Poitnlna pavšallraua.
Strokovni Ust za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v ,.Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 10‘-polletno Din 550, četrtletno Din 3'—; posamezne številke 1 Din.
Cena inseratom: '/48 strani D 4-— vključno davek.
Št. 3.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
7-----:	Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. -■■■■ ■ ■■
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega rae- 	■ ~	seca,	s	tem	dnem	se	uredništvo	zaključi.	  ■
V Ljubljani, 25. marca 1923.
Leto X.
Konzumi.	|
V	delovanju proti neupravičenim! to* .čilcem smo se v dosedanjih razmotriva* njih pečali s trgovci, branjevci in drugi* mi nepoklicanimi faktorji, ki se, izrab* ljajoč obstoječe pomanjkljive zakone, bavijo s točilno obrtjo pod krinko trgov* Stva itd.
Z današnjim preidemo še ria eno točko, pri kateri se bo istotako treba po* muditi in z veliko svetiljko v delovanje teh institucij posvetiti, to so konzumi; pa naj si bodo katoliški, klerikalni ali pa komunistični. Vsi zlorabljajo svoja pra* vila, vsled katerih menijo, da imajo ne* omejeno pravo že kar vsled določb nji* hovih pravil biti trgovci, točilci pijač in izvrševatelji gostilniške obrti.
Po našem intenzivnem' raziskavanju smo ugotovili, da se pečajo vsi konzumi z obrtjo trgovine vsakovrstnega blaga, potrebnega v gospodinjstvu in gospodar* j fctvu, torej trgovine z mešanim blagom v smislu določil § 38. o. r. in z gostilni* ško in krčmarsko obrtjo v smislu določil § 18. o. r., vse to pa po večini brez obrt* nih dovoljenj oziroma koncesij.
Obrtni red določa v § 3., da zamlore* jo juristične osebe pridobiti si pod isti* mi pogoji obrtne pravice kakor fizične osebe, morajo pa nastaviti sposobnega namestnika, poslovodjo ali zakupnika, slednji morajo imeti po § 55. obrtnega reda ravno tako, kakor osebno izvršu* joč lastnik obrta vse,lastnosti, ki se za* htevajo za samostojno izvrševanje do* tičnega obrta.
Konzumna društva so konstituirana na podstavi določil avstr, državnega za* kona z dne 9. aprila 1875., št. 70, držav* nega zakonika, ki določa v § 12., da za*
more društvo pod svojo firmo pridobi* vati si pravice, se zavezavati itd., ter v § 92., da zamore izvrševati društvo pod* jetja le na podlagi oblastvenega dovo* ljenja.
Konzumna društva so torej postavno pripoznana asocijacija, pri katerih ob* staja v imovinsko pravnih odnošajih kot subjekt prava posebna nefizična oseba popolnoma različna od posamez* nih članov asocijacije in popolnoma od njih neodvisna, iz česar nepobitno sledi, da je tudi konzumno društvo juristična oseba v smislu določila § 3. o. r.
Ker se nihče ne more in ne sme pe* čati z obrtnim delorp brez obrt. pravice, si mora torej tudi vsako konzumno dru* štvo kot juristična oseba za svoja pod* jetja preskrbeti potrebno obrtno pravi* co, kajti društvena pravila še niso zako* ni, marveč dajejo le sposobnost ali pra* vico pridobivati si pravic za obratova* nja, katera žele izvrševati.
Po §§ 3., 19. in 24. takih društvenih pravil sledi, da gre v istini za obrtno delovanje pri konsumno društvenih pro* dajalnah in društvenih gostilnah. Gla* som teh določil je namen društev pre* skrbovati člane z vsakovrstnim v go* spodarstvu in gospodinjstvu potrebnim bdalgom, kar se dosega potom nakupa ali lastne izdelave in predelave ter od* daje tega blaga članom, nadalje je zbiranje njihovih prihrankov, točenja alkoholnih ali nealkoholnih pijač, ter preskrbovanje članov z jedili in okrep* čili in končno donos dobička.
Delovanje kcinsumnih društev ima torej vse znake, katere zahteva člen IV. razglasilnega patenta k obrtnemu redu.
Delovanje je trajno in redovno, sa* mostojno in napirjeno na dobiček, to* rej obrtno. Glede dobička je popolno* ma nerevelantno, v katere svrhe naj služi dobiček, četudi se morda porazde* li med člane, ni nobene ovire pri presoji dobičkanosnosti.
Na razne pritožbe in ovadbe od na* ših strani se društva zagovarjajo in sklicujejo na gori navedeni patent in ga tolmačijo tako, da le ta določa, da kon* sumna društva ne potrebujejo za svoja podjetja nobene obrtne pravice, to pa nikakor ne drži v prav ničemler, marveč ravno obratno priča zoper društva.
Štatutarična upravičenost takih dru* ' štev ali zadrug za izvrševanje gotovega obrta nikakor ni tudi že zadevna obrt* na upravičenost, ki temelji še le na pri* javi obrta, o morebitni potrebni odlo* žitvi usposobljenostnega dokaza za po* slovodjo, odnosno na koncesiji.
Kakor smo že zgoraj omenili, so. pra* .vila: ali statuti le pogoj, brez katerega obrtno oblastvo1 po določilih § 3 o. r. sploh ne more in ne sme obravnavati prijave obrta, oziroma prošnje za kon* cesijo1.
Popolnoma brez pomena je, če tudi nudi društvo svoje blago, oziroma delo* vanje le članom:, ali pa tudi nečlanom. Konsumna društva si morajo pridobiti za svoje obrate koncesije, predvsem za obratovanje le z njihovimi člani z a obratovanje z nečlani pa za* morejo dobiti obrtno pravi* co le tedaj, če ima to izrečno predvideno v ipravilih, sicer ne srne raztegniti svojega obrtnega delovanja tudi na nečlane.
Na od naše strani povzročene pri* tožbe in ovadbe so se konzumi branili, da jim ni potreba pridobiti si obrtnih pravic in sklicevali se na razne razsod* be avstro * kranjske deželne vlade iz le* ta 1896 in 1914 ter iz leta 1913, po ka* terih konsumna društva niso bila obso* jena v globo, oziroma, so bile dotične obsodbe prvih instanc razveljavljene.
Na naše ponovno pritiskanje, kate* remu so se pridružili tudi trgovski gre* miji, pa so prišla obrtna oblastva ven* darle do pravilnega interpretiranja do* tičnih zadevnih zakonskih predpisov ter zavračajo sklicevanje na odloke prejšnjih avstro*ogrskih obrtnih oblasti prve kot druge instance, ter jih proglaša* jo kot brezpredmetne vsled višje oblast* venega naročila.
Iz vsega tega torej sledi, da so naše v začetku navedene trditve, da kon* sumlna društva, ki si niso na pod* lagi svojih pravil oskrbela še posebej tozadevnih obrtnih listin ali koncesij, nikakor nimajo pravice točiti ali prodajati niti svojim čla* nom pijač, bodisi vina, mo* šta ali žganja.
Vsled tega pozivamo vsa načelstva gostilničarskih zadrug v Sloveniji, da posvetijo tudi v tej panogi konkurence gostilničarskega stanu ostro' pažnjo po* vsodi, koder se nahajajo konzumi, ozi* roma konsumna društva, ter se pečajo s točenjem pijač na ta ali oni način, naj se poda takoj ovadba, oziroma pri* tožba na obrtno oblastvo prve instance z zahtevko revizije in doprinosa doka* zila, jeli ima dotični konsum tudi v to potrebne koncesije, kjer tega nimajo, se more zahtevati ustavitev nedovolje* nega obratovanja,- in če že drugače ne, prisiliti, da se zaprosi za tozadevne kon* cesije. Na podstavi določil §§ 3, 11, 13 a, 18 in 22 obrtnega reda si imajo konsum.* na društva preskrbeti potrebne obrtne pravice za svoje obrate, prodajalne in poslovalnice, sicer naj se zahteva po* vsodi ustavitev špecijelno to* čilne obrti. Podelitve točilnih kon* cesij, vpoštevajoč današnje razmere in zahteve po zmanjšanju števila točilnih obratov, pa bodo načelstva tudi razume* la preprečiti in kaj storiti ter podeli* tvanf ugovarjala ali pa vsaj dosegla, da se bodo podeljevale orne* jene koncesije le za proda* ja nje in točenje članom dru* štva in pa v omejenem času, dokler so trgovine odprte, kar se pa tiče v temi pogledu trgovstva, se imajo engko brigati za ureditev njih pritikajočih razmer trgovski gremiji. Na delo tedaj!
Stanovske zadeve.
Večkrat nam je podajati posamez* nikom pojasnila, v kakem razmerju je zakupnik, namestnik ali poslovodja ali takozvani natakar ali natakarica na ra* čun imejiteljev koncesije, oziroma go* spodarjev obrti.	,•
Glede rednega zakupnika, ki vzame v najem lokale in koncesijo, je gotovo več ali manj že vsakemu znano, da pre* idejo na zakupnika vse pravice in dolž* nosti v obrtno policijskem oziru, kakor jih ima redni gostilničar sam1, dokler izvršuje obrt osebno.
Glede namestnika ali poslovodje pa so bila doslej različna mnenja, n. pr. da je naznanil imejitelj obrti obrtni oblasti, da si nastavi kot poslovodjo ali namestnika v osebi tega in onega in, da je bil dotični smatrati ne kot samosto* jen zakupnik, marveč le nekaki službeni organ imejitelj a obrata.
Za definicijo teh razmer imamo že nekaj odlokov obrtnih oblasti, ki raz* sojajo tako, da oni, ki izvršujejo obrt z vsemi pravicami na račun koncesijo* nar j a in v njegovem imenu kot namest* nik, so namestniki, in oni, ki pa izvr* šujejo tuj obrt v svojem imenu in na svoj račun najemniki, četudi se jih če* sto označuje z imenom natakar na račun.
Te osebe je upoštevati vse v smislu § 55 o. r., osobito, kadar imajo taki po* slo vodje ali namestniki ali namestnice, poleg drugih pogojev kot odškodnino, ki se ravna po množini iztočene pijače še tudi na svoj lastni račun kuhinjo in eventuelno druge priboljške pri proda* janju pijač. Ako se tedaj naznani obrt* ni oblasti, da si bo kdo nastavil namest* , nika ali poslovodjo, je postopanje ena* ko, če se zaprosi dati obrt v zakup in je potrebno v to- obrtno oblastveno do* volj en j e.
V	slučaju pa, kadar želi kedo odsto* piti svojo obrt le toliko, da se gre po običajnem nazivu si nastaviti le na* takarico na račun, ki nima z ničemur drugim opraviti, kod da toči pijače in ima dohodek le kot nekako akordno mezdo od istočene pijače in vrši v obr* tu po večini le ročna dela, postrežbo gostov itd., se smatra za navadno obrt* no pomožno osobje, ne sme se pa imeno* vati seveda natakarica na račun, ki bi imela poleg odstotkov po množini izto* čene pijače še morda lastno kuhinjo itd., take osebe se sme nastavljati samo kot plačilno natakarico ali natakarja, oziro* ma navadne obrtne pomožne delavce in je tudi ž njimi tako postopati kot z uslužbenci sploh.
To zadnje ravnanje je sploh pripo* ročati, ker se sicer zgodi, da sta gospo* dar in taka natakarica na račun sklenila drugačno pogodbo, kakor se sklepajo z navadnim uslužbenstvom in je polago* ma natakarica, kjer je premalo zasluži* la, začela pančati vino, odgnala vse go* ste in spravila obrat na nič. Kot usluž* benko bi jo lastnik obrata vsled teh de* jan j lahko odslovil v 24tih urah, ker pa sta bila pogodena tudi za prosto stano* vanje in bogve kaj še zraven, pa se je lastnik mesece in mesece ni mogel zne* biti vsled ljubeznivosti dandanašnjih stanovanjskih pogojev.
Zato je priporočati, naj nihče, kdor misli oddati obrat takozvanim nataka*
ricam na račun, ne sprejme tacih druga* če, kakor vsakega drugega obrtno po* možnega delavca, ker v vsem ni nobe* ne druge razlike, kakor da ima dotičnik ali dotičnica namesto fiksne plače od* stotke od storjene kupčije.
Glede razveljavljenja službenegd razmerja pa je v vsakem oziru treba previdnosti in se držati krajevno obi* čajnih odpovednih rokov.
Takih oseb ni naznanjevati obrtnim oblastvom, pač pa zavarovati pri bolni* ški blagajni kot uslužbenca, kakor dru* ge, ki poleg njega ali z njim v obrti de* lujejo.
Točenje vina lastnega pridelka ali vinotoč pod vejo.
Predpisi, ki urejajo točenje vina lastnega pridelka, nazvano tudi točertje pod vejo, in ki so za nekatere kraje pre* cej važni, so javnosti malo znani. Zato se hočemo z njimi nekoliko seznaniti s spisom, katerega je podal g. dr. Ciril Pfeifer v Trgovskeml listu.
Z okrožnico z dne 17. avgusta 1784 je odločila dvorna pisarna, da je vsake* mu na prosto dano, v svakem letnem ča* su, kakorkoli, kadarkoli in po kakršni* koli ceni prodajati ali točiti vino in sad* ni mošt lastnega pridelka. Ta okrožnica je bila z razpisom dvorne pisarne z dne 2. septembra 1784, št. 1423, razposlana v svrho objave vsem tedanjim deželnim oblastim. Z N. O. z dne 15. novembra 1833 je bila izdana avtentična interpre* taci j a te okrožnice.
Na imenovani osnovni normi teme* lji točka a) člena V. uvodnega patenta k obrtnemu redu, glasom katere se do* ločila poslednjega ne nanašajo na toče* nje lastnega pridelka, ki je v nekaterih neželah na podlagi starejših uredb do* voljeno posestnikom vinogradov in sa* do vn jakov.
Pojavljajoča se sporna vprašanja in potreba, podrediti točenje pijač lastnega pridelka policijskemu in dohodarstve* nemu nadzorstvu, so dovedla do tega, da so bili za posamezne dežele izdani posebni predpisi glede točenja lastno pridelanega vina in sadjevca, ki so libe* ralno določilo dvornega dekreta v mar* sičem omejili. Za bivše Štajersko sta iz* šli gubernij alni naredbi od 11. decembra 1833, št. 19710 in od 9. marca 1836, štev. 3775. Izdan je bil v tem pogledu dne 5. aprila 1909 pod št. 22.379/2—1908 pose* ben interni razpis bivšega c. kr. štajer* skega namestništva podrejenim poli tič* nim oblastvom, ki daje za uradno pošto* panje gotova navodila za izvajanje zgor* njih gubernijalnih naredb. Za bivše Kranjsko je izšel razglas c. kr. namest* ništva z dne 11. avgusta 1853, dež. zak. 1853 drugi del št. 181, ki pride v poštev za politične okraje Novo mesto, Črno* melj, KoččVje, Krško in Litija.
Že leta 1881. se je nameravalo to to* čenje reformirati, vendar do tega še da* nes ni prišlo,
V	novejšem času je bila izdana zo* pet nekatera navodila političnim oblast* vom, ki so deloma osvežila starejše predpise, deloma rešila nekatera sporna vprašanja z ozirom na današnje raz* mere.
Po predpisih, veljavnih za teritorij bivše Štajerske, ni potrebno za točenje pijač lastnega pridelka tudi sedečim gostom nikako dovoljenje, temveč se mora isto le naznaniti policijskemu nad* zorstvenemu oblastvu (političnemu oblastvu) in izvrševati strogo v skladu s policijskimi in zdravstvenimi predpi* si. Izvrševati se sme dalje le pri stano* vanju pridelovalca, v kraju pridelova* nja. V prijavi je navesti kraj pridelova* nja in stanovanje pridelovalca, vrsto in množino pijače, ki se namerava iztočiti in čas, v katerem se namerava ta pijača iztočiti. Točiti se sme le vino in sadni mošt. Vzame se torej na znanje in s tem pripusti to točenje le pod omenje* nimi pogoji, to je, pred vsem le tedaj, če se pravočasno prijavi in če se vrši pri prodajalčevem stanovanju'v kraju pridelovanja. Pod pridelovalčevim sta* novanjem je po sedaj vladajoči praksi razumeti njegovo stalno bivališče, ne le prehodno za čas točenja. To točenje se mora vršiti pod osebno odgovornostjo pridelovalca in vsled tega osebno, ne tudi po tretji osebi. Zato se mora za* htevati tudi gotova zanesljivost od iz* vrševatelja vinotoča in v slučaju bist* venih zadržkov prijava zavrniti ali pa dovoljenje vezati na gotove pogoje. Da* lje se zavrne vsaka prijava, ki bi vsled pomanjkljivosti onemogočila ugotovitev obstoja ali neobstoja zgoraj navedene* ga pogoja glede kraja obratovanja ali pa otežkečala policijsko nadzorovanje n. pr. vsled nejasne napovedi množine pijače, ki se namerava iztočiti, in časa, v katerem se namerava iztočiti. Zavrne sc tudi prijava, ako bi napovedana mno* žina pijače presegala lastni pridelek, vsled česar je od strank zahtevati toza* devno potrdilo pristojnega županstva. Političnemu oblastvu je na prosto dano, da izda iz javnih ozirov glede točenja vina lastnega pridelka osebne varnost* no* in zdravstvenopolicijske predpise in utesnitve (n. pr. določitev dnevnega časa obratovanja), in da po potrebi na podlagi ces. patenta od 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, to točenje sploh prepo* ve (n. pr. v slučaju rabuk, pobojev i. sl.).
Zagrešeni prestopki se kar najstrožje kaznujejo, to pa zato, da se prepreči zloraba ugodnosti v pospeševanje pijan* čevanja in ogrožanja javnega miru in reda.
Kraj vinotoča je zaznamovati z vid* nim znamenjem (smerekovo vejico ali sličnim).
Za bivše Kranjsko velja, kakor re* čeno, razglas c. kr. namestništva z dne
11.	avgusta 1853, dež. zak. št. 181, ki določa:
»Točenje pod vejo, t. j. točenje vi* na in mošta na prostem v nalašč za to
zgrajenih kočah, je dovoljeno le na let* nih sejmih, cerkvenih proščenjih in dru* gih takih javnih slavnostih, na katere prihaja običajno večja množica ljudi, in sicer le v takih krajih, kjer ali sploh ni gostilne, ali kjer obstoječe gostilne ne morejo kriti potrebe tamkaj ob takih prilikah številneje došle ljudske množi* ce. Podelitev dovoljenja za točenje pod vejo pristoja okrajnim glavarstvom, ki morajo poprej zaslišati občinske pred* stojnike in se strogo držati v poštev pri* hajajočih policijskih, obrtnih, dohodnin* skih in pridobninskih predpisov. Žganje in druge podobne, umetno napravljene ali žgane opojne pijače ostanejo od to* čenja pod vejo vsekakor izključene. To* cen j e pod vejo se sme dovoliti v prvi vrsti le posestnikom vinogradov, razen tega pa tudi že upravičenim gostilničar* jem dotičnega okraja, prvim, t. j. vino* gradnikom, pa samo za iztoč lastno pri* delanega vina. Dovoljenje za točenje pod vejo mora natančno in točno ozna* čiti kraj, kjer, in čas, v katerem se sme izvrševati. O vsakem takem dovoljenju se mora obvestiti pristojno dohodarstve* no okrajno oblastvo (sedaj okrajno upravo finančne kontrole), obenem pa se mora napotiti vsakega, ki tako dovo* ljenje prejme, da si izposluje dohodar* stveno uradno dovolilo (sedaj overilo). Nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem vinotoča pod vejo pristoja političnemu oblastvu.«
Določilo tega razglasa glede gostilni* čarjev je v nasprotju z določili obrtnega reda (predvsem zadnje novele z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26) in se mq* ra vsled tega smatrati derogiranim, t. j. neveljavnim. Kajti koncesija za izvrše* vanje gostilničarskega in krčmarskega obrta s pravico točiti vino in sadjevec, se podeli po §§ 17., 18. in 39. obrt. reda vedno za gotov lokal, vsled česar je iz* vrševanje obrta vezano na ta lokal. Za prenos obrta v drug prostor v isti občini je potrebno posebno dovoljenje obrtne* ga oblastva, za prenos v drugo občino pa nova koncesija (§ 39.). O možnosti dveh ali več obratovališč v občini staja* lišča obrta govori zakon le pri prostih in rokodelskih, ne pa tudi pri koncesi* joniranih obrtih. Zato se v praksi sploš* no zahteva, da mora imetnik koncesijo* niranega obrta, ki hoče v občini staj ali* šča obrta otvoriti novo obratovališče, prositi za novo koncesijo. S to prakso je v skladu tudi določilo § 19/1 obrtne* ga reda. Za otvoritev podružnic pri do* puščenih obrtih je po § 40. obrt. reda potrebno posebno pismeno dovoljenje obrtnega oblastva. Dalje določa § 20. a, da izda obrtno oblastvo za samo začasno izvrševanje gostilničarskega ali krčmar* skega obrta zunaj odobrenih stalnih obratovališč ob posebnih prilikah, kakor n. pr. pri ljudskih slavnostih, sejmih, cerkvenih shodih, vojaških vajah itd, od primera do primera posebno dovolilo, ki je pa zamorejo dobiti samo gostilni* čarji, ki izvršujejo svoj obrt v dotični ali pa v sosedni občini.
Z ozirom na rečeno se mora smatra* ti, da se ne more gostilničarjem z do* voljenjem za točenje pod vejo priznati, če tudi le začasno, drugo obratovališče.
Deloma vsled različnosti, pa tudi iz drugih razlogov so predpisi glede toče* nja vina lastnega pridelka ali točenja pod vejo potrebni reforme.
Predlagalo se je že in bilo svoj čas tudi usuelno, da se je dovolilo točenje pod vejo le takemu vinorejcu, ki je do* kazal, da vina ni mogel prodati na debe?
lo,	bodisi vsled slabe kakovosti, preobi* lice pridelka ali sploh pomanjkanja kup* cev.
Leta 1881. se je glede reforme tega privilegija obrnila dež. vlada kranjska na kmetijsko ministrstvo, katero pa je odgovorilo z odlokom dne 12. julija leta 1881, št. 1002, da iz vladnega poročila ni razvideti kakega odločilnega vzroka, da bi se omenjena pravica vinogradnikov odpravila ali predrugačila.
Naše organizacije.
Občni zbor gostilničarske zadruge na Jesenicah se je vršil dne 6. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v Humrovi restavra* ciji. Ker ob določenem času ni bilo na* vzočih zadostno število članov, se je v smislu § 17. zadr. pravil čakalo 1 uro. Nato konstatira načelnik ^klepčnost (28 članov) otvori zborovanje in ime* nuje zapisnikarjem g. Osvalda. K prvi točki poda načelnik g. Humer sledeče poročilo o delovanju zadruge:	Za*
druga je bila ustanovljena 25. avgusta 1908 na Jesenicah v gostilni Klinar, in prečita takrat izvoljeni odbor. Od ustano* vitve sem so bili trije občni zbori, in si* cer redni 17. februarja 1910, izredni 7. maja istega leta, vsled podraženja piva, in zopet redni 6. aprila 1912. Na izred* nem zboru se je vsled podraženja piva temu analogno dogovorilo enotne cene
v	prodaji, ali tega sklepa se mnogo čla* nov ni držalo in je s tem rušilo zadruž* no disciplino in solidarnost, vsled česar je nastala malodušnost v zadružnem od* boru, kar je pravzaprav povzročilo ne* delavnost istega.
Načelnik se je dotaknil tega dejstva le mimogrede ter izjavil, da spadajo da* nes taki dogodki v dobo pozabljenosti, preko katerih se naj gre nemoteno na* prej po začrtani poti!
Da se toliko časa ni sklical zadruž* ni zbor, so provzročile tudi druge raz* mere. Prvič aneksijska kriza, drugič bal* kanska vojna in tretjč svetovna vojna, ki je povzročila vpoklic večjega števila odbornikov in članov v vojaško službo* vanje, tako, da je bilo uspešno delova* nje zadruge res onemogočeno.
Pozneje, ko je nastala vsled ujedi* njenja nova država, pričakovalo se je vedno novega in enotnega obrtnega za* kona, od katerega se je pričakovalo, da bo delovanje zadružnih korporacij uspešneje. Ker se pa to do danes ni zgodilo, čutilo je načelstvo za potreb*
no, da je sklicalo zadružni zbor na danes.
Dalje poroča načelnik, da je imel zadružni odbor od svojega obstanka do danes 38 rednih sej in sicer od teh 35 do vštevši leta 1913 in 3 pozneje.
Načelstvo je tekom obstanka za* druge, deloma v pravilnih odborovih sejah, deloma poj načelniku garneim, v okroglo 200 slučajih, v katerih se je šlo za nove koncesije, prenose in razširbe, oddalo svoja mnenja, katera so se od obrtne oblasti po- večini upoštevale.
Proti mnenju zadružnega 'odbora pri podelitvi novih koncesij okrajno glavarstvo ni upoštevalo mnenja zadru* ge v dveh slučajih in načelstvo je reku« riralo do zadnje inštance in radi krše> nja zakona tudi vložilo nadzorstvene pritožbe, toda brez uspeha, ker so v te* danji dobi politično * strankarske viso* ke osebnosti posredovale v prilog priza* detih strank. Šlo se je za koncesijo' I. delavskega kortsumnega društva na Sa*
vi	in vinotoč Barbare Čebulj, sestre te* danjega župana na Jesenicah.
Načelnik izraža željo in up, da se taki slučaji ne bodo* več dogajali.
Načelnik poroča obširno tudi o raz* merah, ki vladajo zlasti vsled nezakoni* tega točenja in kršitve obrtnega reda po beznicah, ki so jih otvorili razni dalma* tinski špekulatje po Jesenicah in oko* lici in tudi, kar se tiče nezakonitega to* čenja in zlorabe obrtnega reda po trgo* vinah in konsumnih društvih ter prečita vsebino vloge, ki jo je dne 28. febru* arja letos pod št. 5 poslal obrtni oblasti v Radovljici in prolsil za odpomoč.
Pri tem predmetu vnela se je Živah* na debata in je bil končno sprejet so« glasen predlog, da se načelnikovi kora* ki v polnem obsegu odobravajo in skle* nilo dalje, da naj bodoči zadružni od* bor stori v tem| pogledu vse potrebne korake in naj, ako' obrtna oblast I. sto* pinje ne bo storila svoje dolžnosti, pro* si za odpomoč pri višji oblasti.
S tem, ko tovariš Žnidar z vznese* nimi belsedami bodri za tesno' organiza* cijo zadružnih članov, tovariš Pavlič pa predlaga zahvalo načelniku za uspešno delovanje v prid zadruge, ki se soglas* no sprejme — je bila I. točka dnevne* ga reda izčrpana.
II.	Računsko p o! r o č i 1 o :
Načelnik poroča o denarnem in ra* čunskem poslovanju v preteklih letih in predloži zadevne knjige in račune.
Na to predlaga tovariš Paar, da se računi brez nadaljne debate odobre, kar se zgodi soglasno in izreče načelniku ab* solutorij.
III.	točka dnevnega reda:
Sklepanje o prememibi § 14 zadružnih pravil glede zviša* nja inkorporacijske pristoj* bine, sprejemnine in oprost* nine § 11, točka a pravil:
Načelnik pojasni, da v pravilih do* ločene pristojbine niso v nobenem skla* du z današnjo valuto' in razmerami in je vsled tega potrebno, da se zvišajo.
Vname se daljša debata, koncem katere se na predlog tovariša Pavliča enoglasno sklene, da naj znaša inkoir* poracijska pristojbina za vsakega no* vega člana 200 Din, med tem, ko dose* danji člani ne plačajo nobenega po* viška.
Ravnotako se soglasno določi vpis* nina za vajence na 25 Din, oprostnina pa na 100 Din.
IV. Sklepanje o dohodki h zadruge in morebitnih do* klad :
Na predlog tovariša Osvalda se po daljši debati sklene sledeče in sicer so* glasno:	Doklada za vsakega člana za
leto 1923 znaša 20 Din, poleg tega še 10 Din kot naročnino za »Gostilničarja« za isto leto in one člane, ki niso še na* ročeni na ta list.«
Načelstvu se nalaga, da te zneske izterja.
V. Sklepanje o pristopu k Osrednji Zvezi gostilničar* s k i h zadrug za Slovenijo:
Sklep: soglasno se sklene, da za* druga pristopi k »Osrednji Zvezi«.
VI. Volitev novega odbora, zastopnikov in namestnikov v Zvezni zbor:
Načelnik prečita tozadevne §§ za* družnih pravil, objasni dalje, koliko od* bornikov je voliti ter v svrho razgovora o določitvi kandidatov prekine zadruž* ni zbor za 15 minut.
Po preteku tega časa se pozove na* vzoče, da predlagajo, ali žele volitev po listkih ali ustmeno. — Za glasovanje po listkih ni nobenega predloga, pač pa predlaga tovariš Hauptman, da naj se vrši volitev ustmeno oziroma z vzkli* kom in ker predlogu nihče ne ugovarja, odredi načelnik volitev in glasovanje.
Vsled predloga tovariša Hauptma* na se predlagajo in izvolijo:
Za načelnika:	Lovro	Humer,
restavrater, Jesenice; za podnačelnika: Rudolf Osvald, restavrater, Jese* nice; za odbornike: Ignacij Paar, hotelir, Jesenice; Albin H a u p t * man, gostilničar, Jesenice; Andrej Herman, gostilničar, Sava, Matevž W e r g 1 e s , gostilničar, Sava; D a v o * rin Tanča r, gostilničar, Jesenice; Vinko Pavlič, hotelir, Jesenice; And rej Benet, gostilničar, Podko* ren; Lovro Noč, gostilničar, Javor* nik; Ivan Mencinger, gostilničar, Javornik; Alojzij Žerjav, gctetil* ničar, Rateče; Vinko Jurca, gostil* ničar, Kranj, gora; Marija Skumavc, hotelirka, Mojstrana. Namestniki: Pa* v e 1 K 1 i n a r , gostilničar, Plavž; Franc Cundrič, gostilničar, Jesenice; J a * kob Černe, hotelir, Kranj, gora; Ana Paulus, gostilničarka, Dovje. Za/stopniki za Zvezni zbor:	Anton
Žnidar, gostilničar, Sava; Rudolf Osvald, restavrater, Jesenice; L o* vro Humer, restavrater, Jesenice; Ignacij Paar, hotelir, Jesenice; Matevž W e r g 1 e s , gotetilničar, Sa* va. Namestnika: Davorin Tancer,
gostilničar, Jesenice; Ivan Mencin* g e r, gostilničar, Javornik.
VII.	Slučajnosti:
Zunanji člani se energično pritožu* jejo proti nezakonitemu točenju vina in žganih opojnih pijač po Dalmatincih, trgovcih in konsumnih društvih po vlseh krajih zadružnega okoliša in prosijo za nujno odpomoč v tem pogledu ter na* vajajo imena.
Načelnik obljubi, da se bo vse sto* rilo, kar se storiti da.
Na to izreka načelniku zahvalo to* variš Noč, čemer zborovalci z navdu* šenjem pritrdijo, na kar se načelnik zahvali vsem navzočim za udeležbo in jih bodri k solidarnosti in delu ter za* ključi zadružni zbor ob 6. uri.
Raznoterosti.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je izdalo sledečo okrožnico: Naslov se vabi, da obvesti vse v njegovem področju se nahajoče obrtne zadruge o sledečem: Izpričevala o preizkušnji rokodelskega pomočnika so kolka prosta (pripomba i) k postavkom 3 in 4 taksne tarife in § 104 d, dostavek
2,	zakona z dne 5. februarja 1907 drž. zak. št. 26). Istotako so kolka prosta učna pisma, katera izistavljajo stanovske obrtne zadruge o priliki oprostitve roko del* skih vajencev (čl- 143 srbskega obrtnega zakona in razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 6. maja 1922 štev. BIT5/65, Uradni list, kos 52, stran 345 iz leta 1922). Ujčna izpriče* vala, katera izdajajo rokodelski mojstri sami svoj ml vajenccm po dovršeni učni dobi, pa so zavezana taksi 10 Din (po* stavki 3 in 4 taksne tarife in razpis fi* nančnega ministrstva z dne 27. maja 1908, štev. 16,910. pristojb. priloga št. 5).
Dr. Marn, 1. r.
Vabilo na
m rdni ibiii ilor
Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, krčmarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani, ki se bo vršil dne 19. aprila 1923, ob 2. pop. v gostilniških prostorih g. Kavčiča na Privozu št. 4, po sledečem
dnevnem redu:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delovanju zadruge.
4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1922.
5. Proračun za tekoče leto, in sklepi^ njega kritju.
6. Raznoterosti.
Po zaključku občnega zbora zadruge se vrši istotam ob 3. popoldne občni zbor bolniške blagajne članov zadruge s čita-njem zapisnika zadnjega občnega zbora, letnim poročilom in poročilom o računskem zaključku za 1. 1922 ter raznoterostmi.
Vabite se k mnogobrojnl udeležbi.
Fran Kavčič,
načelnik.
S’-
GG. GOSTILNIČARJI!
nekaj prvovrstnih, lepih, novih In zelo
rodam
I
gramofonov
f/lam i h avtoma ti dni h po primeroma zelo nizki, ceni. Ogledajo ne lahko pri meni na domu — A. It AS BERGER, LJUBLJANA,'Na Stolbi štev 8. (Za Mestnim domom).
Dolenjsko vino
zelo dobro rdeče in fino rumeno kraljevino proda Valvazorjeva klet, Krško št. 104. Pojasnila se dobijo pri Križmanu istotam.
er
polnomasten, uležan, zelo okusen polemendolec v hlebih po 20 — 25 kg nudi
jf Mlekarska zadruga v 3%lakah
pri Zagorju ob Savi.
Gena Sin io-— za kg franko postaja. &ri odjemu nad 100 kilogr. popust.
ŠTAJERSKO VINO
naravnost od producentov od 15 kron naprej. — Posreduje HINKO KOalR, trgovec, Leskovec v Halozah p. Ptuj.
I
Interesentom v vednost!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA ZA JUGOSLAVIJO naznanja, da ima v svoji založni kleti, Sp. Šiška, Celovška cesta 77 (v nekdanji Juvančičev! kleti) na razpolago prvovrstnega cvička iz Gadove peči, letnik 1921. Tam se dobe tudi prvovrstna vina iz Štajerske in Dalmacije. — Cene solidne in po kakovosti blaga. Pokušnje se dobe vsak čas v založni kleti.
I
■
I
■
Pozor, sostilnittffl!
Cast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Ste|i£a Iz Šibenika
W otvorll
veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega
DALMATINSKEGA
VINA
ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, Kavškova cesta 255
ali pa franko brod Šibenik ali Baker po
konkurenčno nizki ceni.
Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija ,,Zlatorog"«
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivan Koievar.
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno porter
pivo
Gostilničarji pozor!
Vinska trgovina KERIN IN DRUGI V KRŠKEM ima v svoji zalogi 40 hektolitrov
SILVANCA
in 20 hektolitrov domače črnine iz leta 1921, istotako tudi letnik 1922 črnine visoke barve. Cena po dogovoru pri sodu.
Poceni in velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, švalnl stroii in vsakovrstni deli PRI BATJEIU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
..jniirsr^ um
Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
um srab, kraste, lišaje odstranjuje
Spri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in nc ^n—_ maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Jernej Stele
LJUBLJANA, Sp- SiSka
priporoča svojo zalogo najboljših
voh	•
••
••
po zmernih cenah.
I. kranjska tovarna mineralnih vod*, sodavice i. t. 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovoc, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mnnnnnnnnnmnnmmnnnannnnnnnrinrt
□
□
□
□
□
□
a
□
GOSTILNIČARJI!
A O HOČETE SAMI SEBI KORISTITI, OBRNITE SE NA
STOLARNO IN STRUGARNO V SODRAŽICI
KJER DOBITE RAZNOVRSTNE STOLE ZA GOSTILNE IN KAVARNE, VRTNE STOLE KAKOR TUDI RAZNE KUHINJSKE PREDMETE IZ LESA PO TOVARNIŠKI CENI. CENIKI NA RAZPOLAGO!
□ □
E □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□c□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
Gg gostilničarji!
Specialna delavnica za popravo in prenavljanje vseh vrst
gramofonov in godbenih avtomatov
slej ko prej
A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5
(vhod v veži.)
Popravila se izvrše strokovno pod garancijo, pri velikih avtomatih, na licu mesta.
Nadomestni deli vedno v zalogi.
^Raznovrstno
rudninsko vodo
e
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. K
Ceniki na raspolago! ~fMI	W Ceniki na razpolago!
«£!
Vlnometre „Bernatot“. —Asbestov bombaž In prašek. — Eponit.—Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino —— Vinsko kislino.— Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ————
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Z v? °.mi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskiml vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubi J? na, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
===== Velepražarna za kavo z električnim obratom. =====	----—	Zaloga mineralnih vod. ,.	i---
Zaloga stekla, porcelana la svetnik
Fr. Kollmann
v ljubtjani
dovoli gostilničarjem In ka-varnarjem pri večji naročbi Izdatno znižane cene.
fi. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
Mazilo zoper „$rbe£ico" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljano.
M trgovina in restavracija g
Peter Stepic j
Spodnja Sla štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo j veliko zalogo zajamčeno naravnih ■ vin iz dolenjskih, goriških, istrskih j in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinaS razne fine likerje
:: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
^TrYYimixiiii3:x xxx3do:£
0
H
□
0
□
H
□
□
□
□
□
ra
□
ca
OGLASNI
ZAVOD
Telefon štev. 231
J. ZORMAN
LJUBLJANA
-ovo anončno in reklamno podjetje
Gledališka ulica 2
obavlja oglase za vse tu- in inozemske časopise in revije. — Izdaja serij »Stenskih reklamnih načrtov trgovsko-prometnih središč in kopališč Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev". — Generalno zastopstvo »Gledališkega Lista", zastopstvo dnevnika »Jugosiavenskl Lloyd“ za Slovenijo. — Tekoči račun pri Jadranski banki in Trgovski banki. Poštno-ček. rač. 12.866 v Ljubljani. Priporoča cenjenim hotelirjem in gostilničarjem svoje umetniško dovršene serije »Stenskih reklamnih načrtov" jugoslovenskih mest in kopališč po ugodnih cenah!
El
&
II
a
3
a
□
□
□
□
□
a
0
M........... ..P
*
a Moll Mazi „
pekarija, slaščičarna In fj
»F3	.	PIŠ
m	kavarna	m
m m « m
H#
Stari trg 21 $i
til
se priporoča sl. občinstvu PJ* posebno z dežele	p*
na zajutrk. ^
|z ALOGO|
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
S O O R
vseh velikosti za vino, žga nje, olje, med in mast, osobito izdelujem sode transportiranje vina, kako tudi za hrambo; vse solidn in trpežna izdelava. — Na dalje sprejemam vsa v stroko spadajoča popravil po najnižjih cena! Zaloga sodov ter sodarskeg lesa. Cene zmerne. Točn postrežba. — Solidno delo
Franjo Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trn vo, Kolezijska ulica štev. 18.
m ia sl
o V
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatskih In Štajerskih olnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC SVIGELJU
na BREGU
p. Borovnica
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse slnžbo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 25 p, z dežele 1 Din. -----------------—
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se le ugodne prilike I
Z AI! K E
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOM?.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNIONH v Ljubljani ^
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor*
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dob6 se tndl tropine ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško*blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — .Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice In dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in gtace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd
Solidna in točna postrežba.
Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk,.Narodne tiskarne".