Poštnina plačana v gotovini j' K ŠTEVILKA 5 LETNIK XXXVIII NABODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI V LJUBLJANI, DNE 15. MAJA 1937 \l CT C D. I M A ■ Dr. Milorad Nedeljković: Narodna banka in poljedelstvo. — Zadružništvo ii »J C D 8 Im • in sodobna vprašanja. — Pravilnik o izdajanju in uporabljanju bonov za laM'.jjTirTrz:...-....... ——= odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki. — Predujmi Privilegirane agrarne banke. — Banovinske takse na vloge in pritožbe. — Gospodarstvo. — Iz našega zadružništva. — Zadružništvo v inozemstvu. *•*-' ; Kmetski dolgovi in Privilegovana agrarna banka. Priloga „Narodnega Gospodarja** štev. 5.1.1937. a .MameRaae tseenoanria" štev. a. i Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki vel javno sklepa ne glede na število navzočih članov. i Glavna skupština Gospodarskog društva u Aleksandrovu, otok Krk, r. z. s. o. j, obdržati če se dne 30. maja 1937. u 16/4 sati u društvenim prostorijama. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. Izvještaj ravnateljstva i nadzornog odbora. 3. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za god 1936. 4. Izbor ietlno člana ravnateljstva prema’ pravilima. 5. Izbor nadzornog odbora. 6. Eventi^alia. Občni zbor Kmetijskega strojnega društva v Blatni Brezovici, r. z. z o. z„ sc bo vršil dne 23. maja 1937 ob 2 popoldne v. strojnem- domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1936. 3. Skldpunje o popravilu strojev1. 4. O bencin i^, olju, strojniku. 5. Slučajripsti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v ,Bo-štanju,, r. z. z i). z.,' se bo vršil 23. maja 1937 ob 7 v zadruginih prostorih. Dnevni red: i. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Slučajnosti. Občni zbor Strojne zadruge v Boštanju, r. z. z o. z., se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 8 zjutraj pri gosp. Alojziju Drmelju v Boštanju. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika lanskega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Računski zaključek za leto 1936. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnicevBučki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 23. maja 1937 ob 1415 v župnišču. DnCVni ^ed: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega'zbor j1. 2’. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Čitanje revizijskega porpčila v letu 1936. 5. 'Premcliiba pravili o. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah ob Krki, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 23. maja 1937 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1936. 3. Odpis rezerve za kritje neveljavnih delnic Zadružne gospodarske banke. 4. Slučajnosti. 30. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cirkovcah, r. z. z n. z., sc bo vršil dne 29. maja 1937 ob 8 v hiši g. tajnika v Spodnjih Jablanah. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka ,ža leto 1936. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Dobrničah, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 23. maja ob 3 popoldne v poslovnem prostoru hranilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni, občni zbor Hranilnice ,in posojilnice v Dobrničah* r. z. z n. z., sc bo vršil v nedeljo 23. maja ob, 4 popoldne v pošlo vnem prostoru. Dnevni red,: 1. rorpčilo,načelstvu in nadzorstva. 2. Potujčuje račapskega zaključka iza dan 23. septembra 1936 in za leto 1936. 3. Volitev načelstva. 4-, Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti..- 29. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobravi pri Kropi, r. z. z n. z.v se bo vršil (jne 30. maja 1937 ob 16 v hiši, načelnika na Sppduji Dpjtravi št. 6-, Dnevni red: U čitanije zapisnika zadpjega občnega zboru. 2. i Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1936. 5. Volitev enega člana načelstva (zaradi smrti). 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Lončarske zadruge v Filovcih, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 23. maja 1937 ob 2 popoldne v hiši št. 96. Dnevni red: 1. Pomočilo načelstva. 2. Računski zaključek za leto 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. Občni zbor Ljudske kuhinje na Jesenicah, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 24. maja 1957 ob 8 zvečer v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. ,Qdobritev računskoga zaključka. 3. Slučajnosti. Q])Čni zbor Hranilnice in posojilnice na Krki, r. z. z n. z., se bo vršil dne 23. maja 1937 ob 7 zjujrpj ,y posojjlnjunem prostoru. Dnevni reij,; 1. .Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstvu. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kresnicah, r. z. z n. z., se bo vršil dne 6. junija 1937 ob la8 v uradnih prostorih. Dnevni red. 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Slučajnosti. NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane po 25 Din na leto, za pol leta 12'50 Din. — Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. Dr. Milorad Nedeljkovie, generalni direktor Poštne hranilnice: Narodna banka in poljedelstvo. (Govor na zboru delničarjev Narodne banke dne 7. marca 1937.) Letni zbori delničarjev Narodne banke kraljevine Jugoslavije bi bili lahko pravi kongresi našega narodnega gospodarstva, naš gospodarski parlament v gotovem smislu, kjer bi se obravnavali osnovni problemi naše ekonomske, finančne in valutne politike. V naši moči je, da z diskusijo o letnem poročilu uprave Narodne banke dvignemo važnost in pomembnost teh zborov. Ponavljajoč svojo večkrat že izraženo tozadevno željo povzamem letos besedo, da pokrenem na tem uglednem sestanku naših najodličnejših gospodarstvenikov enega izmed najvažnejših današnjih problemov za Narodno banko: njen bodoči odnošaj do našega poljedelstva. Od svojega osnovanja je imela Narodna banka dve glavni nalogi: prvo, da bodi regulator denarne cirkulacije, torej tudi čuvar naše narodne valute; druga pa, da bodi izvor kredita v naši, na kapitalu siromašni državi. Kot regulator denarnega obtoka in valute se pojavlja Narodna banka šele kasneje in postopoma. Prvotno je bila namreč po zakonu iz 1. 1883 osnovana v namenu, »da se s cenenimi kapitali in dobro ure- jenim kreditom zavaruje trgovina in delavnost v kraljevini Srbiji«. Tako je ostalo do zakona iz 1. 1920, ko je postala Narodna banka izrečno zakonito pristojna v pogledu valutne politike. Čeprav je Narodna banka dobila te valutne politične funkcije šele v najnovejšem času, jih je odlično izvrševala in jih vedno bolje opravlja, tako da je v tem pogledu zavzela že stališče, ki popolnoma odgovarja današnjim zahtevam. Dočim je še lani na tem mestu na občnem zboru delničarjev (8. III. 1936) izjavil guverner g. dr. Milan Radosavljevič, da »kadarkoli je govor o funkciji Narodne banke, se ne sme pozabiti, da je njena glavna naloga, da se b r i g a o stabilnosti domač e g a denarja, zato se od nje ne more zahtevati, da rešuje gospo-d a r s k o p o 1 i t i č n c probleme, ki so nad njeno močjo in da se spušča v monetarne eksperimente, za katere ne more nihče naprej vedeti, kje bi se končali«, izjavlja že danes, le leto dni kasneje, gosp. guverner skupno> s celo bančno upavo: »N a m e n d ržavnega režima ni samo stabilnost n a c i o n a I n e g a de n a r j a. Določa- 5 nje primernosti tečaja narodnega denarja proti tečajem inozemskih valut zlasti onih, ki imajo velik pomen za narodno gospodarstvo, gibanje in koncentracija zlata, razvoj cen proizvodov, ki so važni za narodno gospodarstvo, so problemi, ki imajo največjo važnost in tesne zveze z organizacijo denarnega režima. Na tega vplivajo lahko tudi potrebe zunanje trgovinske politike, ki sloni danes na drugih temeljili, kot so veljali poprej za načela te politike. V valutni politiki je na mesto avtomatičnosti stopila dnevna skrb ne samo za to, da ima narodno gospodarstvo stabilen denar, ampak tudi za to, da bodo mnogi drugi upravičeni gospodarski interesi zaščiteni. Valutna politika je danes v mnogo večji meri sestavni del splošne domače gospodarske politike, kot je to bila poprej.« (Str. XV—XVI letnega poročila.) To popolno preorijentacijo v svoji »najvažnejši« funkciji je Narodna banka napravila očividno z ozirom na spremenjene razmere na vsem svetu v pogledu valutne politike in dala na ta način dokaz svoje sposobnosti, da spremlja vse dogodke in se jim prilagodi. Dočim pa je Narodna banka pokazala svojo gibčnost in prilagodljivost v pogledu valutne politike tako vidno in dobro, zgleda, da tega ni napravila tudi v svoji kreditni politiki. Medtem pa so se tudi v tem pogledu razmere okrog nje spremenile in nastala je potreba, da se tudi v tej njeni funkciji izvrši temeljita revizija in preorijentacija osnovnih vidikov. Naj to pokažemo pobližje. Narodno banko kraljevine Srbije so ustanovili pred 54 leti bclgrajska »čar-šija« in njeni intelektualci. V tej dobi je bila mala Srbija čisto agrarna zem- lja; njeni prebivalci so bili z izjemo nekaj malo uradništva, trgovcev in obrtnikov kmetje, in sicer v pretežni večini mali posestniki: pošten in preudaren, toda siromašen in patriarhalen živelj. Ona maloštevilna mestna »elita«, uradniki in trgovci, ki so prišli potom šol ali na poslovnih potovanjih v dotik z evropsko civilizacijo, so zelo želeli, da bi se tudi naša mlada državica čimpreje »evropeizirala«, to je, da bi se i gospodarsko i kulturno razvila ter stopila v vrsto zapadnih držav. Od našega takratnega primitivnega poljedelstva pa se ni moglo pričakovati, da bi se mogla dežela v naglem tempu gospodarsko razviti in povzdigniti njeno bogastvo. Zato so se vse sile obračale k drugim izvirom obogatitve: k trgovini, industriji in rudarstvu, na poljedelstvo pa se je gledalo z omalovaževanjem. Zato tudi Narodna banka dolgo let od svoje ustanovitve, od svojega prvega zakona (1885), statuta in pravilnika pa vse do balkanske vojne, torej skoro vso dobo svojega obstoja in delovanja v kraljevini Srbiji, ni posvečala kmetijstvu nobene pažnje, ga sploh ni upoštevala in mu ni dala možnosti za kredite. Vso svojo pažnjo in ljubezen in tudi vsa svoja sredstva je posvečala Narodna banka samo svojim ljubljencem: trgovini. bankam, industriji in rudarstvu. Prvi zakon iz 1. 1885 določa, da je namen Narodne banke, da se... z dobro urejenimi krediti pospešujeta trgovina in d e I a v n os t (to je tržni [čaršijski] izraz za mestne panoge gospodarstvu v nasprotju s kmetijstvom) v kraljevini Srbiji«. V svojem portfelju ima banka lahko — pravi nadalje zakon: »trgovske in finančne vrednosti (vrednotnice) z najdaljšim rokom 92 dni, ki sc lahko vnovčijo«. Prva uprava Narodne banke je bila na stališču, da bodo »t r g o v s k e m e n i c e«, pod katerimi so se razumele zlasti menice industrijskih in trgovskih tvrdk oziroma menice z njihovimi podpisi, najboljša njena naložba, oziroma podlaga za emitirane bankovce. Da je bilo poljedelstvo popolnoma izključeno od kreditov Narodne banke, ■ma pa tudi svoj tehničen razlog: po takratnem srbskem trgovinskem zakoniku (z dne 26. 1. 1860) sc kmet ni mogel menično zavezati. V tem je našla Narodna banka tudi svoje opravičilo, da se ni bavila z vprašanjem poljedelskih kreditov. Ona se je striktno držala svojega zakona in si. ni belila glave z vprašanjem, ali bi sc moglo pomagati kmetijstvu s krediti Narodne banke potom kakšnega drugega kreditnega instrumenta ali v drugi obliki. Šele v 1. 1908 je po iniciativi kraljevske vlade prišlo do spremembe zakona o Narodni banki in v čl. 11 je bilo sprejeto določilo, da sc banči n papirnati denar lahko zavaruje poleg ostalih vrednosti tudi z zadolžnicami Zveze kmetijskih zadrug in menicami Zveze obrtnih zadrug. Navzlic tej zakoniti odredbi je vendar ostala uprava Narodne banke v tem vprašanju zelo »rezervirana« (Spomenica Narodne banke 1884 do 1934, str. 64), ker je vztrajala na tem, da rok njenim posojilom ne sme biti daljši kot 92 dni, »dočim SO' se kmetijske menice navadno glasile na daljši rok, pogosto na 6, 9 in celo 12 mesecev«. Zato je Narodna banka tudi pod tem zakonom kreditirala kmetijstvo vse do vojne izključno samo potom Zveze kme-lijskib zadrug in še to čisto neznatno 'n minimalno, tako da se iz statističnih pregledov o poslih banke do leta 1913 sploh ne more ugotoviti znesek teh kreditov, ker je uvrščen v postavko »ostalo gospodarstvo« (za denarnimi zavodi, trgovino in industrijo). V lelih 1908, 1909, 1911 in 1912 je ta postavica znašala vsega skupaj manj kot en milijon dinarjev (5—800.000 dinarjev). (Spomenica, str. 316.) Ko je po vojni po zakonu z dne 26. I. 1920 postala Narodna banka nove zedinjene kraljevine, je v razdobju od 1920 do 1931 kreditirala poljedelstvo potoni Zveze kmetijskih zadrug, a to zopet v prav neznatni meri: v letih 1920 do 1930 so ti krediti znašali 10.3; 10.9; 13.2; 7.5; 13.8; 15.1; 17.0; 14.2 milijona Din, dočim so vsi menični krediti za vse ostale panoge gospodarstva znašali skupaj milijardo dvesto do čez milijardo štiristo milijonov; poljedelstvu se je torej dajalo povprečno manj kot 1 % kreditov, ki so jih uživali trgovina, industrija in denarni zavodi. Tudi v tej periodi je bil glavni izgovor ta, da se kmetje ne morejo menično zavezati in da so kmetske menice v bistvu (po prirodi stvari) daljšega roka kot 92 dni. Med tem je stopil v veljavo naš novi menični zakon z dne 17. oktobra 1928, ki v jc svojem § 97 prinesel tudi srbskemu kmetu davno pričakovano dovoljenje, da se smejo tudi poljedelci menično' pravno obvezati. Tudi zakon o Narodni banki z dne 17. junija 1931 je prinesel veliko novost: da Narodna banka lahko eskontira in reeskontira poljedelske menice, ki imajo vsaj tri sigurne podpise, z rokom 9 mesecev. To razširjanje ugodnosti za poljedelca pa je imelo vseeno omejitev: prvič, poljedelske menice morajo biti -j 1 4 5* 68 dane Narodni banki samo potom Privilegirane agrarne banke ali Zveze zemljoradničkih zadrug, in drugič, da skupni znesek teli menic no more v bančni listnici znašati več kot 25% skupnega zneska vseli poslov (to je trgovskih, bančnih in industrijskih). Vendar pa je ostala bančna uprava tako sedaj kol tudi po spremembah zakonov v 1. 1908 in 1920 zelo »rezervirana« v tein pogledu. 'Jo nam najbolje prikazuje ta tabela o razdelilvi njenih kreditov. Razpored meničnih posojil po vrstah gospodarstva. (1922—19)4) v milijonih dinarjev: Leto T r g o v i n a Industrij a Denarni zavodi Obrti Kmetij- ske zadruge Ostalo gospo- darstvo Skupno izvozna uvozna skupno 1922 260.1 288.2 804.9 68.0 1.421.2 1923 139.0 90.4 229.4 209.8 633.6 12.2 10.3 238.4 1.333.7 1924 74.8 118.5 193.3 269.8 709.3 12.1 10.9 93.8 1.289.2 1925 72.2 123.8 196.0 300.0 589.9 25.4 13.2 83.4 1.207.9 1926 90.6 124.4 215.0 316.7 590.2 50.5 7.5 62.0 1.241.9 1927 96.5 163.7 260.2 375,8 656.7 46.6 13.8 78.9 1.432.0 1928 88.2 165.5 253.7 407.5 674.7 51.9 15.1 67.6 1.470.5 1929 81.4 127.3 208.7 340.0 572.0 48.4 17.0 101.4 1.287.5 1930 115.0 121.5 236.5 451.7 606.1 49.2 14.2 75.9 1.433.6 1931 124.7 113.6 238.3 597.9 1.008.7 32.9 29.7 58.1 1.965.6 1932 109.3 107.3 216.6 519.6 1.250.6 44.0 28.5 52.6 2.111.9 1933 103.9 82.4 186.3 462.8 1.083.9 30.0 27.9 17.9 1.808.8 Po teh podatkih je bilo poljedelstvo v razdobju 1931-1933 deležno največ 1.3% (okrog 30 milijonov) kreditov Narodne banke. Tudi danes, konec 1936, znašajo celokupni poljedelski krediii pri Narodni banki komaj kakih 30 milijonov dinarjev odobrenih (v resnici na dolgu, posredno in neposredno 33 milijonov dinarjev), od katerega zneska pa je treba brezpogojno odbiti kredit Glavnemu savezu srbskih zemljoradničkih zadrug, ki je bil podeljen na podlagi državnega poroštva. Ostane lo-rej 30 milijonov dinarjev kredita, ki je odobren poljedelstvu, kar znaša pri skupnem stanju posojil Din 1.717 milijonov (milijarda in pol na menice, 238 milijonov na zastavljene vrednostne papirje) okrog 2% celotnega portfelja. le številke se ne morejo zanikati in one definitivno ugotavljajo dejstvo, da je bila Nar. banka in je tudi še danes v resnici vir cenenega in ugodnega kredita samo za trgovino in industrijo z rudarstvom in zn bančništvo, dočim je z vsemi ostalimi pridobiinimi panogami ravnala mačehovsko. Na poljedelstvo je gledala vseh 53 let svojega delovanja z enakimi očmi kot belgrajska čaršija in njena inteligenca takrat, ko se je Narodna banka osnovala: kot na nekaj manjvrednega v gospodarskem in banč-no-tehničnem pogledu. Ona še danes tako gleda na poljedelstvo in na poslovanje z njo. To dokazuje, da Narodna banka niti najmanj ni spremenila osnovnih načel svoje politike v več ko 30 letih, v ka- te tem času zlasti pa zadnjih 10 let so se-izvršile tako ogromne spremembe v svetovnem in v našem domačem gospodarstvu, da se taka konzervativnost v tej panogi njenega delovanja (v valutni politiki se je ona, kakor smo videli, dovršeno modernizirala) ne more smatrati kot koristna in dopustna. Narodna banka ni danes samo centralni kreditni vir za ves naš narod in vso našo državo, ampak je tudi izrazito državni organ za upravljanje narodne valute in za izvajanje kreditne politike. Ona, Narodna banka namreč, tvori danes skupaj z Drž. hipotekarno banko, Poštno hranilnico in Privilegirano agr. banko smiselno izdelan instrument državne ekonomsko kreditne politike. To znači, da mora tudi ona imeti enako razumevanje in smisel za sodobne/ probleme celokupnega našega narodnega gospodarstva in za vse panoge naše ekonomske politike, ne pa da tudi še dalje ostane skoraj izključno samo banka ožje skupine poslovnih ljudi. Naša država ima na ozemlju 248.6r>5 kvadratnih kilometrov nad 15 milijonov prebivalcev, od katerih jih štiri petine (80%), to je okrog 12 milijonov duš, živi neposredno od poljedelstva, (ločim tudi ostali ])(> večini črpajo svoj dohodek posredno od kmetijstva (uradniške plače, zaslužki trgovcev in posrednikov, svobodnih poklicev, služinčadi itd.); kolikor vrednosti dodajajo obrt in industrija s svoje .strani predelanim surovinam, so cene in prodaja njihovih izdelkov odvisne od kupne moči prebivalstva. zaposlenega s poljedelstvom (če se ti predmeti prodajajo na domačem trgu, kar je itak v pretežnem delu). Iz tega se jasno vidi, da mi kot narod živimo pretežno od poljedelstva in da zavisi dohodek 95% našega prebivalstva, neposredno ali posredno, od poljedelstva in njegovega stanja. Logično je, da se mora posvetiti proučavanju in zboljševanju te najvažnejše produktivne panoge našega narodnega gospodarstva največja pažnja celokupnega našega naroda in njegovega vodstva. Pa ne samo to, da smo mi danes tako zelo odvisni od našega poljedelstva, ampak tudi za vso dogledno bodočnost se nam obeta ta odvisnost. Mi ,smo nekdaj pred 50 leti, pa tudi še do nedavno verovali, da lahko razvijemo našo industrijo tako, da nam postane glavni izvor našega blagostanja, kot je bila postala za Anglijo, Nemčijo, Združene države Severne Amerike itd. Danes imamo že teoretično prečiščene pojme In velike svetovne izkušnje, da je razvoj industrije združen z mnogoštevilnimi pogoji, v prvi vrsti s sigurnimi domačimi in tujimi tržišči. Naše domače tržišče je majhno in siromašno za razvoj industrije v velikem obsegu. Tujih trgov niti ni, niti se jih ne moremo nadejati v tem času, ko so celo stare industrijske države izgubile številna tržišča zaradi izgraditve domače industrije in avtarhijske politike skoro vseh držav sveta. Zato se je pokazalo, da celo stare industrijske države ne morejo obdržati svoje industrije na prejšnji stopnji razvoja in kapacitete dela, nego jo v veliki meri demontirajo in ostanek nezaposlenega industrijskega prebivalstva vračajo nazaj k poljedelstvu, bodisi doma, bodisi v kolonijah, ker ga drugače ne morejo prehraniti. V tem pogledu prednjačijo Velika Britani ja, Nemčija in Italija; toda tudi druge države kažejo vidno svojo bojazen, da s svojo industrijo ne bodo mogle rešiti problema prehrane svojega prebivalstva in da se morajo zato vračati k materi zemlji. Mišljenje, da bi se mogli vriniti na svetovni trg med stare industrijske države, ki se poslužujejo celo najobup-nejših sredstev dumpinga in podobnega, je več kot naivno. Tudi nam preostane za razvoj naše industrije kot glavna podlaga le naše domače tržišče. Popolnoma je zato razumljivo, zakaj se je mogla razvili industrija v naši zedinjeni kraljevini navzlic najizrazitejši politiki industrijske zaščite v teku poslednjih 15 let in poleg vse podpore, ki jo je uživala ves ta čas tako pri Nar. banki kot tudi pri vseh ostalih denarnih zavodih, le v toliko, da zaposluje in prehranjuje komaj nekaj nad 3% našega prebivalstva. Očividno je razvoj industrije v funkcionalnem odnosu pogojno vezan na stanje ostalega našega narodnega gospodarstva. To pomeni, da ni upanja, da bi nas mogle materialno skoro izvleči te ostale vrste delavnosti in da moramo uvideti, da je za nas kot celoto, narod in državo p o 1 j e d e 1 s t v o resnična »alma mater«, mati hraniteljica. Zato je popolnoma logično, da posvetimo njegovemu napredku, povečanju njegove proizvodnosti in donosnosti največjo brigo in skrb. Toda kmetijstvu so te brige in skrbi nujno potrebne, ker se nahaja v obupno težkem položaju in je povrh vsega še skrajno zanemarjeno in pozabljeno. ({Dalje prihodnjič.) Zadružništvo in sodobna vprašanja. V ameriškem zadružnem listu »Con-sumers’ Cooperation« razmotriva dr. Horace M. Kallen, profesor filozofije na »Novi šoli za socialno raziskovanje«, vprašanje, kakšno stališče zavzema zadružno gibanje nasproti drugim velikim politično-gospodarskim gibanjem kapitalizma in fašizma. Avtor podaja svoje zanimive in aktuelne misli o tem predmetu v sledeči obliki: Pred nekaj časa so se sešli v Cambridgeu (USA) učenjaki z vsega sveta, da bi čestitali Harvardovi univerzi ob priliki njenega 300letnega obstanka. V njihovih čestitkah pa je bila primešana bojazen za bodočnost naše civilizacije. Soglasno so bili vsi mnenja, da se nahaja. naša civilizacija trenutno v talki krizi, da bi jo utegnila porušiti, kako naj bi se ta nevarnost pregnala, o tem niso mogli najti nobene enotne rešitve. Samo eno je izhajalo nedvoumno in razveseljivo jasno iz njihovih posvetov: da se nikoli ni mogoče odreči duševni svobodi, če naj se reši naša civilizacija. Ta ncporušljiva vera, da je duševna svoboda potrebna, je napravila iz proslave Harvardove univerze, ki je bila otvorjena v tako zadušljivem ozračju, proslavo upanja. Kajti vera, ki se je tu dokumentirala v izjavi, da je duševna svoboda podlaga naše civilizacije, ni samo volja do vere, ampak globoko prepričanje, ki ga drži pokoncu moč vere. Kapitalizem, k o m u n i z e m , fašizem. V nasprotju s to vero, ki je zgrajena na pameti, stoje trije drugi nauki, ki so močno izpodrivali cerkvene nauke o veri in ki si sedaj, ko so si osvojili človeška srca — ne pameti — stoje nasproti kot hudi tekmeci. Vsak orl teh naukov hvali sebe kot najbolj varen pot in najbolj varno jamstvo za to, da bo izpolnil najglobočje želje človeškega srca, nasprotno pa vsak zahteva, da se mu je treba predati z dušo in telesom. Prvi med temi nauki, ki so od vsake prave filozofije daleč oddaljeni in ki pomenjajo le racionaliziranje iz-vestnih želja, je kapitalizem, drugi je komunizem, tretji fašizem. Kapitalizem racionalizira stremljenje po profitu, komunizem srd nepose-dlijočih proti posedujočim, fašizem pa poželjen j e po moči in strah, izgubiti moč, s čimer postanejo posedujoči neusmiljeni izkoriščevalci neposedlijočih. Z a druge i n d e m o k r a c i j a. Proti tem trem naukom, ki se med seboj divje pobijajo, moramo mi zadrugar ji postaviti naš plemeniti in miroljubni nauk, ki ni zgrajen na nespametnih željah, ampak na podlagi razuma. Naš nauk je življenjska filozofija, ki zavzema nasproti notranjim resnicam človeškega bitja isto stališče kakor duh politične demokracije, ki je zasidran v izjavi o ameriški neodvisnosti iz I. 1776. Ta izjava ugotavlja, da imajo vsi ljudje, pa naj bodo še tako različni po rasi, veri, narodnosti in po njih naravnih zmožnostih, vendar enake pravice do življenja, do svobode in do čim večje sreče. Po svojem notranjem bistvu je zadruga poizkus, ta načela politične demokracije zasidrati v gospodarskem življenju narodov. Zadružna načela, ki jih je najprej spoznalo 28 ročdelskih tkalcev, so postala načela, po katerih so bili milijoni ljudi po vsem svetu privedeni iz gospodarskega hlapčevstva, zapuščenosti in pomanjkanja h gospodarski svobodi, moči in gospodarski blaginji ter od moraličnega in duševnega suženjstva k moralični in duševni svobodi. O d k r i i je k o n s u m e n t o v. Spoznanje, do katerega je prišel Robert Ovvcn, eden izmed ustanoviteljev zadružništva, spoznanje, da so si zadružni ideali in metode bistveno enaki z demokratičnimi ideali in metodami, ni nikoli prišlo v pozabljivost. Dandanes se pa to spoznanje odkriva na novo, zlasti če pomislimo, da smo ljudje vsled naših naravnih lastnosti v prvi vrsti konsumen-t je, producent j e pa samo iz potrebe. Kot konsumentje se rodimo in vsa poraba gospodarskih dobrin je torej naravna funkcija. Produkcija pa je šele pridobljena funkcija, saj ne produciramo zato, da produciramo, ampak zato, da konsu-miramo. Vsa produkcija služi izključno edinole konsumciji. V konsumciji prebijemo svoje življenje, v produkciji pa delamo samo radi svojega preživljanja. Gospodarski redi, ki jih brani kapitalizem in ki jih zahtevata komunizem in fašizem, pa: so si enaki v tem, da degradirajo konsumcijo v služabnico produkcije, kakor skušajo na političnem polju ponižati individij za orodje kor-po raci je ali države. Konsumno društvo vztraja na tem, da gre prednost potrošniški funkciji človeka pred njegovimi proizvodniškimi funkcijami in zato postavlja potrošniško funkcijo kot kontrolni princip v socialni red, ki ga ima pred očmi. Tako ščiti individualnost ondi, kjer skušata njegova rivala individualnost izbrisati, tako povečava svobodo tam, kjer jo njegova tekmeca uničujeta in tako gradi ekonomijo blagostanja, ki se ne ustvarja na stroške ob- ubožanja poseduj oči Ii, ampak po obogaten ju neposedlijočih, dočim moreta ostala dva tekmeca obdržati oblast samo tako dolgo, dokler živi množica državljanov v pomanjkanju. Načelo, po katerem se v ko n sum ni zadrugi združujejo ljudje v skupine, skupine v zveze in zveze v mednarodne aliance, je načelo prostovoljnosti. Prostovoljno in obenem skupim delujejo člani konsumnih zadrug, da postane vsakemu posameznemu članu življenje bogatejše in z dobrinami bolj oblagodar-jeno. Tako ohranja zadružni pokret, kar ima dobrega kapitalizem, ne da bi sprejemal tudi njegove napake; onemogoča pa tudi slabe strani fašizma in komunizma in dokazuje, kako prazen in neresničen je videz dobrega, ki si ga prisvajata ta dva pokreta. Zadruga j e O' r g a n i z i r a n a svoboda. Vse ali nič! To je načelo, po katerem delajo rivali in nasprotniki zadružnega gibanja. Kapitalistične 'korporacije, komunistične in fašistične države razbijajo svobodno iniciativo posameznikov, ki jih ponižujejo skoro v navadno čredo. Zadružne organizacije pa dajejo posamezniku svobodo in odstopajo njegovi iniciativi tolikšno tori- šče, kakršnega poprej ni nikoli imel. Zadruga uporablja, išče in vzpodbuja svobodno iniciativo, tako da se more o njej s pravico trditi, da je organizacija svobode. Svoboda brez organizacije je anarhija in anarhija je srčna hiba kapitalizma. Organizacija brez svobode je tiranstvo in tiranstvo je poapnenje žil v prvi vrsti pri fašizmu, pa tudi pri komunizmu. V nasprotju s tema obema socialnima boleznima je zadružništvo princip zdravja v socialnem redu, kakor se to jasno kaže v onih državah, kjer zadružništvo prevladuje, kakor n. pr. v skandinavskih deželah. V nadaljnjem nasprotju do svojih rivalov potrebuje zadružni pokret samo sredstev, ki so po obliki in vsebini identična z njegovim končnim smotrom. V sedanjosti, ki jo razburjajo in obvladujejo oznanjevalci srda in oznanjevalci boja za moč, je naloga zadružništva, da mobilizira vse v njem bivajoče sile, da postane gmotno in duhovno življenje vsakega posameznega človeka bogatejše in prijetnejše. Če imamo pogum in zadostno ustvarjajočo moč, potem to ne bodo ostale sanje, ampak bo postalo resničnost in bo pripomoglo k rešitvi naše civilizacije. Pravilnik o izdajanju in uporabljanju bonov za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki. V čl. .18. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov je podeljeno Privilegirani agrarni banki pooblastilo, da izdaja denarnim zavodom na njih zahtevo in na podlagi njihovih terjatev iz tekočega računa bone do višine njihovih terjatev. Minister za trgovino in industrijo je predpisal o tem sledeči pravilnik: Člen 1. Boni za odplačilo kmetskih dolgov, ki jih izdaja Privilegirana a gr. banka po členu 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, imajo tole vsebino: ti) n ti s p r e <1 nji s I r a n i: Serij ti ......., št. Rok dospelosti dne 31. dec. 19 Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki, izdan na podstavi člena 18. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Privilegirana agrarna banka plača prinosniku v breme »Sklada za odplačilo kmetskih dolgov« vsoto dinarjev .......................... (................................... ) ob roku dne 31. decembra 19 ... Pravica do plačila tega bona v gotovini zastara v treh letih od tega roka. Bon se sme uporabljati za preskrbo denarnih sredstev z lombardiranjem in morejo z njim plačati dolžne anuitete celoma ali deloma po imenski vrednosti, izračunani na hrbtu bona, tudi tisti kmetje, ki so dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku (') člena 8. uredbe. Pogodba o odstopu bona kmetom-dolžnikom iz odstavka {') člena 8. uredbe po ceni, ki presega imensko vrednost, izračunano na hrbtu bona, je nična. Za kontrolo Privilegirana a g r a r na banka. b) na j u k s t i: Serija ........., št.......... Rok dospelosti dne 31. dec. 19 Dinarjev........................... Dan izdaje bona: Za kontrolo c) n a h r b 1 u b o n a : Razpredelnica z zaglavjem iz čl. 7. tega pravilnika. Člen 2. Boni se izdajo v 14 serijah, plačljivih v 14 letih vsakega dne 31. decembra, začenši z dnem 31. decembra 1937, do vštetega dne 31. decembra 1950. Vsaka serija ima toliko številk od 1 dalje, kolikor bonov se izda v eni seriji. Člen 3. Boni zastarajo v treh letih od dne, ko dospejo v plačilo v gotovini. Z boni smejo plačati celoma ali deloma dolžne anuitete kmetje, ki so dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku (!) člena 8. uredbe. Pogodba o odstopu bona kmetom-dolžnikom iz odstavka (') čl. 8. uredbe po ceni, ki presega imensko vrednost, izračunano na hrbtu bona, je nična. Člen 4. Vsak bon se glasi na znesek ene anuitete ali na del zneska ene anuitete. Znesek bona je vpisan z roko po številkah in z besedami. Člen 5. Vsi boni se odrežejo ob izdaji od svoje j uk st c: teh robov ni izravnavati, ker se bodo boni ob njih izplačilu primerjali z juksto in se bodo smatrali boni, katerih rob se ne ujema z juksto, za nepravilne. Člen 6. Boni se smejo bilancirati po tisti vrednosti, po kateri jih sprejema Privilegirana agrarna banka od kmetov, ki so njeni dolžniki po odstavku (') člena 8. uredbe. Člen 7. Privilegirana agrarna banka sprejema bone od kmetov, ki so njeni dolžniki po odstavku p) člena 8. uredbe, v odplačilo anuitet celoma ali deloma do vštetega dne 1. novembra 1947, pri čemer obračunajo vsak dinar imenskega zneska bona iz serij 1 do 14 po anuitet-nih rokih po naslednji vrednosti: Privilegirana agrarna banka priznava ob plačilu anuitet po kmetih za vsak dinar bona Serija 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 *1936 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,833.3 0,8090 0,7855 0,7626 0,7404 0,7188 0,6979 0,6776 0,6578 1937 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 0,7626 0,7404 0,7188 0,6979 0,6776 1938 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 0,7626 0,7404 0,7188 0,6979 1939 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 0,7626 0,7404 0,7188 1940 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 0,7626 0,7404 1941 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 0,7626 1942 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 0,7855 1943 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 0,8090 1944 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 0,8333 1945 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 0,8583 1946 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 0,8840 1947 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 1 — 0,9950 0,9660 0,9379 0,9105 * Rok odplačila po členu 28. uredbe prične vsako leto 1. novembra. Če se glasi bon na znesek, višji od anuitete, ki jo plača kmet s tem bonom, zaračuna Privilegirana agrarna banka razliko na naslednjo anuiteto, če pa take ni, izda predloži len nov bon iste serije na vsoto, enako razliki med zneskom predloženega bona in zneskom, porabljenim za plačilo dolga. Če ne zadošča. predloženi bon za odplačilo ene ali več anuitet, izterja Privilegirana agrarna banka razliko ob roku v gotovini. Člen 8. Ustanove smejo zahtevati, da se jim izdajo boni za eno ali več anuitet iz odstavka (') člena 14. uredbe. Če se glasi bon na del anuitete, mora biti njegov znesek deljiv s 300, izvzemši poslednji bon po tej anuiteti. Že izdani borni na ene vsote se smejo zamenjati na predložiLčevo zahtevo z drugimi boni na višje ali manjše vsote z istim rokom dospelosti, kakor predloženi boni; Privilegirana agr. banka pa pobere ob vsaki zamenjavi za vsak nov bon, izdan v zameno, od predložilca po 2 dinarja v gotovini za stroške y dobro sklada za odplačilo kmetskih dolgov. Člen 9. Privilegirana agrarna banka obremeni tekoči račun ustanove za znesek izdanih bonov, odobri pa ta znesek ustanovi na računu izdanih bonov. Od dne izročitve bonov preneha biti ustanova iz odstavka (') člena 7. uredbe upnik Privilegirane agrarne banke po tekočem računu za vsote, na katere se boni glasijo. Člen 10. Postopek z boni, ki se vzamejo iz obleka, ker se izplačajo v gotovini, prevzamejo v odplačilo kmetskih dolgov ali zamenjajo, določi minister za finance s posebnim od lokom. Člen 11. Ta pravilnik stopi v vel javo z dnem razglasitve v »Službenih novi-nah«. (Pravilnik je bil razglašen v »Sl. no vina h« dne 15. aprila 1937.) V Beogradu, dne 1. aprila 1937; II. št. 7614/K. Predujmi Privilegirane agrarne banke. V 3. odsi. čl. 30. uredbe o likvidaciji kmečkih -dolgov je določeno, da daje PAB po meri pobranih obrokov na račun prve anuitete predujme onim kreditnim zadrugam in drugim denarnim zavodom, ki so ji odstopili svoje terjatve do kmečkih dolžnikov. O tem je izdala PAB sledeče navodilo: Čl. 1. Na podlagi odst. 3. člena 30. uredbe more Priv. agrarna banka v mejah skupno izterjanih obrokov — anuitet od vseh svojih dolžnikov iz odst. 1. čl. 8. uredbe dajati predujme usiano-vam iz odst. 1. čl. 7. uredbe do višine prve a n u i t e t e , če izpolnjujejo pogoje iz čl. 5. pod a) in b) tega navodila. Čl. 2. Te predujme bo dovoljeval bančni izvršilni odbor posamezno po predloženih prošnjah. Ustanove iz čl. 7. uredbe s sedežem na krajevnem področju bančnih podružnic naj predlagajo prošnje dotični podružnici, ki bo te prošnje, spopolnjcne s potrebnimi podatki o izročenem portfelju, oddala centrali v rešitev. Čl. 3. Ustanova, ki prosi za predujem, mora izjaviti: 1. koliko znaša njena terjatev, prijavljena PAB: a) obračunana in ne zmanjšana po odst. 1. čl. 4. uredbe; b) terjatev po odst. 2. čl. 4. uredbe (obresti in stroški); c) višina skupne odpisane in nepokrite terjatve. 2. če je v vmesni dobi, odkar je stopila v moč uredba, pa do dne, ko je podala izjavo za predujem, prejela, a banki ne izročila izvest ne vsote od dolž- nikov. katerih dolg je prijavila PAB, in kolikšnem znesku, oziroma da navede, na kakšno ime je te vsote prejela: a) na ime začasne anuitete ali b) na kakšni drugi podlagi. 3. Koliko dolguje in katerim re-cskontnim upnikom, katerim bo plačevala PAB za račun ustanove, ki zahteva pred u jem. Čl. 4. Na dovoljene predujme bo računala PAB za obresti 3% letno kot diskontno mero dospevajočih anuitet. Čl. 5. Ob priliki reševanja teh prošenj za predujme se ima predhodno ugotoviti: a) Če jv dotična ustanova izročila banki z osnovnimi listinami o dolgu tudi posamezne sezname dolžnikov z zbirnimi polami; b) če je ustanova izročila banki samo navadne sezname z osnovnimi listinami o dolgu in c) če je ustanova izročila samo sezname dolžnikov brez osnovnih listin o dolgu. Samo ustanove, ki izpolnjujejo pogoj iz točke a) in b) tega člena, morejo priti v obzir za podelitev posojila. Čl. 6. Višina teh predujmov ne more presegati 25% enoletne zavodove anuitete. Čl. 7. Za odobrenje teh posojil se mora ugotoviti sledeče: 1. višina prijavljene nezmanjšane terjatve, obračunane po odst. 1. čl. 4. uredbe; 2. odbiti je skupen znesek odpisanih nepokritih terjatev in na tako dobljeni znesek najti 50% terjatve; 3. temu znesku je dodati terjatev, obračunano po odst. 2. el. 4. uredbe (obresti in stroški); 4. na tako najdeni znesek ugotoviti višino enoletne anuitete; i). od take najdene anuitete je odbiti vse vezane terjatve (prepovedi, re-eskonterji) itd.; 6. od tako ugotovljenega čistega zneska anuitete se obračuna največ do 25%, kolikor se more dati kol predujem. Čl. 8. Na sprednji način izvršeni obračun za izdajanje predujmov bodo podružnice oddale s svojim mišljenjem in potrebnim obrazloženjem centrali na definitivno odobrenje. Čl. 9. O vseli izdanih predujmih je treba takoj obremeniti denarno ustanovo za produjmljeni znesek. Čl. 10. /a ugotovitev višine prijavljene kakor tudi skupne terjatve iz točke 7. pod 1. in 2. bo služila zbirna rekapitulacijska pola upniške ustanove, kjer pa tega ni, pa izjava ustanove, podana po čl. 3. tega navodila. Čl. 11. Obrazec obračuna za izdajanje predujmov ima sledečo sliko: 1. prijavljena obračunana terjatev po odst. 1. čl. 4. uredbe Din 4,000.000.— 2. odbivši skupni znesek nepokrite odpisane terjatve . . „ 200.000.— Din 3,800.000.— 3. višina 50% te terjatve..................................Din 1,900.000.— 4. prijavljena in obračunana terjatev po odst. 2. člena 4. uredbe (obresti in stroški)............................. „ 1,000.000.— Din 2,900.000.— 5. anuiteta od 2,900.000.— Din znaša......................Din 256.726.— 6. po odbitku: po prepovedi davčnih oblasti . . . . Din 20.000.— po prepovedi reeskonterjev..............„ 150.000.— Din 170.000.— čisti znesek anuitet znaša.............. Din 86.726.— 7. od te vsote 25% kot predujem .... Din 21.682.— po odbitku 3% obresti (od dne izplačila do dospetja anuitete...................... 502.— čisti znesek za izplačilo...............Din 21.180.— Za predujmi jene zneske morajo de- dajati banki potrdila o prejemu po sle-narne ustanove iz odst. 1. čl. 7. uredbe dečem obrazcu: Obrazec za potrdilo. Privilegirani agrarni banki, d. d. Beograd. S tem potrjujemo, da smo prejeli od Privilegirane agrarne banke, d. d. v Beogradu vsoto od bruto.....................................Din 21.682.— po odbitku 3% diskontnih obresti od do . „ 502'— netto Din 21.180.— (d v a j s e t e 11 i i s očs t o o s c m r 1 c s e I) kol predujem v smislu odst. 3. čl. 30. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, a na podlagi naše terjatve po izročenih dolžniških listinah, v smislu odst. 2. člena 7. u redhe. Pooblaščamo Privilegirano agrarno banko, da nas za prejeti bruto znesek predujma Din 21.682.— obremeni na te- kočem računu in da ga ob priliki izplačila prve redne anuitete odbije od naše terjatve. # Za predujme v višini do 25% enoletne anuitete se morejo denarne ustanove takoj obrniti do Privilegirane a gr. banke. Banovinske takse na vloge in pritožbe. Banska uprava je poslala listom naslednji razglas, na katerega opozarjamo vse interesente in ga zaradi važnosti v celoti prinašamo: Časopisi so že na kratko poročali, da se od 1. aprila dalje za vloge in pritožbe, ki se vlagajo na bansko upravo ali nji'j podrejene urade v banovinskih samoupravnih poslih, ne plačuje več državna. ampak banovinska in sicer v' banovinskih kolkih. Za banovinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno obla-stvo, n. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agr. operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vzdrževanje banovinskih cest itd. Za banovinske se smatrajo dalje vse zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vloge, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, ne glede na to, ali se vloga obravnava pri banski upravi ali kakem drugem uradu. Če se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je okrajno načelstvo kaznovalo zaradi trošarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z banovinskim kolkom za 30 Din in ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav tako banovinski kolek in sicer za 10 Din, morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s kolkom za 4 Din. V Dravski banovini se pobirajo lelc banovinske davščine: a) banovinske doklade k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pi jače, na mineralne vode, na kvas, na bencin, na električno energijo in pnevmatiko; e) banovinske takse: na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure, na lovske karte, na šoferske legitimacije, na zavarovalne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva na živinskih potnih listih, 2% taksa od prenosa nepremičnin, doklada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40% doklada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in doklade k državnim taksam po zakonu o taksah; č) banovinska • davščina na lovišča in ribolove, davščina na dediščino in od- škod n i na avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest; d) izredna davščina delojemalcev in sbižbodavcev za »Bednostni sklad«. Z banovinskimi kolki se morajo torej kolkovati: 1. Vse vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2. vse prošnje za sprejem v banovinsko službo; 3. vse prošnjo za kakršnekoli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »Bednostnega sklada«; 4. vse vloge, ki se predlagajo banovinskim zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole na Grmu, v Šl.Jurju ob južni železnici, v Rakičanu in v Poljčah; vinarska in sadjarska šola v Mariboru; gospodinjski šoli v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru; vse banovinske trsnice in drevesnice, kakor tudi tečaji. ki se prirejajo na banovinskih posestvih; ribogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdarska šola v Mariboru; podkovska šola v Ljubljani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, deško vzgajališče v Ljubljani, zavod za slepo deco v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnišnice v Brežicah, Celju, Mariboru, Minski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slo-venjgradcu ter hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina so banovinski zavodi. Taksa na vloge znaša 10 Din, za priloge 4 Din, za pismene odgovore (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 Din, za pritožbe 30 Din. Banovinski kolki se nabavljajo pri razpečevalcih državnih taksnih vredno- tic. ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo na to opozarjamo, kajti oblastva, ki bi prejela vloge v banovinskih poslih, a kolkovane z državnimi kolki, ne bodo dotičnih vlog vzele v pretres, dokler ne bo plačana ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Ban: Dr. Natlačen s. r. Gospodarstvo. Naraščanje hranilnih vlog pri hranilnicah. Po podatkih, ki jih zbira »Savez štedionica kraljevine Jugoslavije« o gibanju hranilnih vlog pri regulativ-nih hranilnicah, so znašale hranilne vloge dne 31. januarja tega leta 2062.,') milijona dinarjev, to je za 34.9 milijona dinarjev več nego 31. decembra lanskega leta. Pri hranilnicah v Sloveniji so v tem času vloge narasle za 12.9 na 1012.7 milijona dinarjev. Najbolj so od konca lanskega leta do konca januarja tega leta narasle vloge pri zagrebški Gradski štedionici, in sicer za 22.5 na 536.3 milijona dinarjev. Na zagrebško Gradsko štedionico odpade torej ena četrtina vseh vlog pri hranilnicah v Jugoslaviji. Druga največja hranilnica je Mestna hranilnica v Ljubljani, kjer so hranilne vloge v teku januarja narasle za 1.0 na 354.8 milijona Din. Potem sledijo Hranilnica dravske banovine v Ljubljani (171.0 milijona Din), štedionica savske banovine v Zagrebu (101.4 milijona Din), Hranilnica dravske banovine Maribor-Celje (89.2 milijona Din), Mesina hranilnica v Mariboru (85.6 milijona Din), Štedionica dunavske banovine v Novem Sadu (67.4 milijona Din), Gradska štedionica v Sarajevu (63.7 milijona Din), Gradska štedionica v Osijeku (61.4 milijona Din), Gradska štedionica v Belgradu (43.4 milijona Din), Mestna hranilnica v Kranju (38.7 milijona Din), Mestna hranilnica v Celju (38.5 milijona Din), Gradska štedionica v Novem Sadu (35.2 milijona Din) itd. Vse ostale hranilnice v državi imajo manj nego po 30 milijonov Din hranilnih vlog. Iz našega zadružništva. Zadružna šola v Ljubljani, ki je trajala od 12. oktobra 1936 do 24. marca 1937, je v svojem 23. tečaju imela ob zaključku pouka 37 dijakov. Eden je med tečajem izstopil, eden pa je zaradi bolezni ostal neizprašan. Skoro vsi učenci so bili kmečki fantje. Dva sta bila s Koroškega, vsi ostali pa iz Dravske banovine. Poleg obveznega pouka so se skoraj vsi prostovoljno učili tudi strojepisja. Z odličnim uspehom so izdelali 4 učenci, s prav dobrim uspehom 14. z dobrim 16, z zadostnim uspehom pa 3. Zadružna zveza je podpirala 24 udelež-nikov, Zveza slovenskih zadrug pa 12. Zadružništvo v inozemstvu. Iz zadružništva na Poljskem. Zadružništvo na Poljskem je ožje pove-zano z državno vlado kot pri nas. Na celu vsega zadružnega gibanja je zadružni svet. ki ga postavlja vlada. Resorno ministrstvo za zadružništvo pa je ministrstvo za finance. Uradnik tega ministrstva je predsednik zadružnega sveta. Seveda bi si pa zadružništvo želelo manj povezanosti in več neodvis- nosti. Zato se razmišlja in vodijo že tudi razgovori, da bi se za zastopanje zadružnih interesov nasproti državi in zakonodaji ustanovila zadružna zbornica. Poslovanje kmet. zadružništva v preteklem letu je bilo kar živahno. Posebno ugodno je bilo leto za mlekarske zadruge, ki so izvozile 8.500 ton surovega masla od skupno izvoženih ca 10.000 ton. Torej je zadružništvo udeleženo pri izvozu masla s 85%. Kreditne zadruge niso v tako sijajnem položaju, ker vloge v njih v skupni vsoti niso narastle. Konkurenco pa čutijo kreditne zadruge v komunalnih blagajnah, ki so kot pri nas regulativne hranilnice ustanavljajo z jamstvom občin v vsakem srezu. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra baza 18% Din 134.—: rudninski super-fosfat v vrečah po 50 in po 100 kg a Din 100.—; kalijeva sol po 100 kg Din 150.—; kostni superfosfat Din 123; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 200.—: apneni dušik v papirnatih vrečah Din 187.—: kostna moka Din 100.—; nitrofoskal v vrečah Din 145.—; klajno apno Din 275.—: lanene tropine Din 2.—: modra galica Din 6.70; žveplo Din 2.80. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100.—; slamoreznice Din 1.700—2.000; čistilnik 10 sit 1.500 Din: plugi Lesce Din 880—995; reporez-nica M. R. Din 550; trijerji Din 2.000 do Din 3.500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Din 1.400—1.700; brzopariIniki Din 1.050 do 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki 900 Din; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike »Rapp« Din 70.—. Nitrofoskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 5.000 kg franko vsaka postaja. Modra galica pri vagonskem odjemu po konkurenčni ceni. Kmetski dolgovi in Priv i lego van a agrarna banka. Privilegovami agrarna banka je ustanovljena potoni posebnega zakona leta 1929 s kapitalom 700,000.000.— Din z nalogo, . septembra 1956 1. Banka sedaj prevzema tudi vse stare dolgove kmetov pri bankah, hranilnicah, kreditnih zadrugah in pri pripomočnih skladih in na ta način bo Banka osredotočila pri sebi največji del kmetskega kredita. Pri tem prevzemanju dolgov je Banka v bistvu samo posredovalec med dolžniki-kmeti in njihovimi prejšnjimi upniki. To, kar prejema od kmetov v odplačilo njihovih dolgov, mora Banka dati prejšnjim upnikom kmetov, a poleg tega mora dati tudi prispevek države, ki bo znašal okrog polovice zneska, ki ga dajo dolžniki-k met j c. Denar, ki bo zbran pri eni filijali, bo služil za izplačilo upnikov s področja te filijale. Vse te posle vrši Banka v imenu in za račun države, toda brez kakršnegakoli dobička za sebe. Vse dolgove kmetov navedenim ustanovam, ki ue presegajo vsote 25.()()0 dinarjev, bo banka sama znižala za 50%, oni kmetje pa, katerih dolgovi znašajo več kot 25.000 dinarjev, morajo vložiti prošnjo za znižanje dolga pri pristojnem s res kem sodišču. Ta rok je sicer [jote kel 31. decembra 1936, toda s finančnim zakonom za I. 1937/38 je podaljšan do 1. junija 1937. Prav tako sc pa lahko vsak dolžnik-kmet do 1. junija 1937 sporazume s svojim dosedanjim upnikom, da njemu izplača svoj dolg, držeč se določil odst. I. čl. 51. uredbe, s pristavkom, da se v to svrho vrnjene listine ne morejo več izročati Privilegirani agrarni bunki. Na ta način se je ugodilo večkrat poudarjeni želji, da nuj se dovoli dolžnikom sporazum o izplačilu dolga s svojimi dosedanjimi upniki. Tisti dolžniki-kmetje, ki morejo to storiti, naj se posluži jo te možnosti, kajti takšno sporazumno izplačilo dolga bo gotovo koristilo kmetom kot bodočim prosilcem posojila. Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov daje kmetu znatne olajšave, ki so v skladu z razmerami kmetskega gospodarstva. Razen znižanju dolga se zmanjšuje tudi obrestna mera na manj kot polovico poprej običajnih obresti oziroma na 4% % letno in prav tako sc predvideva rok 12 let za izplačevanje že tako znižanega dolga. Zato, da bi dolžniki kmetje mogli dobiti take olajšave, je država prevzela na sebe znatne obveznosti v obliki letnih plačil bivšim kmetovim upnikom, ki bodo morali prenašati en del odpisa glavnice in zmanjšan je obresti reduciranega dolga. S tem je dokazano, koliko je s to uredbo storjeno za kmeta dolžnika. Zato ima sedaj kmet veliko dolžnost, da svoje tako zmanjšane obveznosti redno izpolnjuje. Brez kredita danes ne moreta biti niti kmetijstvo niti kmet. S svojo točnostjo pri izpolnjevanju obveznosti bodo kmetje povrnili zaupanje v svojo kreditno zmožnost in tako bodo mogli znova dobivati ugodna posojila. Rok za plačilo prve anuitete je dospel dne 1. novembra 1936. leta. Tisti dolžnik, ki ni tega obroka poslal Banki v Beograd ali podružnici v Ljubljani, mora to takoj storiti, in to po obračunu, ki mu ga je poslala ustanova, kateri je dolgoval (banke, hranilnice, zadruge). A ko dolžnik tega obračuna ni dobil, mora poslati podružnici Banke v Ljubljani deseti del od polovice dolga pri bankah, hranilnicah in zadrugah, če dolg pri teh zavodih ne presega vsote 25.000.— dinarjev; za dolgove tem zavodom pa, ki so večji od 25.000.— dinarjev, se mora poslati deseti del vsega dolga. Ko bo Banka izvršila končni obračun, bo morebitno preplačilo vrnila dolžniku ali ga pa odobrila njegovem n računu. Dolžniki naj pošiljajo denar podružnici v Ljubljani na čekovni račun štev. 10.250. Na čekovni položnici (na hrbtu) je treba označiti: ime in priimek dolžnika (tudi očetovo ime), na čigar ime dolg glasi, kraj bivališča s hišno številko in srez ter naziv in sedež upniške ustanove, ki ji je do sedaj kmet dolgoval. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov daje velike olajšave, toda ona jo (udi stroga proti nemarnim in nerednim dolžnikom. Dolžniki, ki ne bodo plačali kateregakoli obroka svojega po Uredbi znižanega dolga, izvzemši slučaje, ko jim je zaradi elementarnih nezgod dovoljen odpis davkov, bodo morali plačati takoj ves svoj dolg, a če tega ne bodo storili, določa uredba, da se proti takšnemu nemarnemu dolžniku uvede kratko in izvršilno postopanje na vso premično in nepremično imovino. Čim bo Banka dovršila prevzemanje dolgov po Uredbi, bo takoj začela znova dajati kredite kmetom. Pri tem kreditiranju bo Banka posebno pazila na to, da bodo mogli vestni dolžniki-kmetje po potrebi zopet priti do ugodnega kredita, ki jim bo potreben za zboljšanje njihovega gospodarstva. Privilegovana agrarna banka a. d., filijala v Ljubljani Št. S 159. T.jutiljaiia, 24. III. 1957 Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarj a"" Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani. — Za Zadružno tiskarno: Maks Blejec v Ljubljani. Občni zbor Ljudske posojilnice v Kočevju, r. z. z n. z., se J)0 vršil dne 16.. junija 1937 ob 2 popoldne' t posloVnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku' zadnjega . občnega , zbora. 2 Poročilo načelstva -in,-nadzorstva."3. Odobri- • tev 'računskega1 zaključka za leto 1936. .4. Volitev1 načelstva in nadzorsfva. 5.' Slučajnosti. Redni občni zbor Lončarske produktivne zadruge v Komendi, r. z. z o. z., se bo vršil 30. maja 1937 ob-9 dopoldne v zadnižirem* pro'stbru. Dnevhi red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in, nadzOlstvn. -3. Potrditev računskega zakljtička za leto J936. i4#. Volitev naččlstva in nadzbrstya.'5. Čitanje revizijskega poročila1. 6.- Slučajnosti. Redni občini zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil v nedeljo 3p,' Hiaja 1937 ob 10 ddpćldnc v uradnih1 prostorih ria 'Miklošičevi cesti št. 2071. Dnevni red: 1. Poročilo, načelstva in nadzorstva. 2. Odrthritčv računskega zaključka zd1 leto 1956. 3., Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva.. 3. Slučajnosti. 1 Občni zbor Društvene nabavne zadruge v Ljubljani, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 24. maja 1937 ob '/j8 zvečer v -prostorih' pisarne.g.'dr. Stanislava Žitka. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka'za 1. 1956. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. , Občni zbor Hranilnega in podpornega društva zadružnih nastavijcncev v Ljubljani, r. z. z o.'z.,'se ho vršil diid 30'. fndj'u 193? ob 10 v posvetovalnici Zuthtifne’ zteze v Ljubljani, Tvr-ševa cesta 38/Tl. Dnevni rod: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2.' Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev ’ računskega Zaključka za leto 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5; Slučajnosti. 1 Občni zbor Oblačilnice za Slovenijo v Ljubljani, r. z. z o. z„ se bo vršil dne 1. junija 1937 ob Jv 17 v prostorih • Gospodarske' zveže. r. ž. z t. z.", v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za leto 1936, 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Gospodarske zveze v Ljubljani, r. z. z o. z., se bo vršil dne 1. junija 1937 ob l?’v poslovnih lokalih zadruge. Dnevni ied: I. Čitanje revizijskega poročila, 2. Porodilo načelstva, 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1936. 5. Volitev posvetovalnega odbora. 6. Slučajnosti.1 • • ' , Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Loki pri Zidanem mostu, r. z. z n. z. se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 5 popoldne. Dnevni red. 1. Poročilo načelstva •in nadzorstva, 2. Volitev načelstvu in .nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka' ZU leto 1936. '4. Poročilo o reviziji. Občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, r. Z. z n. z., se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 3 popoldne v župnišču Gor. Logatec. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2, Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Poročilo o IZ Vrš eni reviziji v letii 1936. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 5. Volitev.načelstva ,111 nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, r. z. z n. z., sp bo vršil v ned.eljo 23. maja 1937 ob 3 popoldne v župnišču na Brdu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obe.i zbora. 2. čitanje revizijskega poročila, 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4, Odobritev ijažuiaskega zaključka za leto 1936. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Godišnja glavna skupština Društva za štednju i zajmove na Omišlju, r. ,z. s. p, j., držat .qe se (Irte 30..maja'. 1^7 u društvenim prostorijama 'ti 17 sati. U slučaju, da ne bude dovoljan ,broj članova držat če sc pol sata kapnijc. .Dncviji red: 1. Pozdrav .predsjednika. 2. Izvještaj upravnog odbora. 3. Izvještaj nadzornog odbora. 4. .Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 5. .Čitanje i odobrenje računskog zaključka za 1936. 6. Odobrenje važnih gubitaKa.,7, Eventualija. Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice, v Predosljah, .r. z. z n. z., .se ho vriji.,v nedeljo 30- maja 1937 ob 3 popoldne. DneVni red: i. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zakl jučka ,za leto 1936. 3; Čitanje revizijskega poročila. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Strojne zadruge v Pon-gercah, r. z. z o. z., se bo vršil 39. maja . 1,937 ob 14, v liiši' načelniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto, 1936. 3. Slučajnosti., • Gibčni zbor Hranilnice in posojilnice v Prečni, r. z. z n. z., se bo vršil dne 23, maja 1937 ob 3 popoldne. Dnevni red:, 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka. 3. Dopolnilne volitve v nadzorstvo. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in' posojilnice na Raki,, r. z. z n., z., sc. bo vršil dpe 30. ojaja 1937 ob'3' popoldne v uradnih prostorji). Dnevni red: t. čitanje zapisnika, zadnjega obč. zbora! 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3, Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Čitanje revizijskega porpčila, 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurfju pod Kumom,,.r.: z. z,,)).;/... so bo vršil, v nedeljo 30, piaja ls937 ob 'A3 popoldne v uradnem pro.šfolhi v Št. ‘Juriju pod Kumom. Dnevni red: I, čitanje zapisnika o zadnjem obč. zboru.: 2.'Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, r. z. z n. z., se, bo vr,šil dne 6. junija.1937 ob 5 popoldne V stari soli v Sp. Sorici št. 2. Dnevni red: f. čitanje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2 Čitanje zapisnika o izvršeni reviziji: 3. Poročilo načelstva in nadzorstva, 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 57 ob 4 popoldne v hiši načelnika g. Burgarja v Hrašah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu. 2. Poročilo nadzornikov. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Slučajnosti. X. redovita glavna skupština Zadruge za štednju i zajmove u Sv. Mariji, Mcdjiinurje, r. z. sa u. j., održati će so dne 23. maja 1937 u 2 sata poslije podne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 2. Izvještaj uprave i nadzorstva. 3. Biranje upravnog i nadzornog odbora. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Šenčurju pri Kranju, r. z. z o. z., se no vnšil dne 30. maju 1937 ob 3 popoldne pri načelniku g. Umniku. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1936. 4. Volitev načelstvu, 9. Volitev nadzorstvu. 6. Raznoterosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v št. Janžu, r. z. z n. z., se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 'A8 dopoldne v dvorani Prosvetnega društva. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 4. Odobritev računskih zaključkov za leto 1936.' 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice v št. Vidu pri Grobelriem, r. z. z n. z., se ho vršil dne 27. maja 1937 ob 4 popoldne v župnijski pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občr nega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev novega članu načelstvu. 6. Slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Trebelnem, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 23. maja 1937 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključku za leto 1936. 4. Slučajnosti. Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vodicah, r. z. z n. z., se ho vršil dne 13. junija 1937 ob 7 zjutraj v lastnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za ieto 1936. 3. Dopolnilne volitve. 4. Slučajnosti. Občni zbor živinorejske selekcijske zadruge v Vodicah, r. z. z o. z., sc bo vršil dne 6. junija 1937 ob 3 popoldne v prostorih Hranilnice in posojilnice v Vodicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, nadzorstva in rodovne komisije. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 3. Nadomestne volitve. 4. Slučajnosti. Redni občni zbor Kmetijskega društva v Vodicah, r. z. z o. z., se bo vršil dne 6. junija 1937 o-!) 4 popoldne v prostorih Hranilnice m posojilnice v Vodicah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključku za leto 1936. 3. Dopolnilne volitve, 4. Slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vranskem, r. z. z o. z., se bo vršil dne 23. maja 1937 ob RilS. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1936. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Slučaj nosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Veliki nedelji, r. z. z n. z., se bo vršil dne 30. maja 1937 ob 2 popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni rorl: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Čitanje revizijskega poročila o reviziji od 22. oktobra 1936. 5. Nadomestna volitev enega člana načelstva. 6. Slučajnosti. , Redni občni zbor Posojilnice za župnijo Zdole, Sromlje, Artiče in krajno občino Križe v Zdolah, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 13. junija 1937 ob 3 popoldne v posojilniških prostorih hiše g. Ivana Černoge. Dnevni red: 1. či-t nje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1931). 4. Slučajnosti. Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z.., so bo vršil dne 30. maja 1937 oh 9 dopoldne v dvorani posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka, za leto 1936. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Slučajnosti. Občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh, r. z. z n. z., se bo vršil dne 13. junija 1937 ob 13 v zadružnih' prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Odobritev rač. zaključku zadeto 1936. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Modro gilico za škropljenje vinogradov dobavlja iz domačih tovaren in daje tudi vsa pojasnila glede plačilnih olajšav Gospodarska zveza v Ljubljani, Tgršcfa cesta 29 Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami članic »Zadružne zveze« nudi Oblačilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.