P.b.b.
svetovnih in domačih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlui*
LETO XIV./ŠTEVILKA 13	-	CELOVEC, DNE 29. MARCA 1962	CENA 2.- ŠILINGA
Krvavo premirje v Alžiru
Sedaj streljajo Francozi na Francoze
Podpis pogodbe o premirju med francosko vlado ter vodstvom alžirskih domorodnih upornikov je sicer po 7 letih »umazane ■vojne« ustavil sovražnosti medf francosko armado in domorodnimi uporniki v alžirskih hribih, toda po alžirskih mestih padajo nove žrtve.
Glavna ovira za mirni ‘prehod so nepoboljšljivi skrajneži v Alžiru, to je tisti Francozi, ki se ne morejo sprijazniti z izgubo svojega dosedanjega privilegiranega položaja ter še vedno mislijo, da je Al žir samo ena izmed pokrajin Francij, ki jo pač slučajno loči morje od ostalih, domačini pa da so zgolj dobrodošla in cenena delovna sila. Vojaška organizacija teh skrajnežev OAS (»Tajna armada«) uživa ipodporo v znatnih plasteh Francozov v Alžiru, ki jih je približno 'dober milijon in vedo, da bodo v neodvisni državi Alžir ostali v veliki manjšini proti 9 milijonont domorodcev.
De Gaulle gre svojo pot
De Gaulle, ki je spoznal že za časa druge vojne, da doba evropskih kolonialnih posesti neizogibno gre h koncu, je v zadnjih treh letih sistematično, trmasto, po sicer vijugasti poti šel, dosledno temu cilju nasproti, čeprav so ga leta 1958 uporni generali v Alžiru s sedanjim šefom OAS Salanom na čelu bili poklicali na oblast zato, da jih povede v novo in dokončno zmagovito bitko proti alžirskim domorodcem. Morali so z razočaranjem spoznati, da so po klicah na vlado nevarnejšega nasprotnika kot So bili šibki in med seboj skregani ■politiki četrte francoske republike. Res se je De Gaullu posrečilo preokreniti javno ■mnenje v Franciji v prid »ureditve« alžirskega vprašanja, istočasno pa je francosko armado očistil nezanesljivih elementov, tako da nazadnje Salamu in njegovim ni preostalo drugega, kot da se uprejo še De Gaulilu. Toda izkazalo se je, da je trmasti general iz druge svetovne vojne, ki ni hotel položiti orožja, tudi tokrat močnejši. Ko je OAS v besu zaradi pogodbe v Evianu izgubila živce ter odprla ogenj na francoske vojaške edinice, je izgubila znatni del simpatij v Alžiru in Franciji. Ves svet je z
zadržanim dihom pričakoval trenutka, ko bodo Francozi streljali na Francoze, alžirski domačinski uporniki pa mirno stali z nogo ob puški. OAS je kot prva Storila ta usodni, korak. Izkazalo se je tudi, da je francoska armada v Alžiru le pokorna De Gaullu, kajti vse edinice so izvršile dana povelja ter odprla brezobzirni ogenj na pripadnike OAS. Tako v Alžiru, Oranu in drugih mestih te nekdaj najlbolj cvetoče francoske kolonije, nadalje teče kri. Od sklenitve premirja do danes je padlo v Alžiru zopet 500 ljudi v krvi, med njimi pa je bilo že več Francozov kot domačinov. OAS poskuša z nasilstvi nad domačini lete razdražiti ter jih pripraviti do nepremišljenih pokoljev Francozov in tako izzvati 'solidarnost francoske vojske in prebivalstva v matični državi, toda domačini so ostali mirni. Izkazalo se je, da jih imajo predstavniki uporniškega gibanja dobro v oblasti. De Gaulle pa je izdal povelje, da je treba vsak oboroženi upor, pa naj prihaja od koder koli, tudi od Francozov »neusmiljeno zatreti z orožjem«. Tako se Francija z ognjem in mečem poslavlja od Alžira, ki si ga je pred 130 leti z ognjem in mečem priborila. Potek sedanje alžirske krize, ki prizadeva Franciji in preko nje ves svobodni svet, je pa zaenkrat še poln nevarnosti.
Priganjači za ruske kmete
Reorganizacijo kmetijske proizvodnje so minuli teden izvedli v Sovjetski zvezi. Dosedanje ministrstvo za sovhoze (državna posestva) je bilo združeno z ministrstvom za Vskladiščevamje ter za gospodarstvo v Skupno ministrstvo za »proizvodnjo in vskladi-ščavanje kmetijskih pridelkov«. Po deželi Ibodo pa upostavljena 'posebna vodstva za upravljanje kmetijske proizvodnje za posamezna območja. Ta bodo delala načrte za proizvodnjo 'poljedelstva in živinoreje ter nadzorovala njih izvedbo s posebnimi kontrolorji. Podeljevala bodo tudi nagrade za posebno pridne kmetijske delavce. Trenutno novo ministrstvo nima v načrtu gradnjo novih skladišč za vskladiščevanje po novih kontrolorjih povečane proizvodnje.
Odločba Komisije za človečanske pravice
Proti izrastkom rasizma
Med tem ko se u.. j>uiiaju obe vladni stranki kregat., ali je potreben nov in poseben zakon o preganjanju neonacističnih in rasističnih dejavnosti ali pa itak zadostujejo že obstoječi zakoni, je v Innsbrucku porotno sodišče obsodilo na 8 mesecev strogega zapora dva študenta, ki sta pred več meseci oskrunila judovsko grobišče v istem mestu. Skrunjenje grobov je gotovo najnizkotnejša že naravnost živalska oblika rasizma ali rasnega sovraštva, ki je eden izmed temeljev nacistične ideologije in sodišče v Innsbrucku je s svojo odločno sodbo pokazalo, da sodi zgolj po postavi in njenem duhu ter ne po duhu ulice. Ne gre tu za onadva mlada študenta, ki sta prejela za svoje dejanje zasluženo kazen, gre za več, namreč za blizu dva tisočletni pojav rasnega sovraštva, ki je prihajalo v minulih stoletjih do več ali manj sporadičnih izbruhov v pogromih proti Judom, a je v ,,prosvitlje-nem” 19. in 20. stoletju zavzelo oblike in obseg, pred katerim postanejo barbarstva antike in „tem-a” srednjega veka zgolj blede sence.
•« retirani nacionalizem, ki se je razvil iz samo po sebi zdrave in upravičene nacionalne ideje, se je sprelevil v sovraštvo med rasami, sovraštvo med narodi ter sovraštvo med večinami in manjšinami. Zgodilo se je še huje. Za časa nacizma so bila cela ljudstva, kot Poljaki, Slovenci in drugi proglašeni za ..manjvredne”, Francozi za „degcncri-tane”, ter izpostavljena množičnemu uničevanju ali pa izkoriščevanju kot brezplačna delovna živina. Najhujša usoda pa je prizadela judovski narod, ki je |x> Hitlerjevih načrtih bil zapisan popolnemu uničenju, šest milijonov pripadnikov tega naroda od dojenčkov pa do starčkov je moralo v prezgodnjo smrt v plinskih pečeh ali pa je umrlo zaradi trpinčenja, pomanjkanja in bolezni v strahotnih okoliščinah, ki se današnji mladini zde — neverjetne in nemogoče.
V tistih letih strahote je včasih Ugledalo, kot da bodo sile zla res zmagale, kar so posebno bridko občutili naši koroški izseljenci v taboriščih daleč 'stran od domovine. Toda zgodilo se je drugače.
^jtes sc tisti mož, ki bi naj Hitlerjev uničevalni načrt izpeljal (: za Judi bi naj prišli na vrsto drugi »manjvredni” narodi...) zagovarja preti judovskimi sodniki v Jeruzalemu.
Nacionalizem, ali pravilneje njegovi izrastki strašijo v Evropi šele kakih pičlih 150 let, a so naredili ogromno, nepopravljivo škodo. Rivalitcta med evropskimi narodi, ki je potem dovedla do krvavih vojn, je staro, klasično Evropo degradirala iz kulturnega gospodarskega in političnega središča sveta na drugorazredni kontinent na „zeinljo nikogar” med dvema novima mladima orjakoma Sovjetsko zvezo na eni strani in Združenimi državami na drugi strani. Toda počasi prihaja iztreznjenje pri večini tistih, ki so posledice zmot svoje dobe morali skusiti na lastni koži. Pač pa peščica tistih, ki se iz zgodovine ter lastnih in tujih napak niso nič naučili, nepomirljivo rovari naprej in sc zopet za-JK-ljivo bliža neizkušenj mladini, da jo z 1 Mamečimi in bleščečimi gesli zmami na pot, ki je nas vse že enkrat privedla v pogubo. Prav zalo je potrebno, da si pokličemo v spomin nauke sečne učiteljice narodov, Cerkve, ki v stoletjih pogromov proti Ju-dolu ni nikdar zapadla mamilom rasnega sovraštva ter je njegove žrtve ščitila. Uči nas, da smo vsi ljudje otroci božji, ustvarjeni |H> Uožji podobi.
Ko danes toliko govorimo o napredku in tega napredka res ni moč tajiti, saj ga čutimo na vsakem koraku, tudi sami smo deležni njegovih blagodati, toda kaj |M>maga vse to, ako ob tehničnem napredku in materialni civilizaciji ljudje še vedno ostajamo zverine, ki sc krvoločno med seboj bijemo do iztrebljenja. Človek je res človek šele, ako uravnava svoje življenje in ravnanje po duhovnih vrednotah, kajti to nas loči od živali, ki se ravnajo po instinktih. N asprot n je sleherni zdravi pameti, ako moramo sredi 20. stoletja biti priča preziranja zaradi rase, banu kože, narodnosti ali jezika, ko smo priča nakan izbrisati nekatere narode ali narodne manjšine z obličja zemlje.
O resničnem napredku človeštva bomo mogli govoriti šele takrat, ko se bodo ljudje sjM*t zavedli svojega izvora, tla smo vsi bratje ter da tvorimo z Imžjim Odrešenikom eno nadnaravno telo, v katerem, kot |>ravi ajMkstol Pavel, učitelj narodov, ,,ni več razlike med Grkom in Judom”.
»Austria-iPresse-Agentur« ]x)roča z dne 26. marca iz Strasbourga: Kot je danes sporočilo taijni&tvo Evropske komisije za človečanske pravice je ta komisija izvedla dne 7. marca ustno obravnavo z namenom, da sliši nadaljnja stališča glede pritožbe avstrijskega državljana Izopa iz Rožoka na Koroškem. Sedaj je komisija že sprejela svoj sklep v tej zadevi, ki se glasi, da je pritožba nedopustna ter da bo popolno 'besedilo odločbe izdano kasneje.
Vlagatelj pritožbe je avstrijski državljan slovenskega jezika. V novembru 1959 je pri okrajnem sodišču v Rožeku vložil tožbo v slovenščini, v kateri je obtožil nekega Hafnerja žaljivih osebnih trditev. Okrajno sodišče je zavrnilo sprejem tožbe, ker je ta bila sestavljena v slovenščini in je zaradi tega sodišče ni moglo vzeti v ‘postopek. To odločbo je potrdilo v januarju 1960 tudi deželno sodišče v Celovcu v prizivnem |x>-stoipku.
Avstrijska vlada je stavila predlog, da je treba pritožbo Izopa kot očitno neutemeljeno zavrniti. Izop je namreč začel kazensko pravdo, v kateri sam ni bil obtoženec, po drugi strani pa ni vložil civilne tožbe, zato ni moč uporabiti člena 6 konvencije
o človečanskih pravicah. Ker Isop poleg tega obvlada nemSki jezik ter ga je zastopal odvetnik nemškega jezika, se Izop ni mogel smatrati kot žrtev kakšnega koli zapostavljanja v jezikovnem oziru.
Vlada je nadalje zatrjevala, da vlagatelj pritožbe svojega zahtevka ne more opreti na ustavne zakone ali na določbe državne pogodbe ter da je zvezni zakon št. 102/1959, s katerim so bile izvršene določbe državne pogodbe, in s katerim Rožek ni bil priznan kot dvojezično ozemlje, bil v predmetnem primeru pravilno uporabljen.
Lanske stavke v Avstriji
V avstrijskih podjetjih so stavkali skupno 911.000 ur v letu 1961. Stavkalo je 38.000 delavcev in nameščencev. Število stavkovnih ur je v ■zadnjih letih močno narastlo: leta 1960 jih je bilo 550.000, leta 1959 samo 405.000, leta 1958 pa celo samo 349.000. Vendar tudi letošnje visoko število ni prekosilo leta 1956, ki je bilo rekordno, kajti delavci so takrat štrajkali 1,227.000 ur. — V letu 1961 je bilo 83 odstotkov vseh stavk izvedenih zaradi zahtev po zvišanju plač.
Našim gospodarjem!
V	si e d o, dne 4. aprila Vam je za gospodarske zadeve in nasvete na razpolago:
v gostilni pri Krone v Veli-kov < i od 9. do 10. ure dop. svetnic < i lovske okrajne zbornice g. Ignac »omej, pd. 7 g o n c iz Rin-kol.
V' ' t r k e k , dne 5. aprila:
V	Mohorjevi hiši v Celovcu od 10. do 12. ure zbornični svetnik g. Mirko Kumer, pd. Grče j z lllata v pisarni poleg uredništva,
V	pismih pa se lahko obračate na naše gospodarske zastopnike tudi na naslov: Kmečka gospodarska zveza v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Osrednji odbor
KRATKE VESTI -
Povpraševalna akcija v Angliji o razorožitvi v Angliji je pokazala, da je 472.000 izprašancev za 'takojšnjo splošno razorožitev ter 'prepoved atomskih poskusov pod nadzorstvom Združenih narodov dočim je 400.000 oseb izjavilo proti temu, da bi naj Velika 'Britanija sama najprej izvedla razorožitev ne da bi čakala na kako mednarodno pogodbo.
Avstrijske igralnice (kazini) so v minulem lefu imele 68 milijonov šil. dobička, od katerih so pa smele obdržati samo 6,8 milijonov Sil., dočim je ostanek šel za dajatve državi oz. deželam. Polovica vseh obiskovalcev, ki so teh 68 milijonov znosili v igralnice je bilo tujcev.
V Bonnu so zaprli šefa politične policije,
40-letnega kriminalnega komisarja Heu-cherta, ki je bil splošno znan kot »čuvar« znamenitih 'političnih osebnosti, ki so prihajala v zapadnonemško prestolico. Njegov prestopek ni politične narave. Moral se bo zagovarjati pred sodiščem za varstvo mladine zaradi zlorabe neke mladostne osebe.
Kardinal Višinski, primas Poljske, ki se je nekaj tednov mudil v Rimu, da poroča papežu o verskih razmerah na Poljskem ter sodeluje pri pripravljalnih sejah za vesoljni koncil, se je 'vrnil v Varšavo, kjer ga je na kolodvoru sprejela velika množica vernikov. Iz Rima je bil vzel s seboj 3000 svetih podobic, ki jih je ondi dobil v dar, toda na meji so mu jiih razen kakega ducata, poljski cariniki zaplenili.
Ustrelil je jsolicijskega predsednika v Rimu policist, ki ga je bil general poklical na odgovornost zaradi nekega disciplinskega prestopka. Težko ranjenega generala so prepeljali v bolnico. Šele več »kolegom«, ki so prihiteli potem, ko je razjarjeni mož postave izstrelil vse naboje, se je posrečilo ga obvladati in spraviti v družbo tistih, 'ki jih je doslej stražil.
Gradnja mesta Brasilia, nove prestolnice južnoameriške države Brazilija, po kateri je pred kratkim potoval naš znanec, župnik Zaletel, je stala 160 milijonov dolarjev, (4 milijarde šil.) je izjavil bivši brazilski državni predsednik Kubitschek. Pristavil je, da je v primeri s stroški predvidenimi za prvi polet na Luno v znesku 5 milijard dolarjev, bila gradnja mesta še vsekakor poceni. Kubitschka, ki je dal 'prestolnico zgraditi sredi džungle v središču države, namreč kritizirajo, da je razmetaval državni denar, kajti nihče nima pravega veselja seliti se v novo mesto, čigar moderne stavbe ponekod že ovija džungelsko zelenje, po ulicah pa se sprehajajo opice.
Politični teden
Po svetu...
1’rva runda v Ženevi — 0:0
V Ženevi, nekdanjem sedežu v dobi med obema vojnama klaverno propadle Lige narodov ob Lamamskem jezeru v nevtralni Švici, je v sejni dvorani mogočne palače za veliko Štirioglato mizo, ki je bila upodobljena v časnikih vsega sveta, bilo zaključeno prvo dejanje komedije, ki ni »Božanska « kot Dantejeva, ampak utegne postati prav tako strašanska — namreč mednarodne konference 17 držav (5 iz vzhodnega, 4 iz zaipadnega bloka, ostale pa pripadajo 'takozvanim »nevezanim državam«) o razorožitvi, o prepovedi atomskih poskusov in ureditvi berlinskega vprašanja, kajti sporazum o vseh teh vprašanjih, ki tvorijo jedro in vzrok povojnih mednarodnih napetosti ter ogražajo negotovi mir po krvavi in strašni drugi svetovni vojni, zahteva dva pogoja, ki jih pa ni — medsebojno zaupanje in obojestransko dobro voljo.
Po dveh tednih brezuspešnih pogajanj so se zunanji ministri glavnih velesil razšli na svoje domove, da svojim vladam poročajo o doseženem sporazumu, ki je v ugotovitvi, da se ne razumejo v nobeni stvari. Ko bodo dobili navodila za novi nastop, se bodo vrnili v Ženevo.
'Po dosedanjem poteku se torej ta konferenca ne razlikuje prav nič od dosedanjih podobnih konferenc v povojni dobi. Razlika je le v položaju v svetu, ki postaja zaradi vedno ostrejše oboroževalne tekme med glavnimi velesilami, vedno nevarnejši, stroški za oboroževanje pa se vedno huje zajedajo v državna gospodarstva. Dočim na Zapadu, kjer vlada gospodarska Ikon-junlktura to težko breme še ni neznosno, pa — kljub temu, da prizadete države to taje — na Vzhodu oboroževanje težko priti-
In tukaj se sovjetski interesi križajo z ameriškimi in britanskimi. Velika Britanija in Združene države prav tako menita, tla naj takoizvani »Atomski klub« ostane »najbolj ekskluzivna druščina na svetu«, sestoječa samo iz trojice (Združene države, Sovjetska zveza in Velika Britanija). Obe zapadni atomski sili sta doslej odklanjali izročitev atomskih orožij svojima najboljšima zaveznicama, Franciji in Zapadni Nemčiji. 'Sovjetska zveza pa, kot vse kaže, nima prav nobenega veselja dajati atomske bombe komunističnim Kitajcem. Tako daleč namreč tudi komunistično geslo, da bi naj vse delili, ne gre. Izgloda, da se Sovjeti tudi v tom. primeru raje drže pravila: Kar je tvoje, je moje, kar ije pa moje, pa tebe nične briga. Tako bi se glede prepovedi atomskega orožja za tiste, ki ga doslej še nimajo, utegnili sedanji atomski posestniki dokaj lahko zediniti. Vedno je sporazum pač najlažji na tuji kot na lastni račun.
Berlinski zid bodo morali plačati nemški delavci
Glede Berlina se pa zaenkrat Sovjetom, kot izgloda nikamor ne mudi. »Kitajski zid« se je kljub slabemu vremenu posušil in utrdil. Z njim je Sovjetska zveza razdelila nekdanjo nemško prestolnico ter zamašila veliko luknjo, -Skozi katero je tekel stalen tok beguncev iz Vzhodne v Zapadno ■Nemčijo, iz nizkega 'življenjskega standar-dla v višj-ega.
Zidava je pa seveda vedno draga reč in nekdo mora stroške plačati. To je priznal sam vzhodnonemški komunistični veljak TJUbrioht, ikii je dejal, da bodo stroške za zid skozi Berlin morali plačati vzhodnonemški delavci — tisti preostali, ki niso pravočasno pobegnili!, dokler je bila luknja še odprta — iz večj im delom za isto plačo. Nadalje bodo moralli še nekoliko dalje čakati
■’	. , , v ,•	■ , • r j: v.—,1,	utzuu muian se TieK-ontto turne caitat.1
s a navzdol življenjski standard strokih pla-	ina stanovanja, kajti mnogo opeke in malte,
m prebivalstva. 1 o pa je že itak hudo priza-	ki bi jo sicer lahko porabili za gradnjo sta-
neto inn llčomiITIiic/tur-nnoi^iirvu	•	• vi	«	.........° .	•'
tlelo po komunističnem načinu gospodar -stva, ki se je doslej pokazal vse prej kot -boljši od »izžemalnega kapitalizma«, kot komunisti imenujejo zapadno gospodarstvo.
-Prelom-itev atomskega moratorija jx) Sovjetski zvezi, ki je minulo jesen po triletnem premoru samolastno izvedla obsežno serijo atomskih poskusov, je sledil ameriški odgovor, namreč sklep o izvedbi novih ameriških atomskih poskusov v ozračju nad 1 ihim oceanom v drugi -polovici meseca aprila, -ako med -tem pogajanja v Ženevi ne bodo rodila kakih konkretnih sadov.
Sovjeti nočejo kontrole Pogajanja so se v glavnem zataknila na vprašanju kontrole razorožitve. V tem pogledu sta stališči vzhodnega in zapadnega bloka nespravljivi. Združene države so pripravljene sprejeti takojšnjo ali postopno razorožitev ter prepoved atomskih ]x>Sku-sov, ako Sovjetska zveza pristane najprej na ustvaritev učinkovite mednarodne kontrole razorožitve. Ta kontrola bi naj vključevala pravico preiskav na -teritoriju vseh držav. Sovjeti so ta predlog označili kot »špiohažno organizacijo«, predlagane med-
novanj, je šlo v berlinski zid. Sovjetska zveza poskuša vsaj -nekoliko potolažiti svoje najizvestejše služabnike v Vzhodni Nemčiji s tem, da zahteva priznanje Vzhodne Nemčije s strani Zapada. Zapadne sile pa slej
ko prej vztrajajo, da komunistične Vzhodne Nemčije ne priznajo ter da z njo nočejo imeti -nobenega opravka. Sovjetska zveza izvaja -na zapadne sile pritisk s tem, da moti letalske zveze med zapadnlm Berlinom in Zapadno Nemčijo. To tlela z »vajami« sovjetskih letal v zračnih -koridorjih ali 'hodnikih, ki pritičejo zapadniim letalom, ter s trošenjem lahkih kovinskih lističev, ki motijo varnost zapadni h jx>le-tov. Toda predaleč v -tem tudi Sovjetska zveza ne sme iti. Mora računati, da si bodo v primeru potrebe zapadne sile z orožjem zavarovale pot v Berlin, -kar bi utegnilo povzročiti nepregledne posledice. Berlin je' zopet postal glavno ognjišče živčne vojne med Vzhodom in Za padom.
Morda sporazumno napovedovanje vremena?
Pa še eno področje obeta sporazum med Vzhodom -in Zapadom. To je — kot smo že napovedali — sodelovanje med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami glede vesoljskih poletov. Minuli teden je Hruščev zelo prija-zno pisal ameriškemu predsedniku Kennedyju, tla je pripravlj-en sprejeti njegov predlog o sodelovanju in z dejanji dokazati svojo dobro voljo. Se pa razume, da bo to sodelovanje omejeno na »nedolžne reči« kot opazovanja vremena, žar-čenja v vesolju itd., -nikakor pa ne na stvari, ki imajo ali bi utegnile imeti vojaški pomen. V resnici ima -vsa dosedanja tekma za vesolje med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, končni namen — ne -toliko osvojitev brezdanjega vsemirja, ampak izdelavo in preizkušnjo raket in vesoljskih ladij, ki bi enemu ali drugemu tekmecu pripomogla do premoči -na Zemlji.
Kljub ndka-ter im prednostim enega ali drugega tekmeca pa sta oba približno enako močna. Sovjetski »rdeči car« Hruščev se zaveda, da z orožjem ne more premagati svojega tekmeca, ter za-to tako pritiska na »vrhunsko konferenco«, v upanju, tla tam s političnimi sredstvi svojega tekmeca »okoli prinese«. Po drugi strani pa izgleda, da se Kennedy tudi ne izogiblje sestanka s Hruščevom, čigar namene je spregledal in memi, da -ga ibo on mogel ugnati v kozj-i rog vsaj -toliko, da prepreči vojno m ohrani mir na svetu, ki je sicer negotov, a še vedno boljši kot — atomska vojna.
SLOVENCI
dama iti pa v vetu
Italijansko odlikovanje slovenskim profesorjem
Na sestanku profesorjev iit študentov univerz v Perugi, Ljubljani in Zagrebu, ki je nedavno bil v Ljubljani, so bile slovesno izročene trem profesorjem slovenske univerze, Gradu, Ruplu in Sturmovi medalje za kulturo, ki jih poklanja italijanska vlada tujim znanstvenikom kot priznanje za širjenje italijanske kulture, literature in umetnosti v inozemstvu. S slovenske strani je bil na sestanku navzoč predsednik Sveta za kulturo Slovenije Boris Kocijančič, italijansko dado pa je zastopal generalni konzul v Zagrebu, ki jc ob tej priložnosti poklonil stolici za italijanščino na ljubljanski univerzi italijanski enciklopedični slovar v 12 zvezkih.
Uspeli slovenskih izumiteljev na mednarodni razstavi
Na XI. mednarodni razstavi izumov v Bruslju so slovenski izumitelji med 1000 razstavljenimi izumi dosegli več lepih nagrad. Visoka priznanja so dobili ing. arh. Niko Kralj za elastični sedež, ing. Jože Batcstin za zbirko poskusov iz mehanike, ing. Boris čerček za aparat za merjenje pretakanja plinov z ionizacijo, Branko Pustoslemšek za napravo za pravilno navijanje cinkove pločevine ter Edi M oder c za strojni vitel za zanesljivo ustavljanje strojev v sodobnem gradbeništvu.
Slovenec je ravnatelj argentinskega kolegija
V argentinskem mestu Ram os Mejia, kjer živi znatno število Slovencev, je bil pred kratkim blagoslovljen novi župnijski srednješolski kolegij .Janeza XXIII.”, za čigar ravnatelja je bil imenovan Slovenec dr. Jože Rant. Pri slovesnosti so bili navzoči predstavniki oblasti in številni poslanci. fl’a goslovitvene obrede jc opravil škof mons. Raspasn. ki je tudi imel nagovor o ponicnu novega zavoda, ki jc stal jtoldmigi milijon pesov (arg. denar). Vsekakor znak velikega zaupanja in ugleda, ki so si ga naši rojaki pridobili s svojim ]K>štenim delom v tuji deželi.
Razstava slovenskega tiska v Kanadi
... in pri nas v Avstriji
Prepir pred obiskom iz Nemčije
Neposredno pred obisikom zaipadnonem-Škega državnega predsednika Lubkeja, nn-<li avstrijska notranja -politika žalostno podobo needinosti za tiste, ki so v tem obisku hoteli videti potrditev vsenemške sloge preko d-ržavnih -meja. Da je -prezident Liibke vzoren demokrat in nima s -temi krogi nobene zveze, je izven dvoma, vendar se ob njegovem prihodu -pojavljajo neljubi spomini na njegove -predhodnike, to je na šefe nemške države, ki so pred njim obiskali Avstrijo. 7'ako je dunajska revija »iFurche« obenem s Sliko Lubkeja objavi-i-a tudi podobo cesarja Viljema II. z njegovimi slovitimi navzgor zavihanimi brki, ki so bili simbol -tedanje nemške -politike. V -tej -zvezi tudi ne manjka »Avstrijec« Hitler in njegov obisk na Dunaju leta
J  —	»ZZ.HVJI j , .£/* V-AJči O.^ tUA IC IIltLl"	--- M1M XVL4.lia.jL4 1 L.L C
narodne kontrolorje pa za javne »vohune«, 1938. Liibkejev obisk pada v povsem spre ki ne -bodo nikdar smeli stopiti na ruska menjene razmere.
'tla.
Ob tej točki, ki najbolj jasno priča, da ni medsebojnega zaupanja in da na sovjetski strani -tudi ni dobre volje, kajti med-na-rodni kontrolorji bi imeli pravico preiskav tudi v Ameriki, in seveda po vseh drugih državah. Ko glede kontrole razorožitve ni bilo moč priti naprej, so tudi razgovori o obeh d-rugih točkah, to je o prepovedi atomskih -poskusov in o ureditvi berlinskega vprašanja, postali -praktično brezpomembni.
Kij;ub temu pa se je konferenca odigravala v mnogo bolj mirnem vzdušju, kot dosedanje in šele na zaključnih sejah prve runde so si vzhodni in zapadni ministri izmenjali običajne »komplimente« v obliki obdolžitev, da so »vojni hujskači« in da imajo »zavojevalne namene«. Vendar je dosledhji potek konference ipokazai, da obstajajo vsaj nekatera manjša področja, kjer bi bilo morda moč doseči kak vsaj tihi sporazum. Dočim sovjetska vlada noče prevzeti nobene obveznosti glede kontrole in si talko ohranlja proste roke za nadaljno Oboroževanje in nove atomske poskuse, posebno 'ker ji 'bodo predvideni aprilski ameriški poškusi nudiiii dobrodošlo propagandno strelivo proti »bojaželjnemu Zapadti«, pa izgleda, da imajo Sovjeti interes, da se
Visoki nemški obisk namreč ni prav nič zmotil- notranjepolitičnega vrveža, ki že kaže obrise bodoče ostre volilne -borbe. Minuli teden je v zvezi s predlogom posebnega zakona proti nacističnim izrastkom, ki ga je izdelal socialistični pravosodni minister dr. Broda prišlo do novega spora z OeV-P. Ta namreč misli, da za preprečitev porasta nacistične <1 e javnosti zadostujejo Obstoječi zakoni, ki jih je samo treba dosledno izvajati ter meni, da so izredni zakoni nevarnost za demokracijo, ker lahko kaj kmalu kot plevel prerastejo demokratično svobodo. V tej zvezi je debata med obema strankama postala precej ostra in celo osebna. ‘Generalna tajnik OeVP dr. šVithalm je obdolžil ministra dr. Brodo, tla je svojčas bil organiziran komunist, ter da je o komunistični stranki napisal v nekem članku, da je »stranka bodočnosti«.
dnov izstopil, čim je spoznal, da ta stranka ni demokratična .
Ton med obema koalicijskima strankama je postal precej žolčen in na zunaj izgleda, -kot da smo pred zlomom koalicije. Vendar izkušeni Avstrijec ve, da se nobena juha ne -poje tako vroča, kot je bila skuhana.
Mladina se ne zanima za »politiko«
Zadržanje mlajšega rodu do države je resno vprašanje, s katerim se bodo morali barki ne le vzgojitelji, temveč tudi politiki. To je prišlo na dan pri vprašalni akciji, ki jo je izvedla Katoliška mladina dunajske nadškofije v sodelovanju z več drugimi ustanovami. Iz poročil in razprav je bilo razvideti, dl je današnja mladina nezaupljivo razpoložena do države in njenih ustanov. To zadržanje izvira ne le iz nepoučenosti, temveč tudi iz slabega zgleda odraslih. Država je zanimiva le v toliko, kolikor more nuditi kake ugodnosti, nihče pa ni pripravljen za skupnost doprinašati žrtev. Ugotovljeno je bilo tudi splošno nezanimanje za državne in javne zadeve siploh. Iz te mlačnosti je potem le še kratek korak do raznih radikalnih struj, posebno pa do neonacizma, ki glede sedanjosti razočarani mladini nudi udarna gesla in »častno« ter »sllaivno« -bodočnost. Uspeh more seveda imeti samo pri mladini, ki resničnosti te »slavne bodočnosti«, kot je bila oživotvor-jena v letih nacizma, na lastni koži ni okusila.
Slovensko katoliško prosvetno društvo Baraga v Torontu (Kanada) je konec februarja priredilo lepo uspelo razstavo slovenskega tiska v farni dvorani slovenske župnije Marija Pomagaj. Bile so razstavljene knjige založb iz Koroške in Primorske, Argentine in Avstralije. Razstava je bila okusno pripravljena ter so jo krasili kipi akademskega kiparja Franceta Goršeta. Razstavljene knjige so pa tudi bile zgovorna priča, da slovenska beseda med manjšinami in pri slovenskih rojakih po svetu živi iu lepo uspeva. Razstavo so si ogledali tudi otroci, ki obiskujejo tamošnjo večerno slovensko šolo. Ob tej priložnosti jc društvo Baraga prir dilo kulturni večer s pestrim programom.
~VTr-
o-
Ugodna bilanca posojilnice na Opžinah
One 11. marca jc imela svoj 53. letni občni zbor Posojilnica in hranilnica na Občinah pri Trstu. Ta slovenski denarni zavod v neposredni bližini Trsta je bil ustanovljen leta 1909, a je posebno v zadnjih letih zelo razmahnil svoje poslovanje. Predsednik Ivan Podobnik je v svojem poročilu navedel, da ima Posojilnica sedaj 750 članov, vloge pa so se dvignile za 30 odstotkov v primeri z lanskim letom. Prav tako je močno narastla vsota podeljenih |M>sojil, ki znaša 155 milijonov lir. Posojilnica je jtosluvno leto zopet zaključila z dobičkom, otl katerega jc občni zbor eno (tetino določil za dobrodelne namene. Pri volitvah jc bil izvoljen novi odltor, ki mu zopet načeluje g. Ivan Podobnik. Sklenjeno pa je bilo tudi, tla bo posojilnica nakupila primerno zemljišče ter /gradila lastno stavbo, ki jo spričo vedno bolj naraščajočega obsega poslovanja nujno potrebuje.
Socialistično časopisje je na »odkritja« tir. VVithalma zelo razdraženo odgovorilo, označilo ga je za »vohljača« ter namignilo, da ima marsilkateri sedanji »bvp-jevski odličnik« za seboj zelo pisano politično pre-teiklost, vendar pri tem ni šlo v -podrobnosti. V tem -pogledu ima tudi SPOe zadosti masla na glavi. Dr. Broda sam pa je priznal, da je za 'kratko časa res bil član
*	^	J	J	'    ----------z —” J —	‘	v-r	«-/11 V-4<411
jžosest atomskega orožja ne razširi preveč, komunistične stranke, a da je čez nekaj te-
Pa še eno razočaranje smo doživeli prejšnji teden. Tistih 10.000 delavcev iz Jugoslavije, 'ki -so jih gradbeniki in tovarniški direktorji že željno pričakovali, ne ‘bo, kajti jugoslovanska vlada je sklenila, da jih sama rabi. Oddahnili -so si pa tisti patentirani patrioti, ki so v teh delavcih, ki bi naj -začasno opravljali najtežja tlela, za katera ni moč najti domačinov, že videli /maja »Untenvanderung«. Tudi sicer bo Avstrija težko dobila t-uje delavce, ki juh ]xiirebuje. Italija na tozadevno avstrijsko ipredstavko še sploh ni odgovorila, le Grčija in Španija sta pripravljeni poslati svoje odvečne delavce v Avstrijo. Sploh postaja delovna sila v Evropi redko blago, za katerega se vsi tepejo. Tudi to je znak gozdarske konjunkture.
Celjska Mohorjeva bo izdola Preglja in Detela
Celjska Mohorjeva družba, ki je v zadnjih letih oskrltcla izdajo Izbranih spisov Ksavcrja Meška in Fr. S. Finžgarja, pripravlja izdajo nadaljnih dveh klasikov slovenske književnosti, Ivana Preglja in Franca Detele. Izbrano delo Ivana Preglja je pri isti založbi že izhajalo v letih 1928-35, toda je že davno razprodano, kajti po drugi svetovni vojni spisov tega najizrazitejšega sodobnega slovenskega katoliškega pisatelja niso več tiskali. Sele ko je nedavno Pregelj umrl, je tudi iz krogov pisateljev izšla želja, da bi naj njegova tlela ponatisnili v zaključeni zbirki. Pripravo izdaje Izbranih s)>iso< je prevzel najboljši poznavalec (»okojnega tolminskega „u|M>rnika”, dr. France Koblar .
Nadalje namerava Mohorjeva družba v Celju izdati Izbrane spise Franca Detele, ki jih je sitei že začela irahijati p veti drugo svetovno vojno, toda izbruh vojne je izvršitev tega načrta preprečil. Nemci vo pa vso Že natiskano zalogo knjig uničili. Sedanjo izdajo im pripravil J;^«), Soigj. ^ v ,e(u 1962 bi naj izšla prva dva zvezka Preglja in Detele.
de (janeiea
(Popotne vtise popisuje koroškim bralcem Vinko Zaletel)
(Nadaljevanje)
V Rio de Janeiro sem se ustavili dvakrat: tja grede / ladjo, nazaj grede z letalom. Ne bom ga dolgo opisoval, toda vsaj omeniti ga moram.
Mesilo 'ima ime i]x> mučencu sv. Januari-jm, |x> naše bi rekli: Reka sv. Januarijia. Ta svetnik je zelo znan radi tega, ker se na njegov god 19. septembra vsako leto ponovi čudež, ki sem ga enkrat, ko sem bil prav na njegov god v Neaplju, tudi sam videl. Relikviarij-steklena posoda, v kateri je rji podobna posušena kri tega leta 304 umrlega mučenca — 'jsosltavi škof na oltar polc/g lobanje sv. Jamranja in čez nekaj minut postane tekoča, začne valovni, kakor da bi pravkar privrela iz rane mučenca. Potem nam je dal vsem navzočim duhov nik poljubiti posodo s svežo krvjo, da lahko vsak pogleda kri. Tega čudeža ne more nihče tajiti, ker ga lahko vsak opazuje. Nasprotniki vere in čudežev ga pa vendar popolnoma zamolčijo.
Mesto ima tri milijone prebivalcev in je bilo do pred kratkim, ko je postalo glavno mesto novozgrajena Brasilia, glavno mesto. Zasluži ime Babilon, ker je mešanica vseh narodnosti in je znano po nočnih zabaviščih, 'tihotapcih in bamkdnjih. Bogato trgovsko mesto, kjer imajo Judje mnogo kapitala. Mesto se hitro spreminja; podirajo staro umazano mesto in gradijo nebotičnike, 'tukaj je namreč prostor bolj dragocen, iker je mesto stisnjeno med hribe. Ko je bil nedavno v Rio de Janeiro svetovni evharistični kongres, so zato odstranili cel hrib in z njim zasuli del morja in tako pridobili mnogo dragocenega pro-kjra.
"Po naravni legi 'imenujejo Rio de Janeiro »najlepše mesto sveta«. Ko je bil prejšnlji papež iPij XII. še kot kardinal Paeelli v Rio de Janeiro, je ves prevzet vzklikni!: »Zahvalim Boga, da mi je dal oči, da sem videl to lepoto!« Tudi jaz moram bitli hvaležen Bogu, da mi je dal priliko gledati Rio de janeiro z okolico podnevi in ponoči. Marsikaj sem na svojih potovanjih videl, toda še nikjer 'take Ča-rohnostii kot tedaj, ko smo ponoči z ladjo odpluli iz. mesta lin se peljali ob najbogatejši obali sveta — ob Copacabani. Kot bi bi! v bajni deželi pravljice tisoč in ene noči, toda bila je resnica. Gotovo pa je lepše občudovati to lepoto od daleč kot od blizu, če bi vse preveč blizu gledali, bi odkril tudi marsikaj umazanije in bi bil razočaran.
Narava sama je poskrbela, da je Rio de 'jfciciro nekaj izrednega. Leži v globokem -Zli'v n, ki je razdeljen zopet v manjše zalive in otoke. Hribi ob zalivih so izrednih oblik, nekako čudo narave je 400 m visoki granitni stolp Pao de Acucar. Ozadje mesita — hribi in gore — je bujno zeleno, ob mestu Ije že sosed pragozd, da si tako hitro v stiku z naravo; divjo zunaj, tzgoje-
FRANOE BEVK:
Čedermac ni naprodaj
1’ričujoči odlomek je vzel h romana slovenskega pisatelja Franceta Bevka „Kaplan Martin Čedermac”, ki je izšel Se pred drugo svetovno vojno. V njem opisuje pisatelj bridko človeško dramo beneških Slovencev v Italiji, naj7a|>adiicj-Sega dela malega slovenskega naroda, v borbi za svoje pravice v dobi med obema vojnama. Osrednja oseba je slovenski duhovnik, ki živi iz vere in je obrnem tudi globoko povezan z usodo svojega naroda. Snov za ta roman je dala pisatelju resnična življenjska zgodba. Knjiga spada tudi z. umetniške plati med najboljša dela moderne slovenske proze.
Proti večeru, ko se je Čedermac vrnil od matere, je našel na klo|>oi preti hišo poročnika in brigadirja. Čakala sta ga.
Poročnik je bil še mlad, suhljatega, črnikastega obraza s spreminja st im bleskom v očeh: brigadir precej debel, že sivolas, ves dobrodušen in smehljajoč se. ki ves čas ni spregovori! bdsede.
»Žal mi je, da sta me morala čakati,« ju je pozdravil z narejenim obžalovanjem; te dni 'je moral pogosto zatajevati svojo odkrito hribovsko nrav. »Katina! Zakaj ju nisi peljala v izbo?«
»Prečastiti je bil na obisku?« je vprašal poročnik, ko so vstopili in |>bsedli. »Zopet kaka zarota?«
Bil je Uglajenega vedenja, a hladen; pod skorjo ‘vljudnosti je prežati« strogost.
no pa v mnogih mestnih parkih. In ‘kar je za mesto v tej tropični vročini zelo važno; krasno plažo, obalo za kopanje. Če greš ob mnogo kilometrov dolgi obal! Copacabani, imaš na eni strani glinco in prav počasi se poglabljajoče 'morje, na drugi strani same nebotičnike. Iz stanovanj, nebotičnikov greš lahko — če imaš seveda dovolj denarja za tako stanovanje — 'kar naravnost v morje. Poleg te obale pa je v mestu še veliko jezero — Gnana bara.
Mene je v Rio de Janeiro Tlajbolj pri-vlač.il hrib Corcovado; od tam imam naj-lepši razgled na mesto in okolico in pa predvsem zato, ker je tam veličastni spomenik Kristusa Odrešenika.
Vprašal sem, koliko stane taksi. Ob vsoti b'i skoro padel v nezavest. Šofer seveda vidi, da si tujec in tujec je zato prišel, da ga odereš — si misli. Vstopil sem v prvi tramvaj, maj pelje kamorkoli, tam so vsaj določene cene in .poceni: za 1 S se dolgo Voziš. Nabasan je in polno črncev. Dočim v Argentini me vidiš črncev, jih je tukaj v tramvaju polovica vseh potnikov; kajti črnci opravljajo bolj nižja dela in zato nimajo lastnih avtov kot druga gospoda. Ko sem spraševal, kje naj grem ma Corcovado, so mi prijazno pojasnjevali, četudi portugalščine me razumem skoro nič. V pisavi ni toliko razlike od španščine, toda v izgovorjavi veliko. Talko so me napotili iz tramvaja v tramvaj, iz tega v avtobus in zopet drug avtobus in tako sem videl več mesta 'in več ljudi in njihov značaj. Potem se me je usmilil neki dijak, ki je vsaj še angleško znal in me spremil do postaje, odkoder vozi zobna železnica (Zahnradbahn) na .710 m visoki grič Corcovado. Tako sem prišel na vrh petdesetkrat ceneje kot s taksijem. Peljali smo se skozi pragozd; tukaj šele vi-
Dvojni jubilej
Iz. dahne Avstralije nam piše p. Odlilo Hanjšck, ki je tudi na Koroškem dobro znan, naslednje pismo:
Tukaj v Avstraliji ne moremo nikjer objav iti, /ato objavljamo daleč proč od jubilanta. Objaviti pa moramo, sicer bi ne vedeli, kaj se spodobi. Znani frančiškan p. Bernard Ambrožič obhaja namreč svoj dvojni znameniti življenjski jubilej:
V nedeljo 1. aprila poteče namreč ravno 50 let njegovih deslovesnih redovnih obljub im od onega dneva se štejejo leta redovnega življenja. Torej zlati redovni jubilej.
Naš p. Bernard je bil rojen pri Trnov-čevih v Gaberjih v fari Dobrova pri Ljubljani 20. aprila 1892. Torej obhaja ta mesec tudi svoj 70. rojstni dan ali sedemdesetletnico slvoj.ega žMjenja. V ljudsko šolo je hodil na Dobrovi, gimnazijo je študiral seveda v Ljubljani. Kot 19-letni študent je potrkal na frančiškanska samostanska vrata v Ljubljani ter je zaprosil za
»Ne, ne,« se je Čedermac prisiljeno na-. smehnil. »Samo kratek sprehod.«
»Marsikaj nam je znanega,« je rekel poročnik suho. »'Mi več vemo, kot si vi mi-slite.«
V ]x>račnikavem glasu je bila senca preračunane strogosti. Ne da bi to pokazal, se je gospod Martin zavzel nad novim tonom. Drugo dejanje iste komedije, le da bo to ijx)t bolj vroč, trdovratnejši. Dejstvo, da ga je v trenutku spregledal do dna, mu je vlivalo ipoguma.
»O meni veste lahko vse, ne bojim se,« je rekel s 'trdnim glasom. »Ničešar ne skrivam ne pred Bogom me pred ljudmi.«
Poročnik se je trdo nasmehnil. Nato je vzel iz. torbe neko listino, jo razgrnil pred kaplanom in se oziral ipo črnilu.
»Potem vas ne bomo več nadlegovali.«
»Kakor zadnjič,« je pomislil Čedermac, »razen da je ton ostrejši«. In kakor pred dnevi je vzel listino v toke, a je ni bral, ker je že 'poznal njeno 'vsebino. Komedija se je spreminjala v spako. Izbrali sd slab dah: misli, ki jih je razpredal vso pot, So ga silile 'k odločnosti. Kri mu je pognalo v obraz; z. vso silo se je zadrževal, da papirja ni raztrgal na drobne kosce in jih vrgel poročniku pod noge. T<xla to bi bila odkrita napoved neizprosnega boja. Ni se smel prenagliti.
»Svoje mnenje sem vam že zadnjič 'povedal,« je porinil listino od sebe. »'Danes nimam ničesar več dostaviti.«
'Poročnik se je nervozno zganil in zardel v lica.
diš, koliko različnih dreves in grmov in cvetlic premore tropska klima, vse pa je prepleteno z ovijalkami 'kot da bi bilo vse povezano /. vrvmi. Vmes pa rastejo Se banane.
Spomenik Kristusa Odrešenika na Corcovado je res občudovanja vreden. Na 8 metrov visokem 'podstavku stoji 30 m visok kip iz kamna grabita. 'Kristus v vsem dostojanstvu kot kralj ima raztegnjene roke kot bi varoval mesto. Kip je širok od prsta do prsta 28 m; tehta 30 ‘ton. Ponoči je kip močno razsvetljen, da ga je videti že iz morja. Prav pod nami, da bi takorekoč skoro lahko pljunil nanj, pa leži mesto z vijugasto obalo in jezerom.
Dolgo sem ostal tukaj, ko je tako lepo In na tej višini ni tiste moreče vročine kot spodaj v mestu. 'Nakupil sem si debelih brazilskih oranž in si večkrat privoščil črno kavo; vse jie zelo poceni. Tako sem užival lepoto in sadove brazilske dežele in okušal tisto kavo, o kateri pravijo Brazilci, da mora biti »močna kot hudič, črna kakor noč, vroča Ikot peke!1 in sladka kakor ljubezen«.
Kava je že dobra vroča, toda ne vroči Rio de Janeiro kot sem ga Okušal nazaj grede. Doli sem še1! v zimi (julija), nazaj spomladi (septembra). V letalu je bilo ravno prav, ko pa sem 'izstopil, se mi je zdelo, da sem prišel v parni kotel. Kmalu sem bil ves prelpoten, četudi je bilo ponoči. Ta vročina je drugačna kot naša poletna, ker je nekam težka, vlažna, moreča. Kako mora biti šele 'poleti! Znanec mi je pripovedoval, kako je trpel tukaj v jzoletni vročini; bil je brez volje, energije, edina misel je bila: kje bi se ohladil. Naj torej ostane Rio de Janeiro z vso svojo čarobnostjo tam doli, jaz pa tukaj. Če je tukaj 'pozimi mraz, imam pa toplo sobo. Mraza se je lažje varovali kot vročine. Je že tako na svetu, Vsaka stvar ima dve strani: dobro in slabo.
(Dalje prihodnjič)
p. Bernarda
sprejem v red. Preoblečen je bil 1. aprila 1911 in sicer v tedanjem samostanu noviciata v 'Brežicah ob Savi. Do tistega dneva so ga klicali za Franceta po krstnem pa-tronu, pri preobleki pa je dobil redovno •ime Bernard. Leto poskušnje j'e dovršil v Brežicah in iker je imel dosti gimnazijskih razredov, je po noviciatu takoj začel z bogoslovjem, ki ga je začel v Ljubljani, končal pa v Mariboru, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika 22. junija 1915. (Novo mašo je pel na Dobrovi.
Po končanem 'bogoslovju je (bil najprej 'katehelt iv 'Mariboru. Potem je bil poslan v Ljubljano na univerzo, da bi se uspoSobil za gimnazijskega profesorja na domači redovni .gimnaziji v Kamniku. Tam je že nekaj ča'sa 'tudi učil redovno mladino.
Že kot študent sc je izobraževal v raznih katoliških dijaških organizacijah. Zelo zgodaj se je začel udejstvovati v pisateljevanju. Bil je urednik otroškega lista Orliča, potem 'dekliške Vigredi. Kar sredi hlago-
» Mi se ne moremo ozirati na vaše besede. To je upor, prečastiti, neposlušnost nasproti ^oblastem...«
»Dovolite,« mu je Čedermac segel v besedo, »v cerkvenih zadevah . ..«
'»'Dovolite, prečastiti,« se poročnik mi dal motiti; zvišal je glas, a oči so se mu jezno zasvetile. »Kolt državljan ste dolžni pokorščino tudi politični oblasti. To si zapomnite, proti temu ni ugovora!«
»V zadevah., ki se tičejo samo cerkve, pravim jaz, sem dolžan ubogati samo nadškofa . . «
»Da, v zgolj cerkvenih zadevah. Temu ne ugovarjam. Država se ne sme vtikati v verske natike in se tudi ne vtika. Toda dokler širite v cerkvah protidržavno propagando, nima država le pravice, ampak tudi dolžnost, da se brani in temu enkrat za vselej naredi konec. In ne bo odnehala.«
'Besede so bile ostre, a niso vžgale. Čedermac jih je pričakoval; ni sc jim začudil, niti ga niso razburile.
»Ne morem si očitati niiti najmanjšega prestopka proti državi,« je rekel mirno. »V cetlkvi govorim o 'Bogu, o verskih resnicah, ne o ‘|x>litiki. Vaše besede so grdo obrekovanje, ako nimate dokazov.«
»Dokaze imamo, prečastiti. Dokaze ima-'mo.«
»Proti mena? 'Proti meni ne!«
»Proti vam ali proti drugim — to za zdaj nima pomena. Poudarjam le, da so se oblasti za 'trdno odločile izvetsti svojo namero in ne bodo odnehale,« se je poročniku zmeraj
dejnega udejstvovanja pa je prišel klic iz Amerike; »Sem pridi, kjer se še tako dobro poznajo sledovi našega svetniškega rojaka misijonarja in škofa Friderika Baraga. Tam sta bila Bernardova bratranca 'duhovnika Trobca, pa profesor Seliškar. Sami njegovi dobri znanci'. Predvsem pa je bil za p. Bernard velik in močan magnet njegov no-vomašnl pridigar p. dr. Hugo Bren, 'kli. je iškal sodelavca. Prosil ga je tudi ustanovitelj slovenskega frančiškanskega komisariata v Združenih državah, 'pokojni p. Kazimir Zakrajšek. Klic je bil močan in iskren, potreba prevelika. Par let po končani prvi svetovni vojni je prišel v Ameriko ter je zastavil vse svoje moči v delo 'izsel jenskega duhovnika. Njegovo delo je ogromno:
Pomagal je na farah, 'ki so jih upravljali slovenski frančiškani. Takrat .so še ustanavljale slovenske Ameriške Brezje v Lemon-tu, ki so ga vabile lin kar klicale po pomoči. Začel je misijon ar iti im je prehodil Ameriko ]x> dolgem in širokem. Krepko je zastavil svoje spretno pero tpri izseljenskih listih, prav posebno pri Ave Mariji in Koledarju. Obema je bil tudi večletni urednik. Poklican je bil v Lemont, kjer je vodil in učil redovno mladino. Ustanovil je slovensko faro sv. Janeza Viancja v Fordovem mestu Detroit, Michigan. Ob priliki Vseslovenskega katoliškega shoda, 'ki se je vršil leta 1929 v Lemontu, je p. Bernard poklical v življenje Baragovo zvezo, ki je zdaj uradna škofijska ustanova za Baragovo proglašenje za blaženega in svetnika.
Kmalu je postal p. Bernard tudi provincialni predstojnik ali komisar slovenskih frančiškahov v Ameriki. Pred drugo svetovno vojno je razživi 1 dušno pastirstvo med kanadskimi Slovenci. Ob času druge svetovne vojne je bil gonilna sila za 'pomoči potrebnim v domovini 'in beguncem: bil je steber Slovenske 'katoliške lige, ki še zdaj blagodejno deluje in je v vseh letih tisočem in tisočem 'pomagala.
Ko se je val begunstva slovenskih ljudi začel razlivati proti Avstraliji, je p. Bernard razumel potrebo in je že prileten prišel med avstralske Slovence, 'kjer deluje že sedmo leto z vso ljubeznijo in žilavo vztrajnostjo. Na vseh straneh pomaga, posebno pa je njegovo delo osredotočeno pri slovenskem listu-masečnilku »MISLI«, ki jim je spreten urednik, tako da možje, 'ki nekaj razumejo, trdijo, da so »Misli« na j lepši družinski slovenski list.
Slovenci v Avstraliji ne bomo mogli veliko storiti za ta dvojni p. Bernardov jubilej, 'ker isam v svoji skromnosti vsako proslavo odklanja, to pa kar sem tukaj napisal, mora biti, četudi se bo jezil in na vse strani protestirali. Resnica je: P. Bernard je oral po treh svetovnih kontinentih: v Evropi, v Ameriki in v Avstraliji. Vsi smo veseli njegovih uspehov ter mu prisrčno čestitamo k dvojnemu jubileju.
Jubilalntu, 'ki je bil tudi vselej iskren prijatelj Mohorjeve družbe in vneto širil njene knjige, iskreno čestitamo tudi koroški Slovenci!
‘bolj dviga'1 glas. »To vam smem zaupati. Zato je vsalko prerekanje jalovo. Ako se ne vdaste danes, se 'boste morali vdati jutri. Ste razumeli?«
Da, Čedermac je razumel, le predobro je razumel. Čutil je, kako je v napadu bridkosti, v globoki zavesti nemoči pobledel, obdajala ga je slabost, da se je oslonil na mizo. Razumel je, da bi se nikoli ne mogli sporazumeti. Ogenj in votla! ‘Drugačni jx>-gledt na življenje, drugačna morala, vsi pojmi sprevrženi — ni ipomoči. Zadela ga je ostrost besede, ki je ni pričakoval. Da, saj je razumel, tulil! on je bil nekoč vojak. Poročnik je dobil povelje, ki bi ga moral izvršiti, a kaplan se mu upira; vrglo ga je iz ravnotežja, da Ije zadnje besede skoraj kričal. Čedermaca je 'presenetilo in užalilo, mu za ‘trenutek 'pobralo glas in besedo. Zdaj ni bilo časa za občutke. Poznal je čut teh ljudi; veddl je, kako je treba z njimi ravnali. Vljudnosti je odgovarjal z vljudnostjo, a njihova trdota je zadela ob še hujšo trdoto. Nli smel pokazati 'Strahu. Preudarno, hladno; ne sme se dati zavesti od svojih občutkov.
»Gospod iporočnik,« je vstal in položil pest na mizo. »Ali ste me prišli aretirat? Prav. Vklenite me in rade volje pojdem z vami. če ste se prišli z menoj razgovarjat, tudi prav; razgovoriva se mirno. Toda ne dovolim, da bi vpili nad menoj: tu je moja hiša. Vojak sem bil in verjemite, da poznam predpise prav tako dobro kot vi...«
(Dalje prihodnjič)
PEČNICA (f Rudolf Zeichen)
Ko 'bo zapet pomlad prihajala v naše kraje in s cvetjem obsula domače livade, takrat bodo pri iPrimijo na Brodu pogrešali hišnega očeta. Nastalo vrzel bo najteže občutila žena-vdova, pa tudi bližnji sorodniki v domači hiši. Z njiimii 'sočustvujejo vsi dobri farani. Rajni Rudolf Zeichen je dočakal 77 lel in kot železniški upokojenec in mali kmet užival splošno spoštovanje. Bil je prijazen, dobrotljiv — kot priča lepo število 'botrih. Bil je pa tudi veselega značaja1. Njegova zemeljska pot ni bila <l rožicami posuta. Mirno življenje je pretrgala prva svetovna vojna, v kateri je prišel v večletno rusko ujetništvo. Po vrnitvi je zastavil vse svoje moči, pridno delal, štedil in si s pomočjo zveste življenjske družice . kupil Primiljevo domačijo. Edinega otroka je poslal na gimnazijo in v 'bogoslovje. Leta 1940 je sin zapel pod Pečnico svojo prvo sv. mašo. Bili so težki časi, dan za dnem so se dogajala grozodejstva. Plamen druge svetovne vojne je žarel nad Evropo. Za iPrimijevo družino je po prvi daritvi sina kmalu sledila aretacija. Priljubljenega kaplana, ki je slovel po Rožu in Podjuni, in je znal mladino navdušiti, so odvedli v KZ Dachau; odkoder se je 'pomladi 1945 vrnil in nastopil službo kot kaplan v št. Jakobu v Rožu. Meseci kaplanovahja pa so mu bili že prešteti. Na službeni vožnji ga je zadela prometna nesreča, katere posledica je bila prerana smrt. Umrl je v začet-ku novembra istega leta.
Težka izguba sina-diuhovnika je zarisala črto žalosti in bridkosti v družino. Oče Zeichen jc začel pešati. Kasneje ga je zadela še kap. Bil je več let hrom in težko je govoril. Gibal se je Okoli hiše in opravljal le kako majhno delo na polju, dokler ga ni meseca februarja letos 'smrt rešila zemeljskih .težav in trpljenja. Združil se je z ljubljenim sinom Rudijem. Pokopali smo ga 7. februarja. Domači dušni pastir č. g. Miha Barbič je ob asistenci č. g. Gabruča in Škorjanca opravil žalne obrede in se 'poslovil od vzornega kristjana in nekdanjega cerkvenega ključarja. Pečniški moški zbor pa mu je zapel dve ganljivi žalostinki na domu in ob odprtem grobu. Zeichnovi mami naše .sožalje. On pa naj počiva v miru!
BLAČE V ZILJSKI DOLINI (In memoriam dr. T. Klinarju)
Zelo nas je pretresla pred meseci vest, da so dolgoletni dobri in goreči dušni pastir, mil. g. kanonik dr. Klinar Tomaž tako naglo zapustili solzno dolino In se preselili v večno domovino. Naj jim bo ljubi Bog dober plačnik za vse, kar so se za nas 'trudili'ih žrtvovali. Vsi smo jih spoštovali in radi. poslušali, ko so nam delili kruh
a CJžatimi
(Pripovtduje Blali Janschitz, Mcdgorje) (Nadaljevanje in konec)
Potem ko sem na kolodvoru v Lizboni izistopil, sem se z avtom odpeljal na potovalni 'tirad »A-tlantica«, kjer sem dobil vozni listek za prevoz z ladjo do Genove v Italiji. Ker so mi že v Fatimi dali naslov za prenočišče, sem se nato takoj odpeljal tja, to je v Časa S. Antonio, da si ga ogledam. Ondi sem večerjal in prenočil.
'Naslednjega dne sem imel dovolj časa za ogled glavnega mesta Portugalske. Ima mnogo zelo lepih vrtov. Na j lepša cesta se imenuje Avemda de Liberdade (Cesta svo-'bode). Na njenem začetku stoji lep spomenik, na obeh straneh ulice pa se vrste zelene palme. Tudi cerkve so zelo lepe. Mesto leži na nizkem hribu. Po mestu vozijo veliki enonadstropni avtobusi, tako da sedijo ljudje takorekoč drug na drugem. Zvečer je mesto zelo lepo razsvetljeno. Pi-sanobarvnih reklam je 'povsod zadosti.
V pristanišču, kjer smo čakali na veliko ladjo Giulio Cesare (27.000 ton) sem opazoval velikanski spomenik Jezusa z razprtimi rokami na hribu, ki je ponoči krasno razsvetljen.
Okoli '{rol devete ure zvečer je prišla ladja »Giulio Cesare« iz Rio de Janeira iz Brazilije ter pristala blizu nas. Precej čhsa smo še morali čakati, preden smo se mogli Okrcati na tega pomorskega velikana. Ko sem pri vstopu na ladjo oddal potni list, so imi odkazalli mojo kabino, ki je bila lepa in snažna. V njej sta bili dve postelji, mizica, omara, umivalnik s 'toplo in mrzlo vodo ter ogledalom. V bližini je bila kopalnica. Ladja je seveda imela tudi lastno kapelico, 'bolniško sobo, menjalnico in po-
božje besede. V hvaležnosti se jih želimo spominjati v molitvi in 'daritvi svete maše. Prositi hočemo Boga, da bi nam pomagali dobiti dušnega pastirja-naslednika.
Za veliki teden smo naročili nov božji grOb pri znanem umetniku in slikarju Fr. Jerinu. Napravil jih je že v mnogih cerkvah in povsod v zadovoljnost dušnih pastirjev in faranov. Tudi v našo cerkev spada nov božji' grob, ki bo vabil vernike k 'pobožni molitvi. Strokovnjaku in mojstru hvala za trud, dobrim srcem pa za darove!
Poleg velikih žrtev za restavracijo farne ceikve so Blačani tudi častno zastopani pri žrtvah za potrebne v Koreji. To zapišemo v spodbudo, ko je treba bojevati v današnjem času hud boj z materializmom, kajti žrtve bogatijo življenje.
ŠMARJETA PRI VELIKOVCU (Naša cerkev prenovljena)
Veselo vest vam moramo naznaniti, da so popravila v naši cerkvi končana. Vsa cerkev je bila na novo prepleskana in tudi oltarji se kar bleščijo v novj obleki. Popravilo je stalo seveda precej denarja, zaradi tega smo morali res globoko seči v žep. Pa ob pogledu na opravljeno tlelo gotovo ni nikomur žal za denar.
Z delom strokovnjakov smo torej zadovoljni. Čakamo pa še vedno, da pride na misijonski križ slovenski napis zopet nazaj. Prav tako upravičeno pričakujemo, da bodo podobe križevega i]x>ta zopet nosile besedilo v našem domačem slovenskem jeziku, kot je to vedno bilo doslej.
SELE
(Devet najstarejših faranov)
V Selah živi sedem faranov, ki bi jih zaradi visoke starosti mogli imenovati očake.
Najstarejši mož je Jurij Mak, pd. Špič-jek, ki. bo aprila dopolnil 87 let. Začetkom marca ga je položila pljučnica v 'jx>stelj, pa jo je njegova kropita narava le premagala. I obak mu še diši, to pa je dobro znamenje.
Prvi za njim po starosti je šiman Hribernik, pd. Kačnar na Sajdi. Decembra je stopil v 87. leto. Do zadnjih let je še ddal, odkar pa si je pri padcu zlomil nogo in ga muči hud bronhialni katar, mora ležati.
Dosti krepka korenina pa je Peter Za-blačain, ipd. Mihe, ki je februarja tlopol-
tovalni urad, pa tudi pekarno, trgovino in kino. Z menoj je bil v kabini neki gospod iz Lizbone. Bil sem truden in sem takoj legel k počitku.
V	nedeljo zjntraj sem’ zgodaj vstal in šel v ladijsko kapelico k službi 'božji.
V	jedilnici smo bili pri naši mizi štirje, neki Portugalec iz Lizbone, nčka Portugalka, neki Francoz in jaz.
Ladja- je naglo rezala valove Atlantskega oceana in spet smo pluli mimo gibraltar-skih pečin v Sredozemisko morje. V Barcelono smo prišli zvečer, naslednji tlan, bil je 23. januar, smo pa ob krasnem vremenu pluli mimo slovitih središč francoske Riviere, Cannesa in Nizze, nato pa še mimo Monte Carla. Srečali smo se z največjo italijansko prekooceansko ladjo »Leonardo da Vinci«, ki je bila na poti v New York. Vsi smo gledali lepo in mogočno ladjo, ki ima 33.000 ton.
Okoli 9. nre zvečer smo .prispeli v Genovo. Tam sem se izkrcal, vendar nisem v mestu prenočil, ampak sem se ob 11. uri Istega večera odpeljal z vlakom proti Milanu in naprej proti vzhodu. V Padovi sem izstopil okoli pol 10. ure dopoldne, dne 24. januarja. Z avtomobilom sem se odpeljal na trg sv. Antona. Obiskal sem baziliko sv. Antona PadavanSkega. Zahvalil sem se Fatimiski Materi božji ;in sv. Antonu 'Padovanskemu za varstvo in lepo .potovanje. Zvečer sem se iz brzevlakom odpeljal 'iz Padove do Benetk, kjer smo imeli eno uro časa. Zato smo šli z vlaka na most na kavo. Kaj kmalu je čas minil in nato smo nadaljevali vožnjo preko Vidma proti Celovcu, kamor sem prispel okoli 1. ure ponoči, dne 25. januarja.
Potovanje je hitro minilo, vtisi na to »rajžo« po suhem in po morju v Fatimo, kraj milosti, mi ihodo ostali za vse življenje.
nil 83. leto. S sinom Francem gospodari in gospodinji na svojem domu in veliko bere, vidimo' ga pa tudi večkrat v družbi v gostilni.
Samo tri mesece mlajši od njega je Janez Piskernik, bivši pd. Kališnik. Sameva v hišici, ki kakor muzej hrani mnogotero rogovje in druge lovske predmete. Lov je bil njegovo veselje, opravljal je tudi službo lovskega čuvaja ma Sajdi.
Zadnjo nedeljo, 25. marca, pa jc obhajal svoj 84. rojstni dan Franc Travnik, bivši krojač v Zgor. Bajtišah. Dolga leta si je s
šivanko služil svoj vsakdanji kruh, zdaj pa kot rentni k uživa pokojnino v družini svojega sina v domu, ki si ga je v mladih letih zgradil s pridnimi rokami.
Par mesecev mlajši od njega je Blaž Mak, ki ga starostne težave Že precej tarejo, a jih Ob skrbni 'postrežbi žene Ceorgime voljno prenaša.
Eden mlajših med temi starimi je Andrej Ogris, pd. Rokej s svojimi 82. leti. Kot hlapec in gozdni delavec je pošteno zredil svojo družimo. Pri neumornem delu so mu roke in noge dosti trpele in zdaj to čuti v hujši meri. Ge ga napade bolezen, se poda v bolnico In tam so ga dosedaj št* vedno '»poravnali«, da je prišel zdrav ali zboljšati domov.
Pa tudi ženski s[x>l se more ponašati s častivrednimi starkami. Najstarejša je Vo-rancova Reza Perč na Rebrci s 86 in pol leti. Oči ima še tako dobre, da vidi šivanko vdeti. Eno leto mlajši sta Uršula Božič, stara Pipanca, in Liza Mlečnik, obe rojeni' oktobra 1876, obe v primeri z visoko Starostjo še dosti krepki.
Vendar so resnične besede, ki so privrele i/ ust psalmista: »Človekovih let je (k večjemu) 70 ali 80, 'kar jih je več, je trud in bolečina«. Želimo našim najstarejšim faranom mirno življenje, mnogo potrpežljivosti in ob koncu srečo starčka Simeona im vdove Ane.
ST. STEFAN V ZILJSKI DOLINI (Popravilo cerkve)
Če kdo umrje, mu postavilo svoje: sjx>j mernik ali križ na grob Pri nas so pred meseci umrli preč. g. župnik /daj imamo lep načrt, da jim postavimo res lep spomenik in sieer ne samo na grob, ampak tudi v lami cerkvi, kjer so tolikokrat maševali, prkligovadi in delili svete zakramente. Na-m e r; ti Varno i{ >op r avl j ati cerkev v .notranjščini. Restavrator A. Canupidell nam je napravil proračun, ki pride s pleskanjem in z renoviranjem vseh sedmih oltarjev na 180.700 šil. Res lopa vsota in še lepša naloga za faro, ki ima željo, to veliko tlelo izvršiti v večjo čast božjo in v hvaležen spomin rajnemu dušnemu pastirju.
Naši predniki so za Cerkev doprimašali velike žrtve, ko so zidali toliko cerkva, znamenj im k tepel ic. Nasledniki so dolžni, jih vzdrževati in : popra vij ati ter tako ohraniti svojim |x>tomceni. Bog nam daj svojo
Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence
OBJAVA
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu bomo končali drugo tromesečje 31. marca 1962.
V torek, dne 3. aprila 1962, imajo v času od 13. do 16. ure starši in vzgojitelji možnost, da se pri vseh profesorjih informirajo podrobneje o vedenju in učenju učencev. '
Ravnateljstvo.
^^Naše prireditve___________________
ST. JAKOB V ROŽU
Slovensko prosvetno društvo »Rož« v St. Jakobu v Rožu vabi na pretresljivo igro »RAZVALINA ŽIVLJENJA«, ki bo dne 1. aprila 1962 ob pol treh in sedmih zvečer v Farni dvorani v St. Jakobu.
Vabi odbor.
pomoč, ker .prazno je delo brez sreče z nebes’, da bi se ta naš načrt s ipomočjo vseh vernikov in pristojnih uradov uresničil.
Letošnja akcija za trpeče v Koreji je lepo uspela im prinesla 700 šil. več kot lani. Hvala Bogu in darovalcem!
MLADINA 'PIŠE:
Pri“ servirni uri v rjospetfirjski U w Št Rupertu
Serviitrnji i’ tekaj navadnega in talko enostavnega, kot nekateri mislijo. \T. pr. pravijo, da se je zgodilo v prejšnjih časih, da je starejša gospodinja vzela .pred gostom, ki mu je hotela postreči s čajem, lepšo skodelico iz omare, pred njim izpihal.) iz. nje prah ter obrisala znotraj •, v jitr ku-hinjisk.im predpasnikom ter nat. .vitka, čaja. Ta žena gotovo ni imela priložnosti, da bi se kaj več lahko naučila o serviranju, kot jo imamo me tukaj v gospodinjski šoli. Seveda je gost kljub temu popil čaj z ljubeznijo, ker mu je tudi žena z vso ljubeznijo hotela postreči.
Pri serviranju, ki spada i. lepemu vedenju, je potrebna poleg zunanje rednosti tudi toplota srca. četudi, m postrežba po vseh pravilih olike ali »ibontonaf«, ti bo vsaka jed veliko bolj teknila, če se postavi na mizo prijazno in s srcem.
Pravilne postrežbe in modernega serviranja se učimo tudi v naši gospodinjski soli. Zelo zanimiva je bila naša zadnja praktična servirna ura, ki smo jo imeli pretekli teden.
Vsaka jc morala enemu dekletu pri določeni jedi servirati in .poprej seveda mizo primerno okrasiti in pripraviti vse ipotreb-mo.
Že prejšnji dan smo vlekle listke, kjer je bila napisana jed, 'katero je bilo treba servirati, in jed, katero si moral po vseh predpisih pravilno jesti. Za tri napake v obnašanju in serviranju je bil en red slabši.
Na mojem listku je bil dunajski zrezek, ki sem ga morala s solato in vinom servirati svoji sošolki. Druge so imele narezke vseh vrst, ribe, golaž, razne .prikuhe in še mnoge druge jedi.
Pri tem, ko je eno dekle jedlo in drugo serviralo, smo ostala dekleta kot točni
(Nadaljevanje na 5. strani)
SPOMINSKA PRIREDITEV
ob 20. obletnici izseljevanja koroških Slovencev
v soboto, 14. aprila 1962, v Celovcu
8.30 Sv. maša s pridigo v stolnici
9.45 Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev v Modri dvorani Doma glasbe
11.00SPOMINSKA PROSLAVA	"
v Veliki dvorani Doma glasbe
Vstopnice dobite v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu,
Viktringer Ring 26 in pri zastopnikih njenih krajevnih društev.
PRIREDITVENI ODBOR
Pozor pred špekulanti ob umetnem jezeru
Na tiskovni konferenci sta 'predstavnika Avstrijskih dravskih elektrarn dd. (Ositer-reichische Draiukra|ftweike AG) dipl. ing. Werner in dipl. gospodarstvenik Kugler podala poročilo o dosedanjem delu toga ‘velepodjetja, ki spada med največja v Avstriji sploh, i'n linvosticijski program za leto 1962, kakor tudi zgoščen opis načrtov za bodoča leta. Pred kratkim odobreni proračun za leto 1962 znaša 1 milijardo šil. Služil 'bo v glavnem za dograditev ter o-premo dveh velikih elektrarn, termične elektrarne v Zelttvegu in rečne elektrarne v IKazazab ob Dravi ter za obratne stroške celotnega podjetja, ki je od 'leta 1941 do danes doživelo velikanski razmah. Ob pospešeni gradnji novih elektrarn je bila in-staiiraina moč elektrarn dvignjena od 116 tisoč na 525 tisoč MW, proizvodnja električnega toka pa se je od 427 milijonov kwh dvignila na 2,3 milijarde kwh v letu 1961. Letos pa računajo s proizvodnjo 2,5 milijarde ikwih. Podjetje je postalo največji proizvajalec električne energije, pa tudi največji odjemalec rjavega premoga v Avstriji, ki je lani samo porabilo 23 odstotkov celotne v Avstriji nakopane količine-Dela v Kazaeah gredo naglo h koncu. Dravo so že zajezili ter je doslej njena gladina že narasti a za 10 metrov, v juniju pa bo dosegla predvideno višino 22 metrov
trame. Vse lastnike obrobnih zemljišč in tudi druge interesente, ki se bavijo z mislijo, da bi zgradili kake tujskoprometne stavbe v bližini jezera pa družba poziva k veliki previdnosti glede investicij. Nastanek novega jezera bo globoko vplival na okolico in bo treba nekaj let opazovati gibanje vode ter ponašanje okoliških tal, preden bo moč z varnostjo kfaj graditi. Šele takrat se bo videlo, koliko so zemljišča res vredna!
Glede bodočih načrtov pa izgleda, da bo gradnja velike zbiralne elektrarne v dbliL ni Malte morala nekoliko počakati, mnogo
več izgledov pa ima gradnja dveh novih tečnih elektrarn na Dravi in sicer pri Ro-ž.eku ih Bistrici. Podobno kot pri Kazazah so naravne razmere tudi ondi med najugodnejšimi v Avstriji ter bodo gradbeni stroški sorazmerno nizki. Temeljni načrti so že izdelani, sedaj pa je v teku ipostopek za dovoljenje vodnopravne oblasti ter podrobna preučevanja terena, na podlagi katerih bodo izdelani dokončni načrti. Ti obe elektrarni/ bosta nekaka »dvojčka« in ju bodo gradili neposredno eno za drugo. Nastali bosta dve novi umetni jezeri, od katerih bo gornje segalo prav do vrat Beljaka. Vendar bo preplavljena površina mnogo manjša. Dočim znaša ta pri Kazazah 800 ha, bo tu prišlo pod vodo samo 56 ha, ker hodo vasi Draganče, Vudmat in Šmiklavž zavarovali z okopi pred poplavitvijo. Ob priliki bodo o teh dveh načrtih še ,podrobneje poročali.
Na sledi neznanih živali
Pod tem naslovom je izšla knjiga, katero je v Ameriki izdal Bernard Heuvel-mans, po rodu iz Francije. Že skoraj 150 let je, pravi Heuvelmans, odkar so zoologi začeli razglašati, da na svetu ni več nobenih večjih živali, katerih ne bi poznali, in da nihče ne bo našel novih. A vendar je bilo v tem času odkritih na ducate takih živali, za katere dosilej nihče ni vedel. Med njimi so indijski tapir, Kodiak-medved,
tibetanskemu medvedu sorodni »orjaški
'Lnj	!I>1 OAlVMAlfllV/ V lOlllVA z-z-	j	.  . . . v.	. .	,	. .
nad nekdanjo rečno gladino. V avgustu pa ' Panda';	,ŠM?Panz Jotnodanski
. J . . ^ i i	______; zmaj, to ie oriaski kuščar iz otoka Komodo.
nameravajo spustiti elektrarno v jx>gon.
V zvezi z raznimi špekulacijami glede bodočega tujskega prometa ob umetnem jezeru, ki se bo raztezalo od ustja Krke pa do jjvazaz, pa sta predstavnika družbe izjavila, -ja družba na novem jezeru prav gotovo ne bo dovolila rabo čolnov z eksplozijskimi motorji, ker tresljaji, ki jih ti povzročajo, škodujejo obrežjem, odpadki goriva (olje) pa turbinam. Sicer pa bo družba, ki si je pri odkupu zemljišč zagotovila določen pas ob obrežju ter bo edina razpolagala z dohodom do jezera samega, pospeševala vse primerne vrste tujskega prometa, in dovoljevala uporabo jezera za kopanje in druge tujskoprometne panoge, v kolikor je to združljivo z nemotenim obratovanjem elek-
M LADI N A PIŠE
(Nadaljevanje s 4. strani)
opazovalci štele napake v serviranju in obnašanju.
Nekatere 'so pripravile svoje jedi že do-ipoldhe, druge po kosilu, servirna praksa 'na je trajala skoro celo popoldne. Čas nam fie zelo hitro potekeil, ker je bilo vse zelo deki« sorodni zanimivo. 'Pri vsaki jedi je bilo kaj nove-	"0 ‘	^
ga. Servirale smo s servijeto tako. da nismo ničesar prijemale z roko. Seveda marsikatera je pri jedi radi toliko gledalcev izgubila precejšen del apetita, ko je nastopila kot gost. Travcli n. pr. je pripovedovala po uri, da zelo rada je ribe, toda tokrat jih ni hotelo biti konec. Tudi Rožiči, ki se je vedno veselila’, če je bil zrezek na mizi, je tokrat ubežal apetit, ko ji ga je sošolka servirala.
Hvala Bogu, tudi ta praktična servirna ura je dobro iztekla.
Vesela sem, da sem v šoli lahko »poznala in se naučila tudi pravilnega serviranja, toda' klijub temu nočem zanemarjati tople domačnosti in vihati celo nos, če bi mi kdo poštrogel, kot mu narekuje pripro-sto srce.
Im če nam ipo naših domovih primanjkuje 'potrebne .posode in pribora^ nočem zato zaostajati s snažnostjo in prisrčnostjo, s katero bom vedno znova razveselila vsakega gosta. Tako bom pokazala, da sem se v gospodinjski Soli v št. Rupertu mansi-česa maučila, kar bo v srečo in veselje ljubim staršem 'in dobrim vzgojiteljem, domu in narodu pa v čast in korist.
Gojienka gospodinjske šole
zmaj, to je orjaški kuščt So znamenja, da je na svetu še več drugih živali, o katerih ne najdemo sledu v zooloških učbenikih, trdi Heuvelmans.
Bralce knjige bo pač najbolj zanimalo, kaj misli pisec o obstoju »Vetija«, to je »ostudnega sneženega moža« na 'himalajskih vrhovih, o katerem toliko govore in pišejo. Heuivemans je skoraj prepričan, da »yetiji« res živijo, in sicer utegnejo biti dvojne vrste, eni monstrozni, blizu dva in pol metra visoki kosmatinci, drugi pa manjši, nič večji od človeka. V nekem tibetanskem samostanu kažejo menihi potnikom »skalp«, ki je baje od take himalajske pošasti, in Heuvelmans trdi, da je dlaka na skalpu svojevrstna, precej podobna dlaki gorile. Vetiji utegnejo biti potomci orjaških človeških opic, katerih ostanke so našli v južno vzhodni Aziji.
V tej zvezi omenja pisec žival »orang-pendek«, ki verjetno živi na Sumatri. Po opisu domačinov, za' katere je orang-pen-dek trdno dejstvo, je to nekaka človeška opica manjše postave. Tudi nekateri Holandci so poročali, da so videli tako žival. Heuvelmans domneva, da so »orang-pen-z nekim izumrlim plemenom na Ceylonu, po imenu »nitaewo«, katere so okoli leta 1800 primitivni ljudje plemena Vedda vse pobili. Njegova teorija je, da je bil v davnih časih velik del južne Azije naseljen s potomci hitja »Pithecan-thropus erectus«, katerega okostje so našli na javi, in da so jih pobili ljudje, ki so
se selili v te kraje. Orang-pendeki v suma-transki džungli so morda njihovi edini preživeli potomci.
V	ostalem pa Heuivemans navaja dokaze za obstoj mnogih zagonetnih živali, katerih zoologija še ni priznala. Največ jih je, kakor kaže, v Afriki, na primer pritlikavi nosorogi, vodni sloni, in majhni, pikasti gorski levi. Na mnogih krajih Afrike so domačini prepričani, da živi v močvirjih neki okoli 10 metrov dolg, zmaju podoben plazivec z dolgim vratom. V Tanganjiki pravijo »mngwa« nekim živalim, katere opisujejo kot orjaške mačke, velike kakor osel, in s progasto dlako kakor mačka. Indijanci v južnoameriški Patagoniji poročajo o čudnih zverinah, ki utegnejo biti poslednji primerki orjaških lenivcev, velikih kot človek, katere so nekoč stari Indijanci še lovili in katerih kože so bile najdene v votlinah. Lovili so tudi žival »armadillo«, podobno želvi, ki je imela 3 metre 60 dolgo roženo lupino.
V	sibirskih goščavah pa se utegne še vedno skrivati največja vseh živali, to je »mamut«, katerega ostanke še dandanes kopljejo iz zamrznjenih močvirij. Še leta 1920 je neki sibirski lovec povedal, da je globoko v gozdovih naletel na dva »slona«. Zoologija torej še ni zaključena veda.
DA SI NE OPEČEJO PRSTOV
Iz posebno predelanega umetnega materiala izdelujejo sedaj /talko imenovane »ther-mocup« iskodelice iln kozarce. Prednost: potrošniku se ne bo več treba bati, da si speče prste, če bo prijel za kozarec z vročo pijačo. Strokovnjaki opisujejo novi material kot »razpenjen polistyrol s celičnim usitro jem«. S tem so odpraviili s sveta slabo plat večine umetnih tvarin, ki so skoraj vse predobri prevodniki 'toplote. Nova posoda je uporabna tudi za hladne pijače in sladoled, ki jih obdrži dalj časa pri prvotni temperaturi. Nadaljnja prednost je cena, pOsoda bo silno /poceni.
----;---------č---
KULTURNI OBZORNIK
Sepp Schmolzer razstavlja v Galeriji 61
Po vrsti reprezentativnih slikarjev nam je /»Galerija 61« tokrat za spremembo pred-s/tavila »obrtnika« in sicer je to »zlatar« Sepp Schmolzer. Toda vprav ob tej priložnosti se človek zave, kako relativni so izrazi v njihovem vsakdanjem jezikovnem jomenu ter da /beseda pogosto ne izraža tistega, kar je z njo označeno.
Razstavljena dela in sicer okrasni predmeti v zlatu in srebru ter vdelovanje draguljev v razne okraske so Schmolzerju zgolj priložnost, da vtisne materiji svoj lastni izraz. Kljub naravnim omejitvam, ki jih vsiljuje namemba predmetov samih, pa naj so /to ogrlice, zapestnice, raizni obeski itd. pričajo Schmolzer j eve obdelave žlahtnih kovin, da nad materijo, pa naj je še tako žlahtna, stoji človekov ustvarjalni duh. Čeprav morda njegovi okraski ne bodo vselej odgovarjali ustaljenim /predstavam, so pa vendar izraz samobitne u-stvarjaine moči in /predvsem dobrega okusa.
Razstavo dopolnjuje serija fotografij, ki kaže Schmolzer j a kot ostrega opazovalca, ki zna v kamero ujeti bistvo narave in ne zgolj njene na prvi pogled vidne oblike. S posrečenimi kontrapozicij ami se tudi v fotografiji kaže Schmolzer ne /le /kot spreten /tehnik, ampak 'tudi in predvsem kot prefinjeno čuteč človek.	a. 1.
Uspelo gostovanje ljubljanske igralske skupine v Gradcu
V okvini svetovnega gledališkega dneva je gostovala v viteški dvorani v Gradcu skupina gojencev in gojenk Gledališke akademije v Ljubjani z izbranim študijskim programom. Poti naslovom „Narava — ljubezen — smrt” je pisatelj Jože Javoršek iz del velikega angleškega dramatika Shakespeara sestavil trodclni miselni venec. V njem so mladi igralci in igralke podajali postave iz Shakespearovih dram samo z močjo lastne interpretacije, dočim so ostali pripomočki, kot kulise, kostumi in poti. bili s pičlimi pripomočki nakazani. Ves program je imel namen prikazati vzgojni sistem ljubljanske gledališke šole, ki „sc osla-nja na pomembno tradicijo” kot poroča graška „Tagespost”, ki ugotavlja, tla se je kljub začetnim težkočam zaradi nepoznavanja jezika mladim gojencem gledališke boginje Tali je iz Ljubljane posrečilo naravnost „pričarati” na oder Shakespearove junake in junakinje, kot kralja Lcara, Destlemono, Cezarja, Hamleta, Romea in Julijo, da so „živi in otipljivi bili pred gledalci, njihova čustva in izrazi so bili razumljivi, njihova bolečina nas je prevzemala”. Tudi k baletnemu naraščaju, ki ga vzgaja koreograf mednarodnega slovesa Pino Mlakar, prav tako pa tudi študentom režije, je ljubljanski Akademiji samo čestitati, kajti „obdarjeni so ne le z neobhotlno potrebnim talentom za gledališče, ampak tudi z duhom s sanjami prepredene snovi”, zaključuje graški list svoje poročilo.
NEKAJ O TOBAKU
Iz ikulturne zgodovine tobaka je znanega že /precej in vendar odkrijejo še vedno kaj novega. Tako so zdaj ugotovili, da je naj-»tarej.ši zgodovinsko znani pomret človeka — kadilca relief iz dobe Maya v kraju 'Pa-lennue v 'Mehiki, /na katerem je upodobljen duhovnik, ki kadi pipo.
Slavni švedski botanik Ernest Linne je dal /tobačni rastlini latinsko lilme Nicotia-na, s čimer je .počastil v 16. stoletju živečega Jeana Nicota, /francoskega 'poslanika na dvoru v Lizboni, ki je odkril tobak kot zdravilno zelišče.
vilo proti vsemu in kot posebna nevarnost za zdravje vse človeštvo.
Zanimiv je tudi boj /nekaterih cerkva proti tobaku. V Bernu je luteranski pastor leta 1661 uradno izpopolni! Deset zapovedi s /tem, da je dodal prepovedi »Ne prešuštvuj« zahtevo »in ne kadi!«
Morda še ne veste da...
Tobak je v začetku veljal kot zdravilo /proti garjam in raznim drugim kožnim boleznim in kužnim obolenjem, potem so ga gojili kot okrasno rastlino v plemiških vrtovih.
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem
mojstru
Gottfried Anrather
Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
Kot nasladilo ga je uvedel v Evropi Sir Walter Raieigh okoli leta 1686. Kadili so ga sprva v pipi, nato kot cigare. Stoletja dolgo so ga njuhali, mornarji /pa žvečili. V začetku so se razni vladarji proti' njemu borili, vendar je končno zmagal po vsej Evropi, zlasti za /tridesetletne vojne.
Popolno zmago je pa dosegel v krimski vojni, kjer so Angleži in Francozi od svojih /aveznikov Turkov in nasprotnih Rusov prevzeli cigareto. Cigareta je izpodrinila vse druge tobačne 'izdeLke in Obvladuje danes kot vir veselja in pregrehe, kot zdra-
je mnogo laže udomačiti mlado lisičko kot mladega lisjaka;
nosita svoje tnladiče »na rokah« le dva sesalca, to je opica in morska krava, sorodnica povodnega konja;
krokodil, za katerega mnogi mislijo, da je brez glasu, v času parjenja in ko samice stražijo jajca, tako rjove, da po sili glasu preseže celo leva;
se mladi krokodilčki v jajcu tako dolgo oglašajo, dokler jih mati ne izgrebe iz peska in ne pregrize jajčne lupine;
postrvi prav rade pojedo lastna jajčeca, 'ki so jih malo prej izločile;
je kivi ali kljunasti noj, novozelandska ptica brez peroti, šele s 6. ali 7. leti gotlen za množenje in da doseže 25 let;
se sveže izležena piščeta takoj zatečejo pod peroti koklje, če se nad njimi v zraku prikaže papirnati zmaj, ki ima Obliko kragulja, da se pa za zmaje drugih oblik prav nič ne zmenijo.
Nenavadne kmetije
Za nas pomeni beseda »farma« veliko kmetiijo, ki prideluje poljske ipridelke in redi živino, kakor govedo, svinje in kure.
Toda v Ameriki imajo 'tudi drugačne, bolj zamimive farme.
Tako je na Floridi v znanem letovišču Miami (Majemi) farma za redke divje ptice in druge živali, ki jih dobivajo z vsega sveta in razpošiljajo pravtako na vse strani sveta. V Indiji kupuje žerjave in štorklje za Ameriko. Ameriške »flamingee (plameneč) pošilja na Japonsko, v Južni Ameriki kupuje tapirje in jih spravlja v Belgijski Kongo.
Šopa 'tudi farme, ki gojijo lovsko divjad, nekaj za prodajo, nekaj ipa za zabavo obi-slkovalcev, od katerih pobirajo vstopnino.
/Prava posebnost pa je farma z džunglo za plačujoče turiste. Začela je Obratovati lani v kraju Farmingdale (Farmingdejl) v državi New Jersey. Uredila je na /svojih zemljiščih džunglo, v kateri lahko otroci, ki se igrajo lovce, za dobro plačilo zasledujejo divjega merjasca, seveda /majhnega. V džungli se tavajočim (popotnikom prikazujejo tudi ljudožerci, (ki pa žro le — govedino in še to kuhano ali 'pečeno).
Že prvo 'poletje je farma z džunglo nabrala z vstopnino okoli 20 milijonov lir.
3jl smeh
MOŽJE NA MESTU
Mesarji v nekem pruskem mestecu so sporočili občinskemu odboru, da ne morejo ljudem /postreči z govedino, ker ni na trgu volov. Na pismo je dobilo društvo mesarjev č^z nekaj časa tale uradni odgovor: »Kar se tiče pritožbe, da ni rta trgu volov, je občinski svet sklenil, da pojde sam tja.«
!JŽa mladino in proioeto Režiserski fečaj v Celovcu
Bcc&to&ftfr pč&fi&fr&fidci-
Ves dan je kričal: Boga ni...
Naj večje zlo 'komulnrzma je v njegovi ibre/Jbo/.noslti. Človeku ne prizna »'božje podobe« in o nesmrtnosti tiovdkove duše noče ničesar slišati. Vera iv Boga mu je Opij in verovanje v 'nadnaravne moči so mu praznoverje. V svojem nauku skuša dokazali, da je religija proizvod socialističnega reda.
Ker je ta nauk bistveno povezan z ostalimi nauki komunizma, ni nič čudnega, če spada boj proti Bogu med prve naloge komunizma. Povsod, kjer je komunizem prišel na oblast, se je z vso brutalnostjo vrgel zoper vero 'ter uvedel brezboštvo kot uraden nauk nove komunistične družbe. Kot nadomestilo za vero propagira z vsemi >red'Stiv;i brezbožno filozofijo materializma. Vse kulturne ustanove, od šol do civilnih in vojaških organizacij, morajo biti pokorne dekle v boju proti Bogu.
Primer, ki ga opisuje moskovska vojaška revija '»Krasna ja zvezda«, nam'to lo[x> ds vetij uje: poročilo je podali neki stotnik ruske vojske.
»Vojaška edinka je dobila nove rekrute. V medsebojnih razgovorih iso kmalu.ugotovili, da tovariši Sukretvi, Čepel in Streljan verujejo v Boga. Prvi razgovori o brez-božnosti so bili brezuspešni. Bilo mi j,e celo javljeno, da obiskujejo 'ti trije vojaki službo božjo v mestu. O tem je bilo sporočeno tudi političnemu častniku Biirjulsovu. Pozval me je k sebi im težke besede so padale kot grom in strela. Najin razgovor je končal z naročilom, da pošljem te tri vojake k njemu, češ on bo že naredil iz njih prave marksiste.
Tako sc je tudi zgodilo. Ves dan jih je »obdeloval«; vse skupaj in zopet ‘posamezno. (Ko so se vojaki vrnili, so izpovedali: »Kaj bolj pametnega nam ni znal povedati kot, da je ves dan kričal: Boga ni, Boga ni!«
Spoznal sam, da tudi brezbožna propaganda v naglici ne more imeti uspehov. Le s potrpežljivostjo in zadostnim časom je mogoče računati na uspeh. Morda eno leto, dve ali pa še več je potrebno, da ljudi prepričaš, da 'so na krivi poti. Imel sem vedno veliko zaupanje, v Komsomol (ustanova za komunistično mladino) in se nisem varal. Naše vztrajno delo je rudi rodilo sadove. Končno Smo !le tem trem mladeničem prepodili temo religije ...
To smo dosegli z vztrajno, potrpežljivo ateistično propagando!«
Pogosito 'trdijo, da komunizem danes ni več tako veri sovražen. 'Priznati moramo, da brezbožna borba komunizma proti veri ni tako brezobzirna in 'surova, kot je to bilo pred desetletjem. Komunizem danes noče mučencev. Njegovemu ugledu v svetu bi (to preveč 'škodovalo. Ker pa je brezboštvo bistveni del komunističnega nauka, zato v 'borbi proti Bogu ne more odnehati ali popustiti. S tem bi se namreč sam sebi izneveril. Kot poročajo, je komunizem brezbožno propagando zadnje čase še celo ]K)-večal. Vsa; vzgoja mladine je usmerjena v brezboštvo. In velikanske vsote denarja gredo za brezbožno propagando!
Igrska umetnost nikakor ni nekaj povsem enostavnega. Kakor vsaka resna u-metnost tudi ona postavlja velike zahteve svojim nosilcem. Zato je naravno, da tud i igranje zahteva šolanje, če hoče dosezati svoj namen. Vsi sodelavci pri igrskem udej-istivovanjn so dolžni, da doprinesejo s svoje strani zadosten del dobre volje, idealizma in pripravljenosti. Zahtevam dramatike se morajo z vso vestnostjo podvreči in se točno držati dramat.skih pravil o govorjenju, nastopanju in čustvovanju. Nihče se temu ne sme Odtegniti, pa naj bo zadnji igralec ali pa glavni režiser igre.
Posebno režiser ali igrski vodja je poklican, da v igrski umetnosti pozna odrska pravila lin si v zadostni meri Osvoji igrsko metodo. 'Saj od dobrega režiserja zavisi v največji' meri igrski uspeli. Ne le njegov umetniški talent, ki zna poiskati izvirne načine 'podajanja, marveč predvsem točno poznanje igrskega podajanja (izgovarjava, predvajanje) je predpogoj, da koga moremo imenovati igrskega vodjo. Do tega znanja pa more igrski vodja priti le po učenju, lastnem izpopolnjevanju in po režiserskih tečajih.
Tak režiserski tečaj je bil zopet zadnjo nedeljo v Mohorjevem domu v Celovcu. Priredila ga je 'Krščanska kulturna zveza, vodil ga je pa profesor Marijan Rus, izkušeni gledališki igralec in dolgoletni operni pevec. Kar lepo število udeležencev s podeželja, katerim so se pridružili še višje-šoki iz celovške gimnazi je, je vse dopoldne in popoldne z zanimanjem sledilo zanimi-
Eden tistih, ki so v mladih letih odpovedali, je bil Albert Einstein, veliki matematik, ki je v znatni meri vplival na sodobno fizikalno sliko sveta. V šoli je bil prava ničla. Ni j>a bil slab samo v tujih jezikih, ampak tudi v fiziki in matematiki!
VVinston Churchill, medvojni britanski ministrski predsednik, je bil tako len, da je štirikrat padel pri sprejemnem izpitu za gimnazijo. Tudi Dvvight Eisenhower se v šoli ni pretegnil in ga niso v ničemer imeli za nadarjenega. Na vojaški akademiji je bil povprečen dijak.
Konrad Adenauer, zapadnonemški kancler, je bil že na gimnaziji izredno priden. Vesten je bil tudi kasneje, ko je študiral pravo. Če se je moral učiti, je opustil tudi najljubše delo, gojenje rož,
Charles de Gaulle, francoski državni predsednik, je hotel najprej postati misi-
vkn izvajanjem go.poda profesorja. Dopoldansko predavanje je bilo bolj teoretično. Predvsom nam je gospod profesor nazorno prikazal, kakšna naj bo naša govorica na Odru. Govoril nam je o deklamaciji, recitaciji in preprostem izražanju in pokazal, do kakšnih nesmiselnosti in smešnosti more privcuti napačno podajanje govorne oblike v različnih situacijah. Vse predavanje je bilo spremljano z recitacijami, ki so ponazarjale razne oblike igrskega podajanja'.
Popoldanski del tečaja pa je bil posvečen praktičnemu delu. Ob podlogi »Desetega brata« nam je gospod profesor pokazal, kako je treba izpeljati čitalno vajo oziroma kako je treba igralce uvesti v pravilno razumevanje igre, da bo uspešno podana. Prav igra »Desetega brata« je silno bogata na dejanju im raznolikosti značajev; tako smo na tem vzgledu mogli spoznati, kakšna je idealna rešitev tega dela.
Tečaj je bil kar nekaka igrska šola; saj so tečajniki tudi praktično nastopali in skušali po navodilih gospoda profesorja predelati nekaj, prizorov »Desetega brata«, kar se je kar lepo posrečilo. Pa tudi tragič-no-resni del igre »IPcklrti križ« smo na -podoben način predelali.
Tečaj je izpadel v splošno zadovoljstvo, saj je tečajnikom zares mnogo nudil. Gospodu profesorju so se tečajniki ob koncu prav iskreno zahvalili za njegovo požrtvovalno ddlo, ko je žrtvovali dragoceni čas in našim prosvetmim delavcem nudil nekaj dragocenih navodil i/ svoje bogate zakladnice.
jonar, pa ga je nato oče, ki je bil učitelj, pregovoril, da je vstopil v častniško šolo v Saint-Cyru. Slovel je kot največji stremuh, kar jih je kdaj sedelo v klopeh vojaške akademije. Imel je pridevka »petelin« in »beluš«, ker je bil visok skoraj dva metra.
Theodor Heuss, bivši zapadnonemški državni predsednik, je bil sicer dober dijak, pa tudi paglavec, ki je bil vedno navzoč, če so komu katero zagodli. Zaradi žalitve jrolicrstov je moral dvakrat v luknjo. Imel je sijajen spomin, vse je v hipu doumel in bil jrri tovariših zelo priljubljen, ker je bil vsakomur pripravljen pomagati.
Nikita Hruščev, sovjetski ministrski predsednik, baje v mladosti sploh ni hodil v šolo. Bil je kovač, pisati in brati ga je naučila šele njegova prva žena, ljudskošolska učiteljica, ki mu je nato dala spričevalo, da je bil prav tako dober učenec kot plesalec.
Ičda strte uliti?
Vsi papeži, ki so v zadnjih 70 letih izdali socialne okrožnice ali tudi drugače o socialnem vprašanju govorili, z velikim poudarkom naglašajo, da ima Cerkev pravico in dolžnost govoriti in presojati tudi socialna in gospodarska vprašanja. Od kod Cerkvi, ki je nadnaravna družba, postavljena od Kristusa, da vodi ljudi k zveličanju, ta pravica, da govori o tako pozemskih vprašanjih, kakor sta družbeno in gospodarsko vprašanje? Na to nam papeži sami z veliko jasnostjo odgovarjajo:
Cerkev ima od svojega Ustanovitelja izrazito nalogo, da družbo poučuje. Pod učiteljstvo Cerkve spada večni in naravni zakon, pa tudi nravni zakon, ki človeku pove, kaj sme in česa ne sme, kaj naj dela in česa naj ne dela, da bo ravnal po vesti in da bo mogel kdaj za svoje delo odgovor dajati pred večnim Bogom,
Človek je dolžan, da v vsem svojem ravnanju išče zadnji namen. Ko na primer gospodari, bo seveda tako ravnal, da bo s svojo gospodarsko delavnostjo dosegel najprej časno blaginjo, udobno življenje. Vse stvari so človeku dane v uporabo, da zadovoljujejo njegove potrebe, da more svojemu dostojanstvu primerno živeti na zemlji. Toda ko človek skrbi za svojo tostransko blaginjo, mora v vsem tako ravnati, da ne bo v nasprotju z moralnim zakonom, ki ga uči, koliko je tako nhše dejanje vredno za nadnaravno življenje. Časno blaginjo mora torej človek tako zasledovati, da ne bo izgubil večne sreče.
Ako pravimo, da ima gospodarstvo svoje lastne zakone, to ne pomenja, da je neodvisno od nravnega, moralnega reda. Med gospodarskimi in moralnimi zakoni ne sme biti nasprotja!
Gospodarske in socialne reči imajo torej dvojni namen: neposredno služijo časni čloa • veški sreči, a posredno morajo služiti člc.. vekovi večni sreči, za katero je človek končno ustvarjen.
V	čisto praktična, tehnična vprašanja gospodarskega življenja se Cerkev ne vmešava (hrana, obleka, stroji, stanovanja itd.). Toda ko človek gospodari, se mora tako ravnati, da ta njegova skrb za časno blaginjo nikdar in v ničemer ni v nasprotju z njegovim večnim ciljem. Tako imajo gospodarska vprašanja tudi versko plat. Zato ne more biti nobenega dvoma, da Cerkvi pristoji sodba o nravnih in verskih vprašanjih, ki se dotikajo raznih gospodarskih problemov.
Ze papež Leon XIII. je v svoji veliki socialni okrožnici zapisal: »Zavestno in s polno pravico obravnavamo to socialno vprašanje, zakaj gre za vprašanje, ki mu brez religije in Cerkve ni nobene količkaj verjetne rešitve. Ker smo pa mi čuvarji religije, bi zanemarili svojo dolžnost, če bi molčali. . . Nekateri mislijo, da je socialno Vprašanj*" samo gospodarsko vprašanje; resnica pa je) da je predvsem nravno in religiozno vprašanje, ki se mora torej reševati predvsem po nravnih in zakonih in naukih religije.«
V	»Ouadragesimo anno« pa pravi Pij XI.: »Cerkev se nikakor ne more odreči od Boga ji izročeni službi, da avtoritativno sodi, ne o tehničnih rečeh, pač pa o tistih vprašanjih, ki se nanašajo na nravnost.«
O mladosti veljavnih mož
Košček mojega življenja
(Zgodba delavskega dekleta)
Pred nčkaj meseci isem z velikim zanimanjem poslušal mlado Flamko, ki je pripovedovala na mednarodnem tečaju zgodbo svojega lastnega življenja. To je navdušena mlada aktivistka, ki je našla svojo mladostno srečo v delu za druge, za dekleta, ki delajo po tovarnah, po uradih in drugod. Po predavanju smo jo prosili, naj razmnoži svoje predavanjema!! 'bolje povedano [Dopisovanje. Treba je bilo nekaj časa, da je to naredila. A vseeno sem z velikim zanimanjem odpri to pismo s predavanjem in ga s tem dajem v branje našim dečvam, ki morejo postati (nav tako požrtvovalne kot ona. Košček njenega življenja jim bo v zgled. Želim, da hi to popisovanje navdušilo veliko naših deklet za plemenito ddlo v korist deklet, ki jih poznajo, med domačimi in v domači vasi. - Z.
PRI NAS DOMA .. .
Pri nas doma je šlo, ko mi je bilo 14 let, vse po zlu, hi lahko rekla. Ker je hi! oče dolgo let bolan, se je naselila v našo domačo hišo velika revščina. Svoje čase je imel moj oče velike načrte. Čutil je, da mora delati za izboljšanje delavskega jk»1o-žaja. Seznanil se je s socialističnim gibanjem, ki se mu je zdelo dobro. Prebiral je rdeče časopisje in postal socialistični borec.
Sanjal je, da bo lahko veliko naredil v korist delavstvu, toda bolezen mu je prekrižala vse namene. Vsi njegovi načrti so padli v vodo in postal je zagrenjen človek. V tej revščini in zagrenjenosti sem nistla v dekle in zdelo se mi je, da je oče zelo težkega značaja. Mati je komaj vzdrževala mir v družini! in velikokrat je bil v naši družini pravi pekel.
Že ko sem bila 13 let stara, v zadnjem razredu ljudske šole, mi je rojilo |>o glavi le to, kako bi zapustila domačo hišo in šla v svet. Čim bo mogoče, bom šla v mesto služit za služkinjo; tako sem sklenila. Vse, kar bom zaslužila, bom dala materi, da bo manj trpela. Obenem pa bom našla v službi mir, ki ga doma ni 'bilo.
Šolsko leto se je bližalo li koncu.. Tedaj mi je začela učiteljica prigovarjati, naj bi šla še kam drugam v šolo. O tem je govorila tudi z nekim duhovnikom v naši župniji, ki je to misel zanesel v našo družino. Nagovarjal je, da bi bilo koristno zame in za vse, če bi mogla narediti še _ 3 leta kake trgovske šole. Obljubil je, da bo pomagal, kar bo potrebno in preko bližnjih šolskih sester upal dobiti sredstva, potrebna za moje šolanje.
Nekako ob istem času je prišla v našo hišo tamkajnja voditeljica 'Krščanske delavske mladine. Dejala mi je, da bi bilo zame dobro, če bi pristopila h 'Krščanska delavski mladini. Oče je bil seveda proti in
mi sploh ni pustil priti do besede. Pozneje sem to dekle srečala na cesti in ko me je spet vabila v vrste mladih krščanskih delavk, sem ji pač rekla, da zaradi očeta ne morem pristopiti. Če bi šla h »kajoteri-cam«, kakor pravimo dekletom, ki delajo v flamski katoliški delavski mladini, bi očeta zelo užalila. Bil je socialist s srcem in dušo in kot otrok sem preživela mnogo časa pri očetovem bratu, ki je tedaj vodil v sosednjem kraju socialistični delavski dom.
Voditeljica me je nato vprašala, če bi prišla, ako ne bi bilo težave s strani očeta. Rekla sem, da bi bila pripravljena priti, ko bi le imela kakšno prijateljico, ki bi bila članica. Kar je voditeljica na to odgovorila, ne bom nikoli pozabila. Rekla je: »Veš, članica Krščanske delavske mladine ne smeš postati zato, ker je tudi tvoja prijateljica članica, pač pa zato, ker hočeš postati dobro dekle, ker moraš iz svojega življenja nekaj pomembnega narediti!«
Tako se je potem zgodilo, da sem le prj-šla enkrat na sestanek, mladih delavk. Tedaj sem opazila, da so vse članice čedno oblečene in sem imela le jaz predpasnik na sebi. Oblekla sem ga zato, ker sem imela pač zakrpano obleko. Vse so imele čevlje, le jaz sem bila v nekakih gumijastih copatih. Na sestanku sem se držala v ozadju in sklenila, da nikdar več ne pridem. Pozneje me je voditeljica spet vabila, naj pridem v njihovo družbo. Povedala sem ji, za-
kaj ne mislim več priti. Zdelo se mi je, da ne morem biti v taki družbi. In poteklo je leto dni, nc da bi imela kakšen ponoven stik s Krščansko delavsko mladino.
MOTELA SEM NEKAJ NAREDITI
Dobro leto potem mi je umrl oče. Spet me je obiskala voditeljica krožka mladih delavk. Obiskal nas je tudi duhovnik, ki je pomagal dekletom v krožku. Pozneje sta oba še večkrat prišla v hišo. Tako je spet nanesel pogovor na sestanke in vabila sta me, naj le pridem v družbo članic. Ko sem odklonila vabilo, je dejala voditeljica: »Skoda zate, da ne prideš. Kaj vse lahko ti postaneš! Toliko se skriva v tebi. Ti moraš priti!« Pregovorila me je in sem spet prišla enkrat na sestanek.
Udeležba je bila slaba. Samo tri smo prišle. Voditeljica je predlaigala, nalj prestavimo sestanek, čeprav bi bilo mogoče fudi 'tako nadaljevati s 'krožkom, alko smo le tri. Domenile smo se, da bomo šle pred prihodnjim sestankom iskat vsaka svojo znanko in jo povabile na sestanek. Tudi za program smo se domenile. Naloženo mi je bilo, naj se navadim kakšno lepo pesem in jo ibpm 'na sestanku 'povedala. 'Prevzela sem tudi nalogo, da bom eno uro pred sestankom zakurila peč. Reči moram, da mi je to kar ugajalo. Hotela sem nekaj narediti, nekaj pokazati.
(Dalje prihodnjič)
P*l*S*A*N*0 * B*R*A*N« J*E
William Saroyan:
Staromodna zgodba o ljubezni, liriki in...
(Nadaljevanje in konec)
»Osebno menim,« je dejal mr. Derrin-ger, »da miss Daffney ne samo, da ni grda, temveč je nasprotno — zelo privlačna«.
»Zaradi mene,« sem dejal. »Želim le, da ne zaidem v težave zaradi nečesa, česar nisem storil.«
»Prisodil bi ti, da si napisal pesem,« je dejal mr. Derringer.
»Takšne ne,« sem dejal. »Lahko bi napisal dobro pesem.«
»Kaj meniš pod dobro?« je dejal mr. Derringer. »Lepo? Ali obrekovalno!«
»Menim lepo,« sem dejal. »Le da bi v njej ne govoril o miss Daffney.«
»Doslej sem dvomil, da si ti pisec pesmi,« je dejal mr. Derringer. »Zdaj ne dvo-nuim več. Prepričan sem, da si jo napisal. Moram te torej kaznovati.«
Planil sem 'pokonci in začel z njim razpravljati.
»Tepete me zaradi nečesa, česar nisem storil,« sem dejal. »Zato odločno nasprotujem.«
Pošteno me je namlatil in to je slišala vsa šola. Šepajoč sem se vrnil v razred. Pesem so medtem zbrisali s table. Vse je bilo spet dobro. Obtoženec je prejel zasluženo kazen, pesem je bila zbrisana in v razredu je bil spet red. Bratranec Arak je mirno sedel in občudoval rjave kodrčke Aliče Bovard.
Č\Takoj v odmoru sem ga vrgel na tla in j.dkleknil nanj.
2.
»Za to sem bil tepen,« sem dejal. »Prenehaj torej s pisanjem takih pesmi.«
Naslednje jutro je bila spet ljubezenska pesem na tabli, napisana v bratrančevem slogu in pisavi, in spet je hotela miss Daffney najti krivca in ga poslati po kazen.
Takoj ko sem stopil v razred in opazil pesem in pisavo, sem ugovarjal. Bratranec je pretiraval. Začel sem po armensko preklinjati. Ostal je gluh in nem in zato je miss Daffney menila, da veljajo moje besede njej. »Stopi sem,« je dejala. »Če nekaj poveš, govori tako, da te bo vsakdo razumel.«
»Nič drugega nimam reči kot to, da nisem napisal te pesmi,« sem dejal. »In tudi včerajšnje nisem napisal. Če bom zaradi pesmi spet zašel v težave, se bom pritožil.«
»Sedi!« je dejala miss Daffney. aKo je prebrala imena, je napisala miss /}affney stran dolgo pismo s pesmijo vred in mi velela, naj ga odnesem v pisarno.
»Zakaj jaz?« sem dejal. »Pesmi nisem napisal jaz.«
»Stori, kar ti velim,« je dejala miss Daff-ney.
Stopil sem k mizi in segel po pismu. Miss
Daffney me je udarila po roki, da sem tri korake odskočil in zavpil: »Ne bom raznašal ljubezenskih pisem za vas.«
To je bilo seveda preveč. Vse ima svoje meje. Miss Daffney je planila proti meni. Bil sem tako jezen na bratranca Araka, da sem se obrnil in se spravil nadenj. Zagotavljal je, da je nedolžen, in se ni upiral. Bil pa je zelo gibčen in, namesto da bi jih skupil, je odnesel le nekaj prask. Jaz pa sem padel po tleh in medtem me je zgrabila miss Daffney. Kar je sledilo, je bil samo njen boj. Ko sem prišel s pismom v ravnateljevo pisarno, sem imel spraskan in razbit obraz in roke, ljubezensko pismo za mr. Derringerja pa je bilo zmečkano in deloma strgano.
»Kje si bil?« je dejal mr. Derringer. »Stopi sem, pokaži mi pismo. S kom si se pretepal?«
Vzel je pismo, ga odprl, zgladil na mizi in ga prav počasi bral. Bil je očaran, lahko rečem, zaljubljen. Z nasmejanim obrazom se je obrnil k meni, da bi me spet grajal, ker sem rekel, da je miss Daffney grda.
» Jaz nisem napisal pesmi,« sem dejal. »Tudi včerajšnje nisem napisal; nič drugega nočem, kot da se mulce izobrazim, da živim in da me pustijo živeti.«
» Fako, tako,« je dejal mr. Derringer.
Bil je zelo zadovoljen.
»Vaša stvar, če ste zaljubljeni vanjo,« sem dejal. »S tem nočem imeti nobenega opravka.«
»Pravim samo, da bi se lahko nekoliko lepše izražal o miss Daffney,« je dejal mr. Derringer. »Če ne ugaja tebi, pa se zdi morda nekomu drugemu čisto drugačna.«
Bilo mi je zoprno. Vse je bilo zaman.
»Dobro,« sem dejal. »Jutri bom vljuden.«
»Tako, to je prav,« je dejal mr. Derringer. »Seveda te moram kaznovati.«
Segel je v spodnji predal mize, kjer je hranil jermen.
»Nikar,« sem dejal. »Če me boste kaznovali, ne bom vljuden z njo.«
»No, in današnja pesem?« je dejal mr. Derringer. »Zanjo te moram kaznovati. Kar bo jutri, je stvar zase.«
»Ne,« sem dejal. »Nič ne bo s tem.«
»Prav,« je dejal mr. Derringer, »toda bodi ljubezniv z njo.«
»Bom.« sem dejal. »Lahko grem?«
»Trenutek počakaj,« je dejal. »Če ne bodo slišali tvojega vpitja, bodo vsi vedeli, da nekaj ni v redu. Stopi raje sem in desetkrat zaikriči, pa lahko greš.«
»Kričim naj?« sem dejal. »Ne morem kričati, če me nič ne boli.«
»Seveda lahko,« je dejal mr. Derringer. »Vpij, kot bi te bolelo. To vendar znaš.«
»Ne verjamem, da znam,« sem dejal.
»Desetkrat bom udaril z jermenom po tem stolu,« je dejal mr. Derringer. »Ti boš pa
zraven kričal.«
»Menite, da bo šlo?« sem dejal.
»Seveda bo šlo,« je dejal. »Stopi sem.«
Mr. Derringer je tolkel z jermenom po stolu, jaz pa sem skušal tako kričati, kot sem kričal včeraj, a mi ni prav uspelo. Nekam sumljivo je zvenelo. Bila sva sredi dela, ko je stopila v sobo miss Daffney, a je zaradi ropota nisva slišala. Po desetem udarcu sem se obrnil k mr. Derringer ju in dejal:
»Deset jih je.«
Zagledal sem miss Daffney. Stala je tam prepadena in z odprtimi usti.
»Še nekoliko, moj sin,« je dejal mr. Derringer, »dobro morava opraviti.«
• Preden sem mu lahko povedal, da je miss Daffney v sobi, je znova začel tolči po stolu in jaz sem zraven kričal.
Bilo je odvratno.
Miss Daffney je zakašljala. Mr. Derringer se je obrnil in zagledal svojo drago.
Miss Daffney ni rekla nič. Ni mogla reči. Mr. Derringer se je smehljal. Bil je hudo v zadregi in začel je vrteti jermen.
»Fanta kaznujem,« je dejal.
»Da, razumem,« je dejala miss Daffney.
Nič ni razumela, še malo ne.
»Ne morem trpeti, da bi bili otroci na tej šoli nesramni,« je dejal mr. Derringer.
Blazno je bil zaljubljen vanjo, vrtel je jermen naokrog in hotel ustaviti vtis važnosti. Miss Daffney pa ni imela razumevanja za to, da je kaznoval fanta s tem, da je tolkel po stolu, fant pa je poleg vpil, in sta se tako norčevala oba iz pravice in prave ljubezni. Zelo grdo ga je pogledala.
»Oh, menite, ker sem tolkel po stolu?« je dejal mr. Derringer. »Pravkar sva vadila, kajne, moj sin?«
I
Ni ga kmalu prijaznejšega kraja mimo male Moravške doline. Lepe vasice in sela slone ob zelenih holmih skrite večinoma za košatim sadnim drevjem; dobro obdelane njive se vrste s temnimi bukovimi ali sivimi 'borovimi gozdi in logi, po dolžini pa, kjer se vije miren potok navzdol proti zahodu, ga obrobljajo zeleni travniki. Tu in tam se kažejo zidane stene domačih boljših gospodarjev in iznad višjih hribov, ki varujejo ta d61, gledajo prijazno bele cerkvice.
V tej dolini v selu Straža je imel stari Molek lepo posestvo, kjer je gospodaril pametno in varčno, kakor se je bil naučil od svojega očeta in kakor ga je modrila še vedno vsakdanja izkušnja. Žena, sin Luka in hči Anka — vsi so bili dobri in pošteni ljudje in nihče ni vedel o Molko-vih kaj slabega. Eno seveda so staremu gospodarju — imel je že šestdeset let — podtikali, namreč da je silo svojeglaven
»Ne, nisva vadila,« sem dejal.
Miss Daffney se je jezno obrnila in odšla in mr. Derringer je sedel.
»Zdaj vidiš, kaj si skuhal,« je dejal.
»Če se hočete iti ljubezen z njo, storite to,« sem dejal. »Toda mene ne mešajte v zgodbo.«
»No,« je dejal mr. Derringer, »mislim, da sva s tem opravila.«
Zelo žalosten je bil videti.
»Vrni se v razred,« je dejal.
»Vedite, da nisem napisal pesmi,« sem dejal.
»To nima nič skupnega s tem,« je dejal mr. Derringer.
»Menil sem, da hočete vedeti,« sem dejal.
»Zdaj je prepozno,« je dejal. »Nikoli več me ne bo občudovala.«
»Zakaj ji sami ne napišete pesmi?« sem de-
jal-
»Ne znam pisati pesmi,« je dejal mr. Derringer.
»Izmislite si vendar nekaj,« sem dejal.
Ko sem se vrnil v razred, je bila miss Daff-nej zelo vljudna z menoj. Tudi jaz z njo. Vedela je, da vem, in vedela je, da bom, če ne bo prijazna z menoj, ali pokvaril ljubezensko zgodbo, ali pa jo pripravil do tega, da se z njim poroči. Zato je bila zelo prijazna z menoj. Dva tedna kasneje so prišle počitnice in ko se je znova pričel pouk, se miss Daffney ni več pojavila. Ali ji mr. Derringer ni napisal pesmi ali pa jo je napisal in ni bila dobra. Ali ji ni priznal ljubezni — ali pa ji je priznal in je to ni ganilo. Ali pa ji je ponudil ženitev in ga je odklonila, ker sem jaz vse vedel, in je prosila za premestitev na drugo šolo, da bi prebredla srčne bolečine.
Tako nekako.
in trmast. Menda je bilo res tako. Ako si je Molek kaj v glavo vtepel, je moral izvršiti, če je bilo še toliko zaprek. In kadar je spoznal kako misel za pravo, ga nisi več odvrnil od nje. To mu je povzročilo včasih marsikatero sitnost. In o takem dogodku bom tu pripovedoval.
Na veliki ponedeljek je v Moravčah letni semenj. Tja priženo vselej iz bližnjih in daljnih krajev, celo od onkraj Save, mnogo živine; in tujih, posebno laških kupovalcev nikdar ne manjka, kupčija je večidel dobra in ljudje tedaj radi spečajo kaj, da dobe novcev za dolgi čas do žetve, v katerem ni lahko kaj prodati in je mnogokrat sila za drobiž in še večja za debeli denar.
Na velikoponedeljskem semnju je bilo, ko je tudi stari Molek prodal par lepih volov laškemu kupcu in dobil zanje pol-četrti stotak. Novcev ni bil potreben, ker je bil z vsem dobro založen, in tudi ta
(Nadaljevanje na 8. str.)
JANKO KERSNIK JCflkO M $1(1*1 JH&Ltk tatlL uk(ll
N. V. GOGOLJ:	8
Sejem v Soročincu
»Zdi se, tla sta dva človeka, eden je zgoraj, drugi leži j>od njim. Kdo od njiju je htidič, ne razpoznam.«
■ »Kdo je zgoraj?«
»Baba!«
»No, la je hudič.«
Obči krohot je razhudil vso ulico.
»Tu se vidi, da balba komandira!« se je pošalil nekdo iz množice.
»Glejte, bratci!« je dejal drugi, ki je dvignil črepinjo, katera je ostala od lonca, ki si ga je bil nadel Gerevik, ko je zbežal i/ kumove bajte. '»Kakšno čepico nosi ta naš dobri kozak!«
Naraščajoči šum in bohot je zbudil naša mrtveca izopet k življenju. Bila sta Solopij in njegova soproga, ki št a, še vedno vsa iz sobe od komaj preslanega strahu, dolgo osupla zijala v rjava lica ciganov. Razsvetljeni od plamena, ki je trepetaje sla-'botno migljal in plapolal, so bili jrodobni krdelu škratov, obkroženih v gosti nočni lemi s težkimi [rodzcmskimi hlapi.
X.
N ati prebujajočim se Soročincem je zavela hladna' jutranja sapa. Iz vseh dimnikov so se valili oblaki dima vzhajajočemu soncu naproti. Sejem je zašumel. Ovce so za-meketale, konji so rezgetali, jx> vsem taboru so zagagale gosi skupaj z branjevkami, grozne govorice o rdečem jopiču, ki
so v skrivnostnih turah večernega somraka talko plašile ljudstvo, pa so se, brž ko se pojavila jutranja zora, razblinile v nič.
Zevajoč in pretezajoč se, je Čerevik meti vtrli in vrečami pšenice dremal v kumo-vem skednju, pokritem s slamo, in zdelo se je, da se nikakor ne želi ločiti od svojih sanj. Kar zasliši glas, ki mu je bil prav tako dobro znan, kakor so mu bila znana pribežališča njegove lenobe: blagoslovljena peč domače izbe ali krčma njegove bližnje sorodnice, ki je bila komaj deset korakov oddaljena od njegovega praga. »Vstani, vstani!« mu je kričala v uho nežna soproga in ga z 'všo silo vlekla za roko.
Namesto da bi jo poslušal, j|e Čerevik napihnil lici in začel tolči z rOkami, kakor tla udarja na boben.
»Norec!« je zavpila žena, ki se je umaknila, ker bi jo bil stari skoraj zadek
Čerevik se je dvignil, si pomencal oči in se ozrl na ženo.
»Vrag me vzemi, če se mi, golobica ti moja, tvoj obraz ni zdel kakor boben, na katerem bi moral kakor vojaki zabobnati mirozov, prisiljen od tastih svinjskih spak, o katerih nam je pripovedoval včeraj zvečer k um .,.«
»Nehaj kvasiti, prismoda stara! Pojdi, ženi kobilo na sejem — to bo bolj pametno. Ljudje se nam morajo res posmehovati — prišli smo na sejem in še nismo prodali niti peščice konoplje.«
»Kako naj grem, ženka?« jo je zavrnil Solopij. »Saj se nam bodo odslej res le smejali.«
»Kar pojdi, smejejo se ti ljudje tako ali tako!«
»Saj vidiš, da se še nisem umil,« se je branil čerevik in globoko zazehal ter si čehal hrbet, da bi mu ne bilo treba prezgodaj skočiti na noge.
»Vidiš ga, česa se je spomnil! Čist bi rad bil! Tega še mi bilo. Tu imaš brisačo in si oteri svoj spakasti obraz!«
Plrijela je za brisačo in jo z grozo vrgla tlaleč od sebe — bil je kos rokava rdečega jopiča!
Soproga, ki se je že zavedela, je bodrila moža, ki od strahu ni mogel geniti nog in so mu šklepetali zobje. »Ne bodi tak strahopetec in se odpravi na sejem!«
»To bo dobra kupčija!« je godrnjal Čerevik, ko je odvezaval kdbilo. »Nisem se zastonj pomišljal, ko sem se odpravljal na ta vražji sejem; tako mi je bilo pri srcu, kakor da bi si oprtal crknjeno kravo — tudi vola sta hotela dvakrat zaobrniti domov. Seveda — zdaj se spomnim — odpeljali smo se v ponedeljek! Nesrečen dan!... Pa tudi ta prekleti hudič se ne da ugnati, saj bi lahko nosil jopič tudi ibrez rokava. Pa ne, mora strašiti krščanske ljudi. Če bi na primer jaz bil hudič — Bog me varuj tega! — alt bi se jaz ponoči klatil (okoli, da najdem tako cunjo?«
Modrovanje starega kozaka je prekinil rezek glas. Pred Čerevikom je stal dolg cigan.
»Kaj prodajaš, dobri človek?«
Čerevik ni odgovoril ničesar, meril cigana od nog do glave in naposled mimo dejal, ne da bi se ustavil in pustil iz rok
uzde: »Ali ne vidiš sam, kaj ženem naprodaj?«
»Jermena?« je vprašal cigan, kažoč na uzdo, ki jo je držal stari.
» Jermena, če je kobila jermen.«
»Kobila? Presneto! Ti Si svojo kobilo najbrž krmil s samo slamo!«
»S slamo?«
Čerevik je hotel nategniti uzdo, da pokaže svojo kobilo in nesramnega cigana postavi na laž, toda roka ni potegnila za seboj ničesar, ampak njega samega sunila v jxxlbradek. čerevik pogleda — v roki drži prerezano uzdo, na njej pa — strah in groza! lasje so mu stali pokonci! — prive-zatn kos rokava rdečega jopiča! ... Pljunil je, se jxrekriž;*l in, mahajoč z rokami, zbežal hitreje kakor mlad fant.
XI.
»Primite tatu!« je zakričalo nekaj fantov konec vasi, kamor je bežal Čerevik. »Primate ga!« Čerevika je zgrabilo par krepkih rok.
»Zvežite ga! To je tisti, ki je staremu ko-/;iku ukradel kobilo.«
»Bog z vami! Zakaj me vežete?«
»Se sprašuje! Poštenemu kozaku, ki se je pripeljal na sejem, Čereviku, si ukral kobilo.«
»Meša se vam, fantje! Kdaj ste še videli ali slišali, da bi človek okradel samega sebe?«
»Ne boš nas pretental! Poznamo take tiče. Zakaj pa si tako bežal, kakor da ti je za petami sam hudič?«	(Dalje)

Kristus, Vdliki duhovnik, ije poklicali k sebi svojega zvestega služab-' nika, prečastitega gosipoda
Kristijana Košir
škof. konz. svetnika, dekana in župnika na Žihpoljah,
v ponedeljek, na praznik Marijilnega oznanjenja, dne 26. marca 1962 ob 23. uri, v 69. iletu starosti in v 46, letu mašništva, previdenega z zakramenti za -umirajoče, v večno domovino.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 29. marca 1962 ob 10. uri dopoldne na Žihpoljah.
Dušo pokojnega priporočamo duhovnikom sobratom v spomin pri sv. daritvi in vernikom v molitev.
Ž i h p o 1 j e , dne 26. marca 1962.
Sorodniki in farani.	Dekanijska duhovščina.
■ ‘'i


K' kakšnem jeziku sta govorila Adam in Eva v raju?
vngleško, pravi Noah Jonathan Jacobs, anji knjižničar jezikovnega oddelka na jeruzalemskem vseučilišču, ki v svoji novi knjižici »Dan imenovanja v raju« šaljivo razpravlja o 37 raznih jezikih sveta.
Zakaj angleško? Zato, ker je Adam rekel Evi »Madam, l’m Adam«, kar je angleško in se na obe strani enako bere. Ta-ki besedni igri se pravi »palindron«.
V tem pa se Eva ni dala ugnati, kajti odgovorila je Adamu z besedo »Eve«, to je angleško »Eva«, in je v angleščini, kjer se piše »Eve« še krajši palidrom kot je bil Adamov.
Vsi pa niso mnenja, da sta Adam in Eva govorila angleško, kajti pisatelj Jacobs pripoveduje, da so doslej tudi nekateri nemški, madžarski, švedski, keltski, danski in baskovski učenjaki trdili, da je v raju veljal njihov jezik. Neki Anglež pa je v 17. stoletju dokazal, da sta Adam in Eva morala govoriti kitajsko in sicer, ker vsaj novorojenček najprej vpije kitajsko besedo »jei«.
Romarice kakor nekoč...
DCako /V stari .Molek tatu iskat
»Pomladansko se dela, pomladansko!« je dejal ženi Rezi, ki je v vratih čakala
(Nadaljevanje s 7. strani) denar je bil obljubljen že večinoma drugim na posojilo, ker Molek je rad pomagal in ni nobenega odiral; a vesel je bil ta dan vendar, da se je kupčija tako dobro izvršila, in v svojem veselju je dal potem v krčmi celo za liter vina, kar je sicer redkokrat storil;
»Dobro si opravil, Molek! Srečo imaš!« so dejali sosedje pri krčmarjevi mizi.
»Pa takih volov tudi ni bilo na semnju,« je zavrnil Molek ponosno, »in jih ni na Moravškem, — pa jih ni!«
Vsi so potrdili, le eden ne; na drugem koncu mize je sedel mešetar Miška, ki ga Molek nikdar ni hotel pri kupčiji ali prodaji in ki zato ni bil prav prijazen staremu gospodarju; ta Miška torej je takoj oporekal porogljivo; »Seveda ne! Videc jih ima! Ničesaf več naj ne zaslužim, ako vaših ne odvagajo Vidčevi in še vašo telico povrh, tisto brezaSto!«
To je bilo razžaljenje, da ne kmalu takega, zakaj Molek je bil na svojo živino ponosen kakor na svoj grunt. Zaropotal je, da sb kozarci zazveneli po mizi.
»Kaj — ti, ti boš govoril? Kljuka bosonoga! Spravi se od mize!«
Mešetar je videl, da ni nihče drugih na njegovi straini, in ker ni pil svojega vina, se je umaknil naglo. A malo je še moral podražiti starega.
»Veste kaj, oče?« je dejal, obrnivši se med vrati. »Še meni posodite malo tistega denarja, ki ste ga danes vzeli; — vzeli kakor za maslo!«
»Ven pojdi, prosim!« je vpil Molek.
»I no, če nočete, pa pustite! Pa Bog daj srečo!«
Stari je še nekaj kričal za odhajajočim in v svoji jezi je dal še za en liter vina. A udobrovoljil se ni več, dasiravno sta mu bila vino in togota zlezla malo v lase. Odpravil se je kmalu proti domu. Odhajajoč se je iz veže nehote ozrl v sobo na dragem koncu hiše in tam zagledal zopet me-šetarja Miška, ki je sedaj pil pri drugih. In glej, da bi ga strela — tudi njegov sin Luka je sedel tamkaj poleg mešetarja.
»Domov pojdi, Luka!« je zaklical v sobo. Sin, odrasel, že šestindvajsetleten fant, se je sicer dbrnil ter dejal: »Pojdem!« a šel vendar ni takoj.
Stari tudi ni čakal, nego v svoji nejevolji sam krenil po kamniti stezi proti Straži. Pa čim bliže je prihajal svojemu domu, tem bolj se mu je jasnilo lice. Pozabil je na nadležnega mešetarja in njegovo zabavljanje, pozabil celo, da sina Luka ni bilo za njim; le dobra kupčija mu je bila v mislih in naposled je zadovoljno in radostno potipal dvakrat, trikrat žep v debelem kožuhu, je li še listnica s štirimi stotaki v njem. Čisto lepe -nove bankovce je dobil, tako da je bil izprva še gledal, so li pravi ali ne, a bili so dobri.
Hladen dan je bil, iznad Limbarske gore je že od snoči pihala ostra Iburja, ki ni kar nič pristajala velikemu tednu. A sedaj se je vreme izpreobrnilo. Molek sicer ni prav vedel, ga li vino greje, ali pa se je jug oglasil; tako nekako gorko mu je postajalo. in ko je dospel do domače hiše, si je obrisal s čela pot.
ter gledala, od katere strani se vrne stari.
»Popoldne se je prevrglo,« je pritrdila vesela. Soseda ji je bila že povedala, kako dobro je Molek prodal vola. Anka je prinesla večerje in vtem se je vrnil tudi Luka. O kupčiji ni niihče zinil besede, čakali so, da prvi izpregovori oče. In ta tudi res ni mogel molčati; komaj je bil odložil žlico in končal svojo molitev — hlapec in dekla sta bila odšla — je segel v kožuh, v katerem je tičal še vedno navzlic gorki sobi, ter privlekel listnico na dan. Anka je pospravljala po mizi, Luka pa je užigal pipo, sedeč na klopi pri peči. »Glej, stara, to so naši voli!« je zinil Molek bahato in razgrnil štiri stotake po mizi.
»Spravi, spravi, kaj boš kazal in se bahal,« je dejala mati dobrovoljno.
»Saj bom! Misliš, da jih bom skozi Okno vrgel? Pa naši voli so le — voli, da jih ni, pa jih ni!«
Vtem je bil Molek slekel kožuh, ga nesel v kamro v skrinjo, potem pa pobral stotake, jih vtaknil lepo v listnico in jo pomnil zopet v kožuh. Vrnivši se s ključem od Skrinje, je še efejal malomarno; »E kaj, dolgo ne bodo pri hiši! Goropečniku bom dal pol in Rovtarju ipol, pa bo po njih. Vsak dan prosita.«
»I, pa izgubljeno ni!« je menil Luka.
»Izgubljeno ni! Pa čakati bo treba, čakati!« je mrmral stari.
»Pa obresti! Saj jih plačujeta!«
Očetu se ni več zdelo vredno odgovar-jati.
Stopil je pred vrata in pogledal na desno in levo po nebu. »Kar orali bomo jutril« je dejal, vrnivši se; »gorko postaja in za jarevino bo prava!«	(Dalje prib.)
Nekoč so romarji' 'V KOnipoSteljo ali v Kelmorajin tudi iz naših kraljev romali. Njih pot je trajala mesece in mesece. Seveda so bila ta romanja kar peš. Toda to je bilo nekoč ...
In vendar slišimo tudi 'danes, da je šla Skupina mladih fantov na romarsko pot s težkim križem ali mož-samotar na dolgo pot okoli sveta. Pa to so le posamezniki, kar vzbuja pozornost in časopisi' poročajo o takih primerih kot o nečem izrednem.
Dve mladi dekleti iz Londona; sestri Wendy in Joy Lewis, sta se tudi podali na dolgo romarsko ipot v Rim. Vendv je stara 19 let in je dobra atletinja. Pred dvema letoma je bila zmagovalka v ženskem maratonskem teku, ko je z najboljšo Ikvalifikaoi-jo pretekla progo od severa škotske do južnoangleške obale. 'Njena sestra Joy pa je stara 23 let.
Pred odhodom sta se udeležili svete maše v vvestminstrski katedrali, nato pa se prepeljali z ladjo čez Rokavski preliv do Rotterdama. Od tam pa nadaljujeta svojo romansko pot proti Rimu kar peš.
V Rimu se hočeta Wendy 'in Jov pokloniti svetemu očeltu in na grobu svetih papežev, mučencev in svetnikov prositi za mir med narodi. S seboj nosita tudi posebno prosiino vlogo angleške mladine, v kateri ta prosi svetega očeta, da naj ponovno pozove vse človeštvo k ohranitvi miru.
EDINA NEVEDNA PARIŽANKA Mlada pariška dama se je nekoč udeležila pri prijateljih večerje, na kateri je bil tudi znani pisatelj Pierre TErmite, po poklicu duhovnik. Dama ga je vprašala:
»Kaj je greh, gospod župnik?«
Ta je nekaj časa okleval, nato pa je obzirno odgovoril:
»Oh, gospodična, ali je še kakšna Pari-žanka, ki ne bi tega bolje vedela ko jaz.«
Športni kotiček
MAKS PRISTOVNIK ZMAGAL NA KOŠUTI
V obliki veleslaloma je zadnjo nedeljo priredila KESTAG-Borovlje tekmo, pri kateri je šlo za skupinsko oceno (MannschaftsTVertung); skupino so tvorili štirje fantje in eno dekle. Najnevarnejši konkurenti Selanov so bili tokrat Štajerci iz Eisen-erza in tudi Borovijanci. Ker Selani še nimamo deklet, da bi mogla voziti pri takih tekmah in težavnih progah, smo sc obrnili na celovški DSC. in UNION, da nam posodijo kako dobro dečvo. Tako je vozila v prvi naši skupini Irene Fantour, ena najboljših smučark na Koroškem sploh. Kljub padcu si je za neko Štajerko priborila častno drugo mesto. V skupinski oceni so zmagali Štajerci, kar se je odločilo že pri dekletih. Drugo mesto pa so dosegli Selani z tekmovalci: Irene Fantour, Pristovnik Maks, Draže Maks in Anton ter Hribernik Anton. Žal pa smo jmgrcšili tokrat glavni „stebcr'’ selskih smučarjev Hermana Užniga, ki se je pri treningu za to tekmo zlomil roko.
S startno številko 1 je Pristovnik Maks pokazal, da je bolj rutiniran kot marsikateri tekmec iz splošne skupine, kar se vidi tudi v splošnem zaporedju; razlika 2,4 sekund ga loči od naslednjega tekmeca iz Borovelj, ki se je moral zadovoljiti z 2. mfcstom.
Številni gledalci so z največjo ]>oizomostjo zasledovali im se čudili Pristovnikovi „divji” vožnji; naravnost kričali so od veselja, ko se je tako spret-
no rešil iz nevarnosti za padec in to na takem mestu, kjer je skoraj vsakega drugega tekmeca vrglo (znani tekmec se je izrazil o njem, da kaj takega le enemu izmed stotih uspe).
Sijajno je vozil tudi Maks Draže, a si je zaradi počasnih smuči osvojil šele sedmo mesto v splošnem zaporedju. Nepričakovano pa je v skupini šolarjev zmagal Pristovnik Karel, brat Maksa.
V skupinski oceni je dosegla še dobro mesto tretja selska skupina in bila za Štajerci, že omenjeno prvo selsko skupino in A tu s-Borovi janci na četrtem mestu.
AROSA: TEKME „NA TREH VRHEH”
Da je Karl Schranz Še zmeraj v najboljši kondiciji, je dokazal s svojo zmago v kombinaciji in idealnim redom D pri tekmi „Na treh vrhovih” v Arosi (USA). Tudi njegov brat Helmut Schranz je zasedel odli&io tretje mesto za Švicarjem Griinefelderjem.
Pač pa v kombinaciji deklet Hecher ni imela preveč dobrega dneva; Hennebergcr (DBR) jo je premagala za 8 desetink razlike.
Rezultati kombinacije:
DEKLETA: 1. Hennebergcr (DBR), 1:35,0. -2. Hecher (Avstrija) 1:35,8. - 3. Obrecht (Švica) 1:36,5.
MOŠKI: 1. Karl Schranz (Avstrija) 2:15,9. - 2. Grilnenfelder (Švica) 2:18,2. — 3. Helmut Schranz (Avstrija) 2:19,0.
C/LEDALIŠČE V CELOVCU
.   —■ i	-....
PETEK, 4*0. marca: Der Barbier von Sevilla, opera. — Sobota, 31. marca: Polenblut, opereta (zad-njrč). — Nedelja, 1. aprila ob 15. uri: Der Barbier ven Sevilla, opera. — Sreda, 4. aprila: Bruder Strau-binger, opereta. — Četrtek, 5. aprila: Der Hauptmann von Kdpenick. — Petek, 6. aprila: Mit l>esten Empfehlungen, komedija. — Sobota, 7. aprila: Der Barbier von Sevilla, opera (poslednjič). — Sobota, 8. aprila ob 14.00 uri: Der Hauptmann von i Kdpenick, drama (zaključena predstava — kart ni) in ob 19.30 uri: Wiener Blut, opereta.
Začetek vselej ob 19.30 uri, (razen 1. in 8. 4.).
KDMORNI ODER:
Sobota 31. 3., nedelja 1„ sobota 7., nedelja 8. 4.: Die acht Frauen, komedija. Začetek vselej ob 19.30 uri.
Bistrica v Rožu. — Sobota, 31. 3.: Die toten Augen von London (IVa). — Grozljiv kriminalni film. — Nedelja, 1. 4.: Der Klostcrjiiger (III). — Barvni film po znanem romanu Ludviga Ganghoferja. — Sreda, 4. 4.: Der Boss keunt kein Erbarmen (IV). — Kriminalni film. Uničenje nojtega vohunskega kroga; mnogo mrtvi ih.
'
Dobila ves. — Sobota m nedelja, 21. 3. in I. 4.: VVeit ist der Weg (Ha). — Preprost pustolovski film.
Sinča ves. — Nedelja, I. 4.: Erbe des Blutes (IVa).
—	Družinska tragedija iz nekega ameriškega mesta.
Pliberk. — Sobota in nedelja, 21. 3. in 1. 4.: Gau-
nerserenade (IV).
Borovlje. — Sobota in nedelja, 31. 3. in 1. 4.: Die zehn Gebote (III). — Zgodba o Mojzesu od rojstva do smrti. — Torek, 3. 4.: In MontmarU.'’ wird es N acht (IVa). — Kriminalni film. — trtok, 5. 4.: Vom.Satan besessen (IVa). — Družinska tragedija, kjer -se družinski oče ne ustraši niti umora, da l»i poplačal svoje dolgove.
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 31. 3.: Die zornigen jungen Manner (V). — Borba treh mož proti gospodarski in moralni nepoštenosti. Film odsvetuje-mo! — Nedelja, I. 4.: Habe Turni en (III). — Domovinski film. — Sreda, 4. 4.: Im Bazilik ist der Teutel los (IV). — Vojni film o uničenju japonskega hrodovja v borbi za Pacifik.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
■PONEDELJEK, 2. 4.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda, — Koroške pesmi in viže. 18.00 Umetnostni spomeniki na Koroškem. — TOREK, 3. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. — SREDA, 4. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo.
—	Hišna imena v Okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem. - ČETRTEK, 5. 4.: 14.15 Poročila, objave. — ..Zvenijo mi orglice..." — B' TEK, 6. 4.: 14.15 Poročila, objave. — Pogled sodobno svetovno slovstvo. — SOBOTA, 7. 4.: 9.00 Od pesmi <lo pesmi — od srca do srca. 18.25 S Cerkvijo skozi post. — NEDELJA, 8. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
MALA OGLASA
Passap pletilni stroji — kadar iščete najboljše. Wolf- und Striokbai, Klagcnfurt (pri kapucinski cerkvi).
SADNA DREVESCA in ribizelj dobite v drevesnici MARKO POLZER, Št. Vid v Podjuni - St. Veit i. J.
Vse „JOKA"-lzdelke — kavče — preproge — žimnice — klavirje — harmonije
dobile ugodno pri
FRANZ KREUZER's Wtw.
prodaja pohištva In klavirjev Klagenlurt, Kardinalplaiz 1,	tel. 73-60
Nainovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske po-trebtfine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
List izhaja vsak četrtek. - Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- lil., letno 80,- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelee. - I Iskama Družbe rv. Mohorja, Celovec. Viktringer Rmg 26. - I el. štev. uredništva in uprave 43-58.