Leto LXX. št. 156, >. Ljssljana, četrtek 17» i«ai]a im Cesa Din !•- ^^B^B^Ssšl BŠŠŠŠŠŠŠB ^^^^^ ^B^^^H^^^^ ^^^^^^^ ^^^m ^^^^m J«£l_---------------^------------ ------- J" - **uaja ml On popoldne izvzemal nedeijs tn praznike. — imena ao 80 petit mt * Đfai a, do 100 vrst a Din 240, od 100 do 800 mt A Din J. vecjl inaermts petit 3?* _P*° ■4*""' ^SSSlC dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« ralja MMH ▼ Jugoslaviji Din 1?, » sa tnocemstvo Din 25-— Rokopisi se os vraćajo. UREDNIŠTVO Oi UPBAVNMTVO LJUBLJANA, Bnafljeva aBe» Itev. ft. Telefon: »-22. Sl-23. 41-24, Sl-25 to Sl-20 Podratoiot: MARIBOR, Kroasmaverjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanske c* telefon St- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 60; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lul Postna Hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Zakulisna borba med sovjetskimi mogotci: Kaj se dogaja v Sovjetski Rusiji Borba med stalinisti in trockisti grozi upropastiti ves sovjetski sistem in predstavila najhujio krizo boljševizma — Zunanje politični poloiaj Rusije je zaradi tega Ze skrajno omajan l anz* 17. junija. Ko je vzel stranki gU-*vo in očistil policijo, obračunava Stalin »daj s svojimi nasprotniki v vojski. Tem nasprotnikom očita izdajstvo, vohunstvo in fašizem in oni vse to priznavajo in glave jim odlete. Od Ljeninove garde ni zdaj več nikogar v vodstvu stranke. Najprej so odstranili Trockega zaradi nesoglasja s Stalinom, pozneje so na odstranili druge prvake stranke zaradi trockizma. Zinovjeva. Soboljeva. Kamenjeva in tovariše so ustrelili 25. avgusta lanskega leta- letos v februarju pa Pjatakova. Serebrjakova. Muralova in mnogo drugih. Cičerin je že lani umrl "v nemilosti, najboljši tolmač marksizma in leninizma Buharin pa še zdaj životari v nemilosti. Ko se ie začelo čiščenje policije, bi bilo nerodno, če bi tudi njene glave obtožili zaradi trockizma. Tako so Jagodo strmoglavili zaradi korupcije in razuzdanega življenja, z njim so pa padli tudi nekateri umetniki in književniki. Dokler se ni obračunalo s stranko, se ni nihče dotaknil policije. Še manj pa vojske. Stalinova tehnika čiščenja se je doslej odlično izkazala. Toda zunanii svet se izprašuje, kakšen moralni uCinek je napravilo to klanje v Sovjetski Rusiji sami. Komunisti se morajo vpraševati- ali v Sovjetski Rusiji še obstoji komunistična stranka. Tisti, ki so se zanašali na sovjetsko vojsko, se morajo izpraševati. kakšna je neki morala te vojske- katere glave tako streljajo. Se tako goreči pristaši sovje-tov imajo prav tako kakor njihovi najhujši nasprotniki danes vzrok vprašati se, kaj vse to pomeni in kam to vodi. Francoska javnost se trudit da izlušči pravi smisel vsega tega, kar se danes dogaja v največji državi na svetu. Toda prave rešitve te uganke ne najde. Najbolj so v zmedi francoski komunisti. Zato se tudi njihovo glasilo omejuje na objavo moskovskih uradnih poročil, ki so polna psovk za obsojence, ki pa zelo spominjajo na neprepričujoče. izjave. Da ta poročila niti na francoske komuniste ne učinkujejo tako- kakor bi Stalin hotel, se vidi že iz tega. da se dado na prste sešteti tiste krajevne komunistične organizacije, ki so s posebnimi resolucijami javno odobrile Stalinovo ravnanje. Nekateri komunisti po svoje razlagajo ruske dogodke. Stalin misli- pravijo ti razlagalci, da se da socializem izvesti v Sovjetski Rusiji z vztrajno evolucijo. Proti temu pa nastopajo trockisti, ki mislijo, da brez sveto\'ne revolucije ni življenja boljševiškemu sistemu niti v Sovjetski Rusiji. Trockisti verujejo v možnost svetovne revolucije v nasprotju s tistimi z desnega boljševističnega krila» ki v to revolucijo ne verujejo in ker mislijo, da je treba mirno sodelovati z drugimi državami. Stalin je šel po srednji liniji in je najprej likvidiral levico, zdaj pa še desnico. Zato gredo nekateri celo tako daleč, da govore, da gre za »likvidacijo obrezanih in neobrezanih 2idov«. to je odstranitev vseh tistih, ki nimajo zadosti vere v ustvarjalno moč narodovo, temveč se žele čimbolj nasloniti na tuje sile, bodisi revolucionarne ali protirevolucionarne. Zanimivo je, da je tudi »Tcmps« v svojem poluradnem uvodniku pisal pred nekaj meseci o odstranitvi Židov z oblasti v Rusiji. Francoski desničarja si pa razlagalo ruske dogodke kot znamenje, da hoče Stalin odstraniti vse svoje tekmece in postati edini gospodar. »Gar Jožef«, »despot Stalin«, »večji absolutist od Petra in Katiline«. — tako imenuje desničarski tisk že zdavnaj Stalina* ki mu pa sicer priznava veliki smisel za stvarnost. Ruski miselnosti, pravijo francoski desničarji, je potreben diktator, ker Rusi niso sposobni- da bi se sami sporazumeli. Stalin je to razumel in zato se vse bolj in bolj spreminja v samosilnika. Tudi liberalni francoski krogi s strahom gledajo, kaj se dogaja v Rusiji. Pač pa tudi pri tej priliki naglašajo, da je sestav liberalne demokracije trajnejši od vsake diktature* kar je treba pripisati njeni gibčnosti. Oboji, tako desničarski kakor liberalni napred-njaki ne verujejo, da je bil Tuhačevski vohun. Tega ne verujejo niti sami socialisti. Res da so se dogodili v zgodovini državljanskih in revolucijskih vojn primeri izdajstva s strani višjih častnikov. Toda Rusija ne pozna vojne od 1. 1920. Ravno v tistem letu so se sedanji izdajalci zelo izkazali in so tedaj močno koristili svoji domovini. Na ta način prihajamo do sklepa« ki ga vsi v ruskih stvareh poučeni politični krogi delajo, da gre dejansko za neusmiljeni boj, ki ga vodi Stalin proti vsem. katere smatra po pravici ali brez razloga za nevarne nasprotnike svoje osebne oblasti. Nihče v Franciji ne veruje' da je bil Tuhačevski nemški vohun. Nihče ne misli, da je Žid Jakijcv. ki je poveljeval vojaškim enotam v krajih, ki jih ograža Nemčija, mogel biti nemški vohun ali samo Nemčiji naklonjen. Pač pa dopuščajo možnost, da je bil Tuhačevski za pomiritev z Nemčijo. Ta okolnost ne vznemirja Francozov in v njihovih očeh ne upravičuje maršalove obsodbe. Vemo- pravijo Francozi, da je Stalin znal pognati ljudi v smrt zaradi nekih idej, nato pa sam te misli izvajati. Drugi pa pravijo, da vendar nt mogoče* da bi živeli voja tudi več ognjemetov. Na glavnih trgih so pozno v noč igrale vojaške godbe, Zvečer je bilo objavljeno uradno poročilo, da ee kraljica počuti popolnoma dobro. Tudi novorojeni prestolonaslednik je popolnoma zdrav. P«UtUae podediee Šefi}*. 17. junija, z. Kakor se zatrjuje, bo imelo rojstvo prestolonaslednika v Bolgariji tudi velike politične posledice. Potrjujejo se vesti, da namerava kralj Boris zopet uvesti evojecaano ukinjeno ustavo Ob enem naj bi se sestavila koncentracijska vlada, v kateri naj bi bile zastopane vse politične skupine. Te dni bo izdana tudi splošna amnestija, ki je bo deleinih okrog I 4000 političnih in dragih obsojencev, Organizacija „gibanja" dr. Kuhovca Kakor javlja »Obzor«, je bil preteklo nedeljo v Mariboru ustanovni občni zbor »Slovenske tiskovne zadruge«, ki ima nalogo »pospeševati gospodarstvo s\*ojih članov z ustanavljanjem tiskarskih in knjigo-seikih obratovalnic, z vzdrževanjem knjigarn in trgovin s pisarniškimi potrebščinami in z izdajanjem in razpečavanjem listov* brošur in tiskanih predmetov sploh.« Ta zadruga ima namen organizirati tisk dr. Kukovčeve-ga delavsko-kmetskega »gibanja«. Zadružni delež znaša 10 Din. V načelstvo zadruge to bili izvoljeni: Andrej Žmavc, ravnatelj vinarske šole v p. kot predsednik, Blaž Ka-luder. strugar drž. žel., Josip Benkič, čevljar, dr. Julij Gabrovšek, odvetniški pripravnik, Stanko Hiti, no\*inar* vsi iz Maribora, Stanko Terčak* učitelj v Marenbergu* Štefan Gornik, posestnik pri Sv. Petru, Martin Korošec, trgovec pri Sv. Lovrencu, inž. A. Stebi in dr. Igo Gruden* odvetnik, oba v Ljubljani. V nadzorstvo so biti izbrani: Rudolf Golouh, šef borze dela v Mariboru, A. Šmid* trgovec v Ljubljani, Fran Rešek. trgovec v Beltincih, Drago Zupančič, učitelj v Dornavi, Jos. Čeh, ključavničar pri Sv. Lenartu, M. Bizjak, posestnik v Šmartnem ob Paki. in Fr. Škerjanc* posestnik v Zalogu. — Sestava načelstva in nadzorstva »Slovenske tiskovne zadruge« kaže* da so se dr. Kukovčevemu delav-sko-kmetskemu gibanju pridružili tudi po-samezni pristaši bivše socialistične stranke. Imeni Stebi In Golouh to ŽJ^fOuJssn. Opozorilo Na članek v »Slovencu« % dne 17. t. m. z naslovom »Sokol fea politika« ne odgovarjajte nikakor m z nlčenier. Ohranite mirno kri! Poskrbeli bodo za odgovor poklicani sokolski činitelji. Izjava Ker me komunike kr. banake uprave dravske banovine od dne 13. junija 1937 spravlja v zvezo s požigom paviljona na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola, izjavljam, da sem bil ob času, ko je izbruhnil požar, v družbi prijateljev na velesejmskem prostoru, za kar imam na razpolago na stotine prie. Kakor mnogi drugi Uudj«*, nem takoj ko je švignil plamen na letnem telovndišeu, ki je komaj 100 korakov oddaljeno od velesejm-skih prostorov, pohitel na Hoe mesta. Tu sem bil priču ogorčenja in razburljivih manifestacij za sokol^tvo, ki jih je izzval zlonamerni požig Sokol&kej; t objekta v množici, ki se je nabrala ok< -U gorečega objekta ter brez ozira na politično opredeljenost glasno obsojala gnusni akt napram plemeniti z državnim zakonom ustanovljeni ustanovi, ka~ teri načelu> sam kralj Nj. Veličanstvo Peter n. Ker je policija proti rnanlfestasviom začela z aretacijami oseb, ki go izzvan« po grdem zločinu, dale duška svojemu ogorčenju, sem posredoval pri navzočem upravniku policije, da se izpuste aretirane osebe, nakar se mi je posrečilo pomiriti razburjeno množico ter je btl mir v prav kratkem ČaSu zopet vpostavljen. Proti vsem, ki drugače predstavljajo moje nastopanj«' i>ovodom opisanega dogodka ali pa me hočejo spravljati v kakr šnokoli zvezo s samim požigom, bom nastopil sodno. Bajko Turk, narodni postanec. potUlent eli$o\nlk Odmev dogodkov preteklega tedna Mariborska »Neodvisnost«, ki je, kuk ur znano* glasilo odvetnika dr. V'ekosla\pa Ku-ko\'ca. objir\'lja dolg članek o znanih dogodkih v Sloveniji. Pišoč o demonstracijah proti Zivkoviću* pravi list: »Ta odpor izhaja predvsem iz \*rst sedaj vladajoče stranke, ki vidi v stranki Petra Zivkoviča svojega najnevarnejšega tekmeca. Če je taka ocenitev pomena in moei J\S in njenega predsednika pravilna* ne bomo tu razpravljali. Zdi se nam pa \-endarle čudno, da se je morala prav v Sloveniji \Tšiti ta vroča bitka med pristaši JRZ in JSS. Če more v drugih krajih države Zivkovič, vsaj kar se tiče pristašev sedanje vlade, nemoteno zborovati, moramo logično sklepati, da se ga drugod ali podcenjuje ali pa» da nima sedanja veČina v drugih pokrajinah dovolj oristašev za organizirano akcijo proti javnim prireditvam Zivkoviće\-e stranke. Z drugimi besedami povedano bi to pomenilo* da ima sedanja vlada nekaj več pristašev samo v Sloveniji^ kar je pa z ozirom na vsedrzavno obsežnost in pomen stranke JRZ vsekakor premalo. S tem seveda nočemo reči, da ima JSrS več pristašev in da je ona 5te\*ilćno močnejša. Nasprotno.. « »Neodvisnost« nato nadaljuje: »Boj, ki se vodi proti JNSf je naperjen proti diktatorskim politčnim poizkusom in programom, proti poizkusom obnovitve ali ohranitve nejudskih režimov, proti poizkusom u\'ed-be prikriih ali neprikritih fašističnih vladavin . . .Oflarsko krizo. Znaki konjunkture so se Baleti iK>iavIjati tudi v drugih gospodarskih panogah, zato ie bil upravičen optimizem, da se 1k> poživela stavbna delavnost 5e boji v letošnii stavbai sezoni. Doklej ?e pa ^e ni pokazalo temeljito izboljšanje v vei-i i h krajih, kier je zaposlenih največ stavbnih delavcev. £e vedno je limono sezonskih delavcev nezaposlenih, zlasti v Ljubljani, kjer se zbirajo delavci iz vse Slovenije, ko ne morejo dobiti dela v domar h krajih. Ko se stavbna delavnost ni razvila v prejšnjih mesecih, so to neka terj pripisovali mezdnemu nihanju, res stavbna sezona se bo razmahnila šele po podpisu kolektivne pogodbe. Zla i. ko je pogodba podpisana, vendar ni nobenih posebnih znakov izboljšanja. Toda bj b lo seveda ^e pfvzLTodaj ocenjevati, kakšna bo letošnja stavbna sezona, čeprav ^'rokovujaki tr(]e, da ne bo boljša od lanske, odnosno, da bo s> celo slabša. Doslej je bila v ranici v Lfvbl nni manj živahna delavnost kakor lani esorej. Vendar se v LJubljani letoe* obela vec stavbnih del kakor lani ob tem rasu- Zadnia leti la v Ljubljani nekoliko manj i nskifa del, kj so jih po krivici zaceli Imenovati > javna?. Prejšnja leta so v mc-s'n tlakovali ceste, gradili tramvajsko progo, zidali javna poslopja itd., doeim si se daj seeonskj delavci lahko iščejo zaslužek samo pri zasebnih delih- To seveda vpliva na delovni trg. Upoštevati i^a je tudi treba. da vlada velika nezaposlenost v drugih strokah. hraceui poasnenUd druaih strok zaradi ten« išreio zaslužek kot nekvalificirani delavn pri stavbnih delih. Nezaposlen: so čevljarji, brivci, pekj, krojači... Za primer naj samo navedemo. da je v Ljubljani zaposlenih v pekarnah okroct 1-0 J pekovskih pomočnikov, docim ie brez dela j 40 pomočnikom Mnogo večja nezaposlenost I kakor v pekovski stroki je v drugih strokah Razen tega pa dela niso dobili niti vsi poklicni stavbni delavci. PODPIS KOLEKTIVNE POGODBE ZA TESARJE IX STUDENCARJE Kazen okvirne kolektivne pogodbe v *4avbnj stroki bodo urejale delovne pogoje se specialne pogodbe za posamezne stroke, za tesarje, studenčarie. delavce v kamnolomih in opekarnah in za kamnoseke. Te dni je bila sklenjena kolektivna ponodba med združenjem tesarskih mojstrov in studenca rje v v Ljutomeru in zastopniki delavstva. Delokrog združenja se razteza na vso bivšo mariborsko oblast. Združenie šteje 44 članov, mojstrov. Sest članov je v Mariboru. Celju in Ptiru. Po novi kolektivni pogodbi »o bile do ločene mezde za tesarje in etudenčarje v I. jn II- razredu prav tako visoko kakor s kolektivno pogodbo v Ljubljani. V I. razred spadata Celje in Maribor. Mezde v tem razredu znašajo za poasooaike do 3. leta po izučitvi minimalno 4.50 Din na uro, za JX>-močnike čez tr; leta prakse pa 5.5 do o.iD Din na uro. V II. mezdnem razredu so kraji: Ptuj, Gornji urad. Murska Sobota, Ljutomer, Slove njgradec, Lendava, Dravograd in sreza Mar bor levj in desni breg. Mezde znašajo za pomočnike do 3 leta po izučitvi 3.75 na uro, za pomočnike i veclelno prakso pa 4*25 Din. — V EIL. mezdnem razredu so vsi drugi manjši kraji, kjer po mezde 25 par nižje kakor po ljubljanski kolekt-vn! pO" godbi, in sjcer znašaio 3 Din na uro za l>omočnike do I leta prakse, za pomoćnike, ki imajo nad 3 leta prakse, pa 3 50 Din na uro. Kolektivna pogodba stopi v veljavo '21. junija. Prihodnje dni se bodo začela pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za delavce, zaposlene v kamnolomih. Sklenjena tudi še ni kolektivna pogodba za delavce v opekarnah. ROMEO IN JULIJA po istoimenem nesmrtnem delu VV. Shakespeare j)a V GLAVNIH VLOGAH: NORMA SHEARER in LESL1E HOVVARD. Predvaja KINO SLOGA od petka dalje. Nokolslvo Za zgradt>o nove mogočne sokolske trdnjave Zelo dobro obiskan informativni sestanek Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu Ljubljana, 1". junija Ljubljanski Sokol je priredit snoči iufor-rn.itjvi-n sestanek za svoje flaostvo v zadev,- bodočega reprezentativnega sokoteke--a doma Ra letnem tehvadiscu v okviru Petrove petletke, vabilu dru-tvcnv. Uprave se je odzvalo mnogo Sokolov, da le W* telovadnica Narodnega domn skoraj polna. Navzoč |e bfl tudi prvj podstarešinn SKJ br. E, Ganjfl. Staiosta br. Kajzelj j« pozdravil aboro-vali'c med njimi zastopnika policije in poudarjal, da so prvič, odkar pomn:. vsi ijuh-|j nski dnevnik;, mnl njimi tudi >Slovenec-, objavil] p^ziv Dg sestanek in zato le paC5 tudi razumljiv tako lep odziv. Nagla^al jp tndj. da so nekateri v zmot? glede namena »eetanka. ki je zcolj Eefeeinutfvnega enačaja: nre le za zgradbo sokole kega doma. Nato |s povzel besedo načelnik odseka ' i $rnk!bo eofcolskeza doma- podžupan dr. Ravnfbar. Dnrava aaaefta di ultva me je naprosila — :e dejal govornik —. da po- dam ko! predsednik odseka za z£rradi>o na-ScRa sekolskejra doma porodNo o stanju te naše stfeae zadeve. l>a pa razpršim nzta dvom it. le vnaprej odklonim aiorebiten očitek. ttjaVtfaut; da I a sestanek ni bjl skli-can ro! vtisom lajoetnnffa dofodkn prene* k! h dni fcaio st e nkm na dannsnjtai sestanku ne bd razpravljalo, to Ze vate«:a-del| ne. ker smatramo d, je stvar &ub iu-diCe, kakor pravimo pravniki. V" teku je sodna preiskava ki bo z nepristransko r*od-lknkj|ka ;** tako mojoena in silna dn '> ie »amo življenje, ie verna in neumrljiva iS ie noben trenoten pretre?-ljai ne more omai^ti. pa je tud.; noben zdnv slovanski narod pogrešati ne more. Naš današnji sestanek |e namenjen izvedbi skleda na^etjn /adnjegra olxne?a zbori k* se W no besedah hr stnrmcte srlasil: >fib konm Tetrove petletke t. WHt* naj bo položen temeljni kam^n domu - v spomin na ^jjodovjn^k; dan. ko bo na^ starosta Ni Vel. krali Peter H prevzel vladarske posle Ta prorrram na i rzvede odeek za zgradbo čokol?ke«Ti doma Ljubljanskega Sokola. Ta odspk je bil Ustanovljen na Izrednem obenem zboru 1?. V. 1933. njegov elavni namen ps je Tbjratj ?tavn!co in šifer: a^ za zcrradbo sokolskesa doma: b) za ntenltnv letnega telovadila, kolikor ie v 'vez; t £Tr.o*nio doma: ^ ta 7-fftarlbo sm^-;^Prra tavetf^a ohromi okrevat'*<*a: ?) .»r^slcrbetf nažrte in voditi ter jnodoče-mu domu. ki bo zrasel na i*tih tleh. Lre-dftev telovadila je aeveda zmanjšalo glav-n co, k« znaša le 424.981 din. V smielu sklepa tfjlajais obenean zbora smo pa tudi topn"nc pospbef 1 <\\r\ ta dom: !. izdajo se enodinamki blo-ki: X n prava bo založjla ?like poirorelr^n oavfljona. ki bodo eo 10 din- 4. 7aTo?enc bodo tudi *»l;ke \r de^ovnnia Ljubljanske ca Sokola od prvih poretkov do dnnep; o. prodajali «e bodo ostank: pogorelega Paviljo-n? kot spominske relikvije. Sokoli j»r> zapeli p^sem sokolskjh Vsrji in

br. Kajzelja mfrno raz-šli. lSletnica Sokola v StražiSJhs V nedeljo 20. t. m. proslavi Sokolsko društvo v StražiŠcu 15letnieo svojegra obstoja. In sloveeno raavije naraSćajski prapor. Dekrvanje društva je zelo plodonosno. V tem Oaau »i je postavilo svoj dom, kjer se zbira sokolska družina, da krepi svoje rrailiee, bistri um in ae vag'aja v ljubezni do svojega kralja -n drage nam Jugoslavije. Ob lOletniei je razvilo ;?voj društveni prapor, pod katerim stopa pcnanno in sa-mosavestno v boljifto in lepšo bodocTiost. Za Petrovo petletko je društvo sklenilo poleg drugega povečati .«*voj dom. kar se je deloma že zgodilo, ostali del pa dovig;, č an bodo dcpuSčale denarne prilike. Agilni naraSCaj je botel tudi sam kaj prispevati k Petrovi petletki. Odločil se je zbrati sredstva za nabavo naraščajske-ga prapora. Z vsem navdušenjem in veliko požrtvovalnostjo so tekmovali narašCaj-niki in na raščiajnice, kdo bo nabral več denamnih prispevkov. Tako so nabrali lepo vsoto in jo povedali že z igro -»Jurcek«. ki so jo vprizorili v aprilu. Društvena uprava je rade volje ustregla želji naraščaja, da se gtovasno razveje njihov prapor ob društveni lSletnici. Spored slavnosti }e sledeč: ob 13. skušnje, ob 15 slovesno razvitje prapora, nato sprevod skozi van in nazaj na telovadišče ob Sctkoleckem domu. kjer bo nastop V. skupine. Po javni telovadbi bo sokolska zabava na letnem telovadlšču in v domu. Pri vsej prireditvi bo sodelovala godba I. plan. polka ix Škofje Loke. Ker je cisti dohodek namenjen za dograditev doma in odplačilo dolga, vabi društvo v?e školstvo in prijatelje sokofeke misli, da se prireditve udeiete v cožna želja, da bi oblast udarila po sokolu in mu vsai razpustila vodstvo, če že nič drugega. Sokolslvu samemu prepuščamo odgovor na lo nekvalificirano zavijanje in pOduka-nje. '. *l saj bo samo na j bol i e vedelo, kako je treba takim ^prijateljem*: odgovoriti. Prevef so preizkušene in prekaljene sokolske vrs^e v borbi za narodne svetinje, pre-bosata ie njinova zgodovina borb? za narodno stvar in dovoli dokazov lahko dopri-neso, kaj eo storili v najtežih eae'h za na-«e narodno živlien,e da Inhko sreio mimo preko takih izpadov svojih nasprotnikov. Čudimo se pa ^Slovencu', da se tako nerodno zaletava v Sokola. Ce ga že skomina po razpnetn sokolske^a vodetva. na i bi vsaj noVpralal telefoni?no. kako se to vod eteo imeunie. da ne bo klical na pomoč dfinvne ob!a«t% naj razpust^ organ, kj ga sploh ni. >Slovenee« ie namreč odkril sta-reiinetvo sokolske tupe za dravako banovino, ki ita sploh ni, ker ne poznamo no bene sokolske Župe za dravsko banovno. -Slovetieer torej kliče na odgovor nekoga. ki ga ni. Kar na i tfa kliče. *e mu bo ie odzval no tisti znani: »Zovi, samo a*** I nitkA nee* 6V*ik Central Simović ¥ Pragi Praga, 16. junija Poveljnik jugoslovenskefn letalstva divizijski general Dušan Simovlc je posetil v torek popoldne s svojim spremstvom In našim poalnnikom v Pragi dr. Protićem sta-romestni magistrat, kjer Je v magiatratnl kapelici polotil venec na grob nesHianega vojaka- Pred magistratom je stala častna četa peipolka 5. T. O. M- V magistratnem vestibulu so bile zbrane deputacije Častnikov, podčastnikov in vojakov ter vojeikih dol prstke posadke. Izmed generalitete so pričakovali jugosl o venskega vojaškega dostojanstvenika §ef prezidija v ministratiru narodne obrambe general dr. Vobratilek s šefom letalskega oddelka divizijskim generalom Inž. Fajfrom, poveljnik 1. pehotne divizije general Langer, generali Hašek, JanouŠek in Vicherek. za prvo pehotno brigado poveljnik pešpolka 5. polkovnik Cha-lupa, podpolkovnik Rameš in drugi. Ob prihodu divizijskega generala Simo-viča in poslanika dr. Protiča je zaigrala vojaška godba jugoslovensko in češkoslovaško himno. Po pozdravih Je pozdravil general Simovič zastavo polka in pregledal častno četo. Skozi tpalir vojske je odšel v magistratno kapelico, pred katero ga je op-zdrav41 v srbohrvaščini novi praski župan dr. Zenkl. V kapelic! je položil na gTob neznanega vojaka krasen venec s trakovi v jugoslovenskih narodnih barvah in z napisom: ^Jugoslovensko vojaško letalstvo čeikoslovaftkemu neznanemu vojaku koncu šolskega leta pa je o«talo 2S2 vajencev, med temi 56 deklic. Z uspehctn je dovršilo razred 230 vajencev in vajenk, 35 jih ima popratvtii iipt, padlo pa Jih Je 17. po veri je 261 rimokatolikov in 1 prote?tant, po narodnosti pa 278 Slovencev. S Hrvatje in 1 Nemec. Stnvtaihn ct>rtom Je pripadalo 75. mehaniško tehničnim 44. ume-teljtim 20. živilskim 17, oblačilnim 104 in ostalim obrtom 22 vajencev in vajenk. šolsko leto 1937 38 se bo pričelo za vee razrede v nedeljo 5. septembra, pouk pa bo trajal do konca maja 1938. —c Polovična voanlna ca oni*kovalce obrtne raz* t »ve v Celju In rasstavljale*-Generalna direkcija dr*. Seleanic je dovolila vsem obiskovalcem onrtne razstave, k bo t Celju od L do 15. avgusta, polovično vonaino. V=ak obiskovalec razstave naj kupi na odhodni postaji cel voZni listek in železn *ko legitimacijo K 13. Vozni 1 stek in legitimacija s potrdilom o obisku razstave velja za brezplačen povratek Dovo-»ttn***tu&poaa*fti»:K^^ mete, ki so namenjeni Za razstavo. Vsak raz tnvljalec plača Za blagx>, naznanjeno aa inljatm razstavo, celo vo«U&°, prevoz blaga Iz OaUa nazaj pa je brenptačen, —C »vn nesreči. V ponedeljek je šel 40-letni posestnik Josip Budna I LJubneg* če« neko brv. Nenadno se je fcTV vdrla* pr. čemer si je Budna nnlennil levo nogo. Na Pontcvi je padla 34 letna dninarioa, Jf«ipi-na Vrečloova z voza In s: izpahnila levo roko. paoe?rečenca se adiav.i* y celjski bolnici fi*#*Jet#t£n?€at KOLIDAR Oaze*: Četrtek. 17. jun a. katoliCanl* Adolf. DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: (Mamlieu* fcena. KINO IDEAL: fcene stsvkajo. KINO SLOGA: Izdajalci. KINO UNION: Čarobni zvok DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin lr*** J9. oktobra 31. 3mt>€>J *•'*« Poletna W9pčina se b<> šele r»r.iv znčetm, pu je orraCje ie tako elektrizirimo, da dan ra dnem poka. Kar na lepem se pripode od nekod črni oblaki. Začne <*e bti tkat i, grmeti in treskati kakor na sodni dan. Zdaj pritisne nesnosna \Točina- da se KSI P°*: mo. zdaj zopet postane hladno kafcor v* po/ni jeseni, da nas skoraj zebe. 1 \*i? "a-ra\-a je nekam ner\-oznn. zbegane in zmešana. Letni časi so se nam tako zmešali, da imamo pozimi pomlad in spomladi zime Uie enkrat mnogo predeč, drugič zopet ni tiobenih padavin. Skratka, v nara\*i SO na stali čudni pojavi in zaman se vprašujemo, kaj pomenijo. Človek je pa del narave in ne smemo *e torej čuditi, da so nastali čudni poi.ivi tudi med ljudmi. Pritisk elektrizirancga ozračja čutimo vedno bolj tudi na sebi \er-vo7ni smo. razburljivi* nagle jeze. sami prav ne vemo< kaj hočemo. To \*elja v splo snem. So pa tudi poedini primeri, čudna znamenja, da človek kar verjeti ne more. da je kaj takega mogoče. Oni dan je pri sel v Ljubljano nekdo s kmeto\' in pra\il je. da ie imel njegov snstd ionM brejo kravu. Oteliti bi m bila morala, pa ie na stal naenkrat čuden pojav. Okravilo se je namreč tele in zdaj \\iščani ne vedo, kaj jt krava in kaj tele. niti ne- kdo je v tem primeru stara in kdo mladič. SoenaW sosed ima pa mačko, pridno domačo mačko in miši v kašči. Pa je nekega dne mišk m vpričo njega nmkočila in pohrustala mač ko. Sosed sosedovega soseda ima pa p bil na veterinarski f*^ kulteti v Zagrebu g. Ivo Plantarič. sin po. sestnice m lastn'ce Škofjeloške kavarne ge. Minke. iskreno Čestitamo: — Slovo zavedne*;* Sokola. Od škofje Loke ?e je poslovi! uslužbenec d^ke £ole g. Anderle Ajiton, ki ga bemo ohranili v najlepšem spominu. G. Anderle je bil vsa leta zaveden, član Sokola :n se je udeleževal vseh pevskih nastopov. Na Jesenicah, pri KTD. mu želimo mnogo uspehov' Iz Ptuja — Podružnica »Potnika« v Ptuju umorjena, v soboto je bila svečano otvorjetm podružnica »Putnika«, ki Ima »vo>e prostore v Meetni hranilnici. Otvoritvi te va*-ne ustanove jo prtzoetvovati med drugimi tudi podžupan g. Ovkkl Ivan. predsjednik Olepševalnega in tujskoprx>mstnega dni-stvn mk hndnornnt g Pretnar m m fpttn« St«rv\ 198 »8LOVBNSKI NAROD«, četrtek, If. jhgt 108T. Stru V DNEVNE VESTI — K debati o iliiliniroljrib. klerikalcih in liberaleiu. Včeraiiujj >S|ovenecc se je obregnil ob na« liet, ker auio po beograjski >Javno*»tU pouati^nil, notico »Crne toekav, nanašajoč «e na vprašanje udeležbe klerikalcev v dobrovoljskem [>okretu ^Slove-ncc« je strašno hud. č>5, kdo pa pravi, da nI bilo med dobrovoljci tudj njegovih **o-mi.Mjcnikov. Xi pravila brez izjeme. Ree je bilo med dobrovoljci tudi nekaj redkih pri->ta£ev rSlovenčevejjar tat>ora, &anio zdj se nam motno, da to niso bili mladeniči, idealisti tistega kova, ki ga ima v mislih >Slo veneet. Tudi mM klerikalcem in klerikalcem je velika razlika. Znan nam ie primer nekejia dobrovoljca, k; je padel na bojižeu v Dobrndii. Tudi on Je pripadal lako zva nemil klerikalnemu taboru, toda njegovo politično obzorje je bilo široko, on nj f o-znal politične zagrizenosti in neetrpiio-dL negova orientacja ni bila samo iuaoalor venska, temveč, tud; slovanska. Nekemu svojemu aoSejaeu je dejal nekod d;» je edi" na rešitev, Slovanov v praVoMavfrl. Tak •»klerikaf/ct se je pafc lahko Ivoril in pa-c\(*l kof. rovoljt'c v borb; proti zakletim i-ovrsnikom atovaastva. — Pravočasno vtasr.inic- proienj za izdalo kolektivnih po'tiih listov. Vsa društva, khr oi jn druge ustanove ter korporacii ■». ki nameravajo prirejati potovanja In izlete e kolektivnim; potn.mi li*ti,

otn;m Ustom, najpozneje 'i tedne pred začetkom nameravanega potovanja. Prošnje ie vlagati prj pristojnih prvostopnih ohlaatvih. to je v Ljebfjaai pri upravi policije, v Celin in '\far.horu pri predeta jnietvu mestne |M>liri-ie; na Jesenicah pri poltctjskein koini-arr >atu. drugod pa pri prelomih sr«vkih na-felslrlh. Prošnje, ki ne bodo vložene v na-vedeneni roko in pri pristojnem ublautm **e t>odo zavračale. Kraljevska banska upra-VI dravske" banovHc. a^aaimaai Willy Bir^el — Lida Baarova IZDAJALCI Dodatek: Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. PREMIERA! ANA STEN v velikem ljubavnim filmu OSAMLJENA ŽENA Režija: Fjodor Coep. V glavni vlogi: Henry Wolcoxon. Viola Keats, John Garrick MUmEMI Danes poslednjič! .Marta Eggerth v velikem glasbenem filmu ČAROBNI ZVOKI Kronanje v Londonu — Tehnikolor film v naravnih barvah. Najnovejši žurnali: Poroka vojvode \YindKorskega itd., itd. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri — Kongres 1'družt r. jn vnjiiih invalidov, vdov m irtt bo v Beogradu v Inv-alil^kem domu, na VVilsonoveir Ugu v dneh 18.. 19., 20., 21. in 22. junija. Dovoljena je polovična vozu'na in jo lahko uporabijo tudi invalidi in vojne vdove, ki niso delegati. Na odhodni postaji se kupi cela karta z obraz cera K 13, ki velja tudi za povratek, samo mora biti žigosana po sred šnemu odboru Udrožejija vojnih invalidov. Velja cd 15, junija do vštetega 26. junija. — I redba o komunalnih hranilnicah. GjBSpodaiStte finančni odbor mi nisi rov j€ obravnaval na svoji zadnji seji nacrt ured-Ikj o komunalnih hranilnicah. Državna hipotekama banka ni zadovoljna s členom (J, ki daje mestnim hranilnicam pravico •prt' • mati pupilanio varen denar, javne fonde i ji cerkveno imovino. Zdaj se mora imovina teh ustanov nalaga!'. |>n Državni hi-pofekarn] banki in proti temu ie ie ope lovano protestirala Zveza komunalnih hranilnic kakor tudi druge organizacije de-nar-nih zavodov. — Irserineka podajanja z Italijo. Za-»topnika llalije Giauini in Mazzi, ki sta se mudila vet- daj v Beogradu, da pripravita vae potrebno za trgovinska pogajanja v okviru stalnega mešanega italijansko-jugo slovenskega odbora sta končala ^voic delo ta se bo vrnila v Italijo. Sestanek »»talnega odbora Ih> -M. t. m. v Rimu. - Vode so precej narasle. Deževno vreme teh dni je nekaj nenavadnega za junij, ki je sicer najbolj suh mesec pri nas. Nevihte z nalivi, ki trajajo samo nekaj časa, bi ne bile nič posebnega, dež pa, ki lije dva dni skoraj neprestano, je za junij nV r<\'en pojav. Vode so naglo narasle, posebno Ljubljanica, ki ima mnogo pritokov na Barju. Ljubljanica je pred deževjem upadla na meter po normalo, dočim je zdaj skoraj pol metra nad normalo; narasla je 1.4 m visoko. Kljub temu je Ljubljanica še vedno zaprta na fepici. V zaprti del struge je pa udarila voda iz Gradaščice. od njenega ustja proti špici. Zato se že zaradi te-gB) morali včeraj nehati delati v strugri. Danes delajo samo na bregu, v strugi pa , bodo delo lahko nadaljevali Sele, ko ne bo ' več tekla voda čez zapornico v Grada5č?ci. Nevarnosti poplav na Barju doslej še ni bilo. Samo po sebi se razume, da bo deževje napravilo veliko škodo v poljedelstvu in zlasti še v sadjarstvu, ako bo trajalo Še nekaj časa. — Carin-kj dohodki naraščajo. Od 1. do 11 jun ia *r> znašali carinski dohodki 36,490.421 lin ia m bili ca 8.568.450 d;n ali '17.97° o večji nego la"i v fetem ca*". 'M 1. aprila do 10. {unija po znašali carinski dohodk; 190.75^.101 din in so bili «1 i^.."15.h)l dinarjev večji, nego je bilo predv:deno v proračun" in zA 48,171.47^ din al- SSLflO9/« ▼eŽj| ner.rn lani v »trm čaju. — Češkoslovaški poslanik dr. Glrsa kot zdravnik. Včerpi dopol lne k v Heojrrad" nenadoma postalo slaM n^keniii mlademu gospodu. Slučajno V» pa prišel mimo Češkoslovaški poslanik dr. Girsa. kf je po poklicu zdravnik, in nu.ljl gospodu ^travniško pomoč. — Zanimiv ;xum krojaoyel najeti. Dol^o je ra«-niišljai kako bj napravil otrokoma veselje, da bi *»e lahko ueila glasbe in končno je prišel na ide>o napraviti iz harmonike majhne orgle. Izumitelj je prepričan, da ae bo dal njegov izum koralno uporabiti. — >Tivarc udeležeu tudi v ljubljanskem stavbnem podjetju? Stavbni delavec, zaposlen pri znanem ljubljanskem podjetju, se zanima, ali je znano industrijsko podielie rTjvarc iz Varaždina udeleženo tudi pri stavbnem podjetiu. Dalavcj namreč dobivajo mezdo v kuvertah s Tivarjevo znam ko, dočim etavbno podjetje sploh n\ označeno na kuverti. Navj ie kazal barometer v Liubliani 760.5. temperatura ie wiasala I2J — Kam je izginil radljsk aparat? Up a va okrevališča ljubljanskih mestnih uslužbencev >Je!ovice<- v Kamni gorici je nabavila 6000 din vreden radijski aparat znamke Minerva Fortec, ki je bil nameščen v jedilnici okrevališča. V soboto ponoči je pa izginil. Oskrbnica Angela Kunstelj je tatvino nemudoma prijavila orožnikom, vendar je ostala preiskava brezuspešna. Tat se je najbrž skril v poslopju že zvečer in je izginil z aparatom v zgodnjih jutranjih urah. ko so bila zopet odprta vezna vrata. — Vlom v Sebenju pri Križah. V Čevljarsko delavnico Tomaža Dobreta v Sebenju pri Kr žah na Gorenj kem je bilo oni dan vlomljeno. Vlomilci so odpeljali novo žensko kolo, znamke >Diamantr in odnesli več celih ko*, več parov moških ter ženskih čevljev, nekaj sukanca in razno orodje. V p:es3alu so našli tudi denarnico z okrog 100 D'n gotovine, tako da znaša .«»kupna škoda 2870 Din. — Tatvina denarja v Orehku. V okolici Stražišča pri Kranju sta &e zadnje dni potikala dva sumljiva neznanca, eden rdeč-kat t h las. oba pa precej mlada. V sredo sta se splazila v stanovanje posestnika Franceta Trllerja v Orehku pri Stražišču in ukradla 2000 Din in staro sivo suknjo. Po tatvini sta brez Uedu izgin la. — Dve težki ne>rec4. 371etni kurjač Janez Hafner, dana iz Bodovlja pri škofji Loki. je bil včeraj popoldffie zaposlen p*i lokomob H na katero je natikal pogonski jermen. Hafner je bil tako nepreviden, da lokomobile ni ustavil, pa se mu je jermen zapletel med noge. V naslednjem trenutku je padel :n mu je jermen odtrgal levo nogo pod kolenom. — 221etni ključavničar Ferio Um ar pa se je ponesrečil v Bonače-vi tovarni na Količevem. Stroj ga je pograbil za desno roko n mu jo popolnoma zmečkal. Oba ponei rečenca so prepeljali *noči na kirurgični oddelek splošne bolnice. — Žrtev pohlepa P° zemlji. V vasi Klenove" h]\/M Varaždina fita ee kmeta Jo<*ip Špiljak In Viktor Tepe? že doljjo pravdala zaradi kovčka zemlje. Večkrat sta se t"di spri, jn stepla. V torek it* se zopet sprla. Med prepirom je Tepeš poteirnil iz žepa doli: nož. s katerim je prerezal sosedu žil*1 na vratu, potem *e pa zamahu jI še ne-krat in mu »n /abodel naravnost v srce. da je obležal mrtev. __ S šopkom zvetia "stavil vlak. V ponedeljek z jutra i je a»tavU nekdV> na proiri oaebnj vlak« ki ic vovfl i= pf^ta.ie Radiee proti Vov^ni". M A je ital na provri in mahal s palico, iti) kater; je jmeJ nekaj rdečega. Nlakovodja je vlak astavf] jn opazil, da ima nož na palici >opek rdečih tuljpanov. Čudak V- kri-'al; Stoi. tako no ure naprej. vi se rotite, ia/ pa hodim pei. Jok. brate! Hotel §e fe ni vsak nr^čjn peljati jn morpli so j*a potesrniti s tračni'-, da je lahko vlak odpeljal naprej, — \' vlaku porod.la dvojčke. Xa železniški projri Sombor—-Se»tj je porodila v torek kmetica Marija Pouirič v vlaku dvojčke. Z njo se je vozjl tudi n.oiž. ki ga je naajel porod dvojOkov tako /l>egal. da je me 1 vožnjo ustavil vlak in rad plačal 506 din globe, potem je pH oilpcljal ženo z dvojčkoma M voz« domov. — Iz Sarajeva s kolesom v Pari*. Sarajevska fcoleaarja M = rosIav Bilje in <>to Oh i:!er sta sklenila odipeljati oe v Pariz na svetovno raastavo s kolesi. Na pot kreneta v nedeljo zjutraj in računata, da Hosta v Parizu v 18 dneh. Vozila se l»ot*ta preko Italije. Nemčije in Avstrije, — Oeber lov zaarebske policije. Zagrebški polieij; se je posrečilo izslediti in aretirati tri nevarne vlomilce, ki imajo na vesti 17 vel kih vlomov. So to ključavničar-aka pomočnika Franjo Strbulec m Antou ^antak ter peko vik. pomočnik Josip Pa-velie. Nakradli ao za dobrih 120000 Din blaga, pa niso našli pri njih niti pare* ker •o vse sproti zapravili. Iz Ljubljane ■—lj Včerajšnji živinski sejem v Ljubljani je bil izredno slab, kar je treba pripisati slabemu vremenu in ker zdaj kmetje ne utegnejo tudi hoditi na sejem, ker imajo mnoajo dela. Na sejem je bilo prignanih samo 39 volov, ki jih pa ni bilo prodanih | niti polovica, temveč samo 18. Krav je bilo prignanih 27, prodanih pa 12. Telet je bilo naprodaj 8. prodali so jih pa samo 6. Precej je bilo prašičkov za rejo, 164, toda prodanih je bilo samo 93. Izredno malo je bilo naprodaj konj v primeri s prejšnjimi sejmi, in sicer samo 64, a prodanih je bilo le 14 in Se teh polovico za Dunaj, za zako!. —lj Borza za kosce v Ljubljani. Za košnjo je že čas, a ?e Se ni mogla začeti zaradi slabega vremena. V Ljubljani je že tradicionalna »posredovalnica« za kosce za časa košnje, in sicer na Krekovem ali živilskem trgu. Te dni že prihajajo na trg kosci, revni okoličani, ki čakajo na trgu skoraj po ves dan, da bi jih kdo najel. Konkurenca med temi delovnimi močmi je precej velika, zlasti še zdaj, ko se se ni začela košnja v večjem obsegu. Večje povpraševanje pa bo po koscih, čim se bo vreme popravilo, kajti s košnjo bo treba zdaj še posebno hiteti, ker je marsikje trava polegla. —lj Ponovna pro^nla. £e dne 17. marca smo čitali v »Slov. Narodu« dopr* pol naslovom »FfeetBao. da se na.prav; red!« v katerem stanovala Poljanske eeste prosijo, da mestno načetetvo poskrb,- za nočni mir. Vse pa kai>. da je v?aka prošnja zaman, kajti znani i razgrajač s Poljansko cet*te«. ki ie dohjl s-daj še posebno koraj-žo. je pričel *» svojimi surovostmi Je na Mestnem trgu. V nedeljo ponoči je s svojim rjovenjem atoPdfl ve* Mestni trg, po-icc: tetra p? v pijanosti rabj] izraze, kj se trnu-sijo vsakem« tro/.nemu Človeku jn bi ira oblasti morale k.i/novatl že zaradi kršitve javne morale. Menda imat^ pred ponoćnim oblastne/.cni reapekt tudi varnostni organi, fc^r takrat. kadar razgraja "razgrajač s Poljanske Ceste, ni nikjer nikogar, ki b: m7£Tajara posta*?! nn hladno. Č<* Pe ne bo napravil red. l^omo ttverjeni. da mestno n.o'el* vo v reaniei ni /močno ukrotiti en°.c:i nadutega razgrajajh In ?e ho isti s polno pravico ;p nadalje bahal po javnih lokalih, da na občTni še nj in up 1*> plačal nikdar nobene kazni. Stanovaloi Mestnega trga, = Zasedanje davčnega odbora v Ljubljani. Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja: Pred trgovinskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za naslednje pridobitne stroke: 1. julija ob 8 uri: agenture, komisije, galanterija: 2. julija ob 8 uri: trgov, z u?njem, čevlji, čevlj. potrebščinam . vrtnarstvo, trgov, s remeni in deželnimi pridelki. 3. julija ob 8 uri: trgov, s k slim zeljem in repo, suho robo m kurvom, prevozniki in železnima. Scaoami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh rt rok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega pogla\Tarstva od 17. do 24. junija. —Ij Tri sklepne produkcije ljubljanskega državnega konzervatorija bodo v dneh 2t., 23. in 25. t. m. v velikj filharmončni dvorani. Začetek vselef ob četrt na 7. zvečer- Podrobne sporede vseh 3 produkcij javimo v prihodnjih dneh. Spored bo na raz-polauo v knjigarni tilazbene Matice. —lj Kolesarii pozor! 27. junija izlet v Postojno in Postojnsko jamo s kolesi. Informacije in prijave do 24. junija v izletni pisarni M. Okorn Ljubljana, hotel Slon, telefon feMfr u— Društvo >Tabnr<. Previ ob 20.30 bo v realčni kemični predavalnici redni članski «*e**tanek *= predavanjem. Predaval bo S> dr. Vladimir Knafl č o goriških Slovencih-Prijatelji droihra vabljeni. u— Sprejemni izpiti za I. razred na drž. ienskj realni gimnaziji v Ljublfani (v poslopju učiteljske sole. Re*djeva cesta 10.) bodo 24., 25. in eventualno *J6. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, nr.oiovniene na ravnateljstvo in koi^-kovane -. kolkom za 10 Din, se bodo spit,-jemale v ravnateljevi pisarni 21-, 22. in 23. iuniia od h do 12 ure. Prožnji je pr.ložit! krstni ii^t in šolski izkaz. Sprejemai? ?c bodo u:-e:iKe rojene v letih 1924 do 1027 Prj vložitvi prošnje bo vsaka učenka zvedela, kater: dan bo delala izpit. — Ravna teijstvo. u— 20110 kg trboveljskega premoga bo imel srečolov Rdečega krila v nedeljo na Ljubljanskem tiradu. To bodo 4 praktični dobitk; po 500 kg. Ker bodo listki samo po en dinar, se bo lahko dobilo za 4 dinarje 2.000 kg premoga. Bo pa še 500 drugih lepih dobitkov. Pridite v nedeljo na Grad in poskusite srečo! t —U Občni zbor pevskega dra«tva >Ljub-Ijanski Zvone bo v ponedelek, dne 21. junija t. 1. ob 20. v društvenih prostorih v Mestnem domu. Uatanovniki |aj podporniki vabljeni. Odbor. —1| Pojasnila, ta vpis t jadralne šel© na Blokak, ki se otvori 1. julija 1*3? daje pisarna Gradišče 7, dvorišče levo in sicer vsak dan od 8. do 10. ura predpoldne. —lj Tatvine. V stanovanje Danice Oto-ničarjeve na Taboru 5 se je vtihotapil te dni tat in ji ukradel temnorjavo Satuljo, v kateri je bilo nekaj zlatih prstanov. 2 srebrni zapestnici, par dekliških uhanov In nekaj drugih predmetov, vrednih 2500 din. Na šatulji je bila vgravirana slika Bleda. — V Skabernetovi trgovini na Mestnem trgu je bil v torek ukraden s pulta kos »vile modre barve z belimi pikami, vreden 160 din. V Vošnjakovi ulici 12 je nekdo ukradel Janezu Perietu 120 din vredno niklja-sto uro. — V podstrešje hiše Franceta Kneza v Rožni dolini se je splazil predsnočnjim nek brezposelnež in odnesel za 350 din moškega in ženskega perila, ki se je tam sušilo. — Francetu Brinovcu v Zeleni jami pa je nekdo ukradel iz kokošnjaka na dvorišču 5 kokoSi štajerske pasme, vrednih 200 din. —lj Podjeten slepar. Ludviku KlopČarju, stanujočemu v baraki na Cesti v Rožno dolino je nek slepar, ki je baje prišel iz Zagreba, izvabil v torek več kosov platna, svile in drugega blaga, dalje nekaj moške obleke, dežnik, več kosov perila in zlat prstan. Slepar je visoke postave dobro rejen In rdečega obraza. Pravil je. da se peča s prekupovanjem stare obleke. Klopčarja je neznanec oškodoval za 1000 din. Iz Maribora — Sokolski župni zlet v Mariboru. Kakor 5Tno porečali, je oblast prepovedala sokolski župni Izlet, ki bi se moral vršiti v Ma-r boru v dneh 12. in 13. t. m. Zato pa se bo ta sokolska manifestacija vršila z istim sporedom v sobrlo in nedeljo, dne 26. in 27. t. m. Prijavilo re je poleg prejšnjih še zelo mnogo novih udeležencev, tako da bo ta soko!aka prireditev ponta-na manifestacija vsega obmejnega školstva. — Vojaška grobnica v Mariboru. Na po-breskem mectnem pokopal šču je pokopanih okoli 900 žrtev svetovne vejote. Posebni odbor je pckienil akcijo, da se na pokopališču zgradi grobnica za vse padle vojake. Delo je poverjeno tvrik. Nassimbe-ni, ki bo zgradila skupno vojaško grobnico Z3 kapel co. Stroški so preračunani na SO.000 dinarjev. — Pesniška dolina poplavljena. Silno deževje v noči na torek je povzročilo, da je reka Pesnica poplav la vso dcliaao. Vsa .polja fo pod vodo in so uničeni vsi posevi. Vedne pop tave v pean ški dolini so povzročile stiah tamkajšnjega prebivalstva pred bodočnostjo. Naj i-e zganejo odgovorne osebnosti in na merodajn h mestih posredujejo za pomoč revnim poplavijencem. —- Gradnja cerkvice na Pohorju. V turi-.-tičaiih krogih se je pojavila misel, da bi se na Pohorju zgradila cerkvica, posvečena WT. Krištofu, zašč tniku popotnikov, avto-mobilistov in tur'gtov. Sestavljen je posebni odbor, ki ima nalogo zbrati potrebna sredstva. Cerkvica naj bi stala pod Mariborsko kočo. Načrte je napravil maribor-sk; arhitekt inž. Černigoj in bi znaSall gradbeni stroški 50.000 dinarjev. Za novo pohorsko cerkvico bodo organizirali nabiralne akcije prostovoljnih prispevkov. — Zopet stekel pe*? Včeraj se je zakadil na dvoršče hiše Ob železn ci 2 pes volčja k, ki je kazal vse znake .tekline in ugriznil služkinjo Frančiško Klirrčar v desno roko. Imenovana .se je takej podala na mestni fizikat. kjer j: je zdravnik nudil prvo pomoč. Izgleda, da pasji zapor v Mariboru nič ne zaleže, ker pasanti niso varni pred psom. Strah je tem večji, ker je nedavno bilo več žrtev p?sje otekline v Marboru. — Dekle v dravskih valovih. V torek zvečer so ljudje blizu dravske bivi slišali obup: e klice na pomoč. Sredi Oiave so zapazili mlado dekle, k; se je borilo z valovi in nato izgin lo TX>d vodo. Nesrečn eo je videl tudi g. Daferinger, ki je skočil v čoln in odvezi al dekletu na pomoč. Rešil jo je v zadnjem trenutku, toda bila je že nezave tna. Obupanko so prepeljali v bolnico, kjer se je šele danes zavedla. Povedala je, da je hotela zvrniti -amomor. Mlada, komaj 17 let stara Anica Ncvak iz Maclja pri Ptuju, je nedavno dovršila Her-mesov trgovski tečaj. Bila je sami na sn,'e-tu in ni »a-gerjih*: Matura in Dr. bo »Tisočak v telovniku igra pri kateri lahko pričakujemo prav tako živahnega uspeha kakor prt navedenih. Dejanje se godi na deželi in je prav humorno, kaže nekaj tople človečnosti, ki ogreje gledalca, in prisrčni doml-sleki. ki prepletajo dejanje, ustvarjajo simpatije za to preprosto toda učinkovito in selo veselo burko. Režija je Kreftova. OPERA Začetek ob 20. uri. Četrtek, 17. junija: Prodana neveeta, Krt- mijerski abonma. Petek, 18. junija: zaprto. Sobota, 19. junija: Car Kalojan. Red Sreda. Senzacija, ki *o je bili deležni poslušalci na*e opere v Trstu in na Reki se bo nudila občinstvu drevi. ko bodo vprizorili »Prodano nevesto« v točno isti zasedbi kakor na gostovanju. Poleg naših ljubljencev ge. Gjungjenčeve in Gostiča bomo Imeli prilike slišati g. Kriiaja ti Zagreba v njeajovi originalno podani kreaciji Kecala, nadalje Banovca kot Vaika ter gge. Kogejevo. Golo-bovo, Kolacia in Janka kot roditeljska para, go. Poličevo kot Esmeialdo. Gorskega v vlogi voditelja glumačev in Sekulo kot Indijanca. Nove kulise in kostimi, ki so vzbujali poleg vzorno podanih partij prav tako upravičeno upoštevanje, ter briljantni ha* leti. v katerih plešejo solo: Moharjava, Japljeva In Remikarjeva s pomožnim baletnim zborom tvorijo celoto o kateri se izražajo vsi italijanski listi soglasno v su-(perlativih. pomnoženi orkester in balet nam bodo nudili sliko gostovanja, ki je doseglo triumfalen uspeh in zasiguralo nali operi sloves rasnega kulturnega zavoda z upoštevanja vrednim nivojem. To gostovanje Je za naS operni ansambel največje moralno zadoščenje, saj mu je popolna nepristranska ital. kritika priznala njegove vrline z najlaskavejSimi izrazi. Predstava drevi je za premierski abonma. Red Sreda ima v soboto predatevo »Car Kalojan« na kar posebno opozarjamo. Prosimo naj blagovolijo to upoštevati, kajti radi bližnjega konca sezone in precejšnjega števila predstav, ki se morajo se odigrati ni bilo mogoče uvrstiti vse predstave točno na abonmanom pripadajoče dneve. --------------—— ---------- Iz Višnje gore — Gradnja ce*»te Fesčenlk—Polievo P*** lepo nuprciuje. W*ei cesta je speljana ve-fifaseaBe P° trdem sest* i" ***o gTe delo hitro od rok. Od Kri/ke vasi proti Novi va*i je 7.cTajene že približno 1 km ceste Stroški sj nizki, naj Ktane meter i|rijetje ceste okrog 30 din. Ce poJd> tako naprej in če bo na razpolago denar, bo Se leto* /grajena ceeta do šukljetovega doma na Polževem. Cesto e nobent plače. Ker delajo na eeMi siromašni kmetje \7. okoliških va*i. k morajo sebj in družini kupovati živež-. Iti bili seved^ zelo veseli, oe bi dobili v*aj nekaj denarja fli hvoje d-e-lo. dg bs si kupali hran.) In obleko. — Kaj vse kradejo. Kmetjr imajo večinoma vse poljsko oro-lje rferanjeno v nezaklenjenih prostorih. Stari ljudje se ne vedo opominjati, da U; bilo kdaj "fcradeno I*)!jsko orodje. Zadnje fa*e ?p P* mnr^e po kmetih fudi take tatvine. Zdaj i«rin^jo -verige in morikc. zd^j 7opet ko«>. fte eele slamnatega moži. straMle vranam v k.irn-s| je oni dan nekdo slekel !n odnesel rtjt-crovo borno obleko. Tako dalr-č smo že j>t\~ fli v obubožan ju. Iz Litije — JL'U, sresko društvo v Litiji vabi #vo- je članstvo na pogreb članice tov. Hilde Krusić. ki t*> v četrtek ob pol 17. uri ii mrtvašnice splošne bolnice. — Sokolsko društvo v L4tW prosi vsa ostala društva, naj ne prirejajo v nedeljo 4. julija nrkakh prire*iitev, ker j« ta daa rezerviran za nas javni letnj nastop. Litijski Sokol s« vneto pripravlja, da bo društveni nastop iekrena manifeetaci/i Tvrđave |dej« v središču Zafiavja. MALI OGLASI Beseda dO par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda Din 1-—> davek poaebej Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko - Popustov za male oglase ne prt mama RAzno NEPREKOSLJIV V TEM in kvaliteti Vam nudi novosti oFeh vrst oblačil. P R G S K E R. Sv Petra ce^Ja Štev 14. HMELJ IN JEČMEN za kuhanje piva nudi Sever & Conip., Ljubljana- Recept dobite v trgovini. 1615 KLIŠEJE ■ s: - TRVJN0 ONDIT-ACIJO izvršuje na aparatu, ki absolutno ne peee elave- Cene solidne. Salon Viktor Popit, Cankarjevo nabrežje — pri trimo-stovju 16^8 STAnOVAIUA Beseda 50 par. davek poeebej. Najmanjši snesek 8 Din OStaan^^MtaM^«M^^^MMfeMMH«B*aSHAv^^B*»^*Haa^^^esaV I TRISOBNO STANOVANJE soneno. s kopalnico, oddam v Tavčarjevi ulicj štev- 1. v tretjem nadstropju, « L avgustom za 1000 Din. Upravitelj Novi trg 3._____________ 1620 OPREMLJENO SOBO t vso oskrbo oddam za julij, eni ali dvema osebama. Poizve se: Stari trg 38-1H, &urm. 1512 % nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseel ena-itega učinka, kakor s omejen, časopis pride e vsako niso in govori dnevno desettisocem MtatelJev. Redno oglav sanje ▼ velikem dnevnik« Je najuspešnejša Investicija, Id prinese korist trgovcu In kupcu. To pomenja: krasno vreme, da more porjav veti Vaša koža, Id ste jo okrepili s NIVBO. Izkoristite Čim bolj sonce, izkoristite p« tudi čim bolj NIVBO! Ni boljše kombinacije kakor sonce in NTVEA, in sicer a Vato zdravje, za krasno rjavo barvo m tudi.. • za Vazo denarnico, kajti ... Sonce stoji v znameni« NIVEE! NIVEA^ CREMEi Stran % »SLOVENSKI NAROD«. Mrtak. IT. Junij« INT. Stav. 136 Ruski balet s slovenskim baletnikom v Londonu Nastop Maksa Kiirbosa v baletu „Igralka" z glasbo Rimskega-Korsakova London, 10. junija Pošiljam vam prve kritike o prvi uprizoritvi Fokinovegra ruskega baleta >Igru-ika« (Igrača) v londonskem Collseumu. Ta balet je imel svojo krstno predstavo L 1921. v New Yorku. Sele sedaj so ga prenesli v Evropo, in lahko si Štejem v čast, da sem prvi, ki je plesal ta tehnično zelo težki balet na evropskih tleh. Londončani so do zadnjega kotička napolnili ogromni Coli-seum in zelo toplo sprejeli to rusko igračko«, ki so jo prevedli v Russian dol Is« ali »Poupćes Russes*. Srečen sem, da sem bil deležen velikih aplavzov ter prejel veliko lepo košaro z južnim sadjem. Prvič v življenju sem se kot Slovenec čutil ponosnega, ko sem držal za roko najslavnejšega ruskega baletnega mojstra, genijalnega umetnika Mihajla Fo-kina. klanjajoč se pred elitno londonsko publiko. Direkcija našega baleta iz Monte Carla je iskala plesalca, ki bi bil zmožen plesati ta baje tehnično najtežji novi ruski balet. Toda na poskusih je zmerom iznova naletela na ovire, dokler se nisem javil Se jaz in na posebni avdiciji dokazal, da ml je ta ples od narave takorekoč v krvi. Pa tudi moja sportska natura mi je mnogo pomagala. Muzikalni tempo in ritmi so bili glavna ovira vsem mojim prednikom, ki so sicer zmagovali težke ruske »prisadke«, ne pa v ritmu. Balet sem plesal v dveh dneh trikrat in jim dokazal, da smo Slovenci korenine. zal mi je, da ni bilo na tej krstni predstavi menda nobenega rojaka, ki bi se z menoj radoval slovenske zmage na londonskih tleh. Rusko ^Igračko* bi želel prenesti v ljubljansko gledališče, kajti tehnično najtežje strani leže na edinem moškem plesalcu, ki predstavlja ruskega >parenio-ka« (dečka) in na »devuftkic (deklici), ki jo Je tu plesala odlična Nana Gollner, do-čim sem bil jaz deček ruski. Potem so le se tri družice deklice, pa ženski baletni zbor. Moja partnerica Nana Gollner je simpatična Holly\voodčanka, filmska zvezda in izborna plesalka. Kakor lahko čitate v poročilih največjih dveh londonskih dnevnikov, »The Times« in >Morning Post«, sva imela v >šarmantnem« Fokinovem »10. minut folk ballet in one act« močan uspeh in žela popolno priznanje. Prejel sem ponudbo od »Commissariat genćral de Yougoslavie a V expositlon Internationale«, da bi kot partner nase jugoslovanske (hrvatske) plesalke, gdč. Mie Corak-Slavenske nastopil na baletnih večerih vspariskem Theater des Champs Ely-see. Seveda si vzamem v to svrho dopust in odpotujem 22. t. m. v Pariz. V septembru pa menda odpotujem v Hollywood in se kaj" pak tega doživljaja že vnaprej veselim. Gdč. Mia Corak, bivša predplesalka zagrebškega opernega baleta, ugledna umetnica tudi v Ljubljani, si je nadela psevdonim Slavenska ter je pod tem imenom že dobro znana in cenjena v pariških baletnih krogih. Štejejo jo med najmočnejše tehničarke na svetu in si seveda hudo domišlju-jem. da bom njen partner ter da bova Hrvatica in Slovenec složno delavna v Parizu za ugled Jugoslovanov. Kmalu vam zopet pišem v dokaz, da >gremo naprej mi strelci«, a ne samo slovenski pevci na Dunaju, temveč tudi balet-nika v Londonu in v Parizu. Vas, gospod urednik, in vso Ljubljano najlepše pozdravljam. Maks Kttrbos Na promenadi s stekleničko lizola Romantična zgodba dveh mladih zaljubljencev s srečnim koncem Ljubljana, 17. junija Kakor noč Lma tudi pomlad svojo moč. Vsake pomLadi nevina po luša skrivnosti davnine, kakor pravi naš pesn k. Vsake pomladi zahrepeni kakih dvajset mladih «rc — novina tekočega leta — po skrivnostih ljubezni, že lani in predlanskim so hod le po promenadi na Aleksandrovi cesti in po Tivoliju. Tudi po fantih so se že ozirale in se simejale, ker so se jim zdeli nerodni, premajhni aH prev šoki, prav nič podobni oboževanim filmskim igralcem. Letos jim je pa vzbr?telo v nedrih n v srcih nekaj, česar ne razumejo, kar jih je vse prevzelo, da so nenavadno resne, melanho-lčne in spremenjene. Take promenirajo po Tivoliju in nekega lepega dne Se jim zazdi, da so odrešene. To je tistega dne. ko prijateljici zaupajo, da so se zaljubile. Ljubezen je odrešilna beseda Kakih dvaj:et ljubljanskih mame ima. vsake pomladi doklej neznane in nepetreb-ne skrbi. Kaj je z našo punčko? se vprašujejo. Sosede jih tolažijo. Pomlad je, pomlad. Punca skoraj ni več otrok. Kaj hočemo, pomlad je Pa slabokrvnost, v teh leth je že tako. Nič ne bo hudega. Navadno res ni nič hudega, z lepo, srč-kano Sonjo, hčerko ugledne ljubljanske družine, je b lo pa hudo. Zlaj. ko se je vse srečno končalo, lahko povemo, kako hudo je bilo. Sonja se je zaljubila. Po vseh pravilih in z vso nujnostjo se je morala zaljubiti baš to pomlad. Prišla je pač vrsta na njo, ker je bila med tistimi dvaj etmi, ki se v njih oglase vsake pc-mladi prvič strune ljubezni, strune prve velike ljubezni, katerih zadnji akordi so skoraj vedno Žalostni in polni razočaranja. Fant se je tudi zaljubil v Soojo, toda ljubil ni prvič. Lahko si ga potemtakem predi-tavljate. Bil je bolj eprezen, bolj rezerviran, bolj preračunljiv. Plamenček ga je nekoč že opekel, kako bi ne bil manj ognjevit. Sonja je bila pa vsa plamen, ki je fanta objel od nog do glave. Ljubila ga je brezmejno, strašansko, skoraj ze gro-zno. Njena mamica se je spomnila na tisto pomlad, ko se je v njej oglasila večna pesem ljubezni in na mah ji je bilo ja^no, v kakšni nevarnosti je njena punčka. Mamca se je brž odločila. Scnja potrebuje gorskega zraka, iz Ljubljane mora takoj na počitnice, kjer se bo punčkina prva ve- lika ljubezen ohladila. Sonja je čutila, da gre za njeno usodo. Ker ie dobro vzgojena, se ni upirala materini odredbi, le fanta, svoje trenutno najdražje, kar je dalo njenemu življenju trenutno ves sm sel in največji smisel, si je hotela zagotoviti za večno. Fant se je pa neke« že opekel. Tak fant ne priseže kar tako meni nič tebi nič večno ljubezen in zvestobo. Bridko spoznanje o minljivosti v?ega na svetu mu je že osmodilo dušo. Pristal pa je na zadnji poslc.\ GA — Ali ste ie videli nov prstan, ki mi ga ie kupil moj mož? — vpraSa gospa služkinjo- — Poznam ga, milostiva, meni je bil premajhen. LOGIKA — Ali govori vaš mož sam s seboi tudi kadar je sam? — Ne vem, kadar je sam, jaz nisem nikoli z njim. Nova nemška križarka V torek so spustih v Kielu na morje novo nemško križar ko »Blucherc, ki spada ▼ vrsto težkih 10.000 tonskih krizark »G«. Nova križarka Je tretja vojna ladja, ki nosi ime kneza Bliicherja von Wahlstatt, slovitega »maršala VorwtrU« la Časov pruskih vojn proti Napoleonu. Prva ladja Imena »Blucherc je bila leta 1878 zgrajena korveta, druga pa velika 15.200 tonska križarka, ki je bila pod poveljstvom kapitana Erdmanna potoljena v pomorski bitki pri Doggerbanku 24. januarja 1915. Krizarko so potopili Angleži in z njo je sla na dno morja vsa posadka 800 mož. Uradno poročilo angleške admiralitete o tej bitki se zaključuje tako: »Cele tri dni, ko je bila ladja predmet osredotočenega obstreljevanja premoči, ni niti za trenutek prenehala odgovarjati na obstreljevanje. Takih primerov discipline, poguma in borbenega duha najdemo malo v zgodovini pomorstva.« Te besede je tudi citiral v svojem slavnostnem govoru admiral Albrecht, poveljnik nemškega brodovja na Baltiškem morju. Botra nove križarke je bila vdova po kapitanu Erdmannu, padlem v bitki nrt Doggerbanku. Stro} za višjo matematiko V državnem zavodu za tehnologijo v ameriški državi Massachussetts so jeli r*~ bitj računski stroj, ki je najpopolnejši te vrste na svetu, kajti z njim lahko rešujemo tudi enačbe z mnogimi neznankami. Zadostuje pritisniti na gumb in ie je rešena računska naloga, ki bi se z njo ukvarjal dober matematik več dni. Tri leta je sestavljal ta stroj inženjer in matematik dr. John Wilbur in zdaj ga je s pomočjo podpredsednika tehničnega oddelka prvič praktično uporabil. Dr Wilbur je bil prvotno konstrukter in kalkulator v tehnični pisarni za gradnjo nebotičnikov. Dan za dnem se je moral ukvarjati s težkimi matematičnimi problemi in to ga je tako jezilo, da je neprestano razmišljal, kako bi si to delo olajšal. Končno je prišel na misel izdelati računski stroj, ki se pa zdaj ne rabi tojjko za statične račune, kakor za izračunavanje atomov. Te dni je dr. Wilbur evo i etroi Se nekoliko izpopolnil in zdaj lahko reSuje z njim tudi enačbe z devetimi neznankami. Ti precizni možgani robota tehtajo 2.000 funtov in so sestavljeni iz 13.000 delov. Dr. Wilbur je izdelal model svojega računskega stroja že pred dvema letoma in rabili £o polni dve lets da so pod njegovim nad-reševanje težkih nalog in problemov iz fizike, zjaeti pa za izračunavanje atomov. 60.000 potomcev Biu?eljski državljan Jean Thierv je tožil francosko državo za 124 milijard frankov. Moz je že prileten in živi mirno v Bruslju. Razvname se samo, kadar nane-je pogovor na proces v zadevi milijardne dedseine. Tedaj pravi o sebi ponosno, aa je bogatejši od RotschiVdov in Vanderbil-tov, češ, da je dedič slovitega vlamskega bankirja Jeana Thierva, ki si je pridobil približno pred 300 leti v Benetkah pravljično begastvo. Njegov bruseljski potomec pa ne govori časno zase, temveč tu3i za vse sorodstvo, ki ga ni malo. Jean Thiery je umrl leta 1676 in pred smrtjo je zapustil vse svoje premoženje svojim 16 bratom. Zdaj je njegovih potomcev 66.000. Ogromna dedš'Mna je prišla samo deloma iz Benetk v Flandrijo. Ko je vkorakal Napoleon leta 1797 v Benetke, mu je prišlo v roke v e Thiervjevo premoženje in ker je rabil denar za voja-Ke. ga je kiatkomalo zaplenil. 150 let se ie tožarijo Th ervjevi potomci za dedšči-no. Leta 1831 je priznala francoska država Thervjevo op»:«roko za. pravomočno, pa so nastale ovire in oedsčina ni bila izplačana. Dediči so ustanovili zadnje ča?e celo pseben slnd kat, da bi =i lažje priborili fvoje pravice. Pogreb Leninove sestre V noči od 13. na 14. jun ja se je poslovila Moskva v Strokovnem domu od pokojne Leninove se tre Marije Iljične-Ulja-nove. Mimo njene krste so Sle ogromne množice delavcev in delavk moskovskih tovarn, vojaki in poveljniki rdeče armade, zastopniki znanstvenih, umetniških in tehniških krogov ter študenti. Zemski ostanki Leninove se tre so bili v noči na 14. jun ja upepeljeno in 14. junija zazidani v stene Kremlja na Rdečem trgu. Veliki žalni svečanosti so prisostvovali Stalin, Molotov, Kaganovč, Vorosilov, Kalinin, OUbar, Mfcojan, Anttpov, Jezov in Leninova vdova Krunska. V >""-' Osrednjega odbora komunistične stranke in sovjetske vlade je govoril poslovilne besede podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Cubs-T v menu mos-kovakah organizacij komunistične stranke Pilatov, v imenu sovjetske kontrolne komisije pa Zemljačka. Po Žalni svečanosti «0 odnesi: Stalin, Molotov, Kaganovič, Vo-rasOov, Mikojan, Cubar, Jezov in Antipov med sviranjem žalne koračnice žaro s pe- pelom h Kremlju, kjer so jo med fjifti njen topov sazidah v steno. O Stalinu so se zopet razširile vesti, da je nevarno bolan. Take vesti so se rassi-rile že opetovano in vedno *e je pokazalo, da -so izmišljene. Sodeč po poročilu o po* gnebu Leninove sestre Stalin ni tako nevarno bolan, ker bi sicer ne mogel prisostvovati pogrebu. Pravni zastopnik dunajskega profesorja dr. Dppingerja tejavlja v dunajskih* li>tih. da so izmišljene vesti O potovanju dr. Bppmgerja v Moskvo. Povratek od severnega tečaja Zanimivi odlomki iz dnevnika udeležencev drznega poleta na aeverni tečaj Z baze na Rudoifovem otoku so sporočili brezžično v Moskvo izvleček iz dnevnika udeležencev drznega roleta ruskih letalcev na severni tečaj. Letalci opisujejo svoj povratek s tečaja, kjer so ostali samo še Štirje Papanin, Krenkel. Sirsov in Fedorov. S. Junija eb 3.25: Vse je pripravljeno za polet Se nekaj minut in že zapuščamo pla vajočo ledeno goro polarne stanice Severni tečaj. Globoko pretreseni se poslavljamo od štirih pogumnih polarnih raziskovalcev. Prof. šmidt V roke nam potiskajo debele svežnje. To so pisma rodbinam in prijateljem. Vstopamo v letala. Trojanovski posnema »a film zadnje priprave k poletu in ločitev. Havija zadnjih 30 m filma. Ob 3.30: Poveljniško letalo se je gladko ločrlo od ledene gore- V njem so amidt, Vodopjanov, Babuskin, Spirin, Dogmarov, Bassejn, Morozov, Ivanov in dopisnik >Iz-vestij«. Krožimo nad ledeno goro v pričakovanju starta ostalih letal. Iz zračnih vi Sav ee nam vidi taborišče droben model, eksponat Polarnega muzeja. Ob 3.37: Vsa štiri letala so zapustila ledeno goro. Ob3.38 vodim letalo v pravi smeri — 110°. Letimo proti preseku 58° meridiana in 88° severne Širine. Od tod poletimo naravnost na Rudolfov otok. Doli pod nami ie led s progami čiste vode in velikimi barierami. Oblaki se vedno pogosteje prikazujejo pod nami. Vreme ni po* sebno ugodno za polet. Ob 4.45: Širina 88°, dolžina 58°. Pod nami raztrganj oblaki. Astronomična opazovanja potrjujejo pravilnost smeri- Veter nam piha v hrbet in omogoča večjo hitrost. Letimo s hitrostio 210 km na uro. Ravna mn se po solnčnem kompasu. Onieiene zaloge bencina nas silijo držatj se točne smeri in voditi letalo po najkraiši poti. Ob 6.05: Neprestano letimo nad gostimi oblaki. Pod nami, ka;norkol; seže oko. se razprostira bela. valovita ravnina. V letalu je toplo. Solnce ureie in povzroča očem skeleče bolečine. Nataknemo si temna očala. Ob 6.541: Opazujem za poveljniškim letalom leteča letala. Aleksejev se že spušča k oblakom. Folagoma se spušča tudi Mazu-ruk. Gledam, da hi ujel trenutek, ko bo letalo izginilo v oblakih- Kmalu izgine Ale-ksejevo letalo, pa se znova prikaže, kakor da pada v mlečno kašo. Mazuruk se je tudi približal oblakom, pa ne izgine v njih. Tako leti nekaj minut, potem se pa dvigne in pridruži nam. Ne razumem tega manevra. Hitim v krmarsko kabino po pojasnilo in naletim na Smidta. Ugotovim, da ie Mazuruk sporočil, da mu je ostalo več bencina, nego ie pričakoval in da ie dobil dovoljenje leteti z nami na Rudolfov otok. Ob 7.: Sporočili smo Aleksejevu lego. Poiskati mora že ledeno goro, kamor ee bo spustil. S femidtom poslušava radio brzojavno poročilo še veleva z letala SSSR -N-172. Aleksejev neprestano pada, toda oblaki se vedno ovijajo od vseh strani njegovo letalo. Ševeleva slišimo vedno manj. Slednjič sploh izgine- Ob 7.15: Ostalo nam ie Se ptNuTuflO uro poleta. Prisedem k Uogmarovu. eMel ie z Mazurukom in v tabor^ču je bil sai.TO kra tek čas. £ele zdaj lahko pripoveduje nekatere podrobnoisti o desetdnevnem iiYlj«*nju na ledeni gori nekaj deset km od na&stfa taborižča. Seveda, pravi, bilo nam je dokaj težko, skoraj neprestano smo čistili led is letališče k>-šoe). — 14.00: Vreme, borza. — 10.00: Ca*, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 10.50: Otroci slovenskih izseljencev v Nemčiji in njhovo šolanj* (g. Jote Premrov). — 20: Rernhard: Kmo-chiada. venček (plošča). — '20.10: Nepopolna prehrana — vir bolezni (gdčna Štefani j a Grudnova). — 20.30: Večer slovenske spevoigre 1. RenJanVn Ipavec: TiČnik -slovenska rpevoigra. Sodehiieio: Vekoslav Janko, ga. Mila Kogejeva. gdč. Jelka IgH-čeva, g. Jože Gostič, Akademski pevski kvintet in radijski orkester. 2. Bučar Da: nilo: Na Trčki gori — spevoigra. 3. Vodo-pivec-Schonherr: >Kovačev študente (radijski orkester). — 22.00: fas. vreme, poročila, spored. — 22 30: Angleške plošče. — Konec ob 23. uri.__________________^_ \AROBE Sl'FT Devica: Kaj ste se vedno tako bali ženak kakor zdaj? Mladenič: Ne, prej jih se nisem tako dobro ptwnal. Andre Ajtnandv: 15 Princesa Symianoua Večinoma sta jo preživela v nežnem objemu. Robert je poslušaj Stašo, njeno nemirno, vrooe, močno utripajoče srčece, snujoče fantastične načrte, ki so se v njih iziražala tajna nagnjenja njene dovzetne oVu£e. Z veliko vnemo ga je posvečala v načrte, ki jih je neprestano anovala o njunem skupnem življe* nju. — Vedeti namreč moraš, Robert, da nisem nikoli dvomila o tem. Ljubila sem te od prvega dne. Vedela sem dobro, da me boš dohitel. — 2e prav... Kaj pa tvoji flirti? Sladko se je nasmehnila. — Miakiš tiste pajace ? . •. Učila sem se iz njihovih oči, kako si bom lahko priborila tebe. In nadaljevala je, da morata živeti samo zase in sama sebi, žrtvujoč vse za svojo lastno srečo, da morata hoditi skozi svoje življenje v sanjah in svetem egoizmu, podcenjujoč vse, kar bi ne bilo njima v korist. Življenju morata iztrgati vse, kar bi jfana moglo dati, biti morata resnična zaljub- ljenca, Čeprav bi morala njuna sreča ubijati srečo drugih. — To je pravo življenje Antcnija in Kleopatre, ki se ne da posnemati. — Ne posmehuj se mi, Robert. To, kar govorim, je zelo resno. Z nežno potrpežljivostjo je poslušal načrte svoje vročekrvne dušice. — O, ti mala vrtoglavica! Motilo jo je, da ni videla v njem sebi enakega, da ni delil z njo teea slavnostnega navdušenja niti one krutosti, ki jo je čutila v sebi proti vsemu, kar ni btto njuna ljubezen. — Dovolj sem nengrma, da te ljubim. Vknm tvojo ljubezen v eopaitaii z volneno čepic o na g1«.-vi. In ker ji je Robert v odgovor zatisnil ufita s svojimi ustnicami, ga je vprašala vsa drhteča od strasti: — Robert, asi bi storil tudi sločm, da bi me obdržal? — Kaj pa orožniki, deklica? — Zenes me v obup... Da. da, nikoli se ne boi naučil ljubiti me tako, kakor ljubim jaz tebe. Te besede je izgovorila s takim etapom, da so bili potrebni žeto nežni Robertovi ugovori, njegovi objemi in božanje, da je tega čudnega otroka potolažil. Potem je pa postala naenkrat muhasta. Opazila je na steni visečo sliko. — Kaj predstavi ja ta sl&a? — je vprašala. — To je Arnolda Bocklina »Mrtvi otetk«. Dolgo je molče ogledovala slško, petem je pa dejala zamišljeno: — Krasna je. Tam bi rada počivala. Kje je ta otok? — V možganih tistega, ki ga je s čopičem ustvaril. — Pa *«ndar ne misliš trditi, da tega otoka sploh ni? Na obrazu se ji je poznalo globoko razočaranje, ko je Robert pritrdil. Znova se je zamislila, potem je pa objela Roberta. — Guj!! Obljubi mi, da bova imela svoj otok, temu do pičice rxyioben na mirni in globoki vodi, kamor pojdeva počivat drug kraj drugega, ko se zapro najine oči. Obljubi mi! — Treba bi ga bilo zgraditi. To bi bilo zelo drago •• • — Kaj si dvomil o tem, da bova begata? In da bi jo razveselil, ji je obljubil vse. ne da bi sam verjel, da ji bo mogel kdaj te želje izpolniti ... In vendar!... ČUDNA POTA USODE Življenje nima rado popolnosti. Popoma sreča je opoteča. Njuna sreča je trajala komaj eno noč. Robert je zaspal žele proti jutru. Zbudila ga je brzojavka, iz Pariza poslana brzojavka, glaseča se: »Gospod grof, se počuti zelo slabo. Pridite!« Podpisan je bil Čiri!, a Ciril je bil komornik grofa Hekorja de Brancelina. Stasa je trdno spala, ko je stopil Robert v njeno sobo. Razprostrla je roke, da bi ga objela. Skočil je k nji, kakor da vidi pred seboj svojo rešitev. Toda Stasa se je ustrašila, vdeč njegove objokane oči. — Križ božji, kaj se je pa zgrodilo, ljubček moj? Namestu odgovora ji je pomolil brzoja^o. Pročitala jo je, strašno prebledela in se začela tresti po vsem telesu. — Umrl je, kaj ne? — jo je vprašal Robert, odgovarjajoč tako na svoje lastne domneve. Zdelo se je, da prodira s-rep Stasin pogled prostor. — Da... mislim da je mrtev, — je zasepetala z zamolklim glasom. Robert ni zadrževal solz. Staža ni plakala. Njene velike oči, žareče iz njenega izmučenega obraza, so se ustavile na skrivnostnem prividu nekje daleč za mejami vidnositi. In z istim zamolklim glasom je pripomnila: — Torej ti odpotuje*? — To je moja dolžnost, dragica. — Da ... to je tvoja dolžnost... In naenkrat je njena živčna napetost popustila, da se je liki zdrobljen kristal seaedla in ihte naslonila glavo na prsi mladega moža. — Robert... Robert... čutim,, da se ne bova nikoli več videla.