomačena beseda in sport je postal pravo ljudsko gibanje ter že dolgo ni vee hiksus, temveč zdravstvena zahteva. Prejšnje Čase so redki športniki pri nas kupovali drage inozemske športne potrebščine, zdaj smo se pa osamosvojili tudi v tem pogledu ter izdelujemo doma že najboljše športne pripomočke, obleke, okotev, razne potrebščine, Šotore, smoči itd. Oglejte si razstavo na Ljubljanskem vele-eejmu od 4. do 13. junija. —Velika kmetska veselica na Zg. utavah nad Begunjami pri Cerknici je bila preložena zaradi sla besa vremena na nedeljo 29. t m. popoldne. Turisti, ki so namenjeni ta dan skozi Borovnico in romantični Pekel, imajo priliko, da se vesetega rajanja na prijaznih Otavab udeležijo. Ker je čisti dobiček veselice nam en-jen za graditev kmetom potrebne sadne sušilnice, se pričakuje od Uižu in daleč velike udeležbe. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in topleje vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 24, v Dubrovniku 22, v Skop-lju 21, v Mariboru 20.4, v Zagrebu 20, v Ljubljani 19.2, v Beogradu 19, v Sarajevu 18. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2, temperatura je znašala 8. — Najden utopljene«. Orožniki iz Crenšov. cev poročajo, da je Mura naplavila v Gor. Bistrici 45 do 50 let starega utopljenca, čigar identiteta že ni ugotovijeoa. Utopljenec je bil okrog 178 cm visok, redkih k os tan jenih las, dolgih brk in podolgovatega obraza. Na sebi je imel srajco in spodnje hlače iz pisane tkanine — Nesreče in nezgode. 2Sletnega ključavničarskega pomočnika Josipa Zavašmka z Gline pri Podutiku je včeraj v St, Vidu na Dolenjskem povozil tovorni avto ter ga pe-skodoval po rokah in po životu. lOletni delavec Miha Žagar, doma iz Kamniške Bistrice je včeraj na cesti htizu Stranj padel s kolesa in se poškodoval na rokah. — Mlinar Anton Per iz Begunj pri Cerknici je včeraj snaži 1 mlinarsko napravo, pa ga je pograbilo kolesje in mu zmečkalo več prstov na levi roki. — 1 kletnega posestnikovega sina Jožeta Vi-dica iz Litije pa ie doma v hlevu priris-nil konj k ograji in mu zlomil levo roko. — Dalje so spravili v bolnico 541 et nega posestnika Jakoba Kristana iz Sela pri Vodicah, ki ga je brat v neki gostilni v Kosezah pri Mengšu med prepirom poškodoval na glavi. — Straussov vnuk v Zagrebu. Slavni dirigent Johann Strauss, vnuk znamenitega skladatelja Straussa, prispe v kratkem v Zagreb, kjer bo dirigiral orkester kraljeve garde. Dirigiral je že 10.000 krat, večinoma koncerte, na katerih so se izvajala dela njegovega slavnega deda. Tudi na sporedu koncerta kraljeve garde v Zagrebu so dela njegovega deda, — V smrt zaradi poneverbe. Uradnik sreskega načelstva v Podravski Slatini Stepan Bert je že pred dobrima dvema tednoma nenadoma izginil. Nekega jutra ga ni bilo v službo in prvi hip so tovariši mislili, da je zboleL Ker pa več dni ni bilo o njem glasu, so se jeli zanimati za njegovo poslovanje in ugotovili so, da je poneveril okrog 50.000 din. Slednjič so našli Berta obešenega v hiši njegovega sorodnika v GjurgjevctL — Za stavo pojedel star klobuk. V neki tovarni v Prokuplju so sklenili v sredo zvečer svojevrstno stavo. Znani rekorder Milovan Savović iz Kuršumlje je stavil za 30 din, da bo pojedel star klobuk, ki ga je bil že poprej sesekal na koščke. Tn res je košček za koščkom pogoltnil. Gledalci so zbrali še 20 din, tako da je dobil pet kovačev za svoj trud, ki ni bil majhen. Iz Ljubljane —lj Kopališče Ilirije otvorjeno. Letno kopališče SK Ilirije je zopet odprto. Naša strokovnjaka za kopališke naprave inž. Bloudek in inž. Stanko Maček sta izvršila nekatere važne preureditve, tako da bo kopališče v primeri z lansko sezono še izpopolnjeno in da ostane na višini najpopolnejših stičnih naprav v inozemstvu. Važna novost, ki bo zlasti vzradostila kopalce, je popolna prenovitev bazena, preurejene pa so tudi vse čistilne naprave za vodo. Že lansko jesen so se obnesli poskusi z novo metodo čiščenja in kopalci so opazili popolno prozornost vode. čeprav zaradi motne barve betona to še ni prišlo do pravega učinka. Letos je dobil ves bazen svetlo, morskozeleno prevleko, s kakršno so pleska na vsa novejša kopališča v Nemčiji. Kopalcu se zdi, ko da bi bila v bazenu prozorna morska voda, olajšano pa je s to prevleko tudi delovanje čistilnih naprav (sesalk in filtrov). tVstreženo je tako naravnemu pogoju, da se more samo v svetli posodi videti voda čista. Preurejene filtracij-ske in ogrevalne naprave, kakor jih imata v naši državi edino kopališči Ilirija in Rogaška Slatina, bodo skrbele za stalno čiščenje in ogrevanje vode. V filtracijskih napravah se voda ne samo popolnoma čisti, nego tudi dezinficira. Stalno kontrolo nad vodo opravlja državni higienski zavod v Ljubljani. Kurilna in kotlovna naprava, skozi katero kroži voda, predno pride v bazen, dVigne toplino vode nad 200 C in omogoči otvoritev kopališča v zgodnji sezoni, čim le postane zrak dovolj topel, pa tudi neposredno po vsakem deževnem vremenu. —I j Se radio motnje: Razen motenj pri sprejemanju emisij razmili radiepostaj, ki ao bile naštete v »Slovenskem Narodu« dne 14. L m., je treba omeniti de eno vrsto motenj, ki je prav ■n^^^^mn in pred katero m, radioabotnent varen ne podnevi ne ponoči, v poslopju nekega, urada na Bleiweiaovi cesti je montirana kratkovalovna oddajna postaja, ki prav pridno deluje. Neverjetno je, kako motijo v gotovi razdalji okrog djotščnefpa poslopja Morse-jevi znaki te oddajne postaje sprejemne aparate-detektorje in sprejemnike na kratke valove. Dokler ne preneha tiktakanje Morse jevih znakov, je vsak sprejem nemogoč na aparatih naštete vrste v gotovi. razralJL Dobro bi bfk>, če bi tehnikiki izna ali varovalke ali podobno za take hišne oddajne aparate na kratke valove, da bi se take motnje odstranile aH pa vsaj izdatno zmanjšale. Po zgledu lz mozematva se bodo take oddajne postaje bržčas v dogled-nem oaau razžiril€ tudi pri nas — pa gotovo na ▼ radost naših radioabonentov. —lj Na sporedu koncerta pevskega zbora Krakovo-Tmovo so zastopani naši najbolj znani zborovski skladatelji: Emil Adamič, Peter Jereb, Zorko Prelovec, Josip PavČie, dr. Kimovee in Volarič. Ker je na koncertu zastopana tuđi narodna petam, naj navedemo Se njene prireditelje, od ka- terih bodo izvajane posamezna pesmi na tem koncertu. Prireditelji so: Adamič, Dev, Marolt, Pavčič in Tome Koncert društva Krakovo-Trnovo je jutri v petek zvečer ob 20. uri v veliki Filh. dvorani. Predpro-daja vstopnic v knjigarni GL Matice. —lj Ljubljanski zini?ko-sportnl pedsave* sklicuje za danes 27. t m. ob 20. url v damski sobi kavarne ? Emone* izredno sejo. Zelo važno! Polnostevilno. Predsednis. —lj Sezija Špargljev. Vsak dan sve&e, žlahtne, domače beiuse servira gostima pri Slepem Janezu! —!i lz lejnje Koroških borcev. Krajevna organizacija Legije koroških borcev v Ljubljani bo imela jutri ob 20. uri članski sestanek pri ^Sokolu«, trubljama. Pred Škofijo 18/1. Sestanek je zelo važen, zato je udeležba obvezna. —lj Vlom v podstrešje. Oni dao je bilo vlomljeno v podstrešje hiše na Gospoavetski cesti 4. Tat ie odnesel hišnici Heleni AnŽnr 6 porcelanastih krožnikov in vinski servis. Frančiški Klaven ikovi par moških gojzerjev ki par gaioš. neki stranki pa nekaj orodja. Vlomilec ie poskušal odpreti vrata tudi v podstrehe Alojzija Lukmana, Milana Treo, Josipa Mazija in Franca Kuralta kar se mu pa ni posrečilo. Napravil je le okrog 100 din Škode na pokvarjenih ključavnicah. —U Druge tatvine. Zasebnici Silvi Dober. let ie nekdo ukradel v neki kavarni denarnico iz rdečesra usnja, v kateri je imela 320 din. Mariji ?t are Lovi stanujoči v Zg. 5i5ki. je ukrade! nekdo iz stanovanja dinamo svetilko za kolo. zračno cev in prometno knjižico. Stare tova ima 350 din škode. Iz neke kavarne v Kolodvorski ulici pa je tat odnesel knjigo z notami. —lj Mladinski zbor Sokola Ljubljana—Šiška, priredi pevsko akademijo v nedeljo dne 29. L m. ob 10. uri dopoldne v Sokolskom domu v feiški. Vsi prijatelji mladine posetite to mladinko prireditev v čim večjem številu. Zdravo! —li Ponesrečen kolesar. Včeraj popoldne se je na Celovški cesti pred Kenšičevo gostilno hudo ponesrečil i8Ietmi žičar Boris Blatnik, doma izpod Možaki je pri Jesenicah. Blatnik se je peljal s kolesom proti mestu, na lepem pa so se mu na kolesu zlomile vilice. Blatnik, ki je vozil precej hitro, je odletel po tleh in se težje poškodoval na erlavi in po životu. Dobil je tudi notranje poškodbe. Poškodovanca so reševalci prepeljali v bolnico. I Silne poplave ob Muri Kal takega ljudje ie ne pecani]« — Nujna potreba regulacije Mure Tatvine se množe Ljubljana, 27. maja V gostilniške prostore Ivana Lovseta v smatnem ob Savi so prišli v sredo ponoči tatovi Vdrli so skozi okno m odnesli ročno harmoniko znamke >Kucier«, po-k romano namizno uro, znamke >Kfezie«. več jedilnega pribora in nekaj prtov. Tatovi so se v gostilni seve tudi pošteno napili in najedli. Vlom Je oškodovanec takoj naslednje jutro pri javil orožnikom v Vevčah, ki so že aretirali nekaj sumljivih oseb. kakršnih imajo v svojem okatišu rosno go, vendar se je izkazalo, da niso hale udeležene pri vlomu. V Praprotmi PoliCj pri Šenčurju je bilo vlomljeno v hišo Jožeta Starata. Vlomilec — morda jih je bilo tudi več — je odnesel iz sobe fotografski aparat znamke >do-ria«. dalje tri poročne zlate prstane, zlato žensko verižico, britev z napisom »Kofcric, dva zlata rnansetna gumba ni pa 180 dm. Stare je oškodovan za nad 2000 dfa. V Podlehniku so tatovi obiskali niso Alberta Freudenreicha. Najbrže so stikali za draig-ocenostrni. ki jih pa niso našli, pa so se zadovoljili z obleko in posteljnim perilom. Odnesli so tudi več osebnega perila, brivski aparat |B nekaj orodja v skupni vrednosti 3890 din. V vlaku na postaji Zidam most je bil ukraden vlakovodji Ivanu Koikovniku zavoj fotografskih plošč, vrednih okrog 200 din. Ukradla sta jih najbrže dva mlajša moška, ki sta opazila, kam je Kokovnik spravil zavoj in ki sta izstopila na Zidanem mostu. Pri gostirničarju Jakobu Grivcu v Ormožu je pustil nekdo veliko baržunaisto preprogo, temno rjave barve, ki ima v sredini vzorec velike zvezde in pa Črno moško suknjo. Oboje izvira iz tatvine, posebno za preprogo se zdi. da je bila. ukra-dna iz certeve. Vse povpraševanje za neznancem, ki je preprogo in suknjo spravil pri Grivcu, je ostalo zaman. Kakor v mestih, niso vama pred tatovi kolesa tud%- na deželi. Z Gorenjskega poročajo croaniške postaje, da so se tam zlaMl v tekočem mesecu simo razpasle tatvine koles, najbolj v okolici Kranja in Jesenic. V maju je bilo ukradenih na Gorenjskem okrog- 20 koles, orožniki pa so aretiral, 5 tatov, ki so tatvine tudi pri-znarL Iz Rimskih toplic — Odprto termalno kopališče. Ze nekaj časa je pri nas odprto termalno kopališče na prostem, katerega prav pridno posecajo številni Celjani in tudi Zagrebčani, ki se jih je na praznik pripeljalo precej z izletniškim vlakom. Ljutomer, 25. maja. Vsa okolica ne pomni še take povodnji, kakor jo je doživela včeraj, ko je silno narasla Mura prestopila svoje najvišje bregove ter se razlila daleč naokrog po rodovitnem polju, travnikih ln bližnjih naseljih. Naraščanje Mure se je začelo že v soboto, ko je bil tu velik naliv, vendar se Še ni moglo sklepati, da bo Mura prestopila bregove, ki jih še ni prestopila nikdar. Silni nalivi v nedeljo v okolici Gra-za pa so močno dvignili gladino Mure, struga je bila polna, nakar je voda prestopila bregove ter naglo v nedeljo ponoči, ponedeljek ves dan in včeraj do 10. ure naraščala ter poplavila vso okolico. Z veliko naglico dere sedaj voda po polju, kjer so žito, pšenica, krompir, koruza in travniki pod vodo in to od Verze j a do Sv. Martina na Muri. Na mnogih mestih v Verze ju, Pristavi in Razkrižju je močan tok vode pretrgal banovinsko cesto, da je vsak promet izključen, le potnike prevažajo ladje in tiste, ki rešujejo, kar se Še rešiti da ter zabranjujejo z jezovi na-daljno prodiranje vode. Razlita Mura po svoji bližnji okolici tvori ogromno široko in dolgo jezero. Ljudje kaj takega Že niso doživeli. Voda je dosegla že mnoge vasi tostran in onstran Mure, kakor vse tri Bistrice, Bed-jaj, Črensovce, Moto, Spodnje Krapje in Verze j. Novakova hiša na Moti, ki stoji nekoliko nižje, je v vodi, da teče voda skozi okna, mnogo hiš v Bistrici je že izpraznjenih. Živina je odpravljena daleč v notranjost Prekmurja. Pri evakuaciji sodelujejo noč in dan gasilci ter ostalo prebivalstvo. Poleg tega pa grade ljudje noč in dan jezove, da bi preprečili nadaljnje prodiranje vode v notranjost ter »o pri Moti zgradili sami nad 100 m dolg jez. enako pri Sv. Martinu. Do ure ko to poročamo, Mura se vedno toda nekoliko počasneje narašča. Ljudstvo je obupano, saj so mu napravile že lani poplave mnogo škode, letos pa je še mnogo huje. Tudi če bo voda hitro padla bodo vsi posevki razen koruze, uničeni. Voda odnaša tudi bregove, posekana drva iz gozdov, utonilo pa je tudi mnogo divjačine, zlasti še mlade, saj je ni krpe zemlje v gozdovih ob Muri, kjer bi se videla suha zemlja, ker so tudi mnoge vrbe pod vodo. V tej veliki poplavi je narasla Mura za 5 m nad normalo. Zdaj bo menda končno prodrlo spoznanje, kako nujno je potrebna regulacija Mure. Iz Kot o ribe poročajo, da je bila zaradi nevarne poplave v sredo zvečer alarmirana vsa vas. Ljudje so morali graditi 2 km dolg nasip, da bi obvarovali svoje hiše Ker je voda neprestano naraščala in Je ponekod že rušila nasip, so jeli kmetje voziti prst, da bi vodo zadržali. Vso noč so gradili nasip in tako so res obvarovali Ko-toribo preteče nevarnosti, vendar so pa morali nekatere hiše izprazniti. Voda Je zalila vso okolico, da je nastalo veliko je-_zero. iz katerega štrle samo krone dreves Pri Kotoribi je voda zalila okrog 3000 ha njiv in travnikov. Carinarnica in občinsko poslopje sta v vodi. Voda je porušila več hiš siromašnih kmetov. Tudi rta madžarski strani se je voda razlila daleč naokrog. Skoda znaša okrog 20,000.000 Din in prizadeti so večinoma prebivalci, ki ttak že komaj životarijo. Treznostni teden Ljubljana, 27. maja Liga proti alkoholizmu priredi s sodelovanjem Higijenskega zavoda v Ljubljani od 28. maja do 4. junija treznostni teden. Namen te prireditve je zainteresirati slovensko javnost za pereče vprašanje alkoholizma v naši ožji domovini. V okviru treznostnega tedna se bo pa razpravljalo tudi o bodoči organizaciji, predvsem o ligi proti alkoholizmu, ki ji bo življenjska naloga obravnavanje tega vprašanja pri nas ter vseh pojavov, na kateremkoli področju našega narodnega udejstvovanja. ki so z njim v zvezi. Treznostni teden se prične jutri s sejo širšega odbora ob 20. v Akademskem domu. V nedeljo bo slavnostna otvoritev treznostnega tedna ob 10. v Akademskem domu. Na dnevnem redu je nagovor predsednika pripravljalnega odbora, referat o namenu in pomenu treznostnega tedna, nagovori zastopnikov in ogled razstave. V ponedeljek bodo predavanja zdravstvene sekcije, v torek predavanja pedagoške, v sredo gospodarske, v četrtek pa gospodinjske sekcije, v petek bo pa seja pripravljalnega odbora lige proti alkoholizmu. Protialkohol-na razstava treznostnega tedna prikazuje sadne soke in konzervirano sadje, našo pro-tialkoholno propagando, protialkoholni tisk ter mladinsko in zdravstveno protialkohol-no zaščito. Razstava je brez vstopnine. Iz Ptuja — jFoteklub Ptuj, najmlajša izmed slovenskih fotoaniaterskih organizacij, je povabil znanega ljubljanskega amaterja in predavatelja g. Karla Kocjančiča, da bi nastopil z enim svojih skioptičnih predavanj tudi v Ptuju. Predavanje pod naslovom ^Po slovenskih dobravah in višavah« bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20 v fizikalni dvorani realne gimnazije in opozarjamo nanj vse pturjske ljubitelje lepe fotografije. Se istega večera se je javil orožnikom v Sevnici, kjer je prostodušno opisal svoj zločin. Primožičevo lobanjo in sekiro, s katero ga je udaril po glavi, je moral odnesti na okrožno sodišče v Celje. Te dni se je zagovarjal pred petčlanskim senatom zaradi svojega zločina. Obsojen je bH na deset let robije. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 27. maja: 2enitev. Red četrtek Sobota, 28. maja: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 29. maja: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 30. maja: Zenitev. Red Sreda. Torek, 31. maja: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 27. maja: zaprto Sobota, 28. maja: Ri;?oletto. Red A Nedelja. 29. maja: Trubadur. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol Ponedeljek, 30. maja: zaprto Torek. 31. maja: zaprto 1. junija bo premiera Ponchiellijeve opere: »Gioconda«. Ob sklepu sezone bo ta velika, učinkovita opera velik muzikalni dogodek, posebno, ker bo gostoval v partiji inkvizitorja basist Schiffrer. Kakor številne italijanske opere, se odlikuje tudi ta predvsem s sočno melodiko in pevnimi. nadvse učinkovitimi partijami za soliste, vsebuje pa tudi prekrasne zbore. Naslovno partijo Gioconde bo pela Oljdekopova, Lauro — Kogejeva. Giocondino mater — Španova, En za — Franci, Barnabo — Janko. Muzikalno vodstvo je v rokah ravnatelja Poliča. Režijo ima prof. šest. Za uboj 10 let robije Sevnica, 26. maja. Vsem je še v živem spominu zločin, čigar žrtev je postal 32 letni Primožič, ki je bil znan daleč naokoli kot nevaren tat in vlomilec. V Šmarju pri Sevnici je skromna domačija, kjer sta stanovala polbrata 18 letni Goričan in Primožič. Doma so sklenili izboljšati hrano za velikonočne I praznike, za katero bi imel vsakdo nekaj J prispevati. Pokojni Primožič ni maral o J tem ničesar slišati. Se več! Kar so doma- I či nakupili dobrot, jih je Primožič skrivaj odnesel; poleg tega pa je ukradel tudi polbratu 300 din in odšel k svoji ljubici v Rajhenburg. Goričan je bil zaradi tatvine silno razburjen. V gostilni pri ČerniČu je še dejal, »da ga bo!«, nato pa je odšel. Ko je prispel domov, je zavil v kuhinjo in našel tam Primožiča. Na vso moč ga je z ušesom sekire udaril po glavi, še nekajkrat je zamahnil pa je Primožič obležal na mestu mrtev. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NA& VAL«, Ljubljana. K na fl jeva ulica 5. Sobota, 2S. maja 12.00: Pisana v rata veselih stvari — pfio-šča za plosco v venoek hiti. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.30: Pisana vrsta veseiih stvari — plošča za pioSČo v venoek hrti. — 14.00: Napoved!. _ 18.00: Za delopust (icrra radrski orkester). — 18.40: Popovori is poslušalci. — 10.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Teodor Ponoič V asa S»taii*\ knjiž.). — 10.50: Pregled (sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (r. dr. Kuhar). — 20.30: >Za prazni želodec najboli-ši ie krača, za prašno obleko narbolj&i krtača, da togo preženeS vzemi >Rogača«. Paberki iz humoristnčnesa lista >Ro£aca<, ki jia ie v letih 1886 — 1888 v Ljubljani izdajal Sreriko Macrolič. Za radio izbral in uredil Niko Kuret. Izvajajo člani rad. iejr. d niz ne. Sodelujeta Jrvžok in Ježek — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester). 23.00: XX. mednarodni katoliški esperantski kongres. l!ini!Iili!!iHii!!!lil[!I!I!lW!!!!D MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. in 11 ii mil i 111 m minil iiiiiiniiiiiiiiijiiiiii^ A Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI NAKUP ~ oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi FKESKEB. Sv. Petra cesta 14 KLIŠEJE JtldO^AfiKA PRODAM 00 por. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din FORD dve toni, v dobrem stanju, naprodaj za Din 12.000.— Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1825 i AlefcS. OBLAT, i i veletrgovina vseli vrat eevijov se priporoča cenjenim odjemalcem. 8v. Patra easta 18 S LUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din TRGOVEC fšce primerne službe kjerkoli. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovec«. 1485 STAnOVATUA Beseda 90 par. davek posebej Najmanjši znesek ? Dtn PRAZNA SOBA lepa. svetla, s posebnim vhodom se odda a 1. junijem. Ogleda ee v Kocenovi ul. 12. 1409 rrir m ■■■■■■ m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ m i ■■■■■■■■■■■■ » narodna "TIskarna LHJ5UANA vas ■ ■■■■■■ i ■■ i ■■■■■■■■■■ i.....■■■■■■■.......i^, Stev. 118 lokohtvo litijskega Sokola Litija, 26. maja Z*od zime. sem so se vachli litijski Sokoli. «q in SokoHčice za pomladansko akademijo, H} jO bila v nedeljo v našem Sokolskem domu. Kar čuti sokolsko, je napolnilo dvorano. Prireditev je bila v počastitev naših sokolskih mamic in družin. Z otvoritveno točko poedravom materam so nastopile najmlajše sestrice, ki so junaško povedale svoje želje in zahvalo. V lepih besedah je s. Kraljeva Kamila poveličevala matere. Nato se je zvrstilo 20 točk vestno navežbanega programa. Sodelovali so vsi mladinski oddelki, ne. karteri tudi po večkrat z različnimi vajami. Seveda so naši mali bratci in sestrice poživili proirram tudi z deklamacijami in prizor-oki. Telovadne točke so bile deloma s praškega procTama. deloma pa z župnega. Nov je bil nastop ženskega naraščaja na gredi ob spremlievanju klavirja. Klavirska spremljava ie bila v rokah br. Rotarja Iva. Praske vaje moškega naraščale so žele tolikšno pobvađo. da so jih morali ponavljati. Bile eo izvedene strumno in udarno, v naraščajnikrh naih rarte prvovrstna edinica. Odveč bi bilo naštevanje vseh posameznih točk omenimo naj le še najmlajše sestrice, ki ne posecajo še niti ljudske šole, pa 6o nastopile kot pe. ričice in so med vajami tudi posrečeno prepevale. Zaključna deklamacija, ki so ji dali naei mladci živ okvir, je pa dokazala, da je v naših vn-tah dovolj mladih svežih sil in da lahko zre Sokol z mirno dušo v bodočnost. Himno >Hej Slovani«, je pelo staro in mlado. Poživljeni smo zapuščati telovadinico. Vsi oddelki eo storili s>vojo sokolsko dolžnost, itevilni vaditelji in voditeljice, ki so imeli s pripravo za akademijo polne roke dela pa so dokazali svoie sposobnosti in razumevanje sokolskih dolžnosti. Tajni peš izlet Tajni peš-izlet jeseniške sokolske skupine bo v nedeljo 29. t. m. v eno najlepših jeseniških planinskih postojank. Celodnevnega izleta se udeleže društva Jesenice, Javornik-Koroška Bela, Blejska Dobrava, Žirovnica, Mojstrana, Kranjska gora, Ra-teče-Planica in Hrušica. Zlet je obvezen za članstvo in naraščaj, deca stara nad 10 let pa le v spremstvu staršev. Udeleženci bodo odpotovali v sedmih skupinah, ki se med potoma sestajajo, tako da pridejo v določenem času skupno na cilj. Vodnik izleta je župni pcyn a čelnik brat Buh Tone, ki je izdal navodila. Udeleženci iz zirovn'ce se bodo priključili Javorniku. udeleženci iz Kranjske gore, Rateče-Planice pa Mojstrani, do kamor se pripelieio s prvim jutranjim vlakom. Zleta se bo udHržila polnoštevilna jeseniška sokolska godba na pihala, ki bo točno ob 10.30 uri dopoldne visoko gori na planinah zaigrala »Le naprej brez miru«, na kar se bodo skupine iz vseh strani strnile na cilju. Bratie načelrrki. pazite, da bo v vseh skupinah vladala popolna sokolska točnost in disciplina. $o letnica Sokola v Hrastniku . V industrijskem kraju, kjer si je nemika industrija postavila svoje tovarne in rudnike in kamor je naselila svoje nemško uradni-Štvo. e>e jc pred 30 leti t. j. usodnega leta 1908. peščica zavednih Jugoslovenov >upala< ustanoviti Sokola V tistem letu je bila to silno tvegana reč. ali žilavost zasavskega Soveka ie vzdržala silen pritisk nemškutar-stva m nemštva in telovadba se je pričela. Sredisšče vse ara je bila seveda čvrsta narodna trdnjava Rosesa hiša, med ustanovitelji pa *o biii hrabri narodni borci že pokojni bratie Sorčan Peklar, Gorenje m se danes aktivna sivolasa sokolska borca brata Gnus Anton in Roš Miloš, ki že danes aktivno delujeta nrvi rri dolskem Sokolu in drugi kot nodstarosta v hrafitniškem. Društvo je bilo prvorno odsek enega nai-starejsih društev v državi, Sokolskega društva v Zagorju. Telovadilo se je pod kozolcem in seveda na najlepšem telovadiŠČu. v naravi. Prvi načelnik je bil br. V. Ros, pomagali pa so tudi bratfje iz Zagorja, dokler se mlado sokolsko gnezdo ni osamosvojilo. Društvena zgodovina je prepolna uspenov pa rudi težkih in hudih napadov svojih. sovražnikov, ki so brisi pa vsi junaško oibdi. Njega hrabri Člani so stali vedno neustrašeno na švoiem mestu in niso klonili tudi v naj-težiih dneh. Ae pred vojno ie društvo povabilo svo.ie srbske brate v goue. ki so tudi prišli. Takrat ie prisilo v nemškurarskera kram do prisrčnih jugosloven^kih manife-starii in ie društvo dobilo ogromne moralne lodpore ki ie s^opnieva.la bortenost članstva do maksima Ob mobilizaciji leta 1914. so morali telovadbi, ki *o vračali iz zleta v Zagonu vzdr*.*-.' j nannd nemške in nemrnir-eke mno*'Ve ki uh i«3 kamenjala r« nobijala t palicami Nastopila ie do^a nedvojnsga T»reganjan'a m sumn>ren»a vendar je d'u- Hlalokap, fitvo dalo aktivne borce. as osvooojjenje in je br. Erno Sorean padel kot vojni dobrovoljac za Jugoslavijo. Pa tudi drugi bratie so delovali za zedinjenje, kot so to delali vsi Sokoli širom nase sedanje države. Po vojni je društvo s novim poletom slo na dela O tem deln oriča nas ponosni Sokolski dom, v katerem si čvrsti telo vsa hrset-nfika mnogoštevilna mladaia. ros^^m? pa se številni oddelki društva. Mnogo truda članstva s tedanjimi starosti br. Hofbauerjem, Grroznikom Miloš Rosem L dr. je bilo vloženega v nas dom. mnogo dela pa se čaka sedanjo sokolsko generacijo, da se zadosti programu sokolske Petrove petletke. Društvo proslavi svojo 3Gletoieo z odkrit, jem spominske plošče Magofeojnemu kralju Aleksandru Zedinitelju in z razvitjem društvenega prapora 5. junija. Istega dne bo tudi javni nastop, ki bo pokazal napredek v telovadnici. Sokol v Hrastniku pričakuje, da bo njegovo SOletno nesebično delo nagrajeno z obilnim obiskom bratskih društev in narodne javnosti. Sokolom in prijateljem sokolstva V nedeljo 28. maja priredi S°*oi i. točno ob 16. na letnem telovadlseu na Taboru svojo društveno javno telovadbo. Kaj bo tudi letos ta praznik Taborske sokolske družine, praznik vse sokolske Ljubljane. Pokažimo, da *mo neomajenl pripadniki Tyr»eve sokolske mi»JJ! Vsi, ki imate svečane kroje, obVecite Jih, saj Je v nedeljo nas praznik. Za članstvo Sokola I., kj ima kroje, je svečan kroj obvezan! Ob pol 16. je koncert društvene godbe. Po nastopu bo v vseh prostorih sokol« skega doma na Taboru prosta zabava s šaljivo poŠto, danjem In plesom. Zdravo! X. TSCMfeofeki zlet Odobreni dopusti drtavnim In samouprav ■skiHii^Miii Sokolom a» praski zlet. Uprav«. Saveza Sokbla kraljevine Jugoslavije obvešča vse državne in samoupravne usluzbence-Sokole, da Je ministrski predsednik s odlokom Ad. br. 1338 z dne 9. marca odobril vsem državnim samoupravnim u služben., Sokolom, ki se udeleže X. vse-sokolskega sleta v Pragi, dopust in sicer od 28. Junija do 8. Julija 11. In to po predhodnem dovoljenju resornega ministra v kolikor to dopušča interes službe, s tem da se jim ta dopust ne šteje v redni letni dopust. Dopust uradnikom PrivUeglrane Agrarne banke. Privilegirana Agrarna banka a. d. je na predstavko Saveza SKJ z dne 12. aprila t.l. it. 5464 odobrila s svojim odlokom C. br. 648 z dne 16. maja t L svojim uradnikom in uslužbencem - Sokolom 10-dnevni dopust in sicer od 28. junija do 8. Julija 1.1. vključno, ako se udeležijo X. vse-sokolskega zleta v Pragi. — Natečaj za proste vaje Članic bi žen. naraščaje Načelništvo Saveza SKJ razpisuje natečaj za sestavo prostih vaj za članice in ženski naraščaj v letu 1939. Vaje morajo odgovarjati vsem zahtevam fiziologije, lepote In ritma in biti sestavljene tako, da se jih lahko naučijo tudi članice in narascajnice čet. K predlogom za vaje je treba predložiti tudi partituro za klavir. Vaje morajo biti pisane s strojem In označene z geslom. Geslo ta naslov avtorja morata biti priložena v posebnem omotu. Nagrade so nastopne: vaje za članice din 1000. vaje za narascajnice din 800.—. Natečaja se morejo udeležiti vse članice SKJ. Vaje je treba poslati načebiištvu Saveza SKJ Beograd najkasneje do 1. avgusta t. L, Načelništvo Saveza SKJ. Nemčija« dežela organiziranega varčevanja Škodljivci« nemarnost in razmetavanje so proglašeni za največje sovražnike nemškega naroda Berlin v maju 1933 Nemški Mati zelo pogosto pišejo, da so demokratični narodi utrujeni od demonstracij, stavk in nereda. V vseh nemških kinematografih (v katerih se po navada prikazujejo filmi Leni Riefensthalp ve in Harry Piela) v posebnih žumalih lahko vsak Nemec na lastne oči vidi odlično posnete stavke v Franciji, demonstracije v Belgiji, pobtike v frakih na Češkoslovaškem in neurja v Ameriki. Ob vsaki priliki se naglasa, da nemški narod po zaslugi >FTihrer-principa« ne pozna več neredov in demonstracij in da v narodno socialistični Nemčiji danes vlada načrt, red in organizacija — kakor nikjer drugje na svetu. Nemčija danes zares pozna samo red, načrt organizacije in manifestacije, ki jim na svetu nikjer ni enakih. Tujec- ki je dobil potni list za 1938. leto. bo presenečen, ko pride v Nemčijo, če nima pojma o modernih sredstvih propagande. Danes namreč vodi vsa Nemčija boj proti sovražniku, ki je po pisanju vsega tiska kakor vsi sovražniki zahrbten, škodljiv in nevaren. Ta sovražnik, pravijo propagandni napisi, ne onemogoča samo državljanom tretjega RaJJia boljčs prehrane, temveč grozd z lakoto nemškemu nar0du v trenutku, ko vodi boj za večjo in boljšo proizvodnjo Ministrstvo propagande m mandstrstvo za prehrano vodita proti zahrbtnemu sovražniku velik in tudi mojstrski boj. Po zaslugi cele poplave odličnih plakatov in lepih brošur ve danes ves nemški narod, da je največji sovražnik vseh poštenih delovnih in prirodnih Nemcev: nemarnost, dezorganizacija in škodljivci — med katere so gospodarski strokovnjaki prišteli: miži. muhe. plevel, rastlinske in živalske bolezni, u.mazanvio. toploto in prah, predvsem pa razmetavanje in pomanjkanje smisla za varčevanje. Strokovnjaki so izračunati, da škodljivci samo v poljedelstvu povzročajo nemškemu narodu letno škodo nad 24 milijard din, kar je skoraij petina vrednosti celokupne nemške poljedelske prodzvodnje. Razen tega izgublja narod okoli 12 milijard din, ker ne predeluje in ne varuje dobro svoje proizvodnje . . . Samo mišj pojedo 30 milijonov mark, to pa je po statistikah ministrstva propagande žitni pridelek pokrajine s 150.000 ha površine. Tretja Rajh ne more dopustiti, da bi sovražnik razpolagaj s tako veliko površino nemške zemlje, zato je potrebno, da se ves narod, posebno pa kmetje,, ki ka- kor kaže dosedaj tega niso v dovoljni meri štorih, strnejo v čvrste vrste v botu pro ti zahrbtnemu sovražniku. Nemčija Je danes prepuščena sama sebi, ona mora več proizvajati, mora — po štiriletnem nacrtu — imeti velike zaloge hrane, in nemški narod mora biti prežet z duhom te nove gospodarske politike, ki jo Je a svojim načrtom začel feldmaršal Goring. Borba za večjo produkcijo, borba za zaloge hrane, kj jo vodfi ministrstvo propagande, ustvarja s plakati in brošurami duh, ki odgovarja duhu modernega narodnega socializma, kateremu so red. načrt, organizacija in razpoloženje ljudstva neobhodno potrebni v borbi proti sovraž-ndku, to je, danes v borbf proti škodljivcem in proti rasrnetavanju. Ne samo kmetje, temveč tudi delavci in nameščenci danes ,y Nemčiji zelo veliko varčujejo. Tega. od njih ne zahteva samo država, ki se zelo briga za njihovo bodočnost že samo s tem, da jim od mezd jemlje okrog 25% za zavarovanje za bolezen, nezgode, smrt in starost, temveč to od njih zahtevajo tudi njihove mezde m dohodki, ki niso niti spričo povečane produkcije porasli. Vsa Nemčija danes išče novih poti varčevanja in gospodarjenja. Državna propaganda tukaj odlično kombinira svoje interese. Država varčuje in >zaradi izboljšanja. življensk?£a standarda nemških državljanov«, kakor je to lepo rekel g. Gd-jiag, ustvarja velike rezerve hrane, a Nemci varčujejo in se bore proti škodljivcem (pr0ti mišim, toploti in razmetavanj«), ker to v resnic,- morajo. Prodajalci raznih cenenih sredstev in patentov proti, razsipavantu in škodljivcem spravljajo mastne dobičke. Edina skupina ljudi, k, danes razen narodnih socia istov prireja zb j rovanja po Nemčiji, so krošnjarJL Sredi Berlina po-stavifjo krođrijarji šotore,, citirajo Platona, Napoleona in g. Goringa in prodajajo sredstva proti največjemu sovražniku Nemčije. Za 10 pfenigov lahko dobite tucat no ve vrste trakov, ki omogočijo vstkemu Nemcu, da zmanjša svojo letno porabo trakov od 10 na l meter. Za dve marki lahko nemška gospodinja kupi stroj, ki učinkovito hrpi krompir. Za eno marko lahko ista gospodinja ne. prvem vogaki ktipti drugi strojček. ki hrpi preostali krompir iz olupkov, na tretjem vogalu pa za 10 pfenigov dobi odlično škatlo, v katero lahko sp>&vi cdpadjtc *i. mp*rj«»v» odpadkev, ki se lahko še naprej uporabijo. Volno iz Ini, jajca is kemičnih formul, prva sredstva za dr •$»■ nrt:» mila. sintetični kavčuk in knjižice s 1001 receptom o tem, kako se dela sir iz krompirja, kruh te krompirja, krtth iz sira, močoate jedi iz krompirja in kemično meso iz krompirja in aira .vse to lahko salo pocerLj dobite. Plakati pa. ki to reklamirajo, so veliko lepši od predmetov, ki jm hvalijo. r>ivni so ti nemški plakati človek si zaželi krompirja, čeprav da vedno je. Nemci so nekoč zelo radi zbiral) znamke. NacJonalsocđabsti to tudi delajo, čeprav V svojih listih — filateliationih — obtožujejo zida, da so oni krivi visokih cen starih znamk. Toda vsak dober nacio-nalsocialist izstoćasnD zbira odpadke cd razbitih steklenic, starega železa, praznih pločevinastih škatel, stanjol papirja, čokolade itd. Hitlerjeva mladina vse te odpadke zbira. Prirejajo govore o pomenu zbiranja odpadkov. Bil sem sam navzoč na takem zborovanju, ki mu je predsedoval sam župan mesta Breslaua. Predno je župan 7a-čel govoriti. Je vojaška godba odigrala Mozarta, a po predsednikovem propagandnem govoru je dvorana odpela *Deutsch-land, Deutschland tiber alles«. nato na-ckmaJscciaJistično himno, nakar so vsi vzkMcmili trikrat >Heilc Prašički na ražnju, mlada teletina, pokajeno meso in ostale jugoslavenske spe-cialrtete so v Nemčiji pojmi, ki ne spadajo samo v ingeks zavrženih stvari. Pa tsl-shigr-j propagande vas bo vsak Nemec prepričal, da Je klanje mladih pujskov in teličkov nekulturno dejanje, ki spada v dobo za ljudožrstvotn fen ne v današnjo dobo, ko moderne države izvajajo avtarkijo. V kavarnah vise poleg cenikov za vina, katerih debele cene so napisane z drobnimi številkami, veliki plakati: >Pijte nemško pivo .'Pijte sadne aoke! Pijte jabolčni sok!« lin Nemci pijejo. Ne samo zato .ker propaganda tako hoče, temveč ker so te pijače cenejše, propaganda pa pravi, da so tudi okusnejše. Nacionalso-cJahzem je s svojo propagando vso Nemčijo preporodu — po mišljenju mnogih strokovnjakov pa tudi po statistikah ministrstva za propagando. Tujec ne more iz Nemčije odnesti drugega vtisa, kakor da. vsa Nemčija danes diha z enim duhom in dihom. CJrganizacija tega dihanja je poverjena dovršeno izgrajenemu propagan-dnemu aparatu, ki odlično funkcionira v inozemstvu in doma. Strokovnjakom ministrstva za propagando, ki se skupno s strankinimi policijskimi oddelki trudijo, da bi nemški narod pravočasno seznanili s parolami režima, se moram zahvaliti za ljubeznivo izkazovanje stalne pozornosti. V Nemčiji je danes vse načrt in in organizacija. Začenši od govora pa do cest, ki se kot ogromni potoki pretakajo skozi Nemčije. Nekoč Je 80.000 raznih političnih agitatorjev obdelovalo po navodilih svojih strank 26 različnih stališč. Nekaj mesecev Je preteklo, predno so množice, Iti so se na koncu le morale z glasovanjem i z javi tj za eno od teh stališč, razumete njihovo vsebino. Po zaslugi novega režima, pa Je ves ta proces danes popolnoma poenostavljen in ljudstvu je odvzeta skrb, da se mora izjaviti za eno od teh stališč, zato ker najboljši strokovnjaki v Nemčiji vsa ta vprašanja »rešijo na čisto tehnični način«. Na pr., ko feldmaršal Goring kot gospodarski diktator nemškega Rajna govori prvega maja svoj govor, bodo vsi listi v najbolj oddaljenih delih Nemčije prinesli to izjavo, vsi pokrajinski vr čije jo bodo še istega dne v Širšem obsegu dostavili svojim okrožnim vodjem, ti okraj ntea itd., in vsa Nemčija bo 3. maja zvečer poznala govor ustvaritelija Štiriletnega načrta. Minister najboljše organiziranega mJU-strstva na svetu dr. Gebbels je Ftv Nemci 11. maj i čakali na svoje avtobuse po paradi, ki ji izpre-menila eno berlinslJO noč v dan z ogromno količino raket, ki so izpi<~: ftajhsta-ga še enkrat z veliko svetKb-^ rajssvetlle Berlin . l^opotnik 11 moževih tnpovedi V Stratfordu. Shakespeanovem lojstnem mestu, je stala cn dan pred sodnikom zelo razburjena gospa. Vpraša je sodnika, kaj naj stori z 12 posebnim: zapovedmi, ki jih je dobila od moža. da bi jih pisala in se jih strogo držala. P" počitnicah se je bila vrnila domov s s nom. Doma jo je sprejel mož kaj Cu^no Položil je prednjo polo papirja, na kateri ie bilo napisanih 12 zapovedi in r.aht-vai je on nje, naj se pod nje podpiše in tako lastnoročno potrdi, da jih ni samo prečitala. temveč da se jih bo tudi držala. Mož je zahteval od nje: 1. naj ne hujska s:r.a prot' njemu. 2. naj posveča več časa gospodinjstvu. 3. njeni starši ne smejo prepoposto prihajati k njim, 4. njen mož hoče biti sam. 5. neha naj neprestano siliti vanj z raznimi vprašanji 6. mož hoče imeti popolno svobodo za svojo osebo 7. denarne zadeve bo vodil mož sam, 8. imeti hoče več vpliva na sinovo vzgojo in zahteva, da žena ne sme več tako pogosto zahajati k rodbini s katero je navezala prijateljske stike. 9. če gre mož spat, naj era ne nadleguje z vprašanji. 10. žena naj misli na domaČe zadeve, moža pa naj z njimi ne nadleguje, 11. žena naj bo bolj optimistična in 12. I sinom naj bo bolj prijazna in prizanesljiva. Mož je zahteval podpis pod te zapovedi, sicer bi bila ženi zaprta vrata domov. Sodnika so te zapovedi zelo presenetile. Naročil je ženi, naj moževih zapovedi ne podpiše', ker ni zato nobene pravne podlage. Krokodil v bazenu Te dni »e prišla na obisk k svojim sorod-rrikom v Smsapor* lepa 2Gle4na An na spregled, «> prestrašeni gledalca naenkrat oparili, da ie postala voda rdeča. Več epretnib plavacev stf je spustilo na dno hazena, kler nafcli nesrečno mftadenko mrtvo, manjkala ji ie desna noga. , . ... Preiskala eo takoi bazen, da bi nash zver, katere žrtev je postala lepa Angležinja, na. m pa niso ničesar. Bazen so zaprli in puatvli tam stražo. Ponoči pa je stražnik nenadno zaslišal čuono hrskao je in pljuskanje vode. Prižgali «o hič in odkrili v vodi ogromnega Icrokodila ki se ie bil čez dan skril med pesek. Kako se je kzokodii splazil v bazeiu je zagonetka. Dve najdaljši avtomobilski cesti Avtomobilske ceste v pravem pomenu besede gradi večinoma samo Nemčija. Toda ideja ni nova. že davno so poedine države mislile na to, da bi zvezale svoje meje ali pa tudi poedine dele sveta z avtomobilskimi cestami. Prvi načrt v velikem obsegu, zdaj skoraj Že uresničen, je zveza med Londonom in CaiigTadom. Pozneje se bo ta cesta gradila naprej proti Kal-kuti, na drugi strani pa od Carigrada do Kapstadta. Vse te avtomobilske ceste, od katerih meri odsek London — Carigrad 3.200 km. bodo velikega pomena za trgovino in tujski promet. London dobi tako idealno zvezo z angleškimi dominioni. Na drugi strani bo pa mnogo pridobila tudi Nemčija, saj gre preko njenega ozemlja tretjina te dolge in izredno važne ceste. Amerika je pa Evropo zopet daleč prekosila. Američani so zasnovali panameri-ško avtomobilsko cesto iz Južne v Severno Ameriko, dolgo nad 20.000 km. To ogromno cesto že grade. Cesta bo važna zlasti v strategičnem pomenu. Amerika je opustila svojo obrambno bazo na Filipinih in jo prenesla na Aljasko. In prav tako, kakor bo igrala Aljaska v bodoči vojni važno vlogo, je treba utrditi tu