J» 4 65. ttnllta. I UM. l mt 1 m U ini.Hti. ^^^^^^^^^^^^^r ^^^^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^^r * ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^| ^^^^^^^^H ^^^^H ^^^^^^^^^^^^^f ^^^^^^^^^K^^^^^^^^^k ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^| ^^^^B ^^^^^^^^| ^^^^^^^^^| ^^^^^^^^^| ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^ ^^B^^P !■*■!■ va*k ««■ pepolđne, !■■■•■» »Miei|« !■ prmtk*. tn*ar*tlx Prostor I m//n X 54 m/m za navadne in male oglase 80 vin.t za tarađne razglase 1*20 K» za poslano ia reklame 2 K. — Pri naročitu nad 10 ot>j*v popust VpraSanjem glede insentov naj se priloži znamka zs odgovor. Cpr^ntfitvo utlov. Naroda11 in „Naretaa Tlskuma" Knaltota ulica št 5, prtUlCno. — Ttltfon At. 90. tiSISffmHkl M*f" mu v UvMtaml ta pt p#tttt vJmfOftUrttt: ¥ ly»itHi cckiletno mpiej pUčan * K 120— celoJetno......K140 — poHctno. .•,..♦„ 60— poHetno . . •....., 70*— 3 mesećao ..*.♦.„ 30*— 3 mesceno ..».♦•„ 35*— • m •••••••• *0*— n ••••••» 12'— Novi naroaiiki na} poSljcjo v prvlč narotalno vedno MBT po nikazntd. Na sama pismena naročita brez poslatve denarje se ne moramo oziratL UrtfmUtre „flff. Mrt**1« laaflora «Uot it I, L na4»tro|«, Ttltfos star. 34, 0»p!*e sprtfMM !• podplaaae ia sađoateo farakOTur fl^~ RokopUov n« vrat«* "VII Posamezna šttvilka vetia 60 vinariev. Poitnlna pavtellraita. Poslanec dr. Diiiko Puc: HaS mfianli in nefrassli poliiisii. visoka zbornica! Jaz sem po-klanee iz okupiranih krajev. pa je naravno, da sem kat tak v orvi vrsti 7.astopnik naroda, ki danes trpi pod tujini jannoin, naroda, ki eleda v naši državi še vedno ono državo, ki tiai ga resi, ki gleda še vedno z ?a-upanjern na nas ter pričakuie od nas složnega ctela, takega dela. ki bo moglo ujediniti celoknpni narod slovan-ski. Radi teira pravim, da naši bratie zapadno od dotnarkacijske čr-te. ćospodje, obžaiuiern. da se to ni zg'odiio. V viadni deklaracijf pogre-.^am predvsem tište odlocne besede, ki je je naš narod Dričakoval. V njej najdemo samo nekaj rnedlefira, plitke-ga. »Nadamo se u Bosa i Dravičnost naših zaveznika, da će one uskoro prestati i za nas i za njih.' (Deklaracija govori tu o težkccali z jadranskim vprašanjem.) Gospodje, v tem vidim velika premalo. Lepo je, če se oinenja Bog pri te'i prtliki. Gotovo je, da nam more tuđi Bog Domoči v tem. Ali držim se one stare prislovi-ce. ki pravi: Delaj in Bog ti bo po-magal. In mi zahtevamo v prvi vrsti, da vlada dela v tem pogledu, pa onda naj Bog stori svoje! Ce se zanašamo samo na ^pra^-vičnost paših zaveznikov«, da bo to vprašanje nehalo biti ogromna ne- vaniost za nas in za druge, tedaj je gotovo, da je to upanje brezuspeŠno. Pred enim letom sein hnel čast, da seni govoril v tej zbomici o jadran-skem vprašanju. Ta*TrK*cw 70.000 ton. iz Slovenije in Istre 78000 ton, torej v celoti okrotrlo 550.000 ton. Import ?z Oorrske in Nemške Avstrije ter ostalih n^Vraiin fc znašal skupaj satno 140.000 ton. Sedal pa morate pri tem še veo ste vati. da >e slovenski import šel po veliki većini preko Trsta, tako. dsL \e nopolnoma jasno, da ie Reka naravno fmportno r>rista?u-Sče za našo državo in da ni drugega. (Od^^ravan-e.) Prav tako je z eksoortom. Iz Hrvatske se je izvozilo na leto — pri roVah imam stat'stiko iz leta 191H --315.000 ton, iz Bosne in Srbiie 90.0'X» ton, fz Dalmacije 8000 ton. iz Slovenije in Tstre okoli 60.000 ton. iz Ox?r-ske in dnijn'h pokraiin pa samo približno 300.000 ton. Torej ie bil tiidi eksport mno^o večii iz dežel naše države kakor iz drugih nokrajin. Naravno je, da bi se v slučaju, če bi postala Reka pristanišče naše države, kar mora postati, te števi!ke še zelo iznremenile na našo korist. To je popolnoma naravno, saj nima-mo drugega naravnegra pristanišča. Ki bi imelo dobro zvezo z zaiedjem, ražen Reke. Odvzeti nam Reko, to pomeni iz-podrezati naši državi življensko pod-la^o, to pomeni gospodarsko odvis-nost naše države od Italile. ponieni, da hoće Italija gospodarsko zavoje-vati Jugoslavijo; potom Reke in Va-Ione nam zapre Italija Jadransko morje, nam zapre ppt v svet nas gospodarsko podjarmi. Iluzija je, če si domišljujemo, da si moremo iz Zadra ali Splita ali kakega drugega dalma-tinskega pristanišča ustvariti pot v svet. Naša država tega ne bo mogla ustvariti niti v 50ih letih. Treba ie svetu povedath ako hocefo »pravične sile zaveznikov«, kakor Uh n?i'*v-Ije vlndfna deklaracUa. da naša država obstane, da se razvile, da postane jedro mim in sloge, da postane oni kompaktni def na Balkanu, ki naj tvori ravno ves je za evrooski mir, potem moramo mi imeti Rekc! Pru-^ače je vse to nemogroče. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Zahteve Italije po teh naših kra-jih imajo svoj izvir v čisto ns»vadn?m i nperializmu, in sicer gospodarskem in vojaSkem imperializmu. Kar se tiče imperializma v gosDodarskem ozi-ru, sem že dosedaj omenil. da si bo-čejo ftalijani odpreti oot na vzhod potom Valone in Reke. »Naravni interesi« Italijanov na Reki so baje na-rionalis'ičnega pomena. kaj ti oni pravtjo: Reka je italijanska in narod resk! si želi Italije. A mi vemo da je na Reki sami po zadnjem ijudskem Stetju približno 16.000 Jujjos^ovanov in j>an?o nekaj več Italijanov a ro trez Sušaka, ki tvori kompaktno maso z Rcko. Če privzamemo še Sušak, imamo jugoslovansko većino na Re kt in Si šaku. Ali prikriti naratni ita-lije so ia^ v tem, da Italiia m:s'?. da jo v njef?em interesu, da Jugoslavijo pritisne k tlom, da je v nienem inie-reau, da irospodarsko uniči d«žavo SHS. halrja misli, da je v nienen: in teresu. če živ; z nami kakor gospodar s hlapcem. Toda jaz pravim* to je zmora! V interesu Italije Je, di živi z nami v dobrih razmerah, da ku p.tjje v miru od nas potrebno blage, da smo mi rien enakovreden drug na govruđaTskem in kupčijskem polju kakor v&aka druga država. W nikdar ne smemo postati od Italrje od-\fsn! ne nolifično in ne gospodarsko, mi moramo imeti možnosr svo-b^lnegi t*2\Hksu možnost. da trgujemo z vsemi narodi brez kam/ole. Te cilje Italije vidimo tuđi pri do-ločitvi današnje meje, kakor je zacrtana in o kateri nimamo upanja. da se bo izdatno izpremenila v našo korist; saj veste, da je meio tako za-črtal Wiison. Za Icalijo pomeni ta rj;eja izrecno ofenzivno strategićno mefo proti naši državi Kdor pozna to mejo, vidi, da ima samo ofenzivni namen in nič drugejfa. Kaj je tedaj logika mirovne fcon-ference? Ali naj se ta konfereiica v resnici nazivlja mirovna konferenca, če nam že vnaprej ustvaria takore-koc gotovost bodoce vojne, če nam mirovna konferenca takorekoč vnaprej pove, da bo v treh. štirih ali petih letih nastala nova vojna z Italijo? Ako nam mirovna konferenca pravi: mi damo Italiji, ki vam je odvzela 400.000 ljudi in obstojamo na tem, da vam jih odvzame še 400.000, Italiji, ki vam hoče vzeti zadnje dobro pristanišče, tej Italiji damo gospodarsko nad vlado med vamj in še tako stra-tegično pozicijo, da vas vsak trenu-tek lahko z uspehom napade ■— prosim vas, ali je to mirovna konferenca, ali je to »pravičnost naših zavez-nikovc? Gospodje, jaz upam sicer, da no priđe do vojne, ker mislim, da bo \Vilson vendar dosegel v iadranskem prašanju nekoliko uspeha in da bodo narodi v doglednem času prišli do tega, da bodo sami popravili krivice, ki jih je zadala mirovna konferenca. Kajti tako ne more iti dalje, da bi drplomatje diktirali narodom nasifSa, da bodo narodi zooet tirani v krvave borbe, v katerih se lahko pogubi ves svet. Za nas londonski pakt ne vetja. Nikdar ga nismo priznavali in ga ne priznavamo sedaj, tem mani, ker se je Italija sama odrekla londonskemu paktu, dasi ne oftcielna i tali ja. pa vendar njeni oficielni predstavnici, in sicer v rimskem paktu. Rimskr pakt je uničii za nas londonski dogovor. Ako danes Italija tena ne pri* znava, moramo samo rečf. da ie Italija tuđi proti nam. bivšim zavezni-kom, verolomna, kakor ie bila vero-lormia v zgodovini vedno. (Ploskanje in klici: »Tako ie!«). Gospodje! Italija te trdiia v teku vojske v rimskem paktu, da bodo naši Ijudje v slučaju, če jih priđe nekoliko pod italijansko oblast, imeli avtonoraijo, da bodo imeli vse pra*-viče kakor dragi, da bodo živeli kot svobodni državljani, kot enaki z ena-kirrri. A že danes vidimo, da se godi prav nasprotno. Ne maram navesti vseh podatkov, ki jih imam na raz-polago, da se mi ?ovor preveč ne raztegne. Samo nekoliko številk ho-čem navesti, đa vidite, kakšna je istina. Fran Govekar: 18 Svitanje. (Dalje.) Uniforma! Beseda vseh besed, ki razbur-iaš in ra^grevaš kri tuđi najmrzlejšemu žen-skemu bitju ter begaš dušo tuđi najtreznej-šemu moškemu! Uniforma! Ti izražas lepo to, zdravje, moč, čast, odliko vseh odlik in srečo vseh srečf Zato te vse spoštuje, te vse ljubi in pred tabo se vse umika ter pada v prah vse, zlasti mehko žensko srce. Tište čaše je padalo žensko srce še posebno lahko in rado, ker nikdar in nikoli ni imela uniforma tolike moči in veljave kot takrat. Stražnik Kozlevčar in njegova tovariša pa so preklinjali, da se je vse bliskalo. A Ie na tihem, seveda. »Še tega Je treba, ko se človek že itak komaj drži na nogahf — Nazaj, strele jasne, sicer udarim! — Prostor, prostor! — Stopite k hiSam! Cesta mora biti prosta za strelce in za kor!« Zaman je bil ves policajski trud; ljudi je bilo preveč. Z magistrata so poslali vse sluge na pomoć, a kaj, ko so ulice bruhale vedno nove gruče radoveđnežev in rado-vednic! Cez Spitalski most je že korakala velika Seta uniformirancev po taktih hrupnlh bobnov, piščalk in trobent. Turska godba! Ljudje so zakoprneli in vztrepetavali od slasti in blaženstva, zakaj krasnejšega glasbenega užitka nišo poznali in si ga tuđi nišo mogli predstavljati. Ta užitek pa je še podeseteril na čelu ji korakajoči ali pravzaprav poskakujoči kra-guljčkar, ki je nosil na svetlokovlnastem drogu več vrst različno uglašenfh kraguljčkov ter dvoje vrst dolgih, pisanih, čopastih konjskih repov. Kraguljčki so pritrkovali godbi takt, in kraguljekarjeva posebna umetnost je bila, da je izvajai s svojim fantastnim instrumentom vse forte, mezzoforte, piane in furiose. Zdp' je stopal po lahko, — zdaj odrezano, oštro, — zdaj je plesal in zdaj poskakoval kakor be-sen. Sicer pa so bile harmonija, dinamični znaki, nijansa in druge take reci tej turski bandi Ie postranskega pomena; glavni smotri teh umetnikov so bili efekt: čim najhujši hrup in čim najostrejši ritem ... In ta umetniški cilj je dosezala banda pri zbrani publiki z vrhovato mero. Za godbo sta marširala številna oddelka meščanskih strelcev in meščanskega zbora. Uniformirana in oborožeoa sta bila od glave do pete, adjnstirana z eleganco in fineso, ki je vzbujala ćelo med aktivnim vojaštvom zavist, med meščanstvom pa ponositost in zamo-zavest Ti strelci pa nišo bili nikakšni >nedeljski lovci«, nego resnični mojstri v strelianju na tarčOt hkratu pa tuđi izvrstni borilci z meci in, kar jim je dajalo Še prav poseben sijaj v ženskih oceh, tuđi najimenitnejši in najvztraj-nejši plesalci. Zdaj so korakali svečano in resno, zakaj nosili so puške in meče ter so bili '— izjemoma — slepi za vse občudovalne poglede svojih plesalk in tihih in javnih častilk. Zakaj služba je služba! Za strelci je stopal meščanski kor: pod-lovci, korporali, četovodje, feldveblji, podpo-ročniki, praporščak, stotnik in adjutant. Naj-odličnejši meščanje so bili častniki in šarže v tem elitnem koru, ki infanteristov skoraj ni poznah Vsi v ozkili, belih hlačali in belih telov-nikih, zelenih frakih z zelo dolgimi škrici, po-zlačenimt gumbi, vsi v visokih svetlih škonijili, s klobuki z dvema rogljema na vsako stran, spredaj z belozeleno kokardo in z dolgim, po-končnim, belim, košatim peresom. Častniki so imeli frake in rokave pošite z debelimi, zlatimi portarai, na ramenlh so nosili široke zlate epolete z dolgimi resami in preko prsi in pod levo ratno so jim viseli zlati prameni. Ob le-vem boku se jim je majal eleganten meč in okoli života se jim je vil širok, z zlatimi por-tami pošit pas; ob desnem boku je opletal moštvu na zeleni vrvici rog s smodnikom, ob levem pa dolg lovski nož. In vsi ražen častni-kov so. nosili puške kakor resnični vojaki. No, hvalili so se, da so ćelo boljši strelci, čeprav jim tega ni nihče verjel, ker na vojno . nišo hodili, nego so bili aktivni Ie pri pogostili > požarih In epidemljah, — pa ob takih paradaji, kakršna je bila nocoj. V paradiranju so bili resnično dovršeno izvežbani. In kakor bi mi£-nil, so stali pred Divjiin možem, krasni in ponosni, sebi in občinstvu v veselje in užitek. In kot iz enega j^rla so viknili vsi rta-enkrat: »Es lebe Prinz KarI! Vivat princ Karei U Turska godba je zagrmela, zahrumela in zahrupela najmogočnejši tuš, množica od škofije do Starega trga pa je zakričala vi-harno, živo, od srca: *Es lebe Prinz Karl! Vivat princ! Na1 zivil« Hipoma se je zasvetilo po vsem trgu tu po vseh sosednjih ulicah, kakor bi bilo podnevi. Po ulicah so zagorele vse svetiljke... na vsa-kem oknu je zabliskalo po več sveč . . . magistrat je mrgolel od lamp in lampic in okolt vodnjaka se je vžgala dolga vrsta bakelj. Na vseh oknih so stale ljubljanske dame, žene in hčerke, in za njimi njih možje in očetje, ki so mahali z robei ter klicali: »Vivat! Hoch! Evviva!« Takrat se je odprlo okno v drucrem nail-stropju hotela pri Divjem možu in poj a vil se je sam nadvojvoda Karei. Zamišljen in resno je zri na navdušeno množico, se opetovano prf-klonil ,nato lztegni! roko in se sklonil z okna. »Hvala, lepa hvala!« je zaklical po nemško. Le malokdo je bil tako srečen, da ga; |e slisai, a njegove besede so šle bliskoma od ust do ust in tak oj jih je vedefo vsa IJuhljana. Sfr*n f. ________________________________________»SLOVENSKI NAROD«, dne 19. marca l»0.___________________________________ Stev. 66. V Oorfcl smo imeli ored vojsko 12 slovenskih šot danes ntotamo niti ene; v Trstn smo Imeli 30 slovenskih Sol, danes fih imamo samo 12, a ni-mamo nobene gimnasile. nobene re-alke, nobene trgovske Sole, ne uH-teijišča. V Istri smo Imeli pred vojsko 296 sol, danes fih imamo 123; vse druge so Italijani zaprlL 165.000 Hrvatov v btrfii nima niti ene srednje sole. PnUskt, poreski in lošinski okraj, ki hna}o 55.000 Hrvatov, so imeli po-prej 73 foi9 danes jih imajo 7. In pro-sim vas, kakSen je pouk v onih šo-ilah? Posamezni razredi imajo po ,150 đo 200 učeiicev, dočim imajo [talijanske Sole ?e za tri. stiri ali pet fičencev poseben razred in učitelja. ;Vzemfrno samo en slučaj! V Lovrani [Ima 300 naših otrok enesra učitelja, 35 italifemskih otrok Da 3 učitelje. A še več? Italijani Dravijo, naj jtiaši otroci obiskujejo italijanske šo-:fe. Ako na£i roditelji ne pošljeio svojih otrok v italijanske sole. jih kaz-nujejo z globo in temnico. Oospodje. sedai vidite, kaj po-men'i manjšinsko pravo. Vi veste^ kako so se zavezniki borili za to, da »bo vsak tujec v naši državi potom ttianjšinskega prava i>ot>olnoma za-ščiten. Toda tisoci in tisoei naših ]|udi nimajo nikakih pravic, žanje se ne briga nikđo. Oospodle! Jaz vidim wed seboj, 8a se bližajo veliki konflikti. Netno-goče je, da gre tako dalje, ako se zavezmki in Italija ne spametujeio. Ce naš narod v Italiji ne dobi avtonom i Je. če ne dobi zajamčene popol-ne politične svobode. če ne dobi po-pohie možnosti neoviraneisa narod-nega in ^ospodarske«:a razvoja, te-daj bo iiaš narod vstal proti te§ oblasti in vstvaril bo iredento! To je gotova stvar in mi verao iz zgodovine. kaj to povnem: iredenta! Jaz bi s tega mesta opomnil naše zaveznike in Italijo, naj se varujejo. da bi šio po tet poti dalje. Naš narod se bo re-£fl, kakor se Je resil t prednjih raz-merah: prej ati slei postane svobo-ćen. če mu ne da Italija sama svo-bode. (Ploskanje). Vidimo tuđi to, da Italija ne smatra položaja naše države tako, kakor bi morala. Ona skuša, da nam Škodi na vse mogoče načine. Po ča-sopisju v Švid, v Francijt itd.. neprestano hujska fn ščuva Droti nam, širi laži. kakšne Dobune so pri nas, kako srbski narod zatira Hrvate in Slovence; italijanski listi pišejo o fcrbski diktaturi, da srbski vojaki za-tfrajo naš narod, ga more in pobijalo. Ciospodje! To je taktika, podla taktika Italije in sramota je. da se poslužuje Italija take taktike. Mi lahko ispričamo pred vsem svetom, da to ni resnica. fSplošno odobravanje in jrioskanje). Tn se dalje! Vemo, da ima Italije svojo roko vmes tuđi pri raznih do^odkifc v naši državi, vemo, da plačuje Italija nesteto agentov, da skuša delati pobune, da podpira an-jtidržavne elemente itđ. Če slučajno !poči kaka puška v Crni gori ali Albaniji, je čisto gotovo počtla z itali-'janskim smodnikom. (Klici: ^To je istina!). To ie sistem in mi moramo pro-r! vseh stratikah zbornice). Ali vendar, gospodje, vfdfano, )8a naš u^Ied v zunanlem svetu pada. Gotovo je, da nam to strankarstvo ne more koristiti. Rađitega !e treba, d* krenemo na dru^o pot že fz zn-patijc - političnih razloeov Zato bi apeliral s tega mesta na zbornico, nai pri svojem defa nlkdar ne poza-bl da nas caka onstran demarkacli-ske crte toliko in toliko tlsoč naših ffuđf, ki piičaknieio od nas dragačne-ga defa, neco Ie to. Dovolite. da krenem s tega polja in se dotaknem notranje politične situacije. Dolžnost ml je, da govorim tud! o tem, dasi, odkrito rečemo, bi ral bilo Ijubše, če bi ne bilo treba. Sedai krenem s svojega objektivne-ga staliSča in se moram nekoliko podati na strankafsko polle. Potrebno je, da tuđi v tem pogledu govorim. Đelo te vlade moramo presoia-H po nienl deklaraciji In njenem deta v teh 25 dneh, kar je na viadL Tn imamo zelo malo, a si vendar more-mo ustvari« svojo sodbo. V deklaraciji ne stoji takorekoč o programu načesar.Ta deklaracija se odlikujepo tenu da je izpustfla najvažnejša vprašanja, s katerimi se moramo «ba-vitL Delo vlade same pa tuđi ni ve- Hko. Opozorim vas samo na eno točio, ki Je v zvezi s prejSnJo. Prči ne- go se je šesta vila nova vlada* smo zahtevall, da se sestavt kakor sen ie poprej omenil Jamc^ntradiska vlada, in sicer radi tega, da priredimo veliko akcijo in manifestacijo za naše zasedene kraje. Ko se |e sesta-vila ta strankarska vlada, so njeni organi vedno trdili, da se priredi velika manifestacija sa naia xasede-ae kraje v partanenta. MU mm ta že 10 dni. a za to ie ni bio časa. (Klici: »In zakaj ne?«) Jaz nisem kriv, gotovo ne. Mislim pa, da je bilo časa dovolj in da bi bila i levica 1 desnica pristala na to, da se taka manifestacija izvrši. (Ugovori in medkllct) A pojdimo še dalje! Zakaj se ni v deklaraciji omenilo valutno vpra-sanje? Z veliko radovednostjo smo Čak ali, ko se je ustanovila nova vlada, kaksno stališče zavzame ta vlada v valutnem vprašanju. Valutno vprašanje ni politično, je ekonomsko vprašanje in ima lahko o njem vsakdo svoje mnenje. Radikalna stranka zavzerna v tem \p rasan ju skoro ono stališče ,ki so s:a zavzemale srbijanske stranke v Demokratskem klubu. Dna^i demokratje smo zasto-pati drugo mnenje, isto kakor tuđi Narodni klub in Jujcoslovanski klub. Vprašanje je niogoče resiti na ta in na oni način. Nočem iti v bistvo va-lumena vprašanja: to ne spada sern. Vendar pa je treba omeniti ne-kaj dioige^a. Ko je bila naša bivša vlada na oblasti, kdo ie bil tišti, ki ie izpreraenil to vorašanie v politično vprašanje? Pređvsem Narodni krab in Jusoslovanski klub. Oni so napravili iz tega veliko politično vprašanje, in sicer brez potrebe, ker Je bilo to ekonomsko vprašanje, 3 ka-terim se je bilo treba baviti stro-kovnjaško in nič drusače. Vi ste pretvorili gosoodarsko vprašanje v politično vprašanje in ste najbolj napadali demokratsko vlado radi tega vprašanja. (Medklici pri poslancih Narodnegra kluba in Jugoslovanske-ga kluba.) Le pocakajte, boste imeli še dovolj prilike, da govorite o tem, če pa boste hoteli izzivati, bom že odgovori!. Res je to. da ste vi strašno napadali vlado, češ, da je napravila relacijo 1:4. A vendar ie ona vlada našla kompromisno pot kate-ra — jaz za svojo osebo sem bil sicer proti tej rešitvi — je vendar omogočtla. da se zadovoljita obe •tnfflt ko Je reHa. da se na} taneiria avstfo - Offrska krona zaCasno im. novo kfMftko • dhnnko nuftiartm. PliđrUte Pa iltfhiNIfo reltov b Pismo li Celooai. izsei je uraani razgias gieoe vt-nitve beguncev iz cone B. v cono A. v katerem je ročna navedba, katerhtt begruncem ie dovoljena povrnitev. S tem razglasom, ki je tuđi na raznih krajih v coni B nabit« splaval je up Celovčanov po vodi, da se bosta obe com združile v enotno cono tn bogratejši so zopet za eno prevaro s strani voditeljev poulične hujskafo-če druhali. ki danes še na povelje kriči proti Jugoslaviji a bo jutri kričala proti Avstriji. Treznomisleči ljudje se vedno boli zgražajo nad kliko, ki še danes napenja zadnje moči, da bi vsa} v Celovcu §e vzdr-žala simpatije do krah i rane Avstrije. V živo 2&adela jih je vest, da o zdm-7itvi obeh con ne more biti govora prej dokler se cona B ne odioči sama za priklopitev k Jugoslaviji a ravno tako v živo jih je zadela vest av-strijskega ftnančnega ministrstva, da ima to vsak mesec 2 m pol milijarde kron deficita. Kam to pelje, vi-deti mora vsak le količkaj trezno mi-sleč človek, In pravici na ljubo po-vedano oni to vidijo* oni to vedo. Vedo^ đa se bližajo z brzim korakom prepadu iz katerega, če se en-krat zvmejo v njega, ni izhoda. Od kmeta, ki sam nlma veliko, ne dobi-jo nič za avstrijskf denar, on hoče imetf robo al! pa taji denar a tesra vsega že tud! primanjkule. !z Jugoslavije tihotapfti je težko ht zelo ne-varno, ker straže, ki stoje na mefl imaio puške !z katerih ne feti fižol zimpak svinčene krogle v slučaja, đa se tfhotapec na vedkratno povelfe »stoj!« ne vstavi. Tak tragičen slučaj se fe dogo* dit po noči od 8. na 9. marca t L Obžalovanja vredno Je dejstvo, da je bila žrtev tud! mlada deklica v najlepši dobi, ki fe plaćala kaznfvo dejanje z življenjem. Nahajala te ie v družbi tihotapeev, ki so v tenmf noči poskušali spraviti precej žfve-ža iz cone »A.« v cono »B.« In ae pri tem podnffR orožja, fer bre« povoda streUall na stražo, M Jh Ie 4 krat opomnfla naj se vsUvflo al pa krenejo nazaj odkoder ao priB, a potem sele, ko so oni prIMI stre* llati. oddala stre! pffrtf irrečf ki po nesreći zadela ravno mlado dekte. Isto noč dogodil se Je enak sloCaJ pri Zrelci, kjer svojo prediinoet plača! z ftvffenjem mofti, pri kate-rem se Je našlo poleg mnoro žhreža tfM orožje. ki ga Je vporaM proti straži. V Celovcn Je zavrelo. Hfijska-či so klicali na pomoč nebesa m pe-kel proti Jugoslovenskim divjakom, in res ao vzdignili interaliirano nisi- Jo, Id se Je Sa prepričat fta Ifce mesta, kaj ae je prav za prav zgodilo. No p* gospodfe Angfeži in Francoe-)e so protdkofičtio iziavft! m potr-dHi, da tuđi francoskl m angleški vo-}ak ne bf drusrače postopal, kakor je postopaf v dbth sfučajih Jngoslo-veiislrt volak, ki ni prav čisto nič divjaku podoben ampak Ie bolj vzor vojaku, kafceršnih gx>spodje mijskačj v Cdovcu najbrže §e nikoK videlj nišo. CelovSkl hujskajoči gospodi bi pač naft vojaki fn mi sploh te tedaj ujrajali, če bi se jim na slcpo poko-rlfl in ?fm polnili žepe In trebuhe, kakor svoječasno pod avstrijsko upravo. Tišti čas! so pa mhnifi in đa se ne bodo nikdar več vrnllf, bomo že mi sami skrili. Dr. Lemesch, SchumJ, Lalrner, dr. Remleia, dr. Franzl, dr. Dvorrafc Artnak, KenscTinljT. Riedl, Rach, ćr. D&rflfnger m Panfitscfi sedaf besne9 da se od feze kar penifo, a ljudstvo jfh prezira in pravi Ie besnite, vsaj ne boste več doiga ker če ne bode trpljenja kmalu konec, poznamo vas, ki ste krivi naSega gorja, pa bode-mo z vam! tuđi ob svojem časa obra-čonalL Ce bi ti gotpođje ili med ljudstvo, sliiall bi, kaj jih dolži m prokleto httro bi }fh minfla volja za na-daltno hujskanje, bfll M prvi, ki bi podpfsal prošnjo za piiklopitev k Jugoslaviji, m s tem reifll ljodstvo nogfna ozrroma popolnega: propada. N! dovolj, da so prodali đe! Koroške grabe21Jivenni Ualijami, katere je. vsled lzdajalsketra postopanja, ravno Nemšfđ narod, najbolj proklinjat; ni dovdB. da mora seda] narod bivafofi v conf »Đ« te gade goflt!. hraniti in drago f4a£evati: ti goipodje so najeli ob jezeru kar tri vile za novo plebfecttno komisijo, fcatero bode treba bogato oskrMlevatt z žive* žem. Od kod? vpraSamo to gospodo, ko nrf nttf vsak dan konjskega mesa nlmanifi. AH mislite* da van bo Bnd-stvo verjelo, če rmi boste rekli, da jfli bodete kniriB s Artnakovtro pe»-kom? Ne mKRte, d> van ljudstvo Ie W ▼erfcmie, ker v mesru je vse tak* napete, da se z vsakint dno-vmwprlMWe oberpen k«c: Jugoslavija pmiNural nam Izvnatl'to zalego, U nas hoCe popotnofna mffCttt ta prodati za par jndeževlti yoiev i«h f|m suv t • *Htlioin# kt koft*aj caKaio *ia bomo zreli sa kolonijo. Ta čas ni več t M da*e« to slučaj, vršil se bode nf efcfscft iele c>z * mesece m 3 teđ-ne, to Ie v času. ko borno £e vsl od htkote pocepalf izvzptnii goriimeva-ne gospode, ki že skrbe, da jim je sfcleda v&ak dan trikrat na naš račun polna. Od samih fraz in nesram-Mfft zaaUevatdR v »Prele Stimmen« kl »K&r. Lmdm.€ ne borno siti, a Celovčaal zgubM so pri naUi sose-dflu ki san hočtfo Ie dobro, ie tisto malo kredita, U so dosedaj imett. Prof. Lntz, postavite se na čelo ljudstva, poiienega nemSkega ljudstva, katerenm se bodemo priključili do zadnjega tuđi mi vsi Slovenci, sta-novald cone Đ. Pokažite, da se na-hafa tuđi med Ncmci še človek, ki ni še tako daleč propade!, da. prodaja svoj narod za skledo lece in ga goni v propad. Končajte započeto delo in velika većina naroda prebtvajočega v ooni B.t vam bo za to večno hvale-^ žen. Ml sami ne moremo nlčesar sto-riti, ker poznali so nam našo rateli* genco s silo čez mejo. in tako smo ostali brez pastirja a tuđi kakor ta« ki pokazali bodemo celemo svecu, ko priđe duu od'ocjtvc. će ga bodemo z van li vred dočakaii, da tudt cona B ni nemška last. •.....r. Rainere na Korolkem. LDU Liobliana, 17. marca. Zača^na koraka deielna vlada Je pri seji dne U. marca izdala sklep rad! baje ncvzdržnih r&zmer v glasovalnem pasu A. Vtemdie-van]a tega sklepa so v direkmetn nasprot-in z dcjsrvi. — Deželna vlada za Slovenljo dosedaj na štcvllne napade koroških vlad-nih organov ni odgovariala, ker ni smatrala za potrebno, nastopiti proti temu načinu propagande. Gori navedeni sklep pa je oficieien vladni Čin koroške deželne vlade in potvaria dejstva tako zck>, da mol-čartje ni v&č na mestu. posebno, ker je vse avstriisko ćasopisje ta sklep objavilo z očrvidnlm namenom* da bi v Parizu budili razpoloženje proti državi SHS in da bi za-peljali izvTSilne organe, ki jih bo ententa poslala v glasovalni pas. — Vsled tega. usotavlja. deželna vlada Jia Slovenijo slede na trditve v navedenem sklcpu nastopne: !. Vojaška za&edba pasa A. Nasproti nso-vorii, da |e vojaika zasedba pasa A v pro« tislovju z določbami saintgermanske mirovne posodbe, se opozarja na besedilo mirovne posodbe. Člen 50, odstavek 5. pravi tzrceno: >Prvi pas zasedejo čete dr-Žave SHS. ZmanfSanle števOa čet, oziro-ma Diidomeititev čet s policijo, more odrediti Sele v Clcna 50„ odstavek 3 navedeni nađzorovaln! odbor, kl pa đoseđaj 6« ni Ml imenovan. Vendar pa Se vojaSka uprav« države SHS že davno zmanjiala četa n* minimalno stanje ter v smisla navedenih toEk tikrenOa vse, da te čete zamenjajo s pottdio, 2. Razoott občinskfh sastopstev. Ctoo 50, odstavek 3 mirovna pogodbe pra-vf, da »e bo prvi pas opravlja! po splojhiih določbau ^akooodaje države SHS. Vsled tega je morala vlada rarpustftS občtoska castopstva tam. kjer ie Štipan \n občinsM odbor nstavfii delovanle s besom, ali pa* kfer otensld fimkcijonarj! nfto hoteK po* korftt se sedaaj! cakonoda)! Sicer pa so se v jerentskS stmvM Smenovall ne samo Slo» venci, narveS tad) Nend. To načelo se v ptsti B at Uvrtoje, $. Prrjemtaida. Delo-va«|e Narodneda sreta, ki ga Je IvgoaSo* veMko prebhralstvo v pasa A samo Izvolite, se omejufe na to. đa predoSnfe narod« predfiostf to ifcodo, afco bi prfpadaf en! a& dnit! drfavt — Koroifca defetoa vlada pa |e s svoftm narodno - pofltičaiin odborom izdajatettfca In razSfrSevalka rasnih tpisor m tetakov, v katerih neitevibiokrat hado žali dr£avo SHS ta kl gredo ćelo tako da« feč, da bUtiio in sme&lo dinastifo in narode v državi SHS na način, ki zasmehnje običal v mednarodnem občevanfrr »KSrvt-ner Landmanusdiaftc, oficfetnl propagandni tfst narodno - polltfCaega odbora korofke đefetoe vlade, favno prlznava, da se vodl-fo o Štovanom prijaznih prebivalefh pasa A Srne liste, da bi fm z groSnfam! oolaSfli, da ne bi se poslnSIH prava samoodločbe, Razšfrjajo se letakl r obeh jezildh ia ćelo v barvah drSave SHS, da M na ta naQa ssapeljali prebtvalstvo. Jngoslovenske voia-ke pozivllalo £ tetalđ, endsadf in avstrtj-skiinl zaupnild v pasa A, da bf se nprfi. prebtvatstvo pa« da bi se protivilo odred-bam oblasti. S tem, da razffrSajo neresrrfe-ne vest! o valutt, ravajaio prebfvalstvo v njegovo Iastno Škodo, da ne M mevjalo bankovcev. Osebe, kf so Slovanom prljaz- Hfcga mišijcuja, dobivajo srozilaa ptsrn^, vtihotapljeiia preko demarkacijske ćru:. Domobranski kompaniji v MostiČti !n Št. Adrain porabliajo za to, da razdeljujeu letake v pasu A. Okrajno glavarstvo v Cc-lovcu je izdalo kmetu Blažu Oipu iz pasa A dovolienje za odpotovanje sele tedai, ko so mu izsUiii prisego, da bo glasova! za Nem$ko Avstrijo. To vrsto propagande pa ne delajo samo v ozem!jw, v katerem se bo vršilo glasovanje, temveč io zanaJaiti tuđi v oni del Koroške, ki ie bil po mirovni pogodbi Že končnoveljavno prldctjen državi SHS. 4. Zapiranja in politična upra\-na justica. Vsaka država kaznaje ttstegn, ki se n© pokori zakonom in naredbam, po-vsod se to imenuje: kazen. Le koroSka de-želna vlada sovori v takih primerlh o nasilju proti Nemcem. Nckaj zsledov: Žena vcliknvskcsit trgo\'ca Kanđutha Je vđrta v razdejano stan(rv*anje jucoslovenske^a častnika in :'e odtrcala drža\ue zastave, kf so bile tam razobešene povodom narodne-ga praznika. Zato so jo kaznovati. Velikov-Šld notar Rabitseh Se kat eksponent narodno - polltlčnega odbora koroske deželn« vlade dajal r njenem imenu potna dovn* ljenja v avstriisko republiko, ki so bila podpisaua po avstrijskem policiiskcm kt>-niisarlu, ne da W bi! dobH za to od SHS* oblasti akreditiv. Zato je bil karnovan samo z nkoTom. Pozneje pa !e po!zktL?al, kakor je dognano, tiliotapiti v Celovec wc-resnlčna poročUa, v katerih med drugfrri do!2{ (aeoslovenske nrađnSce !n častnlke lovske tatvine. Ker Je bila dalje ntemeljen« strnima, đa te hotel s potvorienim! račnitT oškodovati državo SHS, je bil na predio?] prfctofoeza đržavnega pravdniitva areti~j raru ?^ie£ov nemSki odvetnlk v Mariboru! Ie sam pređlazal, da se prestavi v Mtrt-j bor, te česar Je koro§ka vlada konstruirala; martlrB nots.t]a. Rabitscha. Omge kazni se tlčejo neupravtčenega prekoračenja de-i markacijske crve, kar kaznvie tndl koroSkt! deželna vltda, ter tffioiapstvi, zarad? ka-{ terega se pokore tuđi prav ugledni mešča-' ni t CdovcTi r tamka*sti$ili zaporib, Irgo-nf, kakor !1h zatrlufe generelno koroika vlada^ so tsmill)enf, znkaj deielna vlada za' Slovenijo ?e ukazala podreienlm ©t>1 as tim,1 da se izgoni oseb, fc$ fmaio v glasovalnein pasa glasovaltto pravica ne smejo vršiti,: Izgnanih je bilo samo majhao števflo ta-' kfh oseb, kf so bfli nadležni tnjd in so ss proti driavi SHS obnašali sovrafno. 5. Z* branjena vrnitev begnneev. Takof, ko u« čete Sf!S vkorakale v dešelo, le izdal po-velhiloči general r slovscsketn In nenH fikem Jeziku oklfc, v katerem je v*e be-gtmee porfvlfat nai se vrnejo, fef so se nato večinonra tuJ;e#nBm w« Dteko Pnc» po^nec te ^Oorfos^ iji jiwpji^iijBt» — / / za notranje stvari, za 2. tajnika đr. Fran Jež, načelnik ministrstva za socialno politika za- 3, tajnika Uroš Džonič, profesor; za blagajnika Ra- j de Kund'č. blaeaMk Jadranske banke; za blagajnOcovega namestnika Mile Pavlovit profesor. Ražen tega Je Se 9 odbornikov in 9 namestnikov, == Dogovori glede rekonstrukcije. Beograd. 17. marca. Danes so se razgovori radi rekonstrukcije nadaljevalL Demokrati so zahtevali, da se obenem z rekonstrukcijo centralne vlade izvrše tnd! spremetnbe pri pokrajinskih vladah, docira Je parlamentarna zajednica zahtevala, da ostanejo sedanji predsednikl in poverjenik! do definitivne rešltve oziroma do izvršenlli volitev na svojih mestfli. PeegradL 17. marca. Odbor, ki ima izdelati volffnl red. se Je sestavil Iz 7 poslancev parlamentarne zajednice (sedanje vlade) 6 demokra-tov in 1 č\sm Smodlakove grupe. ss ftooMfcaael ki vlada. Za-greK 17. narca. »Novostit poročajo iz Beograda: Neki Član republikanske stranke Je IzJavH o sodelovanju republikanske stranke v novi vladi, da bo pomagala koncentracijski vladi v naj-nujnejšfh stačajih, da bo pa stoolla v najskrajneJSo opozicijo, ako akcija dr. Smodlake ne bo imela ttSĐeha. = Pašte se vme? Iz radikalnih krogov se Snie, da priđe te dni v Beograd g. PaSić. Oovori se tuđ, da bo osta! stgino v Beogradu. m = MniOniaflska narodna sliMka« Sarajevo, 17. marca. Muslimanska narodna stranka, ki se Je proiH teden konstituirala, ima v svojem programu velezanimive toCke o zaSČItl vcleco-sestnikov in preorefienjn izvedbe agrarne reforme. Organ nrasHmanske stranjce »Pravdac pravi, da bo lzvotJen ?a načelnika nove muslimanske stran* ke Šerif Arnavtovtć. ss uicinn fuuifv n uifaisaw» Senj, 18. marca. Pri danrnsnlih ob-činskth voHtvah so W\ izvotjenf: 9 članov hrvatske zajedntge, 3 tmnunlstt ta 4 zastopniki đvdi Bst ncpoimCiini oseb-nostl. — Krlževel 17. marca. Pri dana&iHh obCteskili voHtvah so dobffl komunisti 8 mandatov, Prtnkovd 8, hrvatska zajednica 3. demokrati 1. — Vukovar, 17. marca. taroMenfli 24 zastPMmfcur od teli 12 konnnilstov, 8 pnstssev m^v^n sajvomDe «n^ ■■• uHralel. — Osi e*a\ 1T. matea. Pn «av naliijlh ŽuiiansitrovoUNati fe -bn Izvo« Ben sa Isoana 9n lirvatofcc sajeđnfes notar Bng ■ ! gg Viltu v Bt«C SaraJ#v«c Hiiilli—i ntffcefcL Reformisti so priobčil v »Preporodu« odprto pismo na zagrebškega nadSkofa dr. Đanerja, katerega Je pođoisalo 83 du-hovnjkov. V odprtem oisrau preciziralo svoje zahteve v sledečih 8 toč-kah: 1. ujedinjenje vseh kršćanskih cerkva, 2. osamoevoiitev cerkve v Jugoslaviji Hn ustanovitev primata, 3. avtonomija cerkve na demokratičnih načelih, 4. uporabo narodnega živega Jezika pri sveti maši, zakra-mentih in obredih, 5. neobvezno čitanje brevirja, 6. reforma teoloških studij« 7. ukinjenje obstoječega celibata, 8. materijelno osiguranje klera. V odprtem pismu praviio podpi-sani reformisti, da zahteva uvedbo navedenih refbrem vera in morala in da bodo v slučaju, da bi iz tesra odprtega pisma nastala prianjanja posameznikov, nastoptli vsi solidarno. = AngleSkl podkonzul v Skop-Uu. Za podkonzula Velike Britanije v Skoplju je imenovan e. B i r d. = Ameriški rodkonzul. Ameri-ško poslaništvo je obvestilo mini-strstvo za zunanje stvari, da je za podkunzula ameriških Zedinjenih držav v Beogradu imenovan g. Henrv Brown. = Nai poslanik mi Vatikanu. Naš poslanik pri Vatikanu dr. Lujo Bakotić je izroč!l sv. stolici svoja poverilna pisma.________ __^_ K pameti! Strašne posledice nesrečne gospodarske in valutne politike priha-jajo žal Ie prehitro do jasnepra izraza. Današnji ju tranji listi poročajo, da stane nakazilo na Švico v našem denarju plačano trideset kron. Od kar je gospod Jankovič na finančnem krmilu, se je naš denar Doslabšai hitro, izplačilo za Zfirich se je podra-žilo od 24 na 30. Temu orimeru so poskočile tuđi cene mani vrednih va-lut, franeoskih in laških. Prav tako hitro raste draginja. Da spomnimo Ie na meso, so šle cene mesa v 14 dneh od 22 na 30 kron za 1 kg. Gospod Korosec hi Brejc. ali vas ni strah? Od meseca decembra smo dannadan v soglasju z vsmi resnimi gospodarskimi krogi v Sloveniji In na Hrvatskem svarili hi rotlli, da zapusti finančno ministrstvo nesreč-no »reformno pot« jugoslovanske krone. Na to pot je krenil g. Ninčič, sledi] mu je g. Veljkovič. in sedaj bo razdejal g. Jankovič, kar je še ostalo vrednostl pri kroni in dinarju. To je vseskoz od razsula dalje ena ne-srečna misel, ki Jo izvajajo nesposobni ffnančni ministri po vrsti. Vidi se jasen namen »pomafffttU valuti s premišljenim obijanjem krone, kakor je to sijajno izvajal K. dr. Krajač Ponesrečeno žigosanje, površno markiranje, zanašanje nežiKOsanih kron po vladi sami, odvzetje 20% in zo-petna poraba te odtegniene milijarde, potem relacija 1:4. nadalje brez-tnlselno inlajanje stareura bančaega dinarja, konečno proglasitev g4 Jan-kovi&a, da ]e relacija 1:4 definitivna. Vsi H tmlčevatni ukrepi so neminovno morali voditi do našega gospo-darskega in flnanSnega poraza. Iz tega moramo ven, gospoda, sicer bo nai državni brod Izgorel v domači tuki. Ne dajte se več voditi po slepi politični strastr, politični vodnik! naroda. Oospođarstvo in denarstvo ie okostje državnega organizma. Iztr-gajte finančno krmilo Iz rok »finanč-ntm kapacitetam«: ki se Igrajo z ognjem, ker res ne vedo. kaj delajo. Zganite se hitro. Kmalu bo dinar toliko vređeiu kakor Je bila še nedavno krona. Te dni se za stari dinar v Svtd dobi nelahko 14 centi-1 mov. In nehalte z brezglavnlm eks- I portom za »zdravo valuto«. S to za* htevo sami proglašate, da ie naš no-vec, dlnaT kakor krene, po lastni ocemi črvlv in botau____________ kluUa Skrita wtk Dalmatinski železnišk! program so doiočili na posebni kooferenci v Splitu. Zahteva se Izgradnja sledečih prog: Proga U ž I -ce-Vardište, katera bi vjezaia Srbijo z morjetn pri Metkoviču, Du-brovnfleu, Boki Dograditi Je progo Bosanski Novi Bihač, Knin za zvezo Slovenije, Hrvatske hi se-verozapadne Bosne z Dalmacijo z iz-hodotn Šibenik in Split Pripraviti Je projekt za normabiotirno Crto Beograd, - babac - DrinJača - Sarajevo-Neretva do Mostara, nadaljevanje Mostar - Neoni, Mostar - Split Projektirati Je zvezo Beograd z Dubrovnikom ta Boko ob Drini oreko Foče OaBca te TteMnja. Po«krbet1 Je za spol NHa hi SkopUa z Jadranski mor-Jem pr^co Crne gore na Boko in Btr, š- dntffe strani za direktni spol f BnraB^.SavonlJe ob Vrbaso prd^o ' LfVMpa mi^ SfsBt * Kootorenu zaJite-v» da^t* da se itndira vodne sile ta tmofoct pifMinnrime omfnocui ■ i Spoređ slavnosti ustano-vitve rfJuifoslovanske Ma-tieeP v nedeljo 21\ marca. Ob 10. dopoldne se vrši slavnost-no zborovanje v veliki dvorani hotela Union, Na tem zborovanju nastopijo ražen slavnostnih govornlkov zastop-nikl strank. političnih, strokovnik tn kulturnih organizacija ki igrajo naj« važnejšo vlogo v našem javnem življe" nju in se sprejmejo primerne resolu-čije. Po slavnostnemssborovanju se bo vršil po mesta sprevod. katereza se udeleže vse organizacije korporativno z zastavaml. v kroja, oziroma narodnih nošah in z godbamt. Zvečer se vrše slavnostne predstave v obeh eledališčih. Ves dan se bodo razprodajale propagandne brošure in razglednice, kakor tuđi cigarete ter se bodo nadirali prispevki in darovi. PripravUaliri odbor J. M. Ljubljanskemu prebivalstvu! Prvi pomladni dan, to je v nedeljo, dne 21. t. m. se na svečan način po vsei naši državi ustanovi »Ju-goslovanska Matica«. Mestna občina ljubljanska bo ob ti priliki okrasila svoja poslopja z državnimi In narodnim zastavami. Vabim vse, ki čntilo jugoslovansko, da enako okrase svoje kiše in stanovanja. V Ljubljani, dne 17. marca 1926. Župan: dr. Ivan Tavčar. Dneune vesti. V Ljubljani, 18. marca 1920. — Ustanovitev »Jugoslovanske Matice«. V nedeljo, dne 21. t. m.f se vrši po vseh glavnih pokrajinskih mestih naše države ustanovno zborovanje »Jugoslovanske Maticec, združeno z manifestacijami in zbir-kami. Vse priprave so že v teku. Na ta način hoče naš narod pokazati, da mu je usoda bratov v tujini tako na srcu kakor lastna, da za njegovo voljo do ujedinjenja In bratske samo-pomoči ne obstoje niti meje, niti umetne zapreke. Dokazati hoče rudi, da gre njegova narodna Drobujena samozavest in volja do skupnega svobodnega življenja preko vseh ukazov in sklepov in vseh 5e taka silnih ovlr, ki mu Jih stavlja sovrai* ni imperializem, neomaino svojemu končnemu cilju naproti. V pripravv Ijalnem osrednjem odboru v Beogra* du so zastopane vse struje naroda in zastopniki vseh struj so soddovaB pri pripravan in bodo sodelovali tuđi pri ustanovftvi. Slavnostno zborovanje v nedeljo naj pokaže to m žarki luči m naj pokažejo to manifestacije in sprevodi, katere ne smejo zaostati za slsavnimt manifestacijami z dneva osvobojenja. — PripnivQalr ni odbor JJVL — Potovaoje jNucosloreoslđh no-vimifeT. Iskreno prisrčen hi bratski je bfl pozdrav jugoslovenskfh novt-narjev v Plznjn, kjer so bili iprelefl na kolodvoru od šlevikiesra obiln-srva med viharnhni ovacijamj. Nato so odšH jugo«lovensld novinarjl na kolodvor Škodinih tvomle, kjer ie na prisrčen pozdrav odgovoril nrednlk Demetrovič, kl je navdnSeno po* zdravljal jugoslovansko in čehosl. ogrske banke v Ljubljani: vMarfr boru: davčni urad hi podružnica avstro-ogrske banke v Mariboru, p o đežell sploh pa vsi davčni uradi. Drugi zavodi, kl so doslej ban-kovce zamenjavali, prenehaio s tem (telom dne 15. t. m. »večer. — Vprasaflie na merođajno oblast! Kje se v Kranju dobijo ko-leki m vozni listi ter drusre Uredno-1 sti??? Zaloga Jerneia Knšian JDi po več tednov nima, davkariJa pa nima Časa se s prodajo ukvariati, če pa koleka ne daš na račun, veseli se nai kazen finančne oblasti: železnica pa blaga brez voznih llstov ne spre-(ema. — Za vpokojence. Od 1. aprila dalje bodo dobivali vpokojenci In vpokofenke vsi enako brez razlike tr penziji po 200 dftiarfev mesečno ter za vsakega člana rodbine po 45 ttnarjev na mesec kot dratfnjsko do-Uiđa Ta povišek velja otf U decembra 1919 da«e ter bo tepfačan d«c L iprfla^o prttftj plačevanigi polcqjnfaiew A Stran 4. *_______________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 19. marca 1930._____________________________________________, »«*- *V vfliščnega zđravnika v državnem zdravilišču za bolne na plhičth v To-polšlci. Zdravniki, ki reflektiralo na to službo, naj vlože svoje* z dokazili o strokovni usposoblienosti in z živ-Uenjepisom opremljene prošnje do 1: aprila 1920 pri kuratorhu za upravo državnega zdravilišča Tooolšice pri Šaš tanju. S službo je zvezana prosta štacija. Plača po dogovoru. — Đrezposeliti profesljonlstL Po poročilu, došlem trgovski in obrtni* ški zbornici v Ljubljani je odpustila ladjedelnica >Danubius« na Rekl ju« afoslovanske delavce in profesijoni-ste vseh vrst, kakor kotlarje, livarje, ključavničarje, kovače, mizarje, tesarje, strojnOce, strugarje itdL VpraŠanja in predloge glede name-stitve teh delavcev v državnih ali privatnih podjetjih v naši državi naj interesenti brzojavno stavijo na »Narodno Viječec v Bakar. — Celjska podružnica drž. po-sredov. za Uelo* se ie začasno zapr-la, ker ji ni bilo mo^oče preskrbeti prlmernih uradnih lokalov. Intere-sentje naj se obračajo na podružnico v Mariboru, odnosno na ono v Str-aišču pri Ptuju. Upati je pa, da se ta v dogiednem Času zopet odpre. — Tobačna trafika v Sv. Petru pod Sv. Gorami štev. 76 okr. Kozje je do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja raspisana. Enoletni kosmatl dobiček je znašal 3394 K 34 v. Položiti se mora predno se ponudba Izro-či 300 K famščine, Nablranje članov za Jnsoslovmiisko Matico. Pozivljamo vse organizacije, vsa društva po cei! Sloveniji, da začno nemn-doraa nairirati ćlane za Jugoslovansko Matico. Nabiralne pole za člane se bodo raz-poslale organizacijam in posameznlkom, kjer bi se to ne zgodilo, se bodo dala potrebna navodila. Članarina zaaša mesečno po 1 dinar. Naša dolžnost Se, da polno&te-vilno pristoplmo v društva Opozarjazno samo, da ima »Andreas Hoferverein« na Tirolskem, društvo z narodno - obrambnl-mi cflji, nad 60.000 članov, zakaj bi ne rao-%U mi doseCI tega Stevfla. — Pripravlja i n I odbor J. M. Akademik] Iz zasedenega ozemlfe! V petek, dne 14. t m. ob 10. nri v Mestnera domn (mala dvorana) važen sestanek. Pri-dite vsl! V čast vsem Jožtcam fn Joškom se vrit v salonu gostflne *Dra$ček«, Bohorl-čeva nllca 9, na praznik 19. t m. koncert jx>polne?a salonskega orkestra. Začetek ob 16. ort popoldne. Prva domača obfačftna indti-strfja Kune & Maček, Opozarjamo na današnji inserat prve domače oblačflne industrije Kune & Maček v Ljubljani* kl ie otvorila svojo na-Grobno prodajo pri J. Mačku na Aleksandrovi cesti številka 3. in prodaja na debelo v Gosooski ulici 5t 7. Nova domača tvrdka ima v zalogi najraznovrstneiSe moške fine obleke. Čas }e bfl, da se tuđi v velik! oblačilni industriji emancipiramo od tujih tvrdk. Kultura. Naslonio uk>go v operi »ftejstt pole sedaj g. tenorist StepnowskL Priznati treba, da v igralskem In pevskem ozim docela zadovoljuje ter daleko nadkriljaje svojega prednika. Dasi uima idealnih glasovnih visin, ki jih mestoma zahtova uloga, Uvaja svojo nalogo z okusom in noble-so. Većino uloge poje ▼ poljščlni, kar ne moti niti najmanje. Tako se ie pela opera »Faust« te dni obenem v slovenskem, hrva tskem in pol]skem jeziku, ne da bi to dejstvo količkaj Škodilo celotnemu vtisks opere, ki je doživela na našem odru prav iepo uprizorkev. Se nedavno se je zeražal neki kritik nad pevcetn, ki je pei češki tekst v češki operi; dane* smo tuđi 2e preko takih malenkosrnosti, ker glavna Je nmetnost, pa bodisi podajana v Icaterent-koli slovanskem Jeziku. c r. Sokotstoo. Clanl lezdnega odsefca Sofcola, kf te udeleže manifestacije za Jngoslovansfco Matico v nedeljo, dne 21. i m. M moralo prizlasiti v soboto 0rl brata Fnakctn, tvrdka Globočnik in drug v Gospoaki nUci, kjer prejmejo natančna navodila. Kdor at ne priglasL se ne »me udelelltL Konjsko odelo s sokolskim monogramom naj prinese vsak s saboj. Zblrali&e y }abalaict Nastop ob 8. zjutraj. Sokol v šisld priredi dne 19. mare* zabavni večer v hotelu TlvolL Na sporedn je godba, barka, petje, mramornatl kipi* ialliva pošta. — Začetak ob 7. sveter. —. Vsl v »Tivolid Zdravol Tnrlstfta ta sport. Na zborovaaia detegttov u^HanUh x športnib klubov dne 12. marca, katerenni je prisostvoval tuđi predsednlk jusoslovan-skega oUmpijskega odbora ▼ Zagreba so-spod profesor dr. Bačtf. ti Je tkfelita nstanovitev sploSne ipurlnt sveze ta pt sestava pododbora Jugoslovanakega oBnv pijskega odbora za okrožje Ljubljana, ta* tero bo obsegalo polef Slovenije bi Prefc-nmrja tuđi resko ozemlje, ako atolečaaab v to privoiiio tamošnji lokalni ktabL Pravila sa sploSno iportno svezo ta poalovnfc olUnpijskega pododbora LfabUana ao taco* tovljena ter se bodo v prtbodnjflt dnah fmzposlala vsetn tportstat Idnboai okroHft UaMjana Ustanovttev teh velevaftrik Sportnfli instirocij pt se vrfi v ĆMrfk 10. > U. aprila 1920 v Llubljant In detr stapao * večftnj jportnlml ptircdltvami do— aaiaaađo mn% naUov, hi aioar za-časao na gosp. dr. Cirila Žižka v Uablia-ni, Copova ulica 1P/I1^ đa se iim lahko dopošljejo pravila in programi. »Slavija« proti »Servette«. Cehoslova-Skt nogometni klub »Slavija« se nahaja na enomesečni turneji v Inozemstvu. Prva tekma se |e vrtila v 2enevi, kjer }e »Slavija« zmagala proti švicarskemu Idubu »Sevetto« z 0 : 4 V orvem polčaan ao ae Cafao-Slovalri omejili na briiiantao obraM-bo, popolnoma obvladujoč nasprotnika. V prvih 15 minutah drugega polčasa ao aa-padli in zaporedoma dosegli 4 goale; nato so se zopet omejili na svojo sijajno akade-mično igro. 25. t. na. nas topi klub v Mi'anu proti reprezentativnemu severoitalijanske-mu moštvu. Zatem bo nadaljeval svojo turnejo na španskem. t ______ A ______t iT?n-.:>.>. llaliioiielSa nornčna. NOVA VLADA NA VIDIKU. Beograd, 18. marca. Predsednik izvenstrankarskeira kluba dr. Smodla-ka je oodal nekemu novinariu glede pogajanj za sestavo koncentracijske vlade izjavo, da ie med parlamentom in demokratsko zajednico v glavnih točkah dosežen sporazum, tako da bo mogoče čim prej sestaviti medstran-karsko vlado. Ministrski predsednik trna biti nevtralna oseba, enako tuđi minister notranjih pošlov. Ostale mini-strske llstnice ražen portfelja Vojnega ministra, se razdelijo tako, da dobi parlamentarna zajednica u j. sedanii vladnl blok,etx> listnico več nejeo demokrat, da pa sedanji vladni blok kljub temu ne bo imel veČine. Parlament bo rešil samo volilni zakon za ustavotvorno skupščino. dvanajstine in mirovno pogodbo. Od drugih \T?rašanj bi raz-pravljal samo ona, od katerih bi se oba bloka zedinila, da je njihova takojšnja obravnava iz državnih interesov oo-trebna. Istodobno bo izdelal noseben odbor osnovna načela in nacrt ustave. Čim se te zadeve urede, bo nova vlada razoisala volitve. To je bilo v glav-nem predmet debati pri ministrskem predsedstvu. Dr, Smodlaka pa ima še nekatere točke ki jih iznese na konfe-renci v petek. In sicer ie na vrsti tuđi vprašanje pokrajinskih v!ad in razpust Narodnena predstavništva. Po nieito-vem tnnenju bi moral zasedat? parlament permanentno do sklicanja konsti-tuante »tako da bi se razpustil dan pred sestavo konstltuante. TRUMBIĆ — MINISTRSKI PRED- SEDNIK? Beograd. 18. marca. Kakor se domaje od kompetentne strani. Ie veC nego srotovo, da se nova vlada sestavi Še tekom tega tedna. Ni izkliučeno, da bo prestolonaslednik ponudil sestavo nove vlade dosedanjemu ministru zu-nanjih del dr. Trumbiću, kl je bil vče-raj radi te^a brzojavno pozvan iz Pariza, dočim bi dobi! dr. Smodlaka portfelj ministra notrarjjih del. Zimanji minister bi postala nova oseba, in sicer Cveta Pavlović, ki !e ves čas mirovne konference deloval skupaj z dr. Tram-bićem. DR. SMODLAKA OBJAVI POTEK POGAJANJ. Beograd, 18. larca. V dobropouče-nih kro^ih se doznaje, da je dr. Smodlaka skleoti, objaviti v javnosti ves potek đosedanjih posrajanj za koncentracijsko vlado s posameznimi politiČ-nimi strankami in istočasno obelodaniti tuđi posroje, ki jih je stavil njesrov klub za dosezo sporazuma. Dr. Smodlaka bo točno obveščal javnost tuđi o nadaljnjih tozadevnih po^ajanjilu SEJA PARLAMENTA. Đeosrad, 17. marca. Danes se te parlament odgodili do druge srede, t j. 24. tm. Med tem časom je zboro-val poseben odbor, ki bo razpravljal o volilnem redu in o budj?etnib dva-najstinah. Velik del poslancev odpo-tuje domov. Od^oditev se je motivi* rala s tem, da so posland potrebni ob prilikl občinskih volitev doma in }e zlasti Narodni klub izjavil. da se ho če udeležiti zagrebsTdh volitev. Na današnji sji parlamenta ie predsednik istočasno z odgodltvijo proglasit da se vrSi jutri ob 10. dooddne parlamentarna konferenca. na kateri se bo razpravUalo o zunanlepoiitičnm položaju. SPREMEMBE ¥ POKRAJINSKIH VLADAR Beograd* 18. marca- Vceraj popoldne so se tcstaH v sobi nrfnistrskeira predtednika Mvfi minister Milormd DraSković dr. Smodlaka in btojan Pro-tič, da so ra?pravljali o vprmšanju po* krajinskih vlad. Dosegd se je spora-zunu da se bosansko - heroesovslot dannatlnslai ln slovenska vlada šesta-vijo na način, kakor so Vile sestavHene pred kabinetom Ljube Davidovića. Vladni blok uoče pristat! edlno elede hrvatske vlade, da se tuđi ta preustroji po tem načelu, marveč oristoia satno nt mile irpremembe v nekaterib po-verleoHtvla, doCim zanteva Demokral-ika zajednica« da se tuđi brvatsk« vte-da »ostavi brezpogojno v iauueilu. kakor bo sastavljena konMntradislai vlada. VOLILNO GIBANJE V ZAGREBU. Beograd« 17. marca. Danes so Uli nabiti po mega plakati, na katerih poriva oen medstrankarski komite meetno prebivalstvo ta vse stranke, da se nat ađni2Qo ml vo-lltvah proti konnmtstom la socOa-listom. V pozivu pravUcr đa ae Bal voiflo rale pristati Radlćev^ grape in Frankovci *akor pa konnmiatL NEPR1STOPNI WILSON. LDU. Pariz, 17. marca. »Bchd * Pftriti poroSa te WaaMpftau^ đa ao dobili poslanflci Frandfe, Aa-girje ta Italije od svofih viad iialoc* žav nacrt turske mirovne pogodbe in jo vprašajo tozadevno za mnenje. V izpolnitvi te nagloge pa so bili naleteli poslaniki na velike ovire. VVilson italijanskega poslanika dose-daj še ni nikdar sprejel, angleški še ni dospel v Washimrton. tako da ta dva da danes še ništa moela predložiti VVilsonu svojih akreditivnih pišem. Edino franeoski poslanik bi bil v stanu konferirati z VVilsonom. Franeoski poslanik Jusserand bi imel vprašati Wilsona tuđi za namigava-nja glede franeoske^a imperijalizma v svojem pismu senat. Hitchccoku. V Beli hiši pa prevladuje mnenje, da bo Wilson odcrovoril. ako bo Jtisserandu sploh dovolil avdijenco, da je to pfemo izključno zadeva Združenih držav, ker fira je pisal američki politik dmjremu istotako arneriškemu politiku, vsled česar pismo nima mednarodne^a značaja. 1TALIJANSKI VO.TNI MINISTER. Lagano, 17. marca. Za italijan-skegra vojnega ministra Ie imenovan socijalist Bonomi. ARBANASI PROTI ITALUANOM. LDU. Beograd. 17. marca. »Epoha« javlja iz Tirane: Dne 10. tm. zvečer so Arbanasi obkolili in potem napadli italijansko posadko v Luriji. Italijani so se zaprli v luriisko kato-liško cerkev, kjer se branijo. Borba Je trajala vso noč in se je potem na-daljevala 11. in 12. tm. Čuje se, da so vstaši zasedli pot OroS - Lurija, da preprečijo eventualno pojačenje iz Orc^a. Ravno tako so vstaSi obkolili italijansko posadko v Fonu. Mornarski oddelek, ki je tej posadki nosi! hrano, so Arbanasi dne 11. tm. blizu Fona napadli in uničHL KAOS V NEMČUL - LDU. Dortmund, 17. marca. (D. KU.) Davi so bili hudi bo« med pono-či dospelimi četami državne, me-ščanske in varstvene brambe na eni strani in oboroženimi delavci na drugi strani. Ko so se delavcem pridružili še drugi oboroženi tovariš! te okolice, so proti poldne pretnagali državno brambo, io razorožilL tako tuđi meščansko brambo in policijo ter zasedli mesto. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih. Plenilo se ni. Sedaj }e mesto mirno. Oboroženi delavci korakajo po mestu, LDU. Doess^dorl 17. marca. (D. KU.) Komisija splošne stavke Je proglasila pooštreno sološno stavko ta zahteva ustavitev zasilnih del ter ključe za gostilnice. 2elezni§ki promet se ie zopet vzpostavil. Izjalovili so se vsi poizkusi, naskočiti jetniSni-co. VojaŠtvo je razsrnalo shode na prostih trgih. LDU. BeroOn, 17. marca. (DKU. Wolff.) Na več kraflh mesta so se to-pet spopadle čete dežeme brambe z množico. BoH so zahtevali več mrtvih in ranjenih. Z Adalbertovega mostu ie tolpa vrgla nadporočnika v vodo, kjer je utonil. Na raznih cestah so pokvarjenf tfri in sfjniame Železnf* Ske naprave. Popoldne se Ie razSiraa vest, da se v predmestjih zbirajo ko-munisti, đa bi naskočfll m saaedll javna poslopja v Berolinu. -^_. LDU. Berolbu 17. marca. (DKU. Wolff.) O spopadOi v mestu tekom dne doznavamo Se, da i© raBienih već civilnih oseb. Iz raznih delov mesta se javlja, da komunisti gradilo na in-govzhodu ta na , sevent J^mkado. Stavka železntčarjev sejernktaBa po sklepu zaupnikov. Promet m Jutri zjutraj zopet vzpostavi ^^^ ^ Itortaibert, 17. nrarca. tDKUJ Po-druftiica VVoHtareKa ttraila poro&it Opojdne sta državna tiramba BI !l^no- Iiictt streliall dratta na dmtt. Mrtvih fe 18, ranjenih 40. «-«, LDU SMteart 1T. mmm WJ WoW) V Ohrdortu (TurtnfiJaJ m btje hud boi med Cctami đrfavoe brmtnbc ter med »neodvisnim!« te konmaML Na obeh strane* dobivalo olaStnla Bol doseđaj Se ni ođločen. -__. LDII Uptka 17. tnargL *WCU -WoHD Ohoroieno deiaf Binu *j fr *e včerai ta davi zasedlo t«C Ktjoiitn-pri čemer so tt razvIR ImnI Wj» ft prodrlo dan« v Potnmfejyal^ M m branilo začasni piualiwfoifct A.^a^ ^*afc eestafi v bHflnl se ftvabno ^w od 16. dalje Boftrjejo ae toidi v Iblk 6b SmA. ^. _ skesra porbčalo o veflkth BMitrn. V Lfpskem ta Drafdanih to PrHte^đo krvavih spopadov ta la ^^J^St 1» republika đelavskih ta vnWk» I svetov. Iz Hamburga porofiato, da Je I prišlo med pristali stare vlada m ie- 1 leno brigada do krvav* SM9»*». pri katerih Jebflo nad 50 mrtvih ta več sto težko ranjenih. Ir ^mttgarta poročajo, da je franeoska vlada imenovala za svojega za sto oni ka Đru~ ala, iz Česar se razvidi, da smatra Prancija edino vlado Ebert-Noske za I edino pravoveijavno vlado Neračije. Haac 17. marca. Vodia holand-skih socijalnih demokratov Ondeg-sest je izjavil v itekem Dosrovoru, da ni Izključeno. da bodo socijalni demokrati celega sveta stootli v generalno stavko, da za^otove obstoj de-mokratskonemški republiku » RUSIJA OBNOVILA POLJSKI MIROVNO PONUDBO. Variava, 17. marca. Moskovska vlada se je vnovič obrnila s posebno brzojavko, ki nosi Cičcrinov podpis, na poljsko vlado; vsled teara obnavlja svoj mirovni predlojj in vabi poljsko vlado, da ustavi sovražnosti. Draltveiic oestl In prlredUue. — Občni zbor »Gospod, in izo-braž. društva za dvorski okraj« se vrši z običajnim vsporedom dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer v gostilni gospoda Alojzija Rusa. Pred igriščem štev. 3. k — Produktivna zadruga čevljar-|ev za Slovenlio naznanja svojim Članom prodajo in oddajo usnia, v nedeljo dne 21 marca ob 9. uri dopoldne, v istih prostorih kakor običajno Sp. Šiška 30. — Med gasUce vabi in kliče »Ljublj pro^tov. gas. in reš. dmStvoc vse moške nad 18. letom. Zglasilne pole se dobe pri društvenem vež-balcn v Mestnem domu. — Mladenci in možje, brez razlike strank in stanu, pristopite k temu prepotrebne-mu društvu! k — I. kt8O6lovaiiski dtrarskl ktab »Favorite s sedežem v Ljubljani, Tabor 5, pritličje levo. naznanja ob-člnstvu, da se vsak ljubitelj tega instrumenta sprejme kot član k temu klubu. Nadaljna navodila se vsakemu članu daje ustmena — Vsled tega se opozarja in izda ta poziv, da naj se v najkrajšem času javijo osebe, katerim Je ta godba te instrument ideal. Prijavo se sprejemajo vsak dan ustmeno od 3. do 4. ure popoldne ki od 7. do 8. ure zvečer, ali pa pismeno, Tabor 5. — Tuđi osebe, ki so se že Javile pred časom, se napro-šajo za ponovno zglasitev. ker bi radi obsežnosti dela prijavljeni ne mogli biti pravočasno obveščenL k Pvrsfco drmHro »LhMlutfhl Zt prelell ter ta boCelo sm»HI, aaj podraialcl Centralne oprave sa trzovskl promet % taozemstvom v LJnMJatf nenro-I^WvJBV t^m. |nw* «bh bo Slovenci efcteoHfrtll li BaOn «• kUladt titosMv piealee, takov da sm oadotno si-rnislij piebtrasmo at ostalo nsuke ter «te Ie ncftadala sflnm stapoea. — Sobo* set »Narod« zopet pH* da &vrmd som-lalo Mo, lraplleso v leseni po 1» krom, aasaj po 500 kron. Tako se Is norla proeV Ston* ▼eetf ne *% Wo Una prav.« — Ml stfotsMtemo, da fe pd nas trdo pomanj-tranle moke ki da Ie sđno draga. Većino Me fnsenfe aa nee tSHaJ tnvoaV* ffgOfd Ili bio, 4k aasaoMsjstft potaH«o poMat da ne bo nejtadlo jopOT IM V tenA nm ▼oca % dne 9. marca smo objavili po sxb-skih UstilL Čudno, da oficijalna poročto posnajo v teh važnih stvareh Ie SrbUo ta onđotne liste Naše prebivalstvo, pa t«dl naia Izvozna trgovina ima pravico, avede-ti brez odlaganja, kakini to novi akrept Ker Ie Ie omejen eksportni kontingent nali interesentje priđe jo vsled preposne Informadle v položaj, da sploh ne dobe već dovoUeni za izvot. Todi Hrvati« m pdtoiiileio zaradi toga, — g Madžarska bo teatovala «ve§e iMMkovoe. Pinančni minister Koraay) |e naznanl! v danainjl seji parlamenta, da se v naj kraj Sem času prlčne po Madžarski s kotkovanjem bankovcev. V zvezl s kolko-vanjem se bo proglasu pettedenskl mora« tori). Edlno baukovi, kl Jih ie Izdala pott-na branilnJca so Izvzetl kolkovanja. — t nnanćna posvetovanja. rtoančnl delecatl iz Sarajeva, Splita, Novega Sada in Ljubljane so bili pozvani v Beograd k posvetovanju glede dohodkov posameznlh pokraj ln Izpred sodUCa. 6o| za cerkovnikovo mesto, šmartno ob Savi, lepa vasica, je v cerkvenem ozira oodružnica Sent-petrske fare v Ljubljani, katero vodi vneti eksponent SLS župnik Ivan P e t r i č. V šmartenski podružnični cerkvi je bil za cerkovnika do i2> bruha vojne Fran Podboršek. Odšel je v vojno crto, na asiaško pla-noto. V ljutih bobnečlh ojrnilh je zbo-lei na umu, lansko leto ie umri, potrt, obupan, zapuŠčajoč ženo-vdovo $ petimi otrocL Žena se je Živila 8 skromnimi dohodki cerkovniške službe. Toda za skromno mesto se je vnel hud boj, kot za kako mastno »korito«. Župnik )e v svoji neusmi-ljenostl odstavil ženo-vdovo ter 10l februarja letos nastavil svojega pod-reprika Sturma za cerkovnika. Ta samovolja je zbudila med vso sose-sko veliko ogorčenje. Trikrat so šli Smarčani k škofu, toda brez uspeha* Dne 22. februarja, na nedeljo po službi božji so vsi kmetje obstopill Štur* ma ter mirno zahtevali izročitev cerkvenih ključev. Nastopili so mirno, brez hrušča, Šturm, srotovo na-hujskan od gotove strani, je vložil proti svobodnim kmetom - posestna-kom: Antonu Presetniku iz šmartna, Ivanu Dovču. iz šmart-na, Antonu Z a j c a iz Obrti Jakoba B1 a s u v Šmartnem ter drugim zasebno obtožbo zarad! razžaljenja Čast!, če§, da so ga omenjeni pred cer-kvijo psovali s »pritepenec«, »nl6-vrednež«. ObtoŽba, jezuitskomojstr-sko delo v zavijanju deistev, Imputira kmetom, đa. sejejo do občinl zdražbo ln vihar. — Vse priče so zanikale inkriminirane besede. Cer-kovnik Je pogorel in da se Izogne (e večfl blamaži, }e Iepo tožbo omaknlL Omenlamo, da Je 70 občanov za staro vdovo, dočim samo 4 Dođptraja Stsuma in Petrlča — Boi verižništTtL Zaradi veri- ženfa % usnjem je bila pri centralnem | verižniškem uradu obsoiena gostil-nlčarka FrančiSka Kolak iz No-vega mesta na 1000 K hi en dan za-pora. — Občutno Je bil kaznovan konjski tihotapec Anton J e 1 o v I e k z Vrhnike št 287. Centralni veriž-; niski urad ga je obsodil na 6000 K globe in štiri mesece zapora, ker Je skušal par konj iztihotapHf v zase-deno ozemlje. JelovSek te konje ku-pfl pri po«estniku Egfdiju Benu, v Stobu pri Domžalah za 25.000 K, na račun mn Je dal 5000 IC Ko Je 15. t m. Beno pripeljal konie k »Flgov-cti« v Ljubljane, so mu Hh zaplen!!! in poslali na »Zeleni hrib«. Beno trpi občutno škodo. JelovSek ]• že te konje prođal Logatčanu Janeza Tnr-kn sa 35.000 K, kateri mn je dal 1000 K aro. Jetovšek je drugače de-lavec brez premoženja.___________ Polzoedbe. Pri koncerte, dne 17. marca 1 L v Unlonu je bilo pozabljeno ▼ garderobi ena kaUca in dežnlk, dobi se v Hrenovi ulici H 13, L nadstr. desno. Glavni nrednlk: Rasto PastoslemleH : Odgovorni urednik: Božlflar Vodeb. Prva specijalna trgovina * » rokavioami in partumi :k O. Bračko, Muby«uw Dtmajaka cetU Hev. 11 Stev- M- .SLOVENSKI NAROD", ćm !•. —Ci im______________________________________ Stoin 5. lqt taraSa Mije a zmt a) po 5.50 K klg pri tvrdkl Mihael Omi hcn VUnjagora. 206 Knfaro ti Brnuifm pobijemo. p<> (MJAOIG 1(1 PlcUJuU nudbe na Oskr »ovallsd« 4rt. tmUu*—vBrmvll*k< Qm|{9 mi motorno kolo znamka, StjrS nDUa JE 4 HP. Vlč št 16. I nadstr. Af||f|9 •§ enonadstropna hisa v Ijub rlwuu «6 ljanskem predmcstju. Po izvc -c pri uprav. Slov. Naroda 2056 V nafta ta ličt sajlma ptSna idi teiana feven Ljubljane Ponudbe na glavne rolto Ljubljana pod M. H. 206: Les, rezan in tesan, Knpim na vagone. Ponudbe s ceno prc \r.r na Aziončni zavod Drago Beseijafc 'ubijana, Cankarjevo nabr. 5. 2061 M0m mtf&M ćx 'spŠ ciem proti dobri pUČi Vstop takoj 1 Cirll igUć, Vrlika 38. 2060 Kupujem in prodajam tsake vrste moške obleke, nove ali punošene. Kolfzeiska al. I* podpritJ'cje, r 5:* proti L đr2. gimnazije. 2048 faifiihli 2 30 m visoko, 65 cm široko, tili luf!H i -70 ■, prodaste. Na ogled pri Iva SHer, kongresni trg 6. C050 leiJKJiiF! BJaT" vM^n. nbom. l'onudbe pod ,6ottibia 1974' ta uprav. Slov. Naroda. 2039 Somate rake vrste, fcoajsta oprana, solidno fn trpežtjo ćelo. priporoča Jakob fnlj, sedlar, Zeleniti. Goreajskd. 2043 ■:iiiiJQ U itBOariU ?U£2?*Z '•arskemu moj&tru, te mogoče tako;. N-»iiov povc upr. Siov. Naroda. 2067 \w se pemojarraft P^^^, fančnim dopisom in ceno na ,lrapex". Vrfko? trg 10, LJnbljina. 2023 K/nfifnrtrHni* vešča tuđi JašČine in 2 BlSIilĐlISIloJC, dobrim! spričevali, stanu-lr fc*tol iri 1 MBtatf aanoatoicn in bi bil zmo2en voditi večjo tovarno za lemo ' ^SSS: L^L^J^ *<£* P^^1 tok°fc kcr so vsl potrebni ttroji bi I SSfffBlAuSS^9 ^-W *"■" ? Pop** oi&nlzlnu, naj poSljcjo tvoj o* tanaii nvijeniepls In reference pod naslovom .»tajersfca* na Anončno eksoe-didjo AL Mattlič. Udbliant, KonsnZi trg. 3./L j^ Bft se dobro izvežmm bnjlgovodja ! PJUTS.^11" "*st°P- Pismene ali orcbne ponudbe na JIOMI" tttnUaol •• ■»«air©»|#. Predstaviti ae ie med 5. in 6. uro popoldne. latotam se sprei-« »•»••»••alajBjtlailai popotaomi vešča skwenske in nem§ke steno-graffje tet strojepfaja fn vseli v to stroko apadajoflh pisarniSkih del 2016 QnnO trtovcev LloHJma ofeollcn v UnUlani bo irnel svoj ni M obi zbor dnc 2&JPZ** t*.1- ob 9« uri dopoMiM v v«NW chroranl ,>Hestne«a doma**. DNEVNI RED JE SLEDEĆI; f.) Pozdrav načelnikom; 2.) čitanje zapisnika zadnjega obenega zi>ora: 3.) računski sklep za leto 1919; 4.) volitev 10 odposlancev in 10 namestnikov v ,^vwo trJ govskih gremijev in ladrag v Ljubljani; I 5.) raznoterosti. Vse svoje aane vabimo, da se zborovanja zanesljivo ođeleže. Odbor. V Proti: '^5| farta tatoiaa ta irtut, tatodteama kaai»> BV ta UMnI |« aa|Wlt** stmMv« aaraiiu ^| RoflaSka slatina ■ aaff«Qe te najmodernejše zdravilišče t Jt^oslaviji, hldiote- ^H rapija. elektroterapija, InfaaJatori}, gimnastika za zdravijenje, ^^H **fw • aanfeava* kMlat, solne, smrečne, parne, zračne, ^^H aouicne kopeU ia kopeii z VTodm zrakom. ^^H Vbjalka godba (42 mot med njlml absorvirani konservatotisu). ^^H U Za vsakovrstne zabave Je preskrbQeno kakor t naiveCSi a ^^M tvetovnih zdravlUaBh. (UmetnfSki koncerti, tombole, plesni ^^| ^ venad, gkdaliike mdstave, kino, isletS Ud. — SaaJ* •* ^ ^H f* t. MJfa «• 19. afcl* Mwi<* igw>> M —■ f »i- 5S M aM L^b^bH la^Bai Aanvaai vnaaka aaatMBMkA hfaa>. Tai ■^■^■h bm B^B^aa B^B^B^B^B^B^I a^a^B^B^Bj ^BBjBjBrBBBat ^Fa^^B^Bw^BF ^■^■^■■^^r ^^■^■^■^•^■»■ar •^■•^■^Br« V^BI BBBBBBBBBBBJ BBJBBJ ■W BBBBBJ ^ 7 i ■ i-— ■ ■ .—— — pMMMMJ V« ■k^Bi B^B^B^B^B^B^bI ■^■■^■va^B^BB^B^B^B^a^Bl'a^BB^kaai B^Ba^ jM«^^Ma& aB^^B^HaVMBBa^Bai AaBi flBtB^al^ ■^■^■^B^B^B^Bi B^BBn B^B^H ■T^B^B^B^bV^Bb aT^B^aBB^^B^BBBjBjBBjBBBBaBB) B^BF BBBB^P^^^bV ^HSpBVB^B^B •a«» ^■■^■aj mvmvmvmvmvmvmi pvMMMj FJ BBBBBJ ■. , _,■_ »- Mll . mt_____"T Ef^^H |Tj M ^S Oenti s |Miio kron S.5O SS U H InflH, MlJNHKIlfl mm il sul BL fkaaBBBi ^** vftopw kot a4aafca ■Pm 15 teina dekflca, kl K li- vriSla StMiazredno ljudsko Solo z dobrim aapebo« In ina veselje do trgovine. teaiiaBaviall. StaH irf ii Stavbaa parcela v Vrbovčevi alki, 1100 ma ae proda-Ponudbe z navedbo cene za m* pod »Parcela Ifal« na upravnrStvo Sloven-akega Naroda._________________ 1983 !!! Seno!!! VeČ vagonom dobregm koojskega lena vezanega v bale, je na prodaj. Poja-. sniia v Zf. Sitti 11. 118._______im Hadglednlh i traalaa sa toornlcn oapiu. Ponude pod šrtrom ^Jaafladaik «82" aa ■lockaantr BBontal saro«, Ugrtk.\ Jorjerska ni 31. 1990 kdor mi preskrbi meblirano vilo aH ^ lepo mebtovane sobe 9 kuhinjo v ate-i dini mesta ali prav blizo tam Ponnđbt' pod ,!HsirttiJtM95O na uprav. SloW Naroda. 198$ ŠiSTiiiHi raznih vrst je po ceni In v već]ih mnajt iinah oddati. Pismene pormdb* n>] apravniHvo vS1ov. Naroda* pod SaK fte/im.________________lMg Vinara Fm Jim Jjjh. linui^ priporoča pristna iM Im a«la vfaaj po ugodni dnevni ceni SlTj i¥ii deske, tramc, ko5t»jev les, goidovv! in ogt)e ir meMega tn tntogi |«m kif^ pi po najviši! ceni vsako množteo družibtu RiiiiHiiii korasponđent fraocosku rtah^antki bm venski, neađkL s eksnoflno pnikaojR inozemstvu, žerf premenfti tlazbo; ijfj stop moffoč takoj. Pontjđbe pod *£&*, lam Sn\df2054" na »ptavt Spt. Haro^j Seno« pofstaitcD, pfiaaao y bala«, *af vao»-nov, se peuda. Potzvt se pri Mmnmt sava« Bnfo ataga^aa MmMfaaaV Camkar|aTO aaafl«t|o i. 30^" Di |m iihl de cbeam de fer eberebe sat ttnntbm meublee ches one tamfUe, oil il poiM rait donner aoatl des leoone feangaisejH Eoire a „Slov. Narod" sooa mTwmt\nM iuinii vežiih donu^h industrijskih podjettj ia3 obrti za ltalJjo iščem do konca mesec2 Ustanovim se stalno v Italiji PonadtjK pod 9tDomoviaa/20S3'<. Proda se dobro obranjen voz na dvali kolesOt* močan, za vsako rabo. Istotam se pati* da 50 Htrov domaćega hruSevcga f ga«MS Cena po dogovoru. Poirve se: Moste 7lS BMUOKMiUMiMiilBM S^BQBf^P2|y»j£|^|^J||BJB^flnUalDlllUllBiyi!lU Sa^^B^B^^BBr^V^r^a^^BaiB^vB^^BSB^rs^^Sv&BlS^B^B^B^B^Ba " BVS BiBWzaiiaaT «iiBaisirs«aBiaaafaS3S3'aBBBBBi asa B^BBBBBBBBBHBBB^HaiuiMAHlHM^HHHPV K Prima: | $vt zbirne i vagonsfce otpreme iz ataBatti Mrite aa djehi 9 HBjaalBB|i i obratno. « III1RI PKOMITi * m \ iPlaja^^Sa^pajBj^ SB^BBjp-^SSflMB^^BajBpVBHaf Svvl Sbh* bH ^^^JB^s^mm« ^b« ^B^aaaBk^a^BBi i^BT^Bk^aaBBađB^BaL^—H—^BK^B^aBja^kH^B^aaaa^_____^B^BK^Bh^aaA^ak^n ' a^D^I ^I^VflBBBBBr^p^^^BBBBBBBBB^BBBBBJiBk ^^t^H^^^^^^B^^v^^^nB^Pa^BBff^Bp.B^^B' ^■▼^■^"^^TaV^BHBVB^B^B^BBaar Bi aV^BH 1 BIPUIIIPBtBAJli S IB sve viati robe aa vtoatiti račnn kao Ho 1 m komfeljc SI Š*"" 6- ____________________ .SLOVENSKI NAROD«, dne io. muca 1920. itev. 64. MM artiiat. SsaMft | 2029 I Ift a iftuka za paiint tnaiiflu I Kje, pove upravniStvo Slov. Naroda. I __^_________2019________________ I ttktaa Manama (WertheM fit 1 se I JCUHO DlflOfllM proda. Naslov rove I AaoBCai zavod Drago Bescljak, Ljvbijana, I Caakarjer* nabreZJe 6. 2025 I ISiijB ii srts rmiiBaiEfflr I eventualno proti dobri hrani za eno I osebo. Ponudbe pod »knhiija 2001* na I upravništvo Slov. Naroda. 2001 ■ Hlllifll P*1110 aIi bencinovo lokomobi- I illjUU Io, motorno koto, polnojarme- I nik (VoJlgatter), večjo mlatilnico za po- I gon motorne ali parne sile. Ponadbe z I natančnim popisom in ceno na Aodrej I Marine, Gomifjsk« pri Celju. 1964 I a^B^B^B^B^B^B^B^B^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^BBBBlaalBaa^BHH^^ H Največja zaloga raznovistnih finih moških oblek JH I § | Prve domaće oblatflne industrije i gI I i i.:. Kune & Maček v Ljubljani. .:. j JI I s | Eleganten kroj! Prodala na debelo< Solidno delo! i s- ■ I ,£3 | Gospeska ulica it 7. § =* ■ I M I Jiadrobna prodaja pri tvrdki: I ff I la» I MAff K, Aleksandrova cesta štev. 3.1^ ^^^^^^^^^^^^^^|^^BfHHH|^^H^H^B^^BjaftpjBBBaBBBaaBBBBJBBBBaaajB^^ Badia gu^itu Hi noto nln v sredini mesta za tako) ali pozneje.l Kdo pove upravn. Slov. Naroda. 19151 Bmafa difiJil P° dnevni ceni se HHU OClOJ] dobi. Viktor Karat, ka, aaaaaaaka tikovima, Lft«»liaa«. lafg—al trajat 3,_________1966 tfaaiariftiafa z večletno prakso se MllDlUin)Q sprejme proti dobri pla-či v većji trgovini z manufakturnim blagom. Ponudbe na npravntštvo Slov, Naroda pod »Vetietna praksa I §69.« MJ'JB U U&UJ plaćilu soliden gospo ako mogoče bHzo držav. kol. Ponuda* pod .Dobro rUčilo 2021«* na upravn štv, Siovenskega Naroda. 2021 ČTffmflif «■; katera ima veselje do A^lUIlJa# otrok, se takoj snrejme v stalno službo- Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe ni uprav. Slov. Naroda pod ,ŠM|ja/2032\ Eterično jelkino olje rekt in jalkov ekstrakt priporočam lekarnam, drog. zdraviliščem itd. Hali* nov aok (suceus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, kl razpalagaio s sladkorjem; sađna eseace in kompozicije za tzdelavo pokalic so vedno razpoložljivc ea sodavčarje. Potnlk Srećko, Ljubljana, Slomškova aL 27. Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Glgovič. flovn (jratUSKa, Slavonija. ZO.marca1.1.so otvori? Bgoorsđo aosgrali kolodvora hotel Jfašington" 5 23 elegantno opremljenim! sobami in moderno restavracijo. Se priporoča tvrdka_______________V. Jovanoiflž in sinovi. A~ i_lfOcc ■aaHm^^ veletrgovina žganja, družba z o. z. Lgublgana, (Kolizef) tel. tnternrb. 1311 Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in liker- jev po najnižjih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjemne cene! Spieimefo se zraotni zastopniki za Slovenito. [f—=J i——il^^3 \--------1 —— ir=—il——■jj H is Ponujamo za takojšnjo dobavo ei IJ II i samo na cale vagone II 1! 98/99°/p originalne ameriške prvorazredna MODRE GALICE, UL 1128 1300/0 orig. ameriškecM in ang'eskegn JED SOA 1IATR01IA. 171 99. ICO0.'>, gictljanslcega ^vepla, iveplen. praba tvepla v kotla, III cal je: bol&mazj kololontfe, galnna, boraka ^0°'3f ocfoTa III klaline, parafin, ang'. ia amer. frđo milo, kakor tuđi III Ikemlćne proizvode ia tvrovin^ vsah vrst samo Iz preko- m niorske prve roke. II A B ffV W II ktmiška indnstrljt io trgevsko del- || ||U Al 1 Ci K 1 niSko drtitvo. |IJ D Centrala : WIEN I., Fielschmarkt 1. 1483 [jl Lastne filijalke : Trst, Genua, Berlin, Budapest. IM !9aSHaaVHaW9EBHBP0B|B|Bpr|gEBJHBajBaBR0flBJBaaHBJBHBJBHBJBHBjBaH^ Ogliikova kislina I in kisik v cilindrih, galun, boraks, vodno steklo, svin- H čeni sijajnik, svinčeni sladkor, salmijak sal alcali, modra H galica, žveplena kislina, grafit, mavec, mramorna moka, ^m bbb prašek za pranje. H H Orenka sol, vinski kamen, karbolna kislina, salicilna H ^m kislina, oksalna kislina, natrijski benzoat, natrijeva H H žoltokrvna sol, pariško rnodrilo, glicerin, želatina, lim, H H gumi tragant, metovo olje (ol. menthae pip.) H JH Na skladišču pri tvrdki H G Ing. MILAN ROJAN I H 'thnHH'fl posloTBlea %m keai|aka lBđa»trl|« ~ BJ I Zagreb, Oalcva ulica 37. Taletea U—fS. ■ Z vagona pristnesa stoj. vino iz leta 1918 sta no ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na Bartl Seljak, km. trg«vbia L|nbl|aaa, poitol prealal it 184. "™ GORJANC & Co. hEj* Ljubljana,__________Maitnl trg 3, VBBaaflBBBBflBjBjBfiBajBBBBj priporoča cenjenim damam veliko izbiro ■aaHBffJaalBffJBaaVBaVBfJI najnovejših svilenih klobukov in slamni- ^22222222555 ^ov 0£^ najfinejše do najpriprostejše oblike. PjPji^PjpjgpjpjPlP^Pjp^g^i Sprejcmajo se vsi slamniki v prekrojeva- IBflBBjBBBBBB^BBBjHBaaBBBi nje, ter sploh vsa v to stroko spadajoča ^■J555a5aSa^22a55 dela, ki se izvrše točno in ceno. kxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxx I Svece ,Mira'i k}J| v omotih od kg, VX bcx kavo, modro šalico ^JJ nn žigice, žveplo, ™ ujS koruso, oves, su Bcui moko vv lK9C *n os^e zemeljske proizvode ter plodine prodaja]o fUBO IfV juu na veliko po zmemih cenah i {Su xx Dumie, GIMi, & PitarevK xx |?S?J Zagreb, Zrln|«vac 15, \ | |X K35 Podmiiile«: 1BMMN. hH. T«k S2-«». JJg bcxxxxxx^xxxxxxxxxx>cxxxxM lxxx5žxxxxxx«xxKxxx5«cxxxxxl ^a%#v ■ ag aavB bi aajBBj ai ■ aiajr^. #-——% H Deko$ H !! Hedjunorotno TrsovoOco D. D. jj! U ZAGREB, BoSkovKeva ul- 23, || IS I. kat., brzojavi: Decos Zagreb ■■ I II ■ bavi se kupovanjem i prodajom žita- ■■ ■ rica, brašna i svih vrsti zemaljskih II H plodina, te kolonijalnom i industrijal- ■■ nom robom. U ■ ■ Na skladištu imademo: kave, svijeća, ■■ ■■ sapuna (Lanza), karoba, čokolade, čaša, pB ■■ dok se na pata nalazi modra galica, ■■ **& porcelanska i tekstilna robi. ««f V—as-s/ ^alaaaaaaaaiHaaaBaiaiaat*' Tomasović i Visković I lagrtfc, Palnotiieva 22. Telefon 12-58. Brzojavi: "gonuvis" Veletrgovina vinom. ireporuča svoje bogato skladište Izvrstnlh dalmatinskih, banatskih i hrvatskih vina. 1501 Samostojen knjigovodja tarejša moč, obenem tuđi dober korespondent se takoj sprejir^ ri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na LJUBLJANA I, poštu: redal 163. 2005 Inata tvonica robija I i Zagrebf Jelačićev trg br, 2 I. kat „. . . ,. Robni odio udia trgovcima samo na velico preporu^ svoje bogato sidadifle MaškO rnblje sval^vrsne MaUistaktiinio robo io razne vršu košulja, saća, noC- kao engleskih tkanim, potstavasiH?. ih košulja, orukTica (mekanih man- Sifona, kretona, zefira, pamuCnih i rta, I mekanih ogrlica konCanih tkanina i. t. d. Naručbe pouzećem obavljaju &>e kretom po§tc )oma{o milo, iivinska hranila, refiatabilUna olja za tvornice niea in usnja, veaatabilična olia ea maio proda v vagonskih mno* žinah in v sodih iiiitarsh irnltri n preratto kolonua i t uirait! olia e Ie luni Beteloi. Brroiavi: Ttoniica ti tel Mm\. W Priporoča se ■] I izdelovfllnica in preoblikovalnica slamn«-1 I kov in hlobukov za dame in gospode I Pa Barboričl ■ Uubl|ana9 Mostiti trg itev. *• ■ I Velika Izfrir* modalov nakičenih iIamBlkovv I I ===== svilenih ia iaiolh klobukov. ^^^^ ■ I Popravila točno in po zmernih cenah. fl afcaSaa^aaaaaaSaSaaWaaWaalaaMaaaaa^aMaWaWa^aaaa^ Službo ^ I komercijalnega ■- ravnatelja -- razpisuje .Ekonom*, đ. d. Reflektira se !e na prvovrstno ćoko- rclo moč s primerno prakso in temeljitim poznanjem tplošne^a In Speeijalnega trga in blaga. Ponudbe s curriculum viUe in spričevali do 25. t m. na il „EKONOM4* Ljubljana, Sodna ul. Jt 3. B 1 ljubljanska kreditna banka v Uubliani ■ rr^Sn^^n^S^T^T^ Stritarieva ulica itev. 2. ^ ««^' *»"" ao.ooo.ooo- ****. Podružnice v Splitu, Cetovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovliah ter ekspozitura v Ptuiu. ■■r Soraiaaui 'mm * Kumila in prodala vsa vrsta vradnostnHi paplrjav, valut vloge na knjižice in tokoli rocun 1_.. Wcai«ovrstne KREDITE -«■ I pro« ugodnanm oterastovanju I a^S* wgawgirf^in^j\nci/l IB___^11 11 Lart«a«> a* Ht* ^HanMfif *>«m> « aManti «al JiJi*v«wi VataafliKotllaB.