LetO LXXV^ St. 146 PoStnina plačana, v UKBBNlflTVO U* UPRAVA; UCBIJAUA, PUOONUIVA EZKUTJONn &ASTOP8TVO sa. ogltM is Krmij«TSM Raflje ti UKIONK PUBBLICITA IT ALi AN A S. A-, mlako S — u-22. si-aa, ai-aa, si-jd ta pel potno tekovren L^vhtjana ter. 16 ESCLUSIVA per la pubhMeiU učinkovito bomhiinlinilp pristanišče Bono. Mesnina in okolica ter Kalabrijska ohola o^ine so utrpele nov letalski nap.wl. Nekaj bomb je bflo odvrženih tudi na Porto Em-pedoclt*. Sovražnik je izgubil 10 letal, 5 v bojih z ornimi lovci i /raku nad Comfeom in 5 po zaslugi protiletalskega topni Mrva; ta letala so strmoglavila v bližini Lieate, i'ozzaiia. iTpmerstnerlja. t-omisa in la-stela Vet rano. Pri napadu na Livorno, ki je W omenjen v včerajšnjem poročilu. sta padli v morje v bližini otoka Gorgone le dve nadaljnji sovražni trimotorni letali, ki so ju zadele obrambne baterije. • Pri letalskih napadih, omenjenih v današnjem poročilu, je bilo doslej ugotovijo -nih 10 ranjenih in 2 mrtva v Porto Empe-docle. Vzorno in uspešno delovanje fašistične konfederacije kreditnih in zavarovalnih podjetij Rim. 30. jun. s. Upravni odbor fašistične konfederacijo kreditnih in -zavarovalnih podjetij je imel svojo sejo v Rimu. Seje so se udeležili tudi minister za korporacije, guverner Bnnce d'Italia. podpredsednik korporacijo za skrbstvo in kredit, generalni direktor zaklada, več senatorjev m nacionalnih svetnikov, številni gospodarstveniki in finančniki. Po pozdravu Ducc.iu je pred>cdnk konfederacij podal svoje poročilo o dosedanjem delovaniu in o vprašanjih, ki se jih je lotila reševati organizacija v tretjem vojnem letu. Dejal je, da pomeni navzočnost ministrov, zastopnikov Stranke in guvernerja Narodne banke pečat na slovesno izpoved vere. ki jo namerava podati organizaci a. Nato je poročal, da so tako organizacije kakor posamezna podjetja zna.c vztrajati in ohraniti svojo učinkovitost. da bi izpolnile kočljive naloge, ki so jim' bile zaupane. Nato Je govoril o skrbstvu, ki se zrcali na nekaterih pogodbah, sklenjenih s konfederacijo delavcev in v korist raznih kategorij podjetij. Posebej je še opozoril na prizadevanje za reformo in izpopolnitev organizacije, kakor tudi na zakon o povračilu vojne škode in odškodnini za uničene državne papirje. Govoril je o tehničnem sodelovanju posameznih kategorij za izvedbo ukrepov p nominativnosti in o prodaji akcijskih naslovov, kakor tudi o notranji disciplini posameznih kategorij, pri čemer ie prikazal uspešnost delovanja kreditnih korporacijskih organov, kar kažejo uspehi, ki so se vselej spremenili v pozitivne stvaritve. Predsednik ^e konča! svoje poročilo z bežnim pregledom dosedanjih uspehov na področju delovnih pogodb, nadalje na področju medsebojnega podpiranja in skrbstva, kar je samo potrdilo duha socialnega sodelovanja s konfederacijo delavcev in stalni na-nredek raznih skrbstvenih prizadevanj. Ob koncu svojega poročila je izrazil gorečo željo, da bi se ves mogočni sistem podjetij z raznih področij konfederacije, ki zbira in upravlja nad 1~0 milijard denarja in pobira v imenu države približno 12 milijard davkov ter šteje v svojih vrstah ljudi največje sposobnosti, izvežba-nosti in goreče vere. čedalje bolj v službo interesov naroda v vojni. Karkoli naj se zahteva od organizacije in posameznih kategorij, se bo zdelo prav malo v primeri z najvišjimi cilji, katerim so danes usmerjene vse energije našega naroda. Za predsednikom je spregovoril guverner Bance D' I tal j a Eksc. Azzolinl. šef kreditnega nadzorstva, ki je govoril o delu tega nadzorstva v preteklem letu in pripomnil, da je bilo zelo olajšano zaradi duha discipline, ki preveva vaa kreditna podjetja in v katerem so zvesto izvršila vsa navodiha. Na kratko se je dotaknil tudi prispevkov krexlitnih podjetij za fin ncira-nje vojne v najrazdicnejših oblikah, od ne-posetinih investicij do podpor industrijam m trgovini, ki delajo za državo, ter je v tej zvezi izrekel toplo zahvalo in pohvalo banica on za vse. kar sr> storile, da bi prispevale k uspehu poslednjih emisij državnih, posojil, uspehu, ki je obenem znak zasipanja \aj,čevalcev v kreditne ustanove. Nato se je zahvalil pre(m že današnje izkušnje in preizkušnje, od katerih sn nekatere zelo stroge, dovoljujejo trditi, da italijanska kreditna organizacija daje in bo še nad^uje dajaia ves svoj delež k vodstvu vojne in za dosego zmage, to pa predvsem zaradi visokega duha odgovornosti, zanesljive discipline in volje po sodelovanju, ki jo kažejo voditelji konfederacije in posameznih vključenih podjetij Nato je govoril minister za korporacije Eksc. Cianetti, ki je najprej pohvalil dosedanje delo organizacije, nato pa prikazal pomen in koćljivost nalog, ki s-1 ji zaupane, naglašujoč pri tem medsebojno odvisnost med gospodarsko in finančno politiko, kakor tudi med finančno in socialno politiko. Svoja izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da sta odpor in zmaga, v kateri imajo vsi Italijani popolno zaupanje, bistvenega pomena za življenje naroda, kar velja seveda ▼ enaki meri tudi za gospodarski in finančni odpor ter gospodarsko in finančno snago, brez katerih bi odpadle vse možnosti v bodoče. Besedo je nato povzel Eksc Acerho. finančni minister, ki je najprej izrekel svojo hvaležnost in zahvalo voditeljem konfederacije za nadvse koristno sodelovanje, ki aa kažejo zelo uspešno, saj organizacij;' podpira delo vlade za financiranje vojne. V dopolnile svojih izjav v mtdminisrr^kciii odboru pod Duccjcvim predsedstvom jc poda! nato nadaljnje podrobnosti o uspehu pra\kar zaključenega vpisovanja nG-vih 5odstotnih petlctirh bonov, ki so bili rr/-p:sani v d\ch serijah, vsaka r<> 5 milijard lir. Vpisovanje jc doseglo znesek 12 trii jard 11 milijonov 669 tisoč Hr. k čemur ic treba dodati še nekaj ne/abcicžcrrh postavk s Sicilije in Sar= d ini je. Da bi se porabil tudi ta prc>cžck. je bila izdana no\ a serija enakih bt nov. Kazen teca sc je v dobi vpisovanja tudi d rtok rednih bonov povečal za eno milijardo 356 milijonom lir. Minister Acerbo jc končno uporabil priliko svojega sodelovanja na tej važni seji za to. da jc napovedal, da bu> v kratkem s posebnim ukrepom izvedena sprememba 9Ietnih 4° onih bonov z novimi °letnim! 5" onimi bon'. Znesek, k' ga bo treba doplačat', jc bi! ocenjen na podlagi razlike emisijskih cen. ne da bi se pr. tem upošteval kateri koli druai činitelj, ki bi bil v zve/i s sedanjim tržnnn položajem 4" h bonov. Svoj govor je minister končal z ugotovitvijo, da postavlja fašistična država na prvo mesto v svoji finančni pf.l^rki popolno spoštovanje obvez do varčevalcev. Sc-tantk se i? zaklhičil s pozdravom Duvcju. Industrlfcfr-a delavstvo na braniku domovine Belogna. 30. ;un. s. Na povabilo predsednika konfederacije i nclustri js"v: h delavcev so se zbrali v Bologni tajniki zvez industrijskih delavcev v nokrnjinah severne in srednje Italije. Pred sestankom je predsednik konfederacijo nac. Bvetnik Gott^rdi v spremstvu tnjnika zveze v Bologru in 5 delavcev kot zastopnikov bolognskega delavstva, položil lovorrv venec-^v svetišču prol-l'h fašistov in pred snom-.stikom v vojn1, padlih. Poročila se jo udeležil tudi zvezni tajnik Ločini, ki je sindik iln m voditeljem in industrijskim delavcem izrco l pozdrava ^desete legije ~. Predsednik konfederacije se mu je zahvalil in mu nato v svojem poročilu prikazal današnja vprašanja na delavskem pedročju in na področju delavskega skrbstva ter je nato podal jasne in določne smernice tajnikom pokrajinskih z^vz za nj;h delovanje in stik z delavsk'nv množicami pri čemer jc še prav posebno ob-razlož*] pomen poenotenja s"niikaln-;h odposlancev delavcev v v?ch občinah. Opozoril je n?dalje na voliko vrednost in visoke namene delovne službe, v kateri se izraža duh sodelovanja vsega naroda. Tajn'ki posameznih pokraj nskih zvez. ki so se udeležili razprave po izjavah predsednika, so poudarili svojo odlično voljo in voljo vsega industrijsega delavstva, da prispeva k čim višji donosnosti svojeg-t dela v službi naroda pod orožjem. Forerilo se je zaključilo s pozdravom Duceju. Tokio — največje mesto na svetu • Tokio, 3o jun. s. Jutri stopi v veljavo zakon, ki ga je parlament odobni na zadnjem rednem zasedanju in po katerem se ustanavlja tako imenovani »veliki Tokio«. Po- tem zakonu postane Tokio največje mesto na svetu s približno 2244 kvadratnih kilometrov površine ter 7.400.000 prebivalcev in letnim proračunom v znesku 600 nvlijoncv jenov. Na začetku tega stoletja je štel Tokio komaj nekaj nad en milijon 200.000 prebivalce- Most čez Donavo med Bolgarijo in Romunijo Sofija, 30. jun. s. Mešana boigarsko-rumunska komisija za zgraditev mostu čez Donavo je zaključila svoja dela. Dokončno je bil določen kraj. kjer bo ta most zgrajen. Predsednik bolgarske komisije je izjavil poročevalcu lista *Utro«. da bo most čez Donavo eden najdaljših v Evropi in Ga bo njegova zgraditev pospešila vse pobuoc za dobro sosedstvo v duhu gospodarskih m političnih odnosov med Bolgarijo in Rumu-nijo. Rumunsko odposlanstvo je odpotovalo r Bukarešto. Lov na komuniste v Bolgariji Sofija, 30. jun. s. Lov na komuniste m. teroriste se v Bohjariji nadaljuje. Današnji listi poročajo, da sta bila v mestu Gabro-vu ubita dva komunista, nek moški in neka ženska. Na njihovem domu je policija našla eksplozivni material, om>dje za sabota-LJk> JtcL Na vzhodni Sion ti še vedno zatišje Nobenega namembnega bojnega delovanja — Nov uspeh nemških podmornic Iz Hitlerje v rjra ;.:avnega *»tana. 30. jun. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na \ zhotlni fronti n\ bilo nobenega pomembnemu bojaega delovanja. Na < rnem morju so potopile nrmšlie podmornic« d\r ladji s skupno br. rejj. tonami, lahki' pouMM&fce oboroženi* >ile pa med kralko ne ono borbo eno s»vjet*»ko trp-ničarko. Letalstva je unrčilo /. bombami na morju pri Novoroaljtlcii runuhMhu >tra?no laoji nnAi čolni sestrplili tudi r> sovr. žn?h bomfcaJfcav Fm$k3 vojn© poročilo .ve-sinki. r^o. jun. ?. Uradno poročilo fin-sk slavnega stana se glasi: Na bojišču ob Karelijski o/.ini je bilo na obeh straneh omejeno ognjeno delovanje vseh vrst ere ia. Na srednjem cdseku boiišča ob ožini Aumis so Finci zavrnili dva napa- dalna poskuse majhnih rdečih oddelkov. Na vzhodnem odfeku istega bojišča je neka finska r>atrola pognala v zrak sovjetsko zaklonišče za Čete z vjerni možmi, ki so bili v njej. Neki finski napadalni oddelek, ki ga je podprl ogenj topništva in metalcev bomb. je popolnoma uničil neko sovjetsko poftojunko. ki i o je tvorilo več utrdb. Na srednjem in severnem od-seku bojišča v Vzhodni Kareliji so bili le spopadi natrol. Na vzhodnem odseku finskega zaliva so finske obalne baterije poškodovale neko ladjo, ki je plula v konvoj u. Velika škeda v Leningradu Stcckhohn. 30. jun. s. Iz ruskega vira v Lun donu se doznava, da jc bila ^k-rda. ki so jo pOVZrOČ3a ncm;ka ietala ob priliki s\ojcqa po-sicdniuga napada na Ljcninprad in sovjetsko oporUcc Kron^tat. nenavadno velika Iz pomčil izhaja da SO napadalci pokazali i/redno drznost, ko so izvršili svoje napade aredi dneva navzlic odp ru pr tilctalskega orožja in sovjetskih lovcev. Zfcrirasne starega železa in odpadkov za fronto Hcrlin. MK jun. s Ta teden so n.i vseh od* sck'h v/lu-d:.eua boji<ča in v zaledju zaključili p- hnanic starega železja in odpadkov. S to akcijo ic b:i<-; mogoče zbrati ogromne količine raznih kovin, med njim: jek'a /ch'/a. bakra, enka in bronr Huda kiri^a v prehrani Sovfetske Rusije L:/'H>na, 30. jun. s. Ameriška revija >New Ycrk« piše o stanju prehrane v Sovjetski zve?n in ugotavlja, da ;c bila Rusija, čeprav jc največja poljedelaka država na svetu, skera neprestano tudi država vseh mogočih pc manjkanj. Med leti 1645 fn 193 i je bilo v Rtzstj: 12 velikih lakot. Sedanji poljedelski pciož2j v Rusiji zelo trpi zaradi pomanjkljive organizacije v zvezi z vojno in zsaratO lz;ckholm Tidningen« piše o notranjem položaju v Italiji in poudarja, da je fašizem globoko pronikiul v zavest naroda in d i se Anglosasi motijo, ako mislijo drugače. List piše dobesedno: Ou pohoti a na Rim dalje ni fašistični kvas nikdar izvrši! večjih naporov kakor v tem trenutku. !*<> Mussalinijevi volji je lopnnos Stranke v vojni zelo velik in število paalih je v Stranki neprimerno večje kakor pri ostalem prebi v I-stvu pod orožjem. To upošteva prebivalstvo z vsem spoštovanjem. Na smemo pozabiti, da je fašistK-ni k\.-> naletel med italijanskim narodom na zelo žive klice v množicah. Tež.ke pieizkušnje Italije v tem trenutku so jasno pokazale, di s*« je fašizem globoko ukoreninS V italijanskem narodu. Ameriške izmišljotine ft »D.rlv Teleqraph«. tire ainrce /a neko poneilo agencije »Associated Press« \/. Iknia. V tem poročilu se celo govori 0 aretaciji »nad 7 antifaJtstov in drugih d sidentov« p«» italijanski policiji. PoročlU) se dobesedno končuje takole: »Aret:ranci so baje visoki faSistični funkcionarji, prefekti in \ ce tisoč komunistov in antifadstov« G. Majski protestira.. • St^ckholm. 30 jun s Kakor poroča »Daily Herald«, se je v angleškem mestecu Grandham pripetil kaj zanimiv dogodek. Nekega dne so na županstvu razobesili sovjetsko zastavo, ki je ostala na svojem mestu polnih 48 ur. dokler je niso ponoči odstranili neznanci. Sovjetsko veleposlaništvo v Londonu je vložilo protest pri angleški vladi, čim je zvedelo za stvar, češ da gre za afront proti nacionalni zastavi zavezniške države. Predsednik angleško-sovjetskega združenja Digram ie celo zahteva] energičen nastop policije in kaznovanje krivcev. Protest sovjetskega veleposlaništva pa seveda nikakor ni utemeljen, razen ako igospod Majski ne smatra že mesta Grandham za prestolnico ene izmed republik, ki jih Stalin namerava ustanoviti v raznih predelih Evrope. V tem pri meni pa bo seveda smel nonovno protestirati tedaj, ko bo raz županstvo omenjenega mesta visela ancle-ška za.-tava. Novi škandali v Washingtonu Povsod smrdi po korupciji in dobičkarstvu Stockholm, 30. jun. s. V Washingtonu je nastal velik škandal, ker Je podpredsednik Zedinjenih držav \Vallace nenadoma obtožil trgovskega ministra Joesa. da sabotira ameriške vojne napore. V pisanu, ki ga objavljajo listi, očita Wal!ace Joesu in od njega odvisnemu osebju, da je deloval proti gospodarskim interesom naroda in proti splošnim vladnim ukrepom za vodstvo totalne vojne. Kakor se zdi. gre za samovoljne okrepe Joesa. ki ovirajo oroizvodnjo vojnega gradiva. Joes je takoj odgovoril in pozval Wallacea, naj dokaže, kar trdi. obenem pa predlaga odkrito razpravo pred kongresom. Nadalje izjavlja, da so očitki, ki so bili izneseni oroti njemu, tako nesmiselni in tako hudi obenem, da ne bo v bodoče mogoče nobeno sodelovanje, k čemur še dodaja, da bi bil sedanji trenutek najusodnejši, da se izvrši sprememba v vladi. iLzh°na, 30. jun. s. Kakor se doznava iz Amerike, so na konferenci tiska novinarji obsuli z vprašanji predsednika Ro-osevelta glede konflikta, ki je nastal med podpredsednikom Wallacejem in državnim tajnikom za trgovino Jonesom. Na vprašanje, ali je Wallace izjavo, s katero tako silovito napada Jonesa. dal prej v vpogled njemu, je Roosevelt cdgovorii negativno, pripominjajoč, da ga je spor presenetil. Predsednik, ki so mu bila vsa ta vprašanja neljuba, je naposled pozval novinarje-naj potujejo po državi, da bi si napravili svoj vtis o razpoloženju ljudstva. Buenos Aiies. 30. jun. s. Pomorski odbor kongresa Zedinjenih držav je začel preiskavo, ki naj ugotovi resnico glede zadnjih odkritij mornariškega ministra Knoxa. ki se tičejo pe-^ 1 ------—a—:- Odbor j« svojo p/ciska- vc začel z odkrivanjem škandala, ki je v z-sezi s sklenitvijo pogodbe med Knoxcm in družbo Standard C Ameriški vojaki postajajo ved»3 bolj nervozni ženeva, 30. jun. s. List >Wash:ngton Post-s piše. da izhaja iz poročila psihiater-skega društva Zedinjenih držav v Oetroi-tu, da je od začetka vojne dalje 20 odstotkov dijakov, ki so prišli na dopust, bolnih na živcih. Izkušnja kaže. da postajajo ne-vr as t c ručni celo vojaki pehote in mornarice, ki so veljali doslej za najbolj trezne. Cim so nekaj mesecev na bojišču, postanejo nervozni, tako da je glas o njih kot vojakih povsem svojevoljen. Odstop šefa ameriške Buenos Aires, 29. junija, s. Iz Washing-tona se doznava, da je Roosevelt sprejel ostavko Chestra Dawisa. šefa vojaške oskrbovalne službe v vojnem času. Za njegovega naslednika je imenoval Marwina Johnsa. Dawis je svojo ostavko utemeljil, da ne verjame, da bi mogel Rooseveltov program podpor uspešno zajeziti inflacijo, razen, ako mu ne bo sledil program davkov in prihrankov. Nemško odlikovanje ojom- Berlin. 29. jun. s. HitleT je podelil zunanjemu ministru Taja. Azbakanu. odlikovanje velikega križa reda Nemškega ork, Za patresem še poplave v Turčiji Ankara, 29. jun. s. Doznava se, da bo predsednik republike Ineni obiskal po potresu opustošene kraje. Zunanji minister Menemedzoglu bo prebil nekaj dni na dopustu v Carigradu. Prihaja vest, da je reka Tundža p repi a _ vila dolino pri Adrianopolju. Niso še znane podrobnosti, a boje se, da so poljedelski pridelki utrpeli veliko škodo. Ga. čangkajškova ne bo obiskala Anglije Lizbona, 30. jun. s. Iz anglciJcega vira se doznava, da se bo gospa Čangkajškova, ki se že več mesecev mudi v Zedinjenih državah, v kratkem vrnila na Kitajsko. Izjavljajo, da ne bc obiskala Anali je. kamor ie bila po\abljena. Dabra letina na Japonskem Tokio, 29 jun. s. Minister za poljedelstvo in gozdove je objavil, da »e letos pričakuje na vsem ozemlju japonskega otočja dober pridelek. Deževje je bilo obilno in pravočasno. Ameriške šole brez učiteljev Lizbona, 29. jun. s. Iz New Yorka se doznava, da prihodnjo jesen ne bodo mogli otvoriti kakih tisoč šol v podeželskih krajih zaradi pomanjkanja učiteljev, ki so običajno zelo slabo plačani in ki so se raj« zatekli v druge, bolje plačane službe. Število občinskih in zasebnih učiteljev se je od začetka vojne zelo zmanjšalo. Arabski pokret proti židovski nevarnosti v Palestini Ankara, 29. junija, s. Te dni bodo odpotovali iz Palestine v Kairo predstavniki arabskih političnih in kulturnih organizacij, da bi zainteresirali egiptske politične kroge za obširno kampanjo vseh Arabcev proti židovski nevarnosti v Palestini. Te kampanje naj bi se živo udeležilo tudi časopisje v Egiptu in \ drugih arabskih deželah, kajti arabskim listom v Palestini je britanski komisar odvzel vsako poJnosf, da bi podporna arabsko ateaj^ Stran 2 »SCOVENSKI NAROD«. Četrtek, i. Julija lMSOOO. Stev. 146 Red bodočih igralcev dorasca Igralska umetnost pod okriljem SGS ter GA Ljubljana, 1. julija. Snočnji poizkus pr\c javne produkcije gojencev in gejenk, slušateljev in služateljic igral-fekega oddelka Srednje glasbene šole in CJIas- bene akademije jc bil nedvomno poučen, zanimiv in značilen. Morebiti se je tu pa tam neutemeljeno vriva] občutek monotonosti, prevladujoče patetike, šabJonfke stilizranosti. Zvok besede in govora je po večini do-inimral nad čustveno stranjo podajanja. Ne smemo pa pri tem pozah t. da je >lo pri tej prvi javni pro-dukc.ji te stroke predvsem za pričevanje o doseženi stopnji govorne tehnike in'govorne kulture, za izkaz o kvalitetnem, zrelem oblikovanju glasu, besede m govora. Sicer je bilo pri nekaterih na-itopujnčrh opaž ti ne povsem ustrezno Sposobnost stopnjevanja in popuščanja go; vernih učinkov, vendar pa smo se lahko tudi prepričali o polni zrelosti v obladovanju govorne tehnik t. ki se z njo lahke* ponašajo najboljši med nj'mi Povsem umljivo je. da je stopnja oblikovalne moći in 6posobncsti med posameznimi nastopajočimi slušatelji in slušate-ijicami di kaj občutna m različna. Ta okolnost pa ni ruti najmanj motila, ker je bila vrstitev nastopov tako preudarno zamišljena, da niso te razlike prei/ra/:to izstopale. V splomem pa lahko rečemo, da razpolagajo nastopajoči s prijetnim, tu pa tam pclno bar\it»m glasovnim materialom, ki jc poleg praviine dihalne teh-n:kc med osnovnimi pogoji uspešnega, učinkovitega oblikovanja glasu. Tudi kažejo vsi brez ra/like določno stopnjo poda jalne nadarjenosti, prisrčne ambicije in težnje k rasti, izpopolnjevanju. O vidikih, pod katerimi je bil sestavljen snočnji produkcijski spored :<_>ralske stroke, je napisal hon. prof. Ciril Debcvcc, šef-režiser ljubljanske epere. zadevna pojasnila v kulturni rubriki »Jutra«. Izvedba sporeda je opravičila predhodna pojasnila, ker bi se sicer tega ali onega poslušalca lahko lotevalo vprašanje, zakaj so neki ravno Prešernovi umotvori najbolj in menda tudi edino primerni za dojetjt bistve* nih prvin naše igralske umetnosti, in ker bi temu ali onemu lahko sočasno poletela misel k pomembnim stvaritvam drugih naših znamenitih oblikovalcev pesniške besede in izraza. Sodelujoči so se za recitacijsko podajanje vestno, vzorno pr.pravili. Dosegli so lep. prepričljiv uspeh. Prva je recitirala Alenčica Svetel, gojenka drugega letnika SGŠ. zatem 90 se vrstili Nataša G o I i a, gojenka drugega letnika SGS. Marijan Bcnedičič (II. letnik SGš), Polona M a z o v e c (II. letnik GA), or. Milan P a v 1 o v č i č (II. letnik GA). Lojze T r d a n (II. letnik GA) in Jože Tiran (II Ictn. GA). Bcnedičič, .Mazovčcva, Trdan in Tiran so se lahko še izraziteje uveljavili \ drugem spore* do\nem delu, ki je v svoji izvedbi omogočal tudi ustrezne čustvene poudarke. Najmočnejši med vsemi je nedvomno Jože Tiran, ki ima nedvomno vse potrebne pogoje za razmah in \znon v igralski umetnosti. Scf-rcžiser Ciril Dcbevec je z vztrajnim vzgojiteljskim prizdevanjem ter ideološko pn> gramnim graditeljskim delom ustvaril močne temelje tej naši igralski šoli, ki naj iz nje do-rašča zdrav, idealen, sposoben rod nat=ih bedo-č h gledaliških umetnikov. Szilfsrska m vrtnarska dela na vrtovih julija — Navodila strokovnjak3v — Kakšno vreme bo Julija o^jubljan?.. 1. julija Julija kmet že začne pospravljati glavne pridelke; julij je čas žetve. Ce pojde vse po sre-*i bo čez 14 dni požeta tudi že pšenica. Letos je ozimlna kazsla zelo dobro, a junijsko deževje je napravilo mnogo Škode, ker so žita polegla in ne bod» mogla lepo enakomerno zoreti. Za zorenje žita. bi bila zdaj potrebna najhujša vročina ter suho vreme. Tudi za obdelovalce vrtov in meščanske sadjarje je zdaj že preveč dežjT. Ali bo julij tudi tako deževen kakor je bil junij ? se vprašujemo s skrbjo. Da bi ne povečali šk«*le še sami z zanemarjen jem dela, ni vrtovih Ln v sadovnjakih, poglejmo, kakšna navodila nam nudijo strokovnjaki za La mesec! Sadjarji so morali leto3 posvečati še posebno pozornost zriiranju škriupa, ki se ie marsikje zo!o nagi«« širil. Ce so doslej dovolj pogosto Ln ob pravem času škropili, je zdaj drevje zdravo in ima lepo listje. Sadjarski strokovnjaki priporočajo, zdaj, ko je trava pokošena pod sadnim drevjem, da si sadjarji »gledajo drevesa; odstraniti je treba poganjke z debla, pa tudi v vihu jih lah].o odstranijo zduj ali j:h vsaj prikrajšajo. Priporočljivo je tudi, da ob tej piiliki skrope drevje s tobačno vodo ter tako zatirajo listne uši. Posebej si moramo z.p< m_ niti. da poslej drevju ne smemo več jrnojit;. zlasti ne z d uši enotirni gnojili. Ce bi bila suš.% bi pa kazalo zalivati z vodo, česir pa letos, kakor kaže, najbrž ne bo treba. Z:laj je še čas d nadaljujemo plnclranje pritličnega sadnega drevja. Plncirsiti pa moramo znati. Nekateri napravijo več škode k?k< r koristi njihovo delo ker odščipnejo še vršičke poganjkov, ki so pognali že iz pinci-rane ml', like, da se preveč, v neredu ne razrase sadni les. — Na. breskvah. sUvafa in marelicah jc treba skrbno zatirati ka-parj^e in druge škodljivce, ki delajo škodo s sesanjem sokov. V ta. namen uporabljamo 2—ofj izvleček mušjega. lesa. ki mu doofcimo polodstot.no mazavega mila. Proti plesni uporabljamo žvepleni prah. ki gi je treba prašiti ob mirnem in solnčnem vremenu po drevju ali grmičevju, kjer se pač ple^ien pojavi. Zo postopku 'z naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 in z uporabo določb naredbe z dne 25. nevembra 1942-XXI št. 215 v denarju do 5000 1 r ali z zaporom i poglejmo, kaj pravi o '»kar« Ple-teršnikov slovar! V Beli Krajini pomeni kar prepir, pričkanje. V nekaterih naših krajih je kar soroden z be* sedo ker in menda tudi s čer in pomeni skalo, pečino. Ob tej priliki pa namera\amo govoriti o besedi kar, ki je ozralni zaimek in veznik. V Pleteršniku najdemo naslednje primere: kar si fc!cal. to si našel: teci. kar najhitreje moreš; kar rLVTs-i m - ; kar uajbolj; kar — toliko (je — desto); kar večji, to boljši; kar dlje, tem bolj. Kar kot veznik: kar ga poznam (od- kar): kar jaz pomnm: ravno kar (ravnekar-pravkar); razen kar. samo kar (razen da samo da); druge dote mu nisem dal. razen kar sem mu hišo zapustil. V pomenu neradno, čim: vse jt b^lo tiho, kar nekaj za:umi v listju — Toda kar je tudi prislov: kar v greb z mano. pod zemljo! (Ravnikar); kar na samo pismo zabeležiti (Levstik); kar ustrelil 'ga je; kar pojdi; kar to-lc: to ni. da bi sc kar tako jemalo; kar nič; kar eden ne (nobeden — »nit; eden ne«): kar veliko sc d^-eže; kar dotaknil ^c ca nisem. V pomenu »kaj sclc«<: preh na preh nakopava, kar da bi sc ga kesai; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi b:l kaj dal; še vzel bi mi. ne kar dal; še jesti nima* mo. ne pa kar bi se lepo oblačili. Iz te goščave pomenov vsc«:a. kar lahko »kara vzame nase in vase. se »kar s težave« izmotamo. V Plcteršmku so navadno navedeni \iri. kje jc bila beseda ali rečenica (izraz) za pihana, ali kdo jo je zapisal, ni pa razvidno, v katerih narečjih vse je razširjen »kar« Ne dvomno uporabljajo kar kot zaimek, veznik in prislov v osrednjih slovensk h narečjih, na severu ga pa ne poznajo povsod.' Tam pravijo namesto kar pojd?! — le pojdi! »Kar« jim nič ne pomeni in ne morejo razumeti, kaj se prav za prav pravi: kar naredil bom. Kaj podobnega bi sploh ne znali povedati in bi sc skuhali približati temu izrazu morda tako: bom pa naredil; naredil bom. pa bo; naredil bom: kaj bi to, naredil bom! Kar je res čudovita beseda. Poslušajte, kaj nam včasih lahko pove sama; Ali naj naredim? — Kar! — Ali naj izpijem? — Kar! — Ali ga naj mahnem? — Kar' Vinski bratci pa pravijo: Kar dajmo ga! — Enakovrednih 12* razo .\ ki bi povedali, kar pove »kar«, pogosto ne moremo najti. Kako bi po\caaii drugače »kar tako«? S težavo prevedemo takšen »slo- \c:v.zcm«— ne morem ga prevest: »kar t:Jco«. Tudi v sami slovenščini ne najdemo druge-ja i/raza. ki bi povedal vse. kar v^e razodene »kar tako«. Ali ne di-; vi »kar tako* z-aeilna povr-"nc!st m lahkomiselnost pa domrSjavost naših ljudi, ki si domišljajo, da niso »kar take« in da so xsi drugi »kar tako«? »kar take« je soroden znanemu »n'čevo!«: »n'.č ne de«; »je že dobro«; »kar dobro jc«: kakor je. aH ka-ker kane — je dobro: \ se to je bre< pomena »Kar tako« je nekaj ali vse. lahko jc pa tudi — nič: kar tako nekaj mrmra: živ; kar tako (ta v en dan); kar tako nekaj dtlam (nič posebnega, nič resnega)« kar tako se nekaj igra (kar počenja je samo igračkanje); to sem na-redl kar tak • (le na Dpskušnjo)! kar tako je b'tknil (n;č ni r. :n:v.i); to sem napisal kar tako (!e na posku£uJQ, ne da bi temu kaj pri* rl* >al): rn počenjam kar tako (ne dp bi imel kak.nc dHcvc~e namene): to je reke' kar tako (nič hudega ni nvslil. ne jemljite si k srcul; kar tako sc je zgodilo (»na lenem«; n hče pr:-v za p-av ne ve. kako je primio do t epa 1: pri tem človeku ie vse kar tako (»\se v tri dni«, brez reda. pri niem se ne moreš na nič zanesti): on pa kar tako! (na vse sc požvižga, počenja kar se mu zljub;. na nikogar sc ne rzra; brez vseh komedij, brez czirov); kar tako sem nekaj zbral (kar mi je prišlo pod ro've. v naglici, ne da bi izbiral); kar tak%o se nekaj zaletavajo (ne moreš vedeti, ali je na tem kai resnega); razumeti.»kar tako« — res ni kar tako ... Tako bi lahko našli še precej primerov, kier besedica »kar« skriva ter odkriva hkrati čudovite odtenke pojmov. Na bo več »kar mogoče« razumeti, kaj bo vse hotel kdo povedat! s »kar«, kajti raba je čedalje £ir*a. besedica pa vcdofc jjkromna. »kar nespremenjena«. Zato bi si č\.s*d kar želel: N-kar preveč »kar«I Spodnja Štajerska — Novi grobovi, v Mariboru sta umrla železolivar Gustav Stom. star 35 let. ki so njegovo truplo prepeljali v Hamburg in sodar Leopold Kobale iz Marnberga, star 64 let. V Rogaški slatini sta umrla Marija Jagodic iz Pod turna, stara 55 let. in Alojz Sket iz Zgor. Sečeva. star dve leti. — Odlikovanje. Četovodja SS Alojz Pa-valec iz Teznega pri Mariboru je bil za hrabrost v bojih pri Harkovu odlikovan z železnim križcem II. stopnje in hra-brostnim znakom. — Dvojčke. Dva zdrava, krepka dečka, je rodila na Sladki gori delavka v papirnici Amalija DolinSek. — O krajevnih Imenih na Spod. štajerskem je priobčil dr. Helmuth Carstanien v »Marburger Zeitung« daljši članek, ki v njem obravnava krajevna imena ekrožie Mar-bor—mesto in okrožje Ljutomer. 2e prej jc objavil v istem 1 atu članek o nemških krajevnih imenih na Spod. Štajerskem v splošnem, zdaj pa hoče obravnavati važnejša krajevna imena v poedinih okrožjih pc drobne je. — Umetnostna razstava v Mariboru. Društvo štajerskih umetnikov in prijateljev umetnosti priredi od 1. do 10. t. m. v gornjih prostorih trgovine z umetninami Karbeutzz razstavo del dveh spodnje-štajerskih umetnikov kiparja Ernsta Sto-werja iz Leskovca pri Krškem in slikarja Franca Stipa iz Krškega. — Znkijučvk poletn'h mladinskih tekem. Poletne mladinske tekme nemške mlad no v štajerskem Heimatbundu so se pričc'e v petek s plavalnimi tekmami v Rimsk h toplicah. V soboto zjutraj jih jc pa štabni vodja dr. Zettler po naročilu zvoznoga mladinskega vodje svečano otvcrjl. Po izobešanju zastave 30 nastopili mladi tekmovalci najprej v skupinskih tekmah, potem pa po-sanv-č. Popoldne so bile izbirne tekme v nogometu in rokometu. Drugi tekmovalci so istečasno nastopili na malokalibrskih strelskih tekmah. Za zaključek so bil-razdeljeni po naročilu državnega mladinskega, vodje iz Spodnje Štajerske in Kočevja čas»tni znaki Hitlerjeve mladine. — Svečanosti so prisostvovali mnogi dostojanstveniki, med njimi zvezni vodja Steindl in okrožni vodja Dorfmeister. Zvečer so nastopala dekleta v Celju v mostnem parku z raznimi tekmami. V nedeljo Zjutraj je b;la svečanost na Celjskem gradu. V nedelo popoldne je bil glavni nastop tekmovalcev na slavnostni livadi v Mariboru. — MIacT'n*ke športne tekme v Mariboru. Od 30. junija do 4. julija bodo v Mariboru pete poletno tekme H tlerjeve mladine iz vse Štajerske. V Mariboru se je zbralo po-le WU doseženi na praznik v t rek. se je položaj zasukal tako, da je v obeh razpredelnicah prevzela vodstvo S.K. Ljubljana- V tabeli rezervnega prvenstva ji prvo mesto pripade brez ugovorov. V mladinskem prvenstvu pa je odloČil v njen prid boljši količnik. Vičani so cdigrali eno tekmo manj. V nedeljo so namreč počivali. Mladina Ljubljane vodi le začasno in Čo ne bo presenečenj, jo bo mladina S.K. Viča kmalu porinila zopet na drugo mesto. V mladinskem prvenstvu se vrstni red" nt spremenil. Tobačna tovarna zavzems-tretjo mesto. Mladika četrto itd. Zabjak jo na dnu s prav malo zavidnim količnikom. Da so med mladino agilni strelci, dokazuje število doslej doseženih zgoditkov. V 14 tekmah je bilo zabitih 53 zgoditkov. Vsalca tekma se je končala povprečno s porazom malone 4:0. Največ zgoditkov so dosegli doslej napadalci Tobačne tovarne, medtem ko s? \ liani in Ljubljančani med tistimi, ki so jih bili deležni najmarrj. žab-jak jih je spravil IS. Igral je tri tekme.-V vsaki je bil poražen povprečno z 0.6. Mladinska tabela izgleda takole: Športni pregled Nemški nogometni prvak je Dresdener SC V nedeljo je bil v berlinskem olimp.j-skem stadionu odigran nemški nogometni prvenstveni finale. Po izpadu favoritov Schalkea. Vienne in Munchena sta se kot zadnja tekmeca znašla na lepem igrifi&n nemške prestolnice Dresciener SC a FV Saarbrucken. Slednje moštvo ',c bilo lečos s svojimi nepričakovanimi uspehi vllko presenečenje. Kljub temu mu v finalu niso pripisovali posebnih izgledov. Po pogumni obrambi je dejansko podleglo 0:3 (0 0). Dresdener SC je tako pestal letošnji nemški nogometni prvak, drugo mesto jn pripadlo FV Saarbi iickenu. Za tretje in četrto mesto sta se pomerila Ho!ste;n KjoI in Vlenna. Zmagal je Holstoin Kiel 4:1. — Visok poraz spodnjeatajer^ke reprezentance. Pred 1000 gledalci je bila v nedeljo v Mariboru nrgometna tekma med spodnještajersko reprezentanco in graško enajstorico. Nepričakovano visoko so zmagali Gradčani 7:0 (3:0). SK Celje — SK Trbovlje 4:3 (2:1) Nedeljska revanžna tekma med SK Celje in SK Trbovje je bila navzlic slabemu in temnemu prostoru, kj ga preureju-*§ejo. zelo napeta. Obe moštvi sta igrali zelo dobro, tako da bi bila neodločena igra upravičena. Pri Celjanih sta se posebno odlikovala Honigmann, Pressinger in Brunschek. Gledalcev je bilo okrog 1000. Tekma se je končala s 4:3 (2:1>. Tafckoatletsko prvenstvo Spod* Štajerske 3. in 4. t. m. bo odigrano v Celju lahko-atletsko orvenstvo Spod. Stajerr-ke. Razpisano ie moško in žensko tekmovanje. Poleg celjskih tekmovalcev in tekmovalk nastopiio tudi lahkoateti iz Maribora. Ptuia. Brežic, Trbovelj. Krškega. Rogaške Slatine Dcbove in drugih krajev. Sodeč do orinravah bo to ena najlepših in največjih športnih prireditev letošnje sezone. Ljubljana 5 0 0 0 16:2 6 Vič 4 3 0 1 8:2 6 Tobač. tovarna 5 3 0 2 17:9 6 Mladika 4 0 0 a 6 5 4 Hermes j ••» 0 1 3:3 4 Mara 1 1 0 3 3:14 2 Zabjak 3 0 0 3 0:18 0 V rezervnem prvenstvu so doslej na,,, agilnejai strelci zgoditkov Mlndikarjl. največ pa so jih spravili Vičani, ki jim v tej konkurenci ne. ure tako dobro kakor njihovim mlajšim vrstnikom v mladinskem prvenstvu. Najmanj zgoditkov Jo utrpela LJubljana. Skupno je bilo doseženih 56 zgoditkov v 12 Ukmah. Stanje je naslednje iph čemer niso vštete tekme na praznik): Ljubljana 4 4 Mladiki Korotan Hermes 2abiak vre Mars 3 2 s 2 1 1 1 o 12:4 13:5 h.5 9:6 7:7 5:17 2:12 Z:Io so si opomogli Mladikarji, ko BO M po nedeljskem kolu premaknili o četrtega, na drugo mesto. Hrrmežani pa s šestega na četrto, žabjak je moral z drugega na, peto mesto. * s— Hermes — lHhkoatletska sekc'ja. Danes v četrtek ob 18.30 članski sestanek v klubskih prostorih na igrišču. Zaradi važnosti — predvsem zaradi tekmovanja na 100 m v nedeljo 4. t. m. — prosim točne udeležbe. Damski odsek ima ta dan vežbe za nedeljski nastop. — Mednarodno teniško prvenstvo Bratislave bo od 2. do 5. julija. Sodelovanje so obljubili najboljši igralci Nemčije, Italije, Madžarske, Bolgarije, Rumunije in Hrvatske. — »Najhitrejša« cestna kolesarska dirka Pariz—Tours se je letos končala z zmago Francoza Gaudina (251 km v 6:27:24, povprečno 38.270 km) pred Belgijcem Buy-soom. Favorit Francoz Idee je moral zaradi številnih defektov odstopiti. Rekord te proge pripada Italijanu Rossiju, ki je leta 1933 zmagal s povprečjem 42.090 km. — Italijanko kJiknntlotftko prvrnutvo bo 10. in 11. julija v Milanu. Italijanska zveza je poverila organizacijo milanskemu klubu Baraeei. — španslc] boksarji nji potovanju. Predstavništvo španskih boksarjev je odšlo na daljšo turnejo v srednjo Evropo. Predvideni so nastopi v Budimpešti in šo v nekem drugem madžarskem mestu. Kasneje pojdejo Španci v Bratislavo, na Dunaj in v Gradec. (Se Ica5tf t ca KOLEDAR Danes: Četrtek. 1. julija; Tecbald. DANAŠNJE P R I R E D I T V F Rino Matica: Ples na dvoru. Kino Sloga: 2;va s'ika. Kino Union: D v« »boj. UE2CRNE LEKARNE Dane**: Mr. Sušnik, Marijin trg 5: Deu-Klanjšček D:-i. Cesta Ariele Rea 4; Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. GLEDALIŠČE D B A M A Četrtek, 1. julija, ob 18.30: Skupno življenje. Red A. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18.30; Skupno življenje. Red B. Nedelja, 4. julija, ob 18.30: De»eti brat. Izven. Zelo znižane* cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. Ponedeljek, 5. julija: zaprto. OPERA Četrtek, 1. julija, ob 18: T!ha voda. Opereta. Red Četrtek. Petek, 2. julija: zaprto. Sobota, 3. julija, ob 18: Pr°dana nevesta. "zven. Cene od 28 lir navzdol. Radio Ljubljana TETEK. 27. JTLIJA 1943-XXI 7.30: Pesmi ;n napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plo>če. 12 30: Poročila v ikrveničini 1245: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini, j 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljnistva Oboroženih sil v slovenščini. 13 12: Koncert radijske-j ga orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Orkestralna g'asha. 13.45: pisana glasba. 14.00: Poročila v" italijanščini. 14.10: Operna glasba na ploščah. 14.20: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.15: koncert kitarista Stanka Prcka. 17.35: Prenos za Bolgarijo. 19.00: »Govorimo »talijansko^ poučuje prof. dr. Stanko Leben. 1930: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v »loven šč in i. 20.00 Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Radie za družino. 21.05: Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurim. 21.40-Koncert mezzosoprarrstke E. Karlovčeve. 22.10: Lahka glasba, vodi dirigent Petralia. 22.45: Poročila x italijanščini. Sfev. 146 *ST O VEN* S K T V A R O D«, četrtek t fcirrja irŠMOT. Stran 3 Izpred okrožnega sodišča Vedeževaika ji je napovedala titnoeti zaradi denarja — Preroika ttafsved se je uresničila ki Tinca |e marala pred Ljubljana, 1. julija Javna tajnost je. da so mnoge Ljubljančanke zelo navdušerr razne napovedovalke bodočr.osti. T ko* slovi zUsti med mlajšim* ženeka, da vsa ugane. Vse pove. naprej, nazaj, kar hočeta, za skromen honorar. Cito. vaso uso-'.o iz kavine usedline, kart in drugih podanih pripomočkov. Ima zelo Sire k krog stra:: ki prihajajo k njej posvetovat se tudi o posameznih težavah. Vedezevlka ima svoj >aion in pravijo, da ae s tem poklicem prav udobno preživlja na račun — lahkoverno^' i Ljubljančank. V skromnejšem žtevilu znajdejo tu pa tam v njeni čakalnici tud moški. To moramo ugotoviti resnici na 1. bo, da ne bo — zamere, Tinca ni bila pri tej ženski, bodočnost ji je napovedala neka a- aterka. Kaže, da je bila tudi ta vešča sv< ega posla. Iz kart je napovedala Tinci, la bo imela velike sitnosti zaradi denar j Kako in kaj, tega Tli vedela povedati. Tu :i ni bilo potrebno. Tinca je še prekmalu zvedela, kakšni oblaki se zbirajo nad njen gl^.vo. Zaradi denarja so jo skupno z r.;- no prijateljico Ton-co aretirali in v sredo se je morala zagovarjati pred sodniki. Z ^ovarjala jo je dr. Ljuba Prennerjeva. Državni tožilec je r: "«*ital obtožnico, ki pravi, da jo Tinca naklepno pomagala Ton-ci. da se Je ta konec decembra lani lahko predstavila na blagajni Visokega komisa-rtjata kot M. K. in dv . nlla njeno po* i poro v zneska -440 Jir. Tlncs e priskrbeli Tonci informr-c; je G po:ipisu M K., obenem pa je pri Izplačilu g šaljivo z_ v < most jo uspavala pozornost bln erajnik i da si ni ogledal osebe, ki ji je izplača,] rwdporo za M. K. S tem fJ a obe zakrivili d očinstvo narrav- Ijanja lažnih listin in prestopek prevare. Tinca in Ton ca sta. — doalej Se nekaznovani — dejanje tajili. Tinca je priznavala sicer, da je bila v blagajni skupno z dotično neznanko — po obtožnici Tonco —, izjavlja pa. da je ne pozna, ker se je šele tedaj površno seznanila z njo. Tudi neka Milica, ki je istočasno čakala na Visokem komiki., ijatu na izplačilo podpore, si ni dobro zapomnila neznanke. Ni mogla potrditi, da bi bila. ta prav Tonca. Motili so jo predvsem lasje in pa obelka. Zanimivo pa je. da si je Tonca dala prebarvati lase prav nekaj dni po prevari. Iz kostanjevolase se je prelevila v čmolaso. Zakaj? Tonca pravi, da si barva lase že dolgo in da je njeno tedanje barvanje le slučajno padlo v dobo neposredno po inkriminiranem dejanju, pri katerem ni sodelovala. Da je morala biti Tinca v kakšni zvezi z dotično neznanko ali Tcnco. kaže še druga okoliščina. Na pobotnici, ki jo je predložila neznanka blagajniku ob izplačilu, je bil dobro ponarejen podpis M. K. Ponaredil ga je lahko samo nekdo, ki je imel vzorec podpisa M. K. Tak vzorec je Tinca imela, ker ji je M. K. dala nekoč prej neko prošnjo, podpisano z njenim podpisom. To dejstvo Tinco v zvezd z drugimi indici zelo obremenjuje, posebno še. ker je M. K. izpovedala, da ni nikoli komu drugemu daJa svojega, podpisa. Med razpravo so bile zaslišane vse priče, vendar se položaj ni premaknil s točke, iz katere je izhajala obtožnica. Proti ..bema obtoženlvama govore mnogi indici. dokazov za njuno krivdo pa ni. Sodniki so sklenili poklicati na pomoč grafologa. ki b<> primerjal posamezne pisave med seboj. Obenem bo zaslišan še uradnik, ki je izdal fer mul ar za pobotnico. Ef NE VESTI Opozoril3 naročnikom Opozarjamo cenjene naročnike, Id prejemajo »Slovenski Narod« po pošti, da, smo jim z današnjo številko poslali položnice. Prosimo jih, naj nam nakažejo naročnino za julij po možnosti takoj prve dni v mrseru. Naročniki, ki še niso poravnali naročnine za prejšnje mesece, naj stare to rini prej. sicer jih bomo morali črtati iz seznama naročnikov. UPRAVA »SLOV. NARODA« * — Na polju slave sta padla višji kapo-ral Renzo Verardi in opničar Omero Tamburi. Verardi je bil ] rideijen formaciji na Hrvatskem, pa j- padel v boju proti upornikom. Tamburi je bil po rodu iz les:., m je našel junaško smrt na vzhodnem bojišču. — Počastitev Costanza liana. V pokopališki kapeli v Livorru. j«s "imel livornski škof na obletnico smrti i.nejitelja zlate svetinje Costanza Ciana svečano mašo zaduSnico. Med navzočnirr.. so bili eksc. Galeazzo Ciano, njegova m proga grofica Eda in drugi svojci, strankin podtajnik Cucco kot zastopnik taj ika ministra Scorze. minister Teruzzi ter senatni podpredsednic markiz Gugli« Imi d i Vulci. Častno službo so opravili oddelki Oboroženih sil. » — Hcče na bejišče nam« »tu pogrešanega sina. Kakor poročajo iz Chietija, se je obrnil skvadrist Dominik ^ioletti. vojni prostovoljec 1915—1918, na Zveznega tajnika s prošnjo, da ga u\ -tijo v vojno mornarico, kjer bo lahko r domestil svojega sina Darij:i, ki £a p rešajo. odkar je bil odrinil na tuniško b £;če. — Novi finski minister \ Vatikanu je predložil svojo poverilnico. dni je predložil svojo poverilnico novi opol nemočen i finski minister V Vat'kanu ir. Hari Hol-ma. Novi minister ie bil p'- f'esor primerjalne semitske filologije er ravnatelj knjižnice znanstvene dražbe v Helsinkih. Bil je t i rkovni ataše in odpravnik poslov v Kodanju, zatem odpravnik poslov v Berlinu, przneje finski opo! smočeni minister v Berlinu in na Du a ju. pozneje polnih 16 let v Parizu, nato *e v Bruslju in Luksemburgu. Leta 1935 je bil član finske A?Negacije pn Diru.- u narodov, 2. 1937 na č!an kontrolne koraisile pri že- nevskem zavodu. Svojo diplomatično karijero je pričel 1. 1918. Po izročitvi pove-rilnice je naslovil na papeža besede uda-nega spoštovanja, nakar se mu je papež Pij XII. zahvalil. Po polurnem razgovoru s papežem v vatikanski knjižnici, je po-setil novi finski opolnomcčeni minister drž. tajnika kardinala Magliona, kj je zatem vrnil obisk v finskem poslaništvu — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za ljubljansko pokrajino« kos 52. z dne 30. junija 1943-XXI. objavlja naredbe Visokega komisarja: Spremembe predpisov za promet in javne obrate, podaljšava rokov iz naredbe o spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, raztegnitev določb naredbe z dne 11. septembra 1941-XXI. št 102 s predpisi o zbiranju, razdeljevanju in predelavi kož na kunčje in zajčje kože. — Sprememba in dopolnitve naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. št. 102. — Lep uspeh Gherardijeve komedije v Monakovem. Te dni je bila na odru rezi-denčnega gledališča v Monakovem 50. repriza G. Gherardijeve komedije »Ti dečki v. Prevedel jo je Schneider-Shelder. Komedija ni doživela prodornega uspeha samo v Monakovem, ampak tudi po drugih nemških mestih. Tako je doživela v Drnždanih svojo trideseto predstavo. V kratkem jo bodo uprizorili tudi v Berlinu, kjer je bilo že več predstav drugin Gherardijevih deL — Rimski stenCgTafski kongres. V torek je bil otvorjen v Rimu stenografski kongres, ki so se ga udeležil* najodličnej-ši predstavnki stenografske spretnosti. — Loterijska sreča. Izžrebane so bile dne 28. junija sledeče srečonosne številke: Bari 78. 47, 51. 72. 65. Cagliari 90, 28, 57, 8, 10. Florenca 27, 44. 57. 63 in 12. Genova 50. 20, 67, 17 in 54. Milan 18, 63, 51, 42 in 85. Neapelj 70. 51, 72. 37 in 36. Pa-lermo 32. 31. 70. 49 in 9. Rim 22. 1, 31, 70 in 46. Turin 20. 14, 15, 81, 60. Benetke 13, 15. 29. 19 in 42. —100.294' lir je zadel na loteriji. Te dni je vstopil v loterijsko poslovalnico št. 294 v Triestu mlajši gospod, ki je pripovedoval o nekih sanjah, ob katerih je razbral tri srečonosne štev. 2, 29 in 39. Stavil je na nje v beneški loteriji, sreča mu je bila naklonjena. Dobi1, je 100.294 lir. Za loterijske srečke je olačal 25 lir. Osvajalec ženskih src Nimf m rad ljudi, ki se k ha.jo in Siro- koustijo. z'asti so ml pa zo-erni taki, ki neprestano pripovedujejo o avojUi uspehih pri žen.^k a h. F*rej5nji teden ?em bil prvič v Triestu. Ko sem iskal stanovanje svojega prijatelj:i. sem se izcrubll v modernem okraju mosta in nikakor sc sni ni posrečilo priti do ulice, po kateri <>zA tramvaj. Kar se mi ponudi mimoidoči loveček, da me bo spremil. — Isto pot imam. — mi je dejal smeje in pokazal nekaj rmgnitih zoV — Kako grd je. — sem pon :s!il nehote. Bil je plešast, obraz mu je bil ">~-sinel, nje-g-ove drobne, lokave oči so bi e pa uprte sropo vame. Nekaj časa sva stopala mol'.e. Kar je dvignil svojo široko m nagubtno roko v znak pozdrava. Obrnil sem se. krasno dekle me»ie s travo. Taka ograjena trata bi potem ne bila več v spodtiko. marveč bi bila svoji okolici le v okras. Preprečeno bi bilo s tem nadaljnje pustošenje prostora, prav tako pa tudi njegova poraba za bližnjice, saj take vse križem izhojene steze sredi mesta ne morejo biti donesek k njegovi olepšavi. — Meščan. —lj Nova hiša v Rožni d°lini. Med okraje našega mesta, ki so se zelo hitro in lepo razvili, spada tudi Rožna dolina, velika in mirna četrt, z dolgimi in ravnimi, večji del pravokotno se križajočimi ulicami in cestami. Hiše v tem okraju so skoraj vse novejšega datuma, še zmeraj pa zidajo nove. Sedaj dovršujejo novo stanovanjsko hišo na desni strani Ceste IX. Poslopje ima visoko pritličje, dve nadstropji in podstrešje. Kakor velika veČina obstoječih hiš v Rožni dolini, bo tudi novo stavbo obdajal vrt. Z naglim razvojem tega dela Ljubljane stopa zmeraj bolj v ospredje vprašanje zgraditve tramvajske proge, ki bi vezala ta predel z mesetnim središčem. Ni dvoma, da bo to vprašanje uresničeno že V bližnji prihodnosti. Rožna dolina ima celo vrsto novih cest in se stalno širi v dolžino in širino. —lj NeKaj besed o skakanju iz drvečih tramvajev. V zadnjem času se je spet razpasla nelepa in nevarna navada, da mnogi potniki, zlasti mladina, skačejo iz drvečih tramvajskih voz. To se zlasti dogaja na predmestnih postajališčih na Tržaški. Založki in Dolenjski cesti, kjer je živahen avtomobilski ftromet. Taki nestrpni potniki se ne zmenijo za napise, ki opozarjajo, da je skakanje na voz in z voza prepovedano, in tudi ne »za vozila, ki utegnejo prehiteti ustavljajoči se tramvaj. Zlasti nevarno je, kadar slede rednemu vozu rezerve, ki morajo zmanjšati hitrost že na odprti progi, a ostala vozila niso dolžna ustaviti, kar po predpisih store na postajališčih. Pri skakanju iz drvečih voz bi se moralo posvečati večjo pozornost zlasti brezskrbni mladini, ki rada kaže svojo spretnost in lahkomiselno skače na cesto ne glede na nevarnosti, ki preže od vseh strani. —lj Vabilo na občni zbor Tiskovne zadruge z. z o. j., ki se bo vršil v petek dne 16. julija 1943 ob pol 6. uri popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadruge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red običajen. — Ako ta'skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, se bo vršila pol ure pozneje na istem mes*u in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. —lj Osebne izkanznice za osebe, ki v mestni občini ljubljanski stalno stanujejo onkraj 'blokovne črte ter ne morejo vložiti prošnje za zamenjavo osebne Izkaznice neposredno na določenih posiova>nicaa, todo proti koncu julija sprejemale prošnje posebne poslovalnice onkraj blokovne črte. Kraj in čas bo objavljen o pravem 6asu. —lj Tečaj glasbene zgodovine. O počitnicah v juliju ta avgustu se bo vršil v Glasbeni Matici v Vegovi ulici korepetito-rij: JE*rejrleiv:l-skih nakaztv.c od !m*cev in rekov tako. dft pridejo na vrsto 2. julija tfflofti 2 zaCCtmco A. 3. iulija z začetnico B. 5. fanfi z začetnicami C do F 5, julija z /aćctn'cama G mil. 7. iulija 7. začetnicam* 1 in J. 8 juliji z začet nimi rlogi Ka do kom. 0 pil |fl 1 /aCetn^nu zlefli Kon dt, kenca. 10. Juliji t začetnicami L do Ma. \2 iulija z začetnimi rlo«r Mc dokon-ca. 13- julija z začetnicama N in O 14. Hi rja / začetnico P. 15 nil'ia z začetnicama R n S, 16 julija z začetnicama S in T, 17 julita z začetnicama U in V ter 19. julija z začetneama Z in Z. Dne 20. julija pridejo na vr>to pek' z začetnicami A do J. 21. juliji z začetnicami K do O. 22. julija z začetneama P m K ter 23. julija peki z začetnicami S do X. Spet opozarjamo trijr.vcc -n peke. nai dc ločene dni adrm gfc ropi nco — Škropivo napravimo tako da 100 »ode dodamo 200 U arztna Ar/cn vozilo. 3) ameribka opici, 4) govorništvo (tuj.), o) celina 6) slovenski pisatelj 16. stol., 7) dolina V Dclomit:h, S» trg na nekdanjem Notranjskem. 9) mesto v Gorskem kotaru 10) utežna mera, 11) reka V Zadnji Indiji, 12) mesto na Gorenjskem, ia> maščevanje. 14) gora v Orni gori, 15) gr5k* boginja, 16) slovenski slikar (u. 19351. 17) evropsko gorovje. 18) zver mačjeg-i ro.1i'. 19) oseba v »Turjaški Roz^niumli 20> vladarski naslov, 21) oseba v C»ospodu Mu rodolskemt, 22) gora na Notranjskem. 23) mesto na Japonskem 24 > reka v Južni Ameriki. 25) mesto v Srednji Italiji (vinoi. Prve črke brane navzdol, in tretje ns-vzgor povedO citat iz Dantejevega Pekla, REŠITEV ZEOGOVNICE AT. »7 1. Blcke. 2. Rosana. 3. ebenovina. 4. Zenica. 5. Trebnje. 6. Rodopa. 7. uharica. S. Daž-bog. 9. Asirija. 10. veverica. 11 Ene da. 12. Črtomir, 13. Nadrobi »Brez trudu večno se ne du /mv/i.t Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z vSteto trosa.rino>: 1. Rmh lz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 tire. v kosih od 400 do 1.000 g 2 20 2.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 ltre; testenine lz enotne moke 3.PO lire za kg;: enotna pšeniena moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2 20 lire: riž navadni 2.70 Lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Mre ra liter; surovo maslo 2840 Ure za kg; slanina so-Ijena 19 Ur za kg: mast 17 lir za kg. 3. Ris. 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za Liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire za kg, v kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razzagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladiSče 40 Ur za stot: trda razzagana drva 40 Ur za stot; enotno mflo, ki vsebuje 23—27?r kisline, 4.10 Hre za kg MODERNO — Kako sem srečen, Milka je rekla težko pričakovani >da«! — Saj si vendar že poročen! — S to besedo je privolila v ločitev! dr2i Ona, pred izložbo draguljarja: — Drago, jaz sem hipnotizirana! Oče 141etnemu sinu: — Videl sem, da s* sosedovo Liziko poljubil! Sinko: — Ne bedi hud! Zakona ji pa nisem obljubil! Stran \ »SEOVENSKT NAROD«, četrtek, L Julrja Akademiki Akademije znanosti in umetnosti Sfer*. TSR znanstveniki, dobro znani v Naši Rafko Nahtigal Ljubljana. 1. julija. Nedavno smo omenili nekaj imen aka-demikov naše Akademije znanosti in umetnost:; navedli smo življenjepisne po-Latke akademikov iz prvega »Letopisa« akademije, in sicer bolj znanih umetnikov. Prav je pa. da opozorimo tudi neko-i ko na akademike znanstvenike, ki jih širša javnost ne pozna tako dobro in ki njihova imena slove v znanstvenem svetu. Na znanstveno delo naših znanstvenikov, vseučiliških profesorjev in članov naše akademije smo lahko ponosni. To delo je primerno cenjeno med strokovnjaki v tujini in je v čast naši znanosti. Ob tej priliki na i navedemo nekaj imen naših akademikov po abecednem redu. Jovan Hadži Jovan Hadži je redn; profesor za zoologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Redn: čian akademije je od 7. oktobra I008, v akademskem letu 1939-40 je bil načelnik matematično-prirodoslovnega razreda akademije. Jovan Hadži se je rodil 22. novembra 1384 v Temišvaru; njegov oče izhaja iz južne Srb.je. mati pa iz Vojvodine. Gimnazijo je obiskoval v Zagrebu, nakar je študiral prirodoslovne vede na duna s tj univerzi, kjer je promovira! 1. li*07 z disertacijo o živčnem sistemu hidre. Istes-i leta jc.-en: je položil na Dunaju profesorski izpit iz prirodopisa. fizike in zemljepisa m kmalu potem je bil postavljen za pripravnika v zagrebškem muzeju, v oddelku za zoologijo. Naslednje leto je nastopil službo kot asistent pri Zavodu za komparativno anatomijo na filozofski fakulteti zagrebške univerze. L. 1908 je bil na študijskem potovanju ter je obiskal obmorske zoološke zavode v Na-poliju. Messini in Triestu in končal je višji tečaj za bakologijo [sviloprejstvo) na bakoioškem eksperimentalnem zavodu v Padov:. L. 1913 se je habilitiral za privatnega docenta za komparativno anatomiio na zagrebški univerzi. V letih 1913 in 1914 se ie Udeležil terminskih raziskovalnih voženj, organiziranih po strokovnem odboru pri Jugoslavenski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Kmalu potem je postal član Odbora za raziskovanje zemlje in član Odbora za Biološko oceanografski zavod v Spalatu. Od 1. 1913 je bil honorarni nastavnik za bakologijo in potem tudi za zoologijo na gozdarsko-gospodarski fakulteti zagrebške univerze. Bil je izredno delaven in razen dela, ki ga je opravljal na srednjih šolah, je vodil še dva zavoda na zagrebški univerzi, »za komparativno anatomijo in bakološki zavod. L, 1920 je bil imenovan "a izrednega in si raj neposredno potem za rednega pro-fe§ rja zoologije in za vodjo Zoološkega 7. " ... ljubljanski univerzi. *Kot znan- stven: ki. . a znali ceniti v naših znanstvenih us anovah. Izvoli en je bil za dopisnega člana Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dalje z« dopisnega člana Srpske kraljevske aka-demije nauka v Beog1*-3u in dopisnega Član', "bora liječnika Ht itske. Slavonije i ^* đj nurja. Pr j! si je sloves z delon. področju snlcšne biologije, bakologijo in zoologije. Udeležen je bil osebno ali zastopan s pismenimi poročili na vseh mednarodnih kongresih zoologom od !. 1910. — Seznam njegovih razprav je zelo obširen, menda najobšimeiši izmed seznamov vseh drugih naših akademikov. Milko Kos Zgodovinar Milko Kos. redn? član akademije od 7. oktobra 1938. je še sorazmerno mlad. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorizii. Na naši univerzi le redn; profesor za občno zgodovino srednjega veka in za historična ne možne vede — Gimnazijo je obiskoval do 1. 1911 v Gorizii. nakar ie študiral na Dunaju zgodovino in zemljepis je. L. 1916 ie bil promoviran za doktorja filozofiie. Od 1. 1915 do 1917 je bil redni član Instimta za avstrijska zgodovini; i r\7.:.v nja na dunajski univerzi: 1 intT ie po1 ožil državni iznit tega zavoda. Od novembra lPtfi do oktobra 1918 -!o»-i' 70 Slovenijo*, dela so iz^ln v kn^f?ah. a ne-š*ete raz rva ve fo še obipvlicne v >frokov-*v'b rrviiah Rajko Nahtigal Prof. dr Rajko Nahtigal je eden najuglednejših članov naše univerze in aka-demiie. zato je na bil tudi prvi predsednik Akademje znanosti in umetnosti v Ljubljani. Predava kot redni profesor za slovansko filologijo na filozofski fakultet: naše univerze. Rodil se je 14. aprila 1277 v Novem mestu. V robnem kraju je obiskoval gimnazijo, končal jo je pa v Ljubljani. L. 1895 ie začel študirati slovansko filolog:io. indoevropsko primerjalno jezikoslovje in klasično filologijo na dunajski 01 verzi L. 1900 je. položil doktorske izpite, nakar je odšel na študijsko potovanje v Rusijo, kjer se je mudil dve leti. V Moskvi je postal član dialektološke komi- sije, ki je bila prideljena Akademiji 1 nos t: v Petrogradu. V domovino se je nil 1902. V začetku je bil učitelj, potem pa profesor ruščine na javnem zavodu za orientalske jezike na Dunaju. V letih 1903 do 1913 je bil docent za ruski jezik na eksportni akaderruji, v letih 1911 dO 1913 pa tudi lektor ruščine v seminarja za zgodovino vzhodne Evrope in v slovanskem seminarju na dunajski univerzi. L. 1913 je bil imenovan za izrednega profesorja za slovansko filologijo s posobnim ozirom na slovenski jezik in književnost j na univerz: v Gradcu, od L 1917 pa redni ! profesor in vodja slavističnega seminarja. Istega leta se je tudi mudil na dialekto-loškem potovanju v Albaniji. Za rednega profesorja na ljubljanski univerzi je bil imenovan 1. 1919. Za izpopolnitev naše univerze si je pndobil lepe zasluge; ustanovil je in vodi institut za slovansko filologijo. Omeniti je treba tudi. da je več let predaval še kot honorarni profesor o starccerkvenoslovanskem jeziku in o gla-golici na ljubljanski teološki fakulteti. — V letih 1928-29 ie bil rektor univerze. Deset let je bil predsednik komisije za profesorske izpite. Z njegovim imenom je zvezana ustanovitev Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. Bil je tudi soustanovitelj in sourednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino, dalje ie predsednik Slavističnega društva in njegov častni član. Med dopisne člane ga štejejo ugledne znanstvene ustanove, rako Slovanski ustav v Pragi. Srbska kraljevska akadem:ja v Beogradu, bivša Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu in omeniti je treba, da je tudi član Consiglia Naziona'e delle Accademie v Rimu. — Nekatera znamenita njegova dela so izšla v novejšem časi*. Med knjigam; naj omenimo vsaj: ->Sta-roslovenske študije« (razprave Znanstvenega društva). »Slovanski jeziki- (izšla 1. 1988): -Euchologium Sinaiticum . I. del: fotografski posnetki, izdaja Akademija znanosti in umetnosti. 1941. in II. del s tekstom in komentarjem, izšel lani. Številne njegove razorave so objavljali literarni in strokovni časopisi že od začetka tega stoletja. židovsko zemljo slovaškim kmetom Slovaška vlada ItoSe dokončno urediti židovsko vprašanje Državni zemljiški urad likvidira zdaj Po vsej Slovaški bivšo židovsko zemljiško posest, ki preide v last slovaških kmetov. Pri tem se posebno upoštevajo kmetje in njihovi sinovi, ki so služili odnosno služijo pri vojakih in se borijo na vzhodnem bojišču. V zadnjih dveh tednih je bilo opravljeno to delo v sedmih občinah. Vojaki so dobili 768 oralov zemlje. Likvidacija židovske zemljiške posesti se po načrtu nadaljuje. To je nov korak h končni ureditvi židovskega vprašanja na Slovaškem. Ta problem je eden najbolj perečih, čeprav je treba obenem ugotoviti, da je zapustilo Slovaško že nad 70.000 Židov, kj so bili večinoma prepeljani v vzhodne pokrajine na prisilno delo Slovaška je imela pred vojno okrog 90.000 čistokrvnih Židov. Od teh je bilo izseljenih že okrog 60.000. okrog 10.000 jih je pa pobegnilo. Ostalo jih je torej še okrog 20.000. Med njimi je bilo več zelo vplivnih m bogatih. Ti so napeli vse sile. da bi s-: izognil* izselit-1. Toda slovaško državno vodstvo je trdno odločeno urediti židovsko vprašanje tako. da ne bo dovoljena nikomur nobena izjema Zanimivo je. da Je imela S'omaška po uradnih Dodatkih predlanskim še okrog 89.000 zidov Med niimi ie b'lo *00 milijonarjev in večina teh je prebivala v Bratislavi Celo po uradnih podatkih je šlo nad 40 "o vseh narodnih dohodkov v židovske žepe. po zasebnih ugotovitvah pa celo 70 0 0. čeprav odpade od celotnega števila prebivalstva samo čistih 5 "t Se v začetku predlanskega leta je igralo 31.1 odstotka Židov v slovaški trgovini mero-dajno vlogo V industriji in obrti So imeli židje 20.3 •/• udeležbe Okrog 8.3n r Židov pa je živelo samo od obresti Okrog 10.3 odstotka ni imelo nobenega poklica in v uradnih seznamih so bili t? židje označeni kot »temni elementi«. V svobodnih poklicih je bilo predlanskim še B.2 zidov, na kmečko stran jih je odpadlo 5.8 •/•. Po uradni cenitvi, sloneči na prostovoljnih podatkih, je znašalo židovsko premoženje pred vojno 4.3 milijarde kron. ki je bilo pa naloženo z 1-1 milijardo. K temu je treba še pripomniti, da so najbogatejši židje zapustili Slovaško v letih 1937 do 1939. Samo v Bratislavi so imeli židje 600 hiš in poslopij v vrednosti 1.2 milijarde. V vsej Slovaški je bilo židovskih trgovin 12.000. Notranji minister Sano Mach je nekoč iz.iavih. da je izselitev Židov iz Slovaške ukaz slovaške zgodovine. Po teh besedah se s'ovaška vlada tudi ravna in ne bo odnehala prej. dokler židovsko vprašanje ne bo v celo*i urejeno. Ruiminija se otresa Židov > Dobro, akcija se bo nadaljevala. Naj bodo sedanje težkoče še tako velike, ru-niunizacijo bomo dovršili. Konec vo-ne bo videl tudi zaključek našega prizadevanja.« Tako ie zapisal maršal Antonescu pod poročilo o izločitvi zidov iz rumunskega gospodarstva, ki mu ga je nredložil državni podtajnik dr Banulescu. In iz te maršalove izjave je razvidno, kako veliko važnost polaga na končno ureditev židovskega vprašanta Poročilo ugotavlja, da je izločanje zidov iz rumunskega gospodarstva hitro napredovalo čeprav je moralo zaradi vojne premagovati težke ovire. Rumuniii je primanjkovalo strokovnih moči. Zato so bile ustanovljene posebne šole m delavnice Od 1. septembra 1941 so rnoglj odpustit: Od 1531 židovskih delavccv 5527 in od 21.334 židovskih nameščencev 16.195 Od 8126 podjetij, kjer so bil: zaposleni židje. je ostalo 1. marca 1943 samo Ostanki ameriškega »pa , U m gs sealfoMli nad Neaplje>m še 4301, m v njih je bilo 214.016 arijskih nameščencev, zidov pa samo 6606. samo še 2.05^«-. 2idovskih uradnikov je še 2.35rr, židovskih delavcev pa 0.59Cr. in sicer 3017 v Bukarešti. 3888 pa v provinci. Na mesto Židov ali za kontrolo še uslužbenih židovskih delovnih moči je bilo v tem časti nameščenih 21.114 Romunov. V kratkem stopi v veljavo nov zakon, ki določa stroge kazni za vsako kršitev protižidovskih ukrepov. Pri mnoaih namestitvah, tam. kjer so bili doslej uslužbeni židje, se bodo v prvi vrsti ozirali na vojake, ki se vračajo z bojišča I plavilo različne sadeže in cela drevesa, i ptice 5K> prinašale semena in same so se I naselile v opustošeni okolici ognjenika. Minilo je komaj 40 let. pa je znova zakipelo tu življenje, kakor je bilo pred strašno 1 katastrofo. £rvQen]€ se ne da uničiti 2iv'icnje se ne da uničiti. Vedno znova se obnavlja tudi tam. kjer bi človek mi--11, da se ne bo nikoli več pojavilo. Tako je tudi s področjem znanega ognjenika Krakatau na otoku v vzhodnoindijskem : otočju. Ognjen/k je 1883 tako strahovito bruhal, da je pokril vso okolico s 70 m debelo plastjo lave. Uničeno je bilo vse ži-I valstvo in rastlinstvo tako temeljito, da ni nikjer ostala nobena bilka, in vendar je zadostovalo nekaj desetletij, da se je življenje obnovilo. Živalstvo in rastlinstvo ni potrebovalo nobene človeške pomoči, vse delo je opravila narava sama. Vetrovi in viharji so prinašali od vseh strani semena, žuželke in klice vseh vrst, morje je na- Zastrupljenj e s plinom Težka nesreva se je pripetila oni dan v KasMlu. Dve lahkotnimi j nd ženi sta povabile k aebi na dom dva in«>zemi>k.i delavca-Postregli sta. jima s kavo. pa sta o^tvidno pozabih zapreti pipico pbnovoja. Drugo jutro jo sosedom zasmrdelo po plinu. Vlomili so vrata, in n*uSH vse štiri zasrj-opljene a plinom. En delavec in ena žena sta bila že mrtva, druga clv»a so hitro prepeljali t bolnico, kjer je pa druga žena torti kmoln izdihnite.. Izselitev židev iz Sonje Vsi židje, ki smejo ostati v Sofiji, morajo imeti za to posebno dovoljenje ko-misarijata za ureditev židovskega vpa-a-šanja. Brez tega dovoljenja je zidom bivanje v Sofiji najstrožje prepovedano. Nasilna izselitev sofi'jskih zidov bo v kratkem zaključena. V mestu bo ostak) še okrog 19.000 /Mav. Dobra polovica teh ima tuje državljanstvo in zato ne pridejo v poštev za izselitev. Križanka št« 91 Besedo namenijo; Vodoravno: 1. vojna zvijača, 8. osebni zaimek 9 vrsta žganja. 10 dve j besedi, rimski hišni bog in spanje, 13. 1 grška Cika H boleče mesto, posledica gnojenja udarca 16 malik stnrih Feniča-\ nov 18 kulturen, prosvetljen. 20. nikal-! niča. 21. mesto ob francoski rivieri brez 1 končnega samoglasnika. 22. preporodite^ Turčije. 34. otet^pnti, 26. p. ;di ril), 27. premo/>erije. lastnina, 29. italijanski spod-nik, 30. polotok v sev. Evropi, 31. človek (mađž.), 34. mdtistrijsfea rastlina, 35. portugalska kolonija v Indiji. 36. .^^topo5seTTV-ska oseba. 38. reka v Španiji. 40. vas v okolici Ljubljane. 42. nikalnka. 43. uniče-valka neka ter i li kovin, 45. kratica za spol, 46. francosko in spoznal, precej ljudi, ki so se mi smilili. Pretresljaj, ki mi ga je bila zadala Audrey s tem, da se je odvrnila od mene, je imel name tak učinek. Izpreobrnjeni grešnik je zmerom tisti, ki se najbolj žilavo oklepa vere; in v mojem primeru je pomenila vera zatiranje sebičnosti. Nikoli nisem bil zmožen storiti kako reč samo na pol ali vsaj količkaj zmerno. Dokler sem bil sebičnež. sem sebičeval v najpopolnejšem smislu besede; zdaj pa, ko mi je bila usoda neusmiljeno iz-ruvala to grehoto, me je navdajala malone bolna strast po sočuvstvovanju z vsemi, ki so bili v stiskah. In Cintija Drassilisova se mi je smilila, da nikoli tega. To je bilo tem bolj neogibno, ker sem jo pogosto srečaval z njeno materjo. Gospa Drassilisova je namreč predstavljala tisto vrste žensk, ki se mi je zdela zmerom zoprna in odurna Vdova. 7 denarnimi sredstvi, ki jih je imela za nezadostna, ie erle-dala na življenje z lakomnimi in jokavo tožlj:vimi očmi. V Sloane Squaru in South Kens:ngtonu dveh okrajih Londona, kjer se ne manjka ne bogatih ljudi ne bank in donosnih kupčijskih podjetij, mrgoli žensk, ki so njih razmere slične razmeram gospe Drassilisove. Njihov položaj je enak poTožaju mornarja v zgodbi: »Voda. povsod sama voda. a niti kapljice, da bi jo popil!' S?mo da si je'treba v tem primeru namesto *vode<- misliti »denar*. Gcspa Drassilisova ;»e bila obdana od bogastva, a sama je prišla do denarja le redkokdaj, in še takrat ga ni bilo mnogo. Vsak izmed sorodnikov njenega pokojnega moža bi ji bil lahko, če bi bil hotel, potrojil letni dohodek, ne da bi bil kaj čutil; a nihče ni imel te volje. Vsi ti ljudje so gledali gospo Drassilisovo po strani. Menili so. da je njihov sorodnik, častivredni Hugh Drassilis, s tem, da jo je vzel za ženo, poklonil svoje ime ^sebi nižje družabne stopnje; sicer ne toliko nižje da bi se bilo treba zgražati, a vendar dovoli nizke, da so bili za njegovih živih dni proti soprogi hladno vljudni, proti vdovi pa mrzli kakor led Posebno FTughovemu starejšemu bratu, grofu VVrstbournu. ni bilo nikoli bogvekaj do tega lepega, a družabno manjvrednega dekleta, hčerke podeželskega odvetnika, ki io je bil Hugh nekega znamenitega dne nepričikovano predstavil rodbini kot svojo bodočo ženo; po njegovih mislih je bilo s tem. da je podvojil rento, ki jo je imela vdova iz bratove zavarovalne police, in s tem, da je Cintijo, dokler je bila se ctrek. po enkrat na leto povabil k sebi ter jr» ponadi1 med cstp.lc rodbinske člane, že vse storjeno, kar sta le mogli pričakovati od njega. V resnici pa ni bilo tako. Gospi Drassilisova je pričakoval?, mnogo več; in to. di se ji upanje ni obneslo, ji je bilo pokvario značaj in vnanje lice. kakor je tudi slabo vplivalo na dušni mir vseh. ki so imeli opravka z njo. Razbubrjalo me je. če so ljudje, kot se je časih dosrajalo. očitali Cip.tiji trdosrčnost. Zase moram reči, da se mi nikoli ni zdela takšna: in Bog ve. da bi bila imela dovoli vzroka za to! Zame je bila samo izredno dobrodelna prijateljica, ki je znala sočuvstvovati z menoj. Spol ni imel na najino prijateljstvo niti najmanjšega vpliva. Najin: duši sta se tako skladno ujemali, da me ni prav nič gnalo začeti z njo ljubezen. Predobro sem jo poznal, nič novega nisem več mogel odkriti v njenem značaju. Njena preprosta, poštena duša mi je bila zmerom odprta, tako da sem lahko čital v nji, kadar koli me je bilo volja. Manjkalo je tiste radovednosti, tistega občutka nečesa neznanega, iz katerega se roci ljubezen. Dosegla sva bila stopnjo tovarištva, ki je ni želel prekoračiti nobeden izmed naju. In vendar sem bil na plesu pri Fletcherjevih poprosil Cintijo za roko; in Cintija je bila privolila. Ko zdajle gledam nazaj, mi je jasno, da je bil gospod Tankerville Gifford le dozdevno odločilni vtzrok tega dogodka, v resnici pa ga je povzročila Audrev sama. Ona je bila tista, ki me je počlovečila in naučila sočutja s trpečimi; in nuja, ki mi je tisti večer položila usodne besede na jezik, je bila pred vsem sočutje s Cintijo v njenih težavah. A neposredni vzrok, to ponavljam, je nedvomno mladi Gifford. Prišel sem na Marlow Square, kjer sta mc čakali Cintija in njena mati. da ju čez nekaj časa spremim na ples. Gospo Dra-ssilisovo sem našel vso cvetočo in nališpano v salonu, kjer je kramljala s svetlolasim, gladko počesanim, bledoličnim mladcem, ki sem ga poznal kot Tankervilla Gifforda in ki so ga njegovi bližnji prijatelji, med katere se nisem prišteval, ter športni tedniki v »osebnih novicah-kratko imenovali Tr»nkvia. 2e mnogokrat sem gn bil videl v restoranih. Nekoč, v ^Empiru«, naju je bil nekdo predstavil; a ker je bil tistikrat nekoliko opit, se mu ni bilo znanje z menoj nič globoko vtisnilo v spomin. ftpMW — trn. Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi ▼ Ljubljani