179. številka.
Ljubljana, v soboto 8. avgasta.
XVIII. leto, 1885
Ithaja vsak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za av atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 :_rl<1., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 k.\, za jeden mesoo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za meneč, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po S kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.   - RokopiBi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišCvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, ^Gledališka stol ha". Upravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativno Btvari.
Za prosjake!
—*— Će človek, živeč mej valovjem prostega ljudstva vidi, posluša in čita neprestane pritožbe in stokanje od vseh stranij v socijalnih ozirih, če vidi in premišlja kolikanj nevspešno je vse navedeno plakanje in pisarenje, vsklikne pač, če ima Še kaj verskega čuta v sebi: „Bog pomagaj!" Oni pa, ki nema verskega čuta — pretrga v opravičenej jezi, zvezo mej sabo in z vsem, kar ga k drugim veže; — njemu postaja vse jednako, polasti se ga nebrižnost za vse stvari, in krepi ga, ulivaj mu kaplje upanja v boljšo bodočnost — zaman je tvoje delo, kajti zgubil je nado in up, — postal je ne ve*de član one brezštevilne množice, ki od denašnje države ne pričakuje več ničesar!
Kdor svojo modrost zajema iz oficijoznih listov, seveda ne zapazi one grobove tihote mej ljudstvom, ki izraža poznavalcu socijalnih razmer vse kaj druzega, nego zadovoljnost, kajti tak čita na primer v „Laibacher Zeitung" uvodni članek v preteklem tednu, kjer se dokazovati skuša, da današnje pritožbe nikakor neso opravičene, da ni res, da se ljudsko občno blagostanje pomanjšuje, da ni res, da se kapital v vedno večji meri steka v roke kapitalistov; — marveč da se blagostanje mej nižje kroge čedalje bolj širi, in da bode kmalu treba kapitalistom priskočiti na pomoč, da ne obubožajo.
Kjer vladajo taki nazori o potrebah ljudstva, kjer se opravičene in utemeljene pritožbe prištevajo le praznemu in golemu govoričenju, ondu se pač ni nadejati skrbi za ubožno ljudstvo. S tem da se revščina skrije, da se ji prepove prikazati se na beli dan, ni se odpravila! Obžalovanja vrednega preskrbovanja naših za delo in pri-služek nezmožnih starcev in bolehnih ljudij po mestih in po deželi ne bode nadomestila nobena „pro-sjaška postava" ; marveč le taka postava, ki bi uredila domovinske pravice na ves drugačen način, nego so sedanje in katera bi državi nalagala vrhovno dolžnost, skrbeti za onemogle. Trebalo bi poprijeti se načela, da država ne sme držati samo palice, nego tudi kruh v roki.   Vprašajmo pa, za
koga skrbi državno oblastvo izimši uradnike? Mrvica dolžnostij, ki so naložene v tej zadevi občinam in srenjam, se mari to izvajajo? Koliko dohodkov se porabi izimši privatno človekoljubje v te namene? Kje se najde statistik, da tudi to izračuni ?
Borega rokodelca in težaka, ki sta preživela svoje žive dni v mestih ali v tovarnah „odpravi" se na starost v njegovo domovinsko občino, kjer ju nihče ne pozna — poznati ne če! Privatna dobrodelnost, ki je dosedaj starcu dokladala, kar mu občina ni podelila s tem, da je použil ostanke domače mize, — zatvorila se je celo, kajti nihče ne sme več prositi, sicer zapade kazni! Ni li kazalo našim modrim državnikom, ki so v prid kapitalistom napravili pri vseh dosedanjih v socijalno življenje sezajočih postavah toliko „izjem", da bi bili napravili tudi pri „prosjaški postavi" vsaj to izjemo, da starček, za kojega nobeden zadostno ne skrbi, — sme potrkati na vrata usmiljenih, da si izprosi potrebno hrano? Mojstra Gotheja slavni stih „Wer nie sein Brod mit Thranen ass" kaže pač, da se v onih krogih ne nahaja človeka te vrste.
Miloščina dajala se je revežem, odkar na svetu vlada združeno življenje. Posebno pa nam krščansko življenje od apostolskih časov sem podaja žive slike privatne dobrodelnosti. Tudi nam dosedaj še ni znano, da bi se bila kje prošnja „v Boga ime" uverstila mej kazni vredna dejanja, — da bi oni, kojega je morda kdaj nesreča zadela, da je v mladostih bil kaznovan zaradi beračenja, kar se bode rokodelskim pomočnikom sedaj zgodilo, moral nositi vse svoje žive dni za seboj pečat moraličnega omadeževanja — sodnijsko kazen! Preganjanje delomrznih osob (potepuhov) je povsem opravičeno, in žalibog da se dosedaj takim ljudem ni do živega prišlo, akoravno zato ni manjkalo postavnih določeb. Žganjarijc, ki jih nahajamo, kakor tabakoprodajal-nice po vseh delih mesta, so prava vseučilišča potepuhov. Zakaj se te ne zaprejo? Se morda tudi prištevajo mej ono vrsto obrtnij, ki smejo biti odprte celo ob nedeljah ? Zakaj se ne prime potepuha tam, kjer se ga lahko uniči, kjer se zarod more zatre ti? Je li prav, da se 80—90 letni pošteni starčki, ki nemajo nikogar, da bi za nje skrbel, ki
dobivajo v najsrečnejšem slučaji 1—3 gold. podpore na mesec iz ubožne blagajne in se s tem nikakor ne morejo preživeti — po mestu gonijo v družbi z onimi izmečki koncesijoniranih žganja-r i j ? Dosedaj veljalo je krščansko načelo, da revščina sama na sebi še nikomur ne utisne pečata hudobnosti in zlodejstva, sedaj je to naravno načelo ob veljavo.
In ravno tisti, ki so po nedolžnem šteti mej potepuhe, kojim je sleherni rad podaril darek „v Boga ime" trpeli bodo več vsled „prosjaške postave" nego potepuhi; kajti, slednjim, kolikor jih je dela zmožnih, preskrbeti se jim ga mora, ko pa bi tega ne hoteli, skrbljeno jim jo za živež in stanovanje v prisilnih delavnicah.   Kje pa je jednako skrbljeno za onemogle? Kje ostaja kazen za nekatere brezsrčne občinske predstojnike (in teh bode tudi nekoliko), kojim je srce otrpuelo za tujo bedo ? Kdo nadzoruje izpeljavo onih pomankljivih postav, ki se izvajajo, kakor komu drago?   Kdo pa tudi podpira revno občino, ki ne more preživeti obilega števila svojih starcev, katere bode sedaj vsled naše jako čudne domovinske pravice od vseh delov sveta dobivala? Predno so je poskušalo prosjačenje samo na sebi uvrstiti mej kažnjiva dejanja, uredile naj bi se bile domovinske pravice, tako, da bi tista občina, v kateri je kaka osoba preživela in delala več let ali pa celo vse svoje življenje — imela dolžnost, jo preskrbeti tudi na starost. Najbolj pa kaže kratka doba, odkar so ta postava izvaja, kako da morata uradnik in sodnik s težkim srcem kaznovati in zapirati, še jedenkrat naj poudarjamo — pešteno reveže, katerim Bog pomagaj!
Politični razgled.
\olianJo iležele.
V Ljubljani 8. avgusta. Prcsvitli oevar pride 8. sept. v Celovec, kjer ostane do 11. sept. Nadvojvoda Karol Ludovik ogledal  bode  29. avgusta še živinsko razstavo v Celovci.
Kakor poljski listi poročajo, snide se državni I /.bor 20. septembra. Ko bode zbor izvolil predsed-j nika in odseke, začela se bode adresna debata. Ko : bode to končano, bode pa finančni minister pred-
LISTEK.
Potopisne arabeske.
XII.
Gospod urednik! Zopet sem se pomaknil za postajo višje po Dunavu navzgor.
Od Novega Sada sem se Vam kaj teško ločil! Zlasti tri reči so se mi ondu jako omilile: knjigarna bratov PopoviČev, „čitaonica" in mestni park.
„Srpska knižara braće M. Popovića" v Novem Sadu Vain je bogat zaklad srbske književnosti. Tu se zakladajo in tiskajo raznovrstne knjige in časopisi ter se prodajajo po največ vsi književni proizvodi bratov Srbov tostran in onostran Dunava in Save. Isto tako se Vam tukaj postreže z najvažnejšimi literarnimi izdelki drugih Slovanov, tako daje knjigarna bratov Popovičev neko sredotočje jugoslovanskega slovstva, in kot podjetna založnica vsakovrstnih spisov, pravo zatočišče srbskih pisateljev. Tu se shaja dan na dan ne samo Novosadska literarna inteligencija, temveč vso zavedno Srbstvo, ki se briga za razvoj svoje književnosti. In kako se Vam tukaj postreže — uljudno in prijazno, da se Vam kar milo stori! „Izvolite ovo, izvolite ono?"
razklada postrežen knjigotržec pred Vami svojo bogato zalogo, opozarjajoč Vas na „najnovije izdanje" te ali one zanimljive knjige ter Vam prideno zapisnik o svojem knjižnem skladišči, kateri se izdaje začetkom vsakega leta. Tako je tudi meni, poleg marsikake knjige in zbirke narodnih pesmi s ponosom predložil: „Pevanija Zmaj-Jovana Jovanovića; celokupne pesme Branka Radičevića; „Veliko srbsko narodno lipo" (zbirka sa 900 odabranih pesama); rBoj na Kosovo"; „Putovanje po Novoj Srbiji" in mnogo drugih jednakih del. In naposled, ko sem bil že izbral to in ono ter hoteč oditi, reče mi vrli mož nekako uznesen: „Gospodine! ima još jedne knjižice, koja će Vas kao stranca, vrlo zanimati. . ter mi pomoli ličen zvezček z napisom : „Zimuje večeri, priče iz narodnog života u Srbiji, napisao M. Gj. Milićević". In res! Ni mi žal za bore 1 gld. 20 kr., katere sem potrošil za to izborno knjižico! To Vam je vrlo zanimivo delce, ali kakor nje imenuje isti pisatelj: „zbirka — ne pripovjedaka, nego priča, crta, bilježaka, scena, epizoda, utisaka", o katerih pravijo srbski kritiki, da so polne „plastike u ocrtima, razgovjetnosti u bojama, života u karakterima, prirodnosti u radu i čistoto u slogu". Tiskana je knjižica prvotno se ve da s cirilico, ali je letos izišla pretiskana na latinico, „da se nasladi
njezinom čitanjem velik dio našega naroda, koji nije vešč Čirilovim slovima" . . .
Iz knjigarne bratov Popovićev zahajal sem, po kosilu, na „crnu kam" v Novosadsko „Čitaonico". Ondu se ob tem času zbirajo po letu na vrtu, vsi tamkajšnji narodnjaki. Tu Vam je kaj živahno, da ne zadremljete z lepa, kakor v židovski soparici Vaših Ljubljanskih kavaren! Čili naši bratje Srbi so Vam namreč tudi v tem oziru praktičnejši, nego mi! Oni Vam zlasti v spomladnem in poletnem času ne tolčejo tistega kamenja, ki mu Vi pravite „domino", niti Vam ne igrajo tist večni „piquet", kakor pri Vas, temveč takoj „poslije ručka" (kosila, lotijo se priljubljenega jim „kugljanja", s katerim pospešujejo probavljanje svojih pretočnih jedil. Sploh sem opazil na vsem svojem potovanji tu doli, da so ti ljudje veliki prijatelji „kugljane" ali če Vam bolj prija poslovenjena nemčizma: kegljišča! Pa jih je tudi veseljo gledati, še bolj pa poslušati, kako Vam „se kiigljajo!" Kar iz rokava jih sipi jejo — pikre dovtipe in vsakovrstne sarkastne opomnje o več ali manje ugodnih ali ponesrečenih lučajih. Tu sem se Vam nasmejal za deset let bivanja mej Vašami neslanimi zabavljivci! . . .
In naposled, po ravnokar opisanih, velikih mojih vsakdanjih naporih — kako se mi je prilegal
ložil buget za 1886 in državni zbor bode začel posvetovanje o budgetnem provizoriji. Po štiri tedne trajajočim zborovanji snidejo se delegacije. V novembru in decembru bodo zborovali deželni zbori. Vladni krogi upajo, da se bodo s poostrenim zborničnim redom precej okrajšale debate. Ali bode morda težava, Medno se bode vsprejel poostren zbornični red. Levičarji, Koroninijevci in morda tudi več desničarjev bode proti takim naredbara.
4 Vslii listi se pritožujejo, da vlada ne mara, da bi dalj časa zborovali deželni zbori. Na Dunaji se bolj ravnajo po željah levice, kakor pa avtono-mistov. Kompetenca deželnih zborov, pravi „Politik" je sedaj še precej velika. Tako smejo deželni rbori po deželnem redu preiskovati, kake posledice ima kak državni zakon /a kako deželo, in celo staviti predloge o spremembi ustave. Tako bi deželni I zbor češki mogel preiskavati, kake nasledke je imela j za Češko avstro-ogerska nagodba. Ta list prigovarja j z avtonomističnega stališča, da bi se deželni zbori i poslužili teh pravic.
Več deželnih načelnikov se je že bilo obrnilo j do vlade, da bi se smele s silo zapreti prodajalnice j onim obrtnikom in trgovcem, kateri jih nečejo ob < nedeljah zapreti, kakor zaukazuje zakon o norici j-Hkcm počitku. Vlada jim je odgovorila, da to ni uzakonjeno, ampak dotičniki naj se le posvare j in, če treba, kaznujejo z globo.
<iinlit*yii imela bode letos precejšen primanj- j kljaj v deželnem budgetu. Uzrok temu je odpisanje j davkov v krajih, po povodnji poškodovanih, nadalje so podpore poškodovancem iz deželnega zaklada ; veliko požrle, ravno tako tudi priprave za regulo- { vanje rek.
liazburjenost na Hrvatskem, da so se od- j peljale znane kameralne listine iz deželnega arhiva j v Pešto, vedno narašča. Več listov je že zaradi tega bilo koutiskovanih. Deželni arhivar Miškatović, taisti odložiti svoj deželno/.borski mandat, Krestić ga je pa že odložil. To bo tudi vladi napravilo ne-prijetnosti, kajti Krestić je predsednik, Miskatović pa poročevalec hrvatske regnikolarne deputacije.
Na Ogerskem navstalu so sedaj neka nasprotja mej naučnim in trgovskim ministarstvom zaradi izdaje patentov. Minulo je že štiri mesece, kai se brani BudopeStanska politehnika izjaviti se o kake j prošnji za patent. Uzrok temu je, da izjave Bu-dopeštanske politehnike še pregleda Dunajska politehnika, dočim Budapeštanska politehnika nema pravice pretrese vati takih izjav Dunajske politehnike, ampak se z Dunaja v Pešto došli patenti kar re-gistrujejo. Ker se že tako dolgo ni izdal na Oger-skeni noben patent, zauka/.al je trgovski minister grof Szeehonvi, ker ne more prisiliti politehnike, da bi :-e izjavila o takih prošnjah, da naj to stvar v roke vzame tebnologiški obrtni muzej. Ta pa tudi ne mara prevzeti te naloge, po vrhu mu je pa še naučni minister prepovedal, da se nema s tem ukvarjati. Ilkratu je pa naučno ministerstvo povprašalo trgovsko, kako da se upa zaukazovati kaj tehnolo-giškemu obrtnemu muzeju, ki spada pod .mučno mimsterstvo. Sedaj tedaj ta stvar še vedno čaka rešitve. Ogri bi radi videli, da bi se Dunajskej politehniki vzela pravica presojevati izjave o patentnih stvareh Budapeštanske politehnike, in se jeze na naše naučno ministerstvo, da tega ne zaukaže, in da ima tako Ogerska škodo.
Vitanje «iržtwe.
Kakor je znano je baš grški konzul na Jur-jevo zakrivil izgrede  v  v/JmmIii jenimeli jski
stolici, v Plodiva. Konzul sam je pa hotel stvar zvrniti na bolgarsko prebivalstvo in v tem zmislu poročal svoji vladi. Ta je stvar preiskala in se preverila, da je baš konzul mnogo kriv in ga odpokli-
cala, a vendar je zahtevala, da mu marajo vzhod- I njerumelijska oblastva dati satisfakcijo, predno odide | s svojega mesta. Sedaj se baš ugiblje, kaka naj bi j bila ta satisfakcija, da bi oblastev ne ponižala.
Volitve za  IrancoNko   zbornico    bodo v 4. dan oktobra.   Vse stranke se že* pripravljajo za ! bodoče volitve. Poslednji govori v zbornici imeli so j samo še aeritacijski namen.   Zlasti radikalci so po-ostrejšim j svetovanje o kreditu za Madagaskar porabili v ta j i namen. Kakor se govori, bodo monarhisti tudi sku-Bali bolj zjediniti se pri prihodnjih volitvah.
Pri Achmari ima al»lsim*ltl general Ras- i Alula 25.000 mož zbranih, s katerimi misli v krat- ' kem udreti v Sudan, da bode pokoril ustajnike, V I ta namen so pa še trije drugi blizu jednako močni j oddelki pripravljeni.
Dopisi.
Iz ltiiriolfovega 4. avgusta. (Politiško paperkovanje po volitvah.) (Dalje.) Nekaj časa potem, ko je grof Margheri tožbo uložil proti I občinstva proti dru. Slancu dražiti, nego hotel je
Tako-le, zdaj ga bodo gg. uradniki črtili, fino smo jo vpeljali." — Dr. Slanec ima, kakor se vidi, jako živo domišljijo. Končuje pa svoje „prazne muhe" s sledečimi besedami: „Prav nerodno sta jo vpeljala g. dopisnik „Slov. Naroda" in njega uredništvo. Je sicer res, da pride malostna (?) kazenska stvar grofa Margherija proti meni pred prizivno instanco tukaj vRudolfovem — in Vi „arme schvvitzende Mensehenhaupter" mislili ste nemara na to, ko ste navedeno notico tiskati dali. — Mogoče je tudi, da hočete s to notico sploh jezo gg. uradnikov proti meni vsplamteti. Tudi ta misel je neumna.'1 Koliko besed zastonj! Kastelica primite! Dopisnik „Narodov' in njega uredništvo sta nedolžna.
Dopisnik ,,Slov. Naroda" ni, ko je tolikrat napominano notico uredništvu tega lista zajavnost poslal, niti na „malostno1 kazensko stvar, niti na vsplamtenje jeze gg. uradnikov mislil, niti ni hotel
Maderju — bilo je, če se ne motim, še 2. jun. — prišel je Kastelic ml. po svojih opravkih v pisarno dr. Slanca, kateri ni znal njemu nasproti druzega govoriti in o ničemer druzem se bahati, kakor da „bodo dobili Margherijevei 17 disciplinarnih preiskav na vrat, da se mu sicer smilijo taki, ki imajo otročiče, ki bodo še stradali in od hiše do hiše kruha prosili, pa da on (Slanec) ne more nič za to, ker ga Margheri na to sili." Ko ga je Kastelic ba-ral, zakaj da bo ravno 17 preiskav; ne pa v »okroglem j številu" 20, je odgovoril: „Ker jih već skupaj spraviti nesem mogel.'
To je Kastelic potem javno govoril in prič 1 za to je mnogo in to sem Vam, gospod urednik, ! koj poročal, da ste pa Vi tako dolgo o tem molčali, [ je Vaš greh
Častiti čitatelj! poslušaj zdaj, kaj „der Mann j des li). Jahrhunderts" o tej zadevi piše v svojem j „Poslanem" v .,Lj. Listu",
Črno na belem smo brali v onem „Poslanom", j od dr. Slanca podpisanem, kakor sledi: „Ali jaz J sem advokat — gg. Uradnike moramo nahujskati j proti njemu, sta si omenjeni dopisnik in uredni-tvo ! „S1. Naroda" mislila, ko sta tiskati dala: Nekdo ! ustil se je, da bo Margtierijancera 17 disciplinarnih preiskav na vrat spravil itd." Da jo temu pridejal: • „To je jedna najneumnejših laži „81. Naroda", o tem t ste že Vi, gospod urednik, govorili. « V jedni sapi trdi dalje dr. Slanec, da je o
J onih ,,17 disciplinarnih preiskavah" govoril še le pri glavni obravnavi, ki se je vršila stoprav 11. jul., potem pa umstvuje: „Dopisnik „Narodov" je vedel, da sem omenjeno in le to govoril, (ni res, dopisnik je le to vedel, kar je od Kastelica in drugih slišal); tuhtal pa je od 11. jul. sem o tem, kako te ravno omenjene moje besede (da mu je  namreč žal, če kacih 15 do 17 istih volilcev, ki bi šli 2. junija na somenj  v Črnomelj, pride v preiskavo zaradi pregreška prodaje volilnih glasov), obrniti tako, da bi se meni kaj  natrpilo.  Imamo  ga, mislil si je mož; pisal bom, da se je „nekdou (ni res, dopisnik je pisal: ,,Dr. Slanec se je proti Kastelicu ml. bahal itd.") ustil, da bodo dobili Margherijanci 18 disciplinarnih preiskav — in — der Pfeil sitzt."
pred slovenskim svetom razkriti nevarno rano in hudo bolezen na narodnem životu, katera se imenuje jedno leto sem ,,Šukljejanizem", ki ima tudi to lastnost, da hoče že iz zgolj maščevanja in v slepi svoji strasti tiste uradnike, ki ne prisegajo na ,,Šukljejanizem" in ki narodovo slogo kvišku drže, ob kruh spraviti in njihove nedolžne otročiče po svetu pognati!
Vam, g. dr. Slanec, specialiter pa še to le: Od vzvišenega do smešnega je le — korak ! Pri glavni obravnavi 11. julija ste dvakrat s ponosom in mogočnim glasom izrekli: „Noben sodnik mene no more obsoditi", v „Ljublj. Listu" zadnji čas pa že pišete: ,,Glejte, jaz imam toliko respekta pred avstrijskimi sodniki, da še na delegiranja ne mislim!"
Gospod urednik, o jako zanimivi obravnavi 11. julija pa hočemo bolj obširno govoriti, ko bode čas za to prišel. Danes se le temu še čudimo, da tisti mož, ki na konci svojega »Poslanega" veselja vsklikne: „Z avstrijskimi sodniki imam kot advokat opraviti!' — da tisti mož, rečemo, tudi ni vedel kot advokat, kaj da učini s širjenjem in razglašen jeiu lažnjivega telegrama V
Svojim očem pa nisem hotel verjeti, ko sem v tistem Slančevem ,,Poslanem" sledeče besede bral: „Ni časopisa v Avstriji, ki bi bil tako rad na razpolaganje osebnostim, nego ,,Slov. Narod" v času po Jurčičevi smrti." In te besede je prinesel še na vrh ,,Ljubljanski List". Da ga ni rudečica oblila, ako ima še kaj sramožljivosti! „Lj. List" se spod-tika nad „osebnostim" v ,,S1. Narodu" — volk in jagnje v basni!
Nepozabljivo je pisarenje in osobno natolcevanje „Lj. Lista4' lansko poletje pred notranjskimi volitvami, nepozabljivo napadanje „Sokola", dr. Tavčarja, Hribarja in drugih, pa tudi nepozabljivo podlo psovanje in osebno pikanje v vseh člankih in dopisih iz Rudolfovega v „Lj. Listu" za časa letošnjih državnozborskih volitev in še bolj po končanih teh volitvah.
Napočila je zares za naše leposlovje nova doba, odkar „Lj. List" novo estetiko, kakor njega oče novo moralo uči!   Tukaj pri nas pa poznani jezi-
izprehod po senčnem Novosadskem „perivoji! Dočim so se mi ondu, ob knjigah utrujene oči kaj blagodejno spočile v ogledovanji vitkih, visokostasnih Srbkinj, umiril se mi je razdražen sluh v sladkih melodijah ciganske muzike, svirajoče vsak večer ondu na vrtu parobrodniške agencije. Po dve, tri ure sem Vam sedel tu na zelenem Dunavskem obrežji! Okrog mene vrvela laskava srbščina, ob nogah pa so mi pljuskali zelenkasti valovi silnega Dunava in košati bagrem stresali so vonj ivo svoje cvetje po meni — kakor vidite: preživel sem tukaj blažene spomladne dneve, in ko bi bil pesnik, prepiral bi se naposled i jaz s stvarnikom, da me ni volja umreti — spomladi, kakor tisti Paul Heiuze, rekše:
„lch iniichte nicht im Friihling sterben, VVenn neu die Fluren sich gescliratickt Und nauk des VVinter.s Noth, der herben, Der Lenz aus Her^ die Erde dnickt. '
Toda gospod urednik: kakor vsemogočni stvarnik ni dolžan ravnati se v premodrostnih svojih sklepih po naših „predpisih" — po najnovejšem nauku ga še ničesar prositi ne smemo - • istotako se briga za vsakdanji kruh ni zmenila za mojo brumno željo, da bi na tem prijetnem prostoru sanjaril, dokler bi se baš račilo meni: lepega jutra bilo mi je oprtati potno torbo ter odri noti dalje . . .
Iz Novega Sada, stoječega ob mogočni plovni reki, odpirajo se Vam pota v širni svet na vse vetrove: po Dunavu doli in gori, na iztok  in zapad in po železnici na sever in jug. Za tako imenovane „izlete" imate ondu kaj ugodnih prilik! Stopite na brod in ponese Vas v Beligrad, sedete v železniški voz in v poldrugi uri ste v Mitrovici na Savinem obrežji, dočim ste v isto toli kratkem časi z „na-gličem" v osrčji madjarskega kraljestva itd. In teh ugodnosti okoristijo se Vam tudi gibčni Novo-Sad-čani.   Ob nedeljah in praznikih mrgolijo Vam kakor mravlje na vso strani: doli v Karlovce, ven na ravni Srem,  po Dunavu  gori v Kamenico, Tiitak, Cerević.  Najpriljubljenejši in najugodnejši izlet jim je v Kamenico, kamor v poletnem časi  po dnevu plovi vsako uro poseben parnik.
Ko vzplavate z lehkokotnim parobrodičem izpod železniškega mostu po Dunavu navzgor, odpira se Vam zopet mičen razgled po obestranskem obrežji. Z desne, to je s severne plati gledajo z nad ploščnate samotne prodovine za Vami, kakor v slovo, bele Novosadske cerkve s šilastimi svojimi zvoniki, dočim se vam v levem ozadji z južne obale kaže sivorujavi Petrovaradinski grad v slikovitem profilu. Od ondot višje gori je desno Dunavsko obrežje bujno obraščeno s plodovitiini vinogradi in njivami, katere se razprostirajo po dolgih, polagoma navzgor
kipečih terasah, visoko gori v brdovite podanke zelene Fruške gore. Nasprotno pa se širni Dunav razteka v razne panoge, vijoče se mej košato-gozd-nimi otoki . . .
Ali glejte! Jedva ste premerili petnajstkrat dolžino ladjine palube, opozori Vas zvonec na za-željeno postajo.
Kamenica je selo, stoječe na desnem Dunavskem obrežji. Obsega kakih 400 hiš in ima nekoliko črez 2000 prebivalcev. Selo ima vrlo dražeste n položaj. Hiše so mu razpostavljene tu doli ob Dunavu in po holmu navzgor proti jugu. Zlasti cerkva je na jako prijaznem prostoru: na uzvišenem, zelenem griču, s katerega je učarjiv razgled po širnem Dunavskem obrežji. Skoz selo teče široka cesta, ob-senčena s košatimi stoletnimi akacijami, katere so tu doli sploh povsod jako priljubljene. Mej posamičnimi hišami je nasajeno raznovrstno sadno drevje, zlasti jablane in slive. Cesta, vijoča se za selom po jasnem holmu navzgor, zavede Vas naposled na uzvišeni vrhunec, od koder se Vam odpira diven pogled po vsej pokrajini: tja preko Dunava, po širni ravni Bački, doli na svetli Novi Sad in mračni Pe-trovaradin, ob njem višje gori po valovitih brdih bujne Fruške Gore, daleč tja gori proti Vukovaru, nad mnogoštevilnimi košato obraščenimi Dunavskimi otoki . . .
kovnega strokovnjaka, ki nabira, kakor bučelica med po cvetlicah, iz listov in številk „Lj. Lista" od jed-nega leta sem ,,cvetj>" in „rožice", „lepe" misli in „klasične" prilike, da bo spisal nov „Cvetnik" za višjo gimnazijo. O srečna mladina, ki te taka ,,žlahtna" hrana še čaka!
„Najivni" Novomeščanje pa še zdaj ne vedo, zakaj da izhaja „Ljub. List", morda le, — menijo — da služi Šukljejevcem za „SpucktrUgel" in se povprašujejo, kaj da naši državni poslanci k temu poreko ?
Evo vam! ,,V Rudolfovem," piše dr. Slanec, „živi človek, ki je pod titulom, da bo grof Margheri vrnil, denarje na posodo prosil."
Akoravno je grof Margheri na ravno tako očitanje od strani dr. Slanca pri glavni |obravnavi dne 11. julija t. 1. odločno in možato tega „plemenitoga" doktorja zavrnil in mu jasno dokazal, da le obre-kuje, če kaj tacega predbaciva, vender temu doktorju jezik ni mogel mirovati, da zopet v ,,Ljub. Listu" psuje in obrekuje, češ calunmiare audacter etc.
Tudi od Jednega golaža" bom Vam še pisal, pa danes še ne, tudi bom Vam pisal, kaj mi je neki domoljub na Krškem pripovedoval, pa danes tudi še ne.
Dr. Slanec, kateremu je greben tako mogočno zrastel, kar je v Rudolfovem, misli, da sme z No-vomeščani tako ravnati kakor z „Balkanom" in še nekom drugim, ki tudi liste prenaša, in dasiravno piše, da se „ue poteguje za kakovo častno mesto", hoče vendar že v dvojnem oziru v Rudolfovem in
čuje svoj izredni talent za slikarstvo. G. Jurij Šu-bic pride sam iz Pariza v Ljubljano, da bode izdelal srednjo fresko-sliko, okolu katere se vrste gori omenjene štiri slike, predstavljajoče: zgodovino, umetnost, vednost in naravoslovje. Gosp. Janez Šubic, ki je zdaj v Kaiserslauternu na Bavarskem, pa izdeluje veliko sliko za plafond v veži. Slovenci smejo ponosni biti, da sta se jim rodila dva taka izborna uraeteljnika v slikarstvu, katerih dela bodo slovela še pri naših potomcih.
— („ Večerna priloga") začela je čudeže delati in vzbuja mrtve. Včeraj priobčila je 2 telegrama, v katerih se čita: „Malo prej je sprejel cesar kardinala Schvvarzenberga" in „Pri uhodu v hotel čakal je kardinal Schwarzen-berg Njih Veličanstvo". Kaj poreče k temu grof Schbnborn, ki se ima 15. dan t. m. slovesno umestiti na sedež Praških nadškofov, ko dobi „ Večerno prilogo" v roke?
— (Vojaško.) Jutri zvečer ob 0. uri pripelje se iz Ptuja vrhovni deželni vojaški poveljnik F. Z. M. baron Kuhn. V ponedeljek ogledaval bode vse vojaštvo, ki je došlo k brigadnim vajam v Ljubljano. Pri vajah bodo: 97. pešpolk kralj Milan I. iz Pulja, 20. lovski batalijon iz Pazina, dve stotniji ulancev iz Celovca, domači pešpolk št. 17, tukajšnje topničarstvo in sanitetni oddelek. Po ogledu vojaštva odpelje se baron Kuhn v Postojino. Po končanih brigadnih vajah (28. t. m.) odide vse vojaštvo k
i manevrom na Koroško, pri katerih bode zbranih nad 24.000 mož. K manevrom pride presvetli cesar sam
na Dolenjskem sploh zapovedovati — kot „veleum" j ter bode pri tej priliki obiskal koroško razstavo in „bogataš" ter voditelj biti na Doleti skem. Tako sodijo o njem tudi na Krškem. — Prave olikanosti
i Istodobno pričakuje se tja tudi prestolonaslednik
j Rudolf.
pa ne kaže gospod in če je  tudi doktor, ki pri j _ („Soče") zadnja številka z dne 7. t. m.
vsaki priliki  in  v vsakem pismu v „Ljub. Listu" j bila je zaplenjena zaradi popisa dogodkov na Ajše-
tolče ponosno na svojo polno torbo,  ter oponaša ] viei, 0 katerih smo mi bili priobčili članek „Goriški
svojemu drugu njega revščino, kakor se noben pravi i Kuchelbad."
učenjak in omikanec ne usti s svojo modrostjo in j _ (Gosp. dr. Josip Tonkli vabi svoje
svojim znanjem.                                                   j volilce iz Tolminskega okrajnega glavarstva na javni
Konečno pravi dr. Slanec, da je  „Narodov" j s\w^ ^ DO(ie  v 30. dan t. m. ob H1/« uri dopo-
dopisnik nanjga „hudo jezen".   Ne, gospod, ta čut, j jucine v Tolminu, da gosp. poslanec  poizve svojih
ki prešinja in vnema dušo dopisnika ,,Slov. Naroda", ni jeza, kajti jeza bi se dala še katerikrat v ljubezen premeniti, tisti čut je povsem drugačen. Dovolite, da ga ne izrazim.
Tudi se g. Slanic izgovarja, da ni gardi pretil, da jo hoče razdreti. V odgovor mu le rečemo:
,,Vox populi, VOX dei ! 'Konec piih.)
laee stvari.
— (Bolezen, katere na Velegradu nikdar bilo ni,) je ponehala. Iz Češke in Šlezije so namreč romanja tja zopet dovoljena. Po družili deželah se dotične prepovedi še neso preklicale; bržkone, ker bi po vladnej modrosti potniki iz njih na Velegradu vendar le nalesti mogli kako neznano bolezen.
— (Naš domaČi slikar g. Jurij Šubic) v Parizu je že poslal štiri za Rudolfinum izdelane slike, katere bodo pritrjene na oboku nad glavnimi stopnicami. Slike so 2 m visoke in 1 m široke in krasno delo mladega mojstra,  kateri ž njimi spri-
volilcev želje.
— (Slovensko delavsko pevsko društvo ,,S 1 a v e c") priredi na praznik Velicega Šmarna, to je prihodnjo soboto 15. dan t. m. v vrtnih prostorih Ljubljanske Čitalnice na korist svojemu fondu veliko društveno besedo, pri katerej bode svirala cela vojaška godba. Ob jednem radostno naznanjamo, da s posebne prijaznosti sodeluje pri tej veselici naš tolikanj priljubljeni tenorist g. Ivan Meden, pel bode tenor-solo v Nedvedovi skladbi „Popotnik" in Gregorčič-Volarič „Oj z Bogom ti, planinski svet". Ob jednem s to veselico združeno bode kegljanje za dobitke, ki se bode pričelo v petek 14. t. m. zvečer ob G. uri in bode trajalo do nedelje IG. t. in. zvečer do 10. ure. Natančnejši spored naznanil se bode po vabilih in plakatih.
— (Ljubljanski pohajkovalec) nam piše: Ko sem včeiaj na mojem vsakdanjem pohajkovanji dospel pred Mahrovo hišo, kjer je umeščena tista ne-bodi-je-treba nemška šola ali ne bodi grdo
rečeno „Kinder-garten", slišal sem naslednji, jako ganljiv pogovor: Hčerka (pripeljavši svojega bratca iz omenjene šole) k materi: „Mama! Der Bertl war aber eingespert!" — Mati: „Warum bar er aber eingsperrt?" — Hčerka: „Weil hat er slovenisch gesproehen!" — Mati k sinčku: „Du Bertl, derfst aber nicht mehr slobenisch sprechen !"
— (Mlad rešitelj.) Utonil bi bil kmalu včeraj zvečer okolu 7. ure 8 let stan Janez Kra-ker, k tteri se je v Ljubljanici pri mostu sv. Petra kopal. Dečko zašel je do sredi vode in ker ni znal plavati, začel se je topiti. V tem trenutku pride 14 letni Karol Klemenčič, stanujoč v hiši št. G5 na sv. Petra nasipu, sleče suknjo, ter skoči za Kra-kerjem, katerega je že voda proti prisilni delavnici nesla, ga prime in ga z velikim trudom h kraju prinese. Akopram je bilo mnogo ljudij in tudi vojakov, ki so gledali, vender razen Klemenčiča se ni ni kdo upal po Krakarja v vodo. Klemenčič izgubil je pri tej priliki prsnik in denarja okolu 2 gold. Želeti bi pač bilo, da bi redarstvo strogo pazilo, da se dečki ne kopljejo v tako globoki vodi.
— (Cesta čez Vagenšperk) se bode vender preložila in iz Litije do Trebnjega po ravnem speljala. Tako je sklenil cestni odbor v seji dne 31. m. m., pri kateri je bil navzoč tudi deželni odbornik g. Detela, s 5 proti 2 glasoma. Ta ukrep našel bode povsod vesel odmev.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Zeli am See 8. avgusta. Cesar in cesarica pripeljala se z brzo vlakom ob 8. uri zvečer, od mnogobrojne množice navdušeno pozdravljana. Na hišah zastave, streljanje s topiči, kresovi ob jezeru in po gorah, požarna hramba z baklami, godba svirala cesarsko himno. Cesar spremi cesarico v stanovanje, potem nadaljeval potovanje v Inomost.
Inomost 8. avgusta. Cesar pripeljal se o polunoči. Na kolodvoru pozdravili ga nadvojvoda Henrik, ministerski predsednik, namestnik, deželni poveljnik. Pot do dvorca bengalično razsvetljen kakor po dnevu. Ob potu na tisoče ljudstva, ki je pri prihodu cesarja radostno klicalo „hoch!"
London 8. avgusta. „Morning Post" poizvedela je, da so najnovejši telegrami Gier-sovi spravljivi in da je možno, da se afgansko
; vprašanje takoj reši.
Madrid 7.  avgusta.   Včeraj na Spanj skem
1 4113 ljudij za kolero zbolelo, 1GG8 umrlo. Te številke obsegajo le 17 provincij, a kolera razsaja po vsem Španjskem zlasti v Barceloni.
Metcorologično poročilo.
1	Os opazovanja	Staiije barometra v mm.	Tem- Vo-peratura j tro vi		Nebo	Moli ri na v in mi.
> al 1-	<• zjutraj 2. pop. y. zvečer	735 34 mm. 733-58 (33 05 mm.	17-2' 0 29 4' (J 23-1° C	»1. vzh. z. j z. z. j z.	racala ja». jas.	U-eOmm.
Srednja temperatura 23-2>, za 3 4° nad uorinaloua.
Teško se Vam je ločiti od te predivne pokrajinske panorame. In široka gladka cesta, ob kateri se razgrinjajo solnčne gorice, miče in vabi Vas vedno višje in višje v zeleno goro, nekam daleč tja I v tuj, neznan svet, — glede nova čudesa božjega stvarjenja.
A poludanski zvon bližnjega, tu na jugu nad Kamenico stoječega samostana Rakovca spomni Vas, da se vrnete na parobrodno postajo.
Dospevšemu nazaj doli na Dunavsko obrežje, preostaje Vam še do parnikovega prihoda, dovolj časa, da si ogledate prekrasni park grofa Karat-sany-a, razprostirajoč se Vam tu na desno, proti vzhodu, ob Dunavu dobre pol ure navzdol. Ta park Vam je silno lep, bujno-senčuat, poln vsakovrstnega eksotnega drevja in cvetličja. Tu imate po košatem gozdu, tajinstvenem somraku labirintnih potov, vi-jočih se mej visokimi živimi mejami, v tem ali onem kotu zopet zavetnih šatorjev, dočim se Vam ondu ob reki prostirajo cvetoče livade s pisanim, umetno nasajenim rastlinjem, mej katerim so razpostavljeni vodometi in različni mramorni kipi. In tu je vse polno ptičev: slavcev, kosov in drugih krilatih pevcev, ki Vam prepevajo v mračni gozdovi senci od rane zore do pozne noči. Vmes pa šepe-čejo valovi mimo tekoče reke, ki se svetlika izinej temnega drevja kakor srebrno zrcalo . . .  Tukaj bi
se dalo pohajkovati brezbrižno ter sanjariti o kaki „deveti deželi", — ali ka-li . . .
Toda čuj!u — Prozajični žvižg prihajajočega parnika kliče me dalje — in kakor sem Vam povedal na začetku tega pisma, pomaknil sem se zopet za postajo višje po Dunavu navzgor in sicer v — Čerevič.
To Vam je prijazen tržič, stoječ isto tako na desni Dunavski brežini, v zavetnem vzuožji večkrat imenovane Fruške Gore. V srednjem veku je bil tukaj znamenit grad in samostau, z imenom castra Cherenth in Sirmio.
Denašnji Čerevič ima kakih 400 hiš in okoli 2000 stanovnikov, pravoslavnih in katolikov, kateri imajo vsaki svojo cerkvo in po jednega svečenika. Pravoslavni so prvotni prebivalci trga, sami Srbi, dočim so katoliki naseljenci, ki se zlasti v poslednjem časi vedno bolj množe. Prekanjeni naši pre-kolitvanski poludižavniki, Madjari, pospešujejo — kakor mi je tožil Čereviški katoliški župnik — sistematski naseljevanje inih plemen mej konservativnimi Srbi. Razne njihove banke, zlasti yBoden-Cre-dit-Anstalt" v Sedniograškem, daje ljudem posojila v ta namen, da se preselijo v Bačko, v Srem, Slavonijo in nekdanjo Vojno Granico. Po cela krdela družin, Madjarov, Saksov in Švabov, priromajo Vam sem od nekod iz blažene Madjarije,  nakupijo si za
male novce vsaka po lep kos rodovite zemlje, na kateri si vzgradijo hiše, posadijo trte in v nekolikih letih so Vam imoviti in preširni gospodje, zapovedujoči — prvotnim domačinom. „Zašto" — okončal je blagi svečenik svoje domoljubne pritožbe — »vaši Slovanci, koji, kao čujem, se izselivajo onamo preko mora, u Ameriko, zašto oni ne dojdejo ovamo: mi bi jih primili kao brača — s otvorenimi lukamil" Premišljujoč te pomenljive besede, ki so mi odmevale v duši kakor opomin k praktičnejšemu izvajanju vzajemnosti slovanske, sprehajal sem se isti večer po Dunavskem obrežji. In stopil mi je prod dušo Branko Radičević, kako je nekoč todi pohajkoval, pojoč:
„Sunce zadje, a spušta se taina,
Na nebu je večernjača sama,
Nebo vedro, a reka se čista
Tamo amo u prugama blista.
Oj, Dunava, o, ti ruko silna
Ala si umila!
Vetar duva, vodoin poljubiva,
Voda buma u čun z;opljuskiva . . .*. ."
Ko sem se poznem mraku vračal na svoj stan, prepevali so slavci po zelenem obrežji svoje večerne ljubezenske pesmi, da sem se čutil v duhu prestavljenega daleč tja na — Sočine obale.
V Č e r e v i ć u.
Prostoslav Kretanov.
dnć 8. avgusta t. L Izvirno telegrafično poročilo.)
Paplrn-. renta..........82 gld. 65
Srebrna renta.........
Zlata renta ..........
6° , marčna renta........
Akcije narodne banke......
Kreditne akcije.........282
London ...........
Srebro...........
Napol. ........
C kr cekini.........
Neniške marke........
4"/u državne srečke iz L 1854 250 gld Državne srečke iz l   1864 100 gld.
4 , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4°/0 .....
„    papirna renta 5°/0......
5B/0 Štajerske zemljišč  odvez  oblig . Dunava reg srečke 50/0 100 gld.
Zemlj. obč avstr. 4l/i0/0        zrt9t nst' Prior oblig. Elizabetine" r.apad. železnice Prior oblig. Ferdiuaudove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Buduifove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke 120 „
Trammway-društ  vel j  170 gld a. v. . .
82 gld. 65			kr.
83	n	35	n
ioy	n	—	n
	n	70	n
876	n	—	tt
282	n	40	n
125	n	40	it
—		—	n
9	n	93 V,	n
5	n	93	■
61	m	50	*
128	n	25	n
167	n	75	„
109	n	05	tt
98	n	60	■
92	tt	10	■
104	n	—	n
116	•	50	n
124	n	75	n
115	TT	10	rt
106	n	25	m
177	n	75	n
18	n	50	m
98	m	—	n
189	a	—	n
Risa mm prodaj
i
Na jednoj jako obljudenej predmestnej cesti v I.(ubij ttn i proda se majhna hiša z dvema stanovanji, hlevom, šupo in obširnim podstrešjem ter lepim sadnim vrtom pri hiši z ugodnimi pogoji, ali pa odda na več let v najem.
Kaj več se izve od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne v Gledaliških ulicah št. IO, 1. nadstropje. (469—1)
Trgovski pomočnik,
izurjen v prodaji manufakturnoga in špecerijskega blaga, vsprejme se v službo, kakor tudi jeden
z dobrimi šolskimi spričevali pri (467—1)
J. Miiller-ji v Zagorji za Savo.
Žj-npsinija IF'ostojin.slsa, daje na znanje, da je v trgu Postoj ina (458—2)
vsak mesec na iO. <lan
živinski semenj,
na katerem je pa prodaja vsega druzega blaga razun živine vsled odloka tukajšnjega c. kr. glavarstva z 25 junija t. 1. št. 5723 prepovedana.
(348 — 1 7)
i c co li-eva es ef^^sr ta želodec,
O. Pit GOLI, l/ka vLjjibljAnil
i)/dr.ivlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem
in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in | trebuhu, bodenje, krč, želodi n no in premen-javno mrzlico, zabaaanje, hemerojide, zlatenico,
Imlgreno  itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja Izdelovatelj po pošti v škatljicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. I Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena steklenici IO novo.
Ob priliki dež. razstave v Celovci
priporočam obiskovalcem razstave moja
izvrstna flolenjsta vina
iz ltlellj «os|». Ignacija WiitNo1ier»ja v Št. J aru cj i na Dolenjskem
! v moji gostilnici
I    v Celovci, Frohlichsgasse št. 5
♦ in zagotovljam lsvrstno postrežbo. — K innogo-j  brojnemu pohodu vabim najuljudneje
(441—2)
z odličnim spoštovanjem
Ana Maitinger,
gostiluičarka.
:
X t
♦ ♦
$
: :
i
♦
: :
: t
♦ ♦
Št. 472«.
Naznanilo.
(461—2)
Zaradi glavnega snaženja  uradnih prostorov ostane
deželna blagajnica kranjska
ilue I 'J.. 13. in II. iivgusta t. 1. za strankin promet
Od deželnega  odbora vojvodine Kranjske,
v Ljubljani, dne 3. avgusta 1885.
4
Podpisani usoja si naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, da se dobiva od 1. avgusta t. 1. v
Š
pri lrlHclior-j i,
Kongresni trg: št. 13,
črna kava po 10 kr. — Nadalje je ta kavarna preskrbljena z mnogo vratnimi časniki, slovenskimi iii nemškimi. — Za obilni obisk priporoča se vsem narodnjakom
~v z odličnim spoštovanjem
(455—2) v '
Josip Kramar, kavarnar.
aeraEzSgs""
Dr. Popp-ova prava
anatherin ustna voda
«• i ulovilo cloltro upliva, pri trganji zob, proti zobobolju, iiarejanji viii-Mkegn kamna, ki **e nareja na zo-ueh, gnitju v u si i h in »ripravi snu-«I«m*'o Napo.
Pod imenom „Anatherin ustnn voda" prodajajoče 8e zdravilo, katero napravlja c. kr. dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaj i, mesto, llogner-gasse št. 2, sem dalj časa rabil v mojej praksi in dosegel jako ugodne, pogostem Čudovite vspehe.
Zlasti se jo imenovano zdravilo, ki nema v sebi nobene zdravju škodljivo tvarine, dobro pokazalo pri trganji zob, zobolju sploh, narejnnji vinskega kamnu, gnitji v ustih in te bolezni v kratkem odpravilo. Pred vsem sem rabil to sredstvo proti smrdeči sapi, kar je neprijetno za dotićnika samega, še bolj za druge, ki so okrog njega. Mnogi so že prej poskušali razna sredstva brez vspeha, a ko so pa 4—8 tednov po večkrat na dan usta spirali 8 to vodo, jo pa smrdljiva sapa popolnem minula.
To spričujem gosp. dr. J. G. Popp-u na podlagi svojih skušenj.
Loslau (Prusija), dno 9. januvarja 1879. (327—1) I>i*. Sttirck,
kraljevi štabni zdravnik izv. službe. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczv, E. liirschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih <J. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, brutje Krisper; v Postojini: Pr, liacearieh, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; t> Idriji: J. Warto, lekar; v Kretnji: K. Savnik, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J, lieneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu: J. Bergmau, D. Ki/.zoli, lekurja; v Kamniku: .1. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. ltup-reeht, lekar; v Cmomlji: J. Plažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar.
v LJubljani.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
priporoča svojo veliko zalogo  vseh  vrst modernih
klobukov in kap; Hi
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje. (112—28)
Mlin,
il
stoječ sredi trga Zužemperk,
^ jako dobro obiskan, na močni, stanovitni ^ vodi Krki (Gurk), s 7 tečaji, 8 stopami in ±1 vso opravo ter v popolnem dobrem stanu
<M se odda na milico
•^f pod prav ugodnimi pogoji izurjenemu ože-
±1 njenemu mlinarju takoj ali pa ob novem
TJ letn.
J        Natančneje o tem pove lastnik mlina
2# (450-2) Fran Fehani
2 v Žužemperkn na Dolenjskem.
1    LEKARNA TRNK0CZY
1^" zraven rotovža, na velikem mestnem trgu v LJubljani
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
"IMarijaceljske kapljice'
za želodec,
katerim se ima na tisočo ljudi zahvatiti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodci in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, u rak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zabnsa-njc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo.
SVARILO! Še jedenkrat nam je omeniti, da so te kapljico izpostavljeno velikemu ponarejanju. Mnogo ljudi jo, ki ne znajo pripravljanja teh kapljic in pod imenom „ Marij n-celjskc kapljice" razpečavajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudstvom. To kapljico zaradi svoje brezvspešnosti neso prave rMa-rijaceljske želodčne kapljice". Kdor torej želf pravih „Marijaceljskih želodčnih kapljic", pasi naj pri kupovanji vedno na gorenje podobo Matere božje, ki je za varstveno znamko postavno zajamčena in mora biti na vsaki stekleničici.
Dobivajo so v lekarni Trnkoczv zraven rotovža v Ljubljani, so najboljše in, kakor mnoga zahvalna pisma potrjujejo, naiskušenejše in prospeš-nejše kapljice zoper vse želodčne bolezni in njih nasledke. 451—1) ysF^ 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tucatov samo 8 gld. I^fc} Razpošilja so s pošto najtuenj jedcu tucat steklenic. Naslov :
Lekarna Trnkoczy v Ljubljani.
MMlAfZELLER TROPFEN
NUR    ECHT BEI
APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH t STUCK zo.
V1ZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna'*
po ni/.kij ceni.
■.....I Mir
hbcičGi in grozdni mlini, sadne in vinske tiskalnice
razširjene v mnogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejše in priznano iavrstne sestave in najboljšega dela.
Vseh velikostij od 90 1j do 1(300 L vsebine. Cene nizko in na željo franko na železniško ali brodarsko postajo; spričevala in naslove, kjer su naše tiskalnico rabijo, pošljemo Iranko in zastonj.  .Solidni ;igei>ti se iščejo.  Tiso naj so na
flBHf. ilIAlTARVIl «*? Co.,
in Frankfurt a. M. und Wien, II., Praterstrasse 78.
Livarna za železo (865—8) in tovarna za poljedelske in kletarske stroje.
Popolnem  uniči šurke in prašičke prav do zadnjega samo (9—6)
ZACHERL-ov
prašek za šurke.
Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah / imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi.
P»^ScW
poštnem povzetji
Spodaj navedene, specijalitete, ki so po veeletuej izkušnji za iyvr>(iui uHpeMiio pripo/.nane, ima vedno i'iste v zalogi i/i razpošilja takoj po
„LEKARNA TRNKOCZV
zraven rotovža v IJitbljaiii.
\l<r/iirk v\ ln«<»   jedno najboljših sredstev, da so prostor, IfldAilKr Acl IflnCj kjer rasejo lasje, utrdi in da lasje no izpadajo, ob jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.  1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. kVi'oiions::- <•  vo-iiiio najboljšo vrste, ljudstvu priljubljeni ridlltOhiiO /.^dllji' iek; mala steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Pftl*i&lri iiviu«',   VSI  ll'lll      "aj*511,^80 vrste, bel in rožast, v fika-1 (lil/lil nidhlMV Lil Udllli , teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen pO 40 kr.
OOriif'lir'lMri tllšptf ni*fl&l>kk »dvzame če so dene mej perilo, ne-UriJI UItHolil UlNetl UiUDOH prijeten duh po mili in razširja pn-jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr.K«pesui?^S^^55tao
in zastarele ozeblinsko bule.  Steklenica z navodom vred 30 kr. li   ...        '  »»»»oSnl" prežene: bolhe, stenico, muhe, mole; dobiva so v MlltAblll pitt»tJY poUubnih cenah in v steklenicah po 20 kr. ^ i' ■ (I ' i" JU"ill J° Pr'Jetcni razstapljaven in kri čistilen pripomoček in kjt KllH/r[Pl dll znamenit zoper zapretjo telesa in krvne navale. 1 skatu-
lja z navodom vred 80 kr.
Malaga
(406—5)
najfinejša v botelijah po 60 kr.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. <w %
čooooooooooooooooooooooooco
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želoznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".