THE OLDEST AND MOST POPULAR
slovenian newspaper 1w united states of america.
AMERIKANSKI SLOVENEC

PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1
GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
NAJSTAREJŠI IN najbolj priljubljen slovenski
list'v združenih
drŽavah
AMERIŠKIH.
5TEV. (No.) 1.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 1. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 1, 1927.
LETNIK XXXVI.
Predsednik Coolidge za razorožitev.-Rev. B. Čiček uirnl.
PROSLAVE OBLETNICE BITKE PRI TRENTON IN PRIN-CETON SE JE UDELEŽIL TUDI PREDSEDNIK COOLIDGE__PREDMET NJEGOVEGA GOVORA JE BIL
ZA RAZOROŽITEV. _
Trenton, N. J. — V sredo so v tiikajčnem mestu proslavljali obletnico bitke za neodvisnost. S< rrkaj jr1 prišel tudi predsednik Coolidge, ki je zo-I>f>i v izvajanju svojega govora dokazal, da jo za razoroži-t,— (j;i jo pacifist. Pritisk militaristov in vojnih dobičkarjev ne p a ne Coolidgea, da hi odstopil od svoje politične
-	nemice, ki vodi proti miru.
M< d drugim jo '-okel Cool-idf/f :*4Kliče nas dolžnost no novi deklaraciji neodvisnosti, namreč, da osvobodimo naš narod in narode celega sveta od Instinktivne misli, da se lahko čutijo varne le, če imajo iiinrno vojaško silo z»\ seboj." V 1eh besedah je Coolidge povedal muouro. Pokazal se* je moža. Ki se zaveda, da ne le z brutalno ilo, temveč s pogajanji diplomatov se lahko Spori narodov konč.ijo, ne pa na bojiščih, kj<ir odloča sirova sila
—	ne pravica.
Iz Coolidge jevega izvajanja so lahko sklepu, da hoče on s t«»m. 1 o ne dovoljuje, da bi se; * • n » m > vsote ljudskega de-i.ir.ia zapravijalo za oborože-! vanje, *-vetu pokazati, da je A-mcrika prva. ki resno misli na i azoroževan je.
Coolidge je odločen proti te-, mu, da bi naša dežela tekmovala z drugimi v oboroževanju.!
Znano je, da Anglija in Ja-ponsVa gradite bojne ladje, kar pa prav nič ne vznemirja našega predsedniku — pravi •— mi ne bomo koralcali z njimi po tej poti!
V svojem govoru je v lepih besedah odgovoril senatorju Butlerju in vsem tistim, ki sej ne strinjajo z njegovo mirovno politično smernico, da ni nevarnosti za Ameriko, da bi jo kdo napadel — le militaristi živijo v tem strahu.
Ko je Coolidge nameraval izstopili iz vlaka na postaji v Tre nt on, so se vnele zastave, ki so krasile voz, v katerem se je vozil. Ko je ugledal plamen, se je naglo umaknil in se rešil, da ni zadobil opeklin po obrazu. Kako je ogenj nastal ni znano.
voda v nashville narašča.
Na&hville, Tenn. — Še niko li v zgodovini ni bilo take ve like povodnji v tem kraju, kakor je sedaj. Reka Cumber-land je preplavila mesto in pognala prebivalce iz hiš. Voda pa le še narašča, tako tudi število beguncev. Reka je dosegla višino 55,5 čevljev. Leta-1882 je bila tudi velika povo-denj v tem kraju. Doslej je 5000 prebivalcev bilo primoranih, zapustiti svoja domovja in iskati zavetja na varnejših krajih. Kolikor je znano,, človeških žrtev ni. Tudi v Colum-bus, Misa. je povodenj, kakršne že dolgo ne pomnijo. Celi okraj je pod vodo. Skoda je ogromna.
o ' —
Adhnertiae Sn "Anurik^adki
SlovesMcif
j , --i -A, $M t Iti;-
italijansko-nemški odnosaji.
Pogodba, ki jo je podpisala Nemčija z Italijo, je važen dokument za dosego cilja po trajnem miru. — Pogodba vsebuje šestnajst točk.
Rim, Italija. — V sredo sta
premier D^nito Mussolini in • nemški poslanik baron von N j-urath, podpisala arbitracijsko pogodbo — dokument velike važnosti, ki jamči za mir med obema d' kavama. S to pogod- | bo, sta Nemčija in Italija tako-rekoč zagrebli bojne sekire,! da bost" v sporazumu delovale za napredek Kvrope, ki je mogoč ! takrat, ako dežele ena drugi zaupajo.
Pogodba vsebuje šestnajst točk. Pravice in dolžnosti obeh držav, kot članice lige nar o- ;
0	o v, s 1 novo pogodbo niso' prizad< U. Ta pogodba se ne sme smatrati kot zveza med o-j ^ema (bžavama. Je le dokument, ki veže ob« državi do tega, «i	spor, ki oi nastal med I alijo in Nemčijo, in bi se ne moj- >1 običajnim diplomatskim mtorn rešiti, se ima predložiti arbitracijski komisiji, sestavlja ni iz petih članov, ki bi imeli nalogo značaj spora nepristransko soditi; razsodba te komisije bi bila koncnove-
1	javna.
Imenovana pogodba je veljavna za deset, let. Ako nobena izmed obeh držav po preteku šestih mesecev ko poteče rok pogodbe iste ne prekliče, ostane v veljavi še nadaljnjih !j pet let. — Toraj, Italija in Nemčija sta s to pogodbo predložilo svetu načrt, po katerem se lahko brez boja spori rešujejo.
gibanje stavbinskih delavcev.
Barvarji so podpisali pogodba z delodajalci veljavno do leta 1929. — Inataliterji in e-lektrarji dobijo po novem leto po novi pogodbi $1.56% na uro.
Chicago, 111. — Barvarski delavci v Chicagi so zmagali v boju za svoje pravice. To znači, da bo prihodnje leto vladal mir v stavbinski industriji, ki je tekoče leto precej časa zadrževal delo. Barvarji so dosegli za kar so se bojevali — za "closed shop": toraj le u-nijski delavci bodo odslej sprejeti za to delo. Tozadevna pogodba ostane v veljavi do 1. junija leta 1929.
Pa,trick F. Sullivan, predsednik sveta stavbinske industrije je -izjavil, da je ta pogodba zmaga za unijo. Sullivan je bil več mesecev na delu, da je pogladil pot do sponazuma, sedaj je le še par strok v stavbinski industriji, ki Se ne delajo samo z linijskimi delavci.
Od 1. januarja dalje bodo dobivali tadi instaliterji in e-lektrarji višjo plačo, In sicer na urp.
Rev. Bonaventura Čiček umrl.
2al, da mora ravno prva številka našega 36. letnika poročati svojim čitateljem pre-žalostno vest, da je Gospod te dni poklical zopet k sebi enega izmed svojih zvestih služabnikov, slovenskega duhovnika, Rev. Bonaventuro Ciček, O.M.C.
Poročilo, ki ga je nam poslal prijatelj Mr. Martin Česni iz Indianapolis, Ind., nam pove to žalostno novico tako-le:
"Prejeli smo prežalostno vest iz frančiškanskega samostana takozvanih črnih frančiškanov iz Albany. N. Y., da je tamkaj preminul dobro poznani blagi slovenski duhovnik preč. g. Bonaventura Čiček, O.M.C., nas dolgoletni bivši župnik fare Presv. Trojice v Indianapolis, Ind.
Pokojni gospod je bil hudo bolan zadnje čase in ni mogel več maševati. Mučil ga je silno revma-tizem. Nekaj časa pred smrt jo je blagi gospod popolnoma izgubil vid. Dne 23. decembra 1926 pa ga je Bo? poklical k sebi po dolgem trpljenju in velikem delu, ki ga je v svojem življenju izvršil za svoj mili narod, za Boga in za svoj spoštovan, ugleden red.
Moje pero j«; preslabo,
rt«-	r>	1 ■
tega dobrega vsem priljubljenega duliovrika. V kof'kor mi je znan nj*ȣov
životopis. hočem tu na- _	_
vesti:
Pokojni Rev. Conaventura Ciček, O.M.C., fe je napodil dn^ 29. junija 1858 v fari Marija Magdalena p*"i Mariboru na Štajerskem. V red sv. Frančiška je vstopil dne 4. oktobra 1881 v Ptuju na Štajerskem. V maŠnika je bil posvečen dre 26. avgusta 1884. V Ameriko je dospel leta 1894 in je bil najprvo nastavljen kot kaplan v LrOuisville, Ky., celih 12 let.
Leta 1910 so čč. ©o. frančiškani reda O.M.C. prevzeli v oskrbo slovensko župnijo Presv. Trojice v Indianapolis, Ind. Rev. Čiček je bi! edini Slovenec v tej provinciji, zato je bil poslani ic nam. Kot misijonar je tukrjšne Slovence obiskaval večkrat poprej, ko so Slovenci imeli svojo cerkev. To je stcril v velikonočnem času več let. Zato so mu bile razmere tudi dokaj znane. Vedel je sicer, da ga čaka mnogo težkega dela, a ni se ustrašil. S svojim prijaznim in
zahajal med svoje farane, do katerih je bil nadvse ljubezniv. Tako je Bil tudi pravi oče do svojih podrejenih gg. duhovnikov. Uči! jih je slovenščine, in med temi so tudi naš sedanji g. župnik Rev. Cverćko.
Od leta 1910 do leta 1919 je bil v India-nap o I isu, potem je bil poklican v A!bany, N. Y., kjer je deloval na nemški fari, tam je tudi njihova provincija. Tam je tudi poučeval' bogoslovce slovanske narodnosti slovenskega jezika. Zopet je prišel v mesecu novembru 1922 v Indianapolis. Zelo smo ga bili veseli, ker kljub visoki starosti je bil še moćan, telesno kot drugače. Ali žalibog začel je kmalu pešati. Revmati-zem ga je čezdalje bolj mučil. Zato ga je provincijal pcklical nazaj v A!-bar.y, N. Y. Težka je bila loč'tev. Skrbno je nas po« ■»! 'fi	Ir f.-
ko naj delujemo. Nikdo se ni mos^el zdržati solz, kaj-' ti slutili smo, da se na tem svetu ne bomo več videli. Ljubi Bog nam daj, da L-i se sešli ts.ni, kjer ni solz in nadlog.
Slovenski živelj v Indianapolisu blagega preč. g. Bonaventuro Ćićeua, O. M. C., ni-kd-.r pozabil ne bo! Ohranil ga. bo v najdražjem spominu!"
* * *
Taka je povestnica njegovega životopisa in njegovega delovanja za slovenski narod.
Rev. B. Čiček je bil tudi vedno zvest podpornik kato'. časopisja. V vsakem svojem pismu ras ie bodril in navduševal. Vedno f*a je vrlo priporočal svojim faranom.
Pridružujemo se tudi mi slovenski žalujoči naselbini v Indianapolisu ter vred z njimi kličemo pokojnemu v zadnji pozdrav: Spavaj in spočij se, služabnik Gospodov, v Gospodu, za katerega si tako vneto dehti v življenju I Slovenski narod v Ameriki pa Te bo ohranil v najdražjem spominu!
anglija priznala kan-tonsko vlado?
Washington še ni podal izjave o novi angleški smernici na Kitajskem. — Japonska sovražna Angliji. — Prebivalci iz Hangčav trumoma zapuščajo mesto.
šanghaj, Kitajsko. — Angleška nov.n p61itična smernica na Kitajskem je izzvala v nekaterih državah sovraštvo do Anglije. Francija se z isto ne strinja, pa tudi Japonska čuti, da je Angliji le za svoje Interese, zat& ne skriva sovraštva do nje. Vse politične kroge pa vznemirja stališče Zed. drž., ker iz ~Washingtona ni še nobenega glasu radi angleške smernice po kateri so tudi a-meriški interes^ n.a Kitajskem ogroženi.	v
V splošnem se domneva, da bo AmarllMk skupne % Japonsko flaAofkla prati Angliji. Nasprotno se pa sUU iz Angli-
jo. kjer trdijo, da bo Amerika podpirala angleško novo smernico. Kako bo, je težko reči. Neki prominentni .ameriški višji uradnik je dejal, da ni izključeno, da bi ne bila Anglija tajno priznala vlado Kanton-cev, da bi slednji prenehali z bojkotom angleški trgovini.
V bližini Hangčov zgleda kakor v mravljišču. Prebivalstvo zapušča mesto in hiti v Sanghaj. Dasi je odporna moč severne armade, ki brani Šanghaj velika, vendar ni upanja, da bi zdržala pritisk boljševičkih Kantoncev, ki prodirajo proti mestti. Največje zlo v severni armadi je to, ker je večina vojaštva foezvesta svojim voditeljem in je med njimi razširjeno gibanj« v prilog Kantoncev.
-o--
— New York, N. Y« — New-yorški župan Walker, je nedavno izdftl ukaz, da morajo biti vsi nočni lokali ob 8. zjutraj zaprti. Sedaj se je pa tpdi spravil nad gledališča In prepovedal igrat* nedoetojne igre.
PANAMA PREKOP DOSEGEL NOVI REKORD.
Panama. — V sredo je šlo skozi panama prekop 28 tr-govsk ii parnikov. S tem je dosežen nov rekord, kajti v enem samem dnevu ni še nikoli šlo skozi toliko število parnikov. Omenjeni dan je dobi! Stric Sam $135,000 pristojbine.
—	Hurley, Wis. — V tukaj-šnem mestu so preveč očitno kršili prohibicijsko postavo, o-blast je lastnikom- lokalov stopila na prste, 26 salunov je zaprla za nedoločen čas.
—	P.ariz, Francija.—Vivian Stranders, bivši angleški častnik je bil tukaj aretiran na podlagi obdolžbe, da je. opravljal špijonsko službo za Nemčijo.
—	St. Louis, Mo. — Paul U. Kellogg, urednik lista Survey v New Yorku, pravi, da bo spoihladi prišlo do hudega boja med prembgarji in lastniki. Boj bo trajal dolgo in bo eden izmad najhujših kar jih je bilo
......... m. «<»«	'„.-šV
P1
Iz neodrešene domovine«
PROPADANJE VELIKE IND USTRIJE NA GORIŠKEM. — V LADJEDELNICI V TR ZlCV BODO ODPUSTILI 2000 DELAVCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Na Goriškem propada industrija.
Brunner je iz svoje tkalnice v Podgori odpustil 400 delavcev, cemetna tovarna v Anhovem okoli 100; v ladjedelnici) v Tržiču se pripravljajpfda odpuste od 1000 do 2000 delavcev. Pravijo, d.a ni več konjunkture. Predaleč bi prišli, ako bi hoteli razpravljati o vzrokih tega zastoja v italijanski industriji. Lahko pa rečemo, da je ta poj.iv v glavnem posledica deflacijske politike fašistovske vlade; poleg tega so potem še razni činitelji, ki igrajo več ali manj važno vlogo pri posameznih vrstah industrije. Fašistovske vlada je na to gotovo tudi računala, saj je obče znano, da sledi deflaciji kriza v industriji in z njo združeno naraščanje brezposelnosti. Možni pač so bili le dvomi o večji ali manjši ostrosti krize in glavno delo finančnega ministra, ki se je enkrat odločil | za deflacijo, obstoji ravno v j iem( da skuša to krizo, ki je1 neizbežna, kolikor mogoče zmanjšati. Goriški fašisti pa ne morejo čakati na posred o Vranje g. Volpija, ki je daleč v Rimu ; že po atentatu na Mussolinija je bila v Gorici dana parola : "Brunner V* Odpuščajo se namreč tudi fašistovski delavci. Sedaj je Brunner jeva tovarna zastražena s karabinjerji. Napetost je velika. Fašisti zahtevajo, da se vsi njihovi delavci uorajo zopet sprejeti na delo. Najbolj pač bodo prizadeti slovenski delavci, tako v Podgori, v Anhovem- kakor v Tržiču. Kdo naj se zanje potegne? Kam poj de v.sa ta masa delavstva? Ali naj gre na uničena polja, v razorane vinograde? In zopet tujina, Amerika, seveda le južna! Danes skoro ni hiše več na Primorskem, ki bi ne imela sina v Ameriki, hčerko v Trstu ali v Egiptu. In to so kraji, ki nikdar prej niso poznali izseljencev. Borba slovenskega naroda v Primorju ki živi v takih gospodarskih razmerah, proti nasilnemu raznarodovanju, ki ga podpirata kapital in država, je naravnost obupna.
Izsiljevalci denarja pod kiju. čem.
Nedavno so poročali, da hodijo po Primorskem lepo oblečeni mladeniči s fasistovskim znakom na prsih, ki izsiljujejo na ta način denar iz gostilničarjev, kmetov in trgovcev, da nabirajo naročnike za razne fašistovske liste. Ljudem, ki pač ne marajo naročit italijanskih listov, ki jih ne razumejo, grozijo, da bodo napravili p6-trebne korake proti njim, ker sovražijo Italijo. Navadno se izkaže, da so ti leganftii mladeniči navadni sleparji. Te dni so aretirali v Milanu 6 takih sleparjev, ki so nabirali naročnino in podpornino za list Con-scienza Italica, ki izhaja v Trstu. Med aretirane! je tudi par Triačanov. Preiskava je dognala, da so ti goljuf! nastopali naravnost nasilno pri nabiranju naročnine. Operirali so v
Turinu, Milanu, Benetkah, Tri-dentu, v Bologni in v Trstu.
_n_
Izsiljevanje denarja za državno posojilo.
Propaganda za podpisovanje takozv.anega liktorskega posojila se vrši z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago fašizem. Dokler gre za propagando z različno reklamo, z okrožnicami, bi človek nič ne rekel, m ta "propaganda" gn* še dalje. PodeStati na dežrli kar določijo, koliko mora vsaka zadruga, vsaka posojilnica podpisati. Odkod naj vzamejo te posojilnice denar, ko ga nimajo niti za ubogega kmeta, ki trka na blagajno? Morda pa višja o-blastva niso poučena o postopanju podestatov ? Morda gre le za''mehki stolček?
-(*-
Tržaška občina,
ki jo sedaj vodi komisar Perez, jp podpisala 500.(»oo Ur liktorskega posojila. Tržačani se pač temu Čfidtjo. V* r dob™ a »c'o da je tržaška občina polna dolgov in da je morala svoje-Časno država sama posoditi občini denar, da se j« mogla rešiti iz finančne krize.
-fi-
Odkritje starodavne naselbine.
Nedaleč od Kodnjana v Istri na bregu Orčinu so pred nekaj meseci pričeli odkopavati starinske zidove. Te dni so naleteli delavci na širok zid. ki je bil zgrajen v obliki utrdbe. V zidu so našli vrata, ob vratih grob; ob tem grobu je tičalo vse polno drobcev lončene posode in kamenitega orodja kakor: motike iz kremena, noži iz kamna in brusi. Vpč predmetov je izdelanih iz bakra; tako seje našel bakren prstan. Po obliki zidovja se da sklepati, da je bilo nekdaj na tem mest« utrjeno selo.
Umrla je
v Štorah pri Celju gospa Marija Verd v starosti f>2 let po kratki bolezni. Pokojnica je bila vdova po trgovcu in posestniku Verdu.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd.
Vaša denarna po&iljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naie banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din ................... $ 9.45
1,000 Din ....................$ 18.60
2,500 Din .....................% 4<S.25
5,000 Din ................... $ 91.00
10,000 Din ......................1183.00
100 lir ........................... S 5.20
200 lir ............................ $10.10
500 lir ............................ »24.25
1000 Ur ............................$47.50
^ Pri večjih svota h poseben popust.
Poitnšfa je v teh cenah „žc vračunana.
Zaradi nestalnosti cerv j« nemogoče vnaprej cena določevati. Merodajne •o cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nftkfisila m tivrittjejo po polti al! pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POllLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.	* Plesna in potiljke naslovit« nt:
ZAKRAJ&EK * CESARK
445 W. 42nd »T., NttW VORK, N. Y.
.' i-	S;	šili
* 2
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Sobota, 1. Januarja 1927,
AMERIKANSKI SLOVENEC
... ... --------
Prvi bi najstarejši slovenski list (	* AmarikL
l P I Ustanovljen leta 1891. ^
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dnevor po prasnikih.
P ~ 1 1 !	JBV
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISH1NG CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd Chicago, I|L
Telefon: Canal 0098. ___
- . nn
Naročnina:
Za celo leto —............ ______$5.00
Za pol leta____*S0
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto..... __6.00 I
Za pol leta ---— 3,00
Thm Brat and the oldest Stare-'nlan n«wipaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Mon-day, and the day after holiday».
Publiahed by: edinost publkshing co.
Addccss of publication office: 1&49 W. 22nd St., Chicago, lit.
Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
For one year —--------$5.00
For half a year------2.50
Chicago, Ca nada and Europe:
For one year----------— 6.00
For half a year-----------------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured-niitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je iaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa te ne ozira.—Rokopisov
uredniitvo ne vrača.__•
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate, list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Entcred as second class tnatter November 10, 1925, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
Novo leto.
Srečno, zdravo in zadovoljno novo leto! — to voščilo si danes zamenjava milijone in milijone ljudi.
Da, da bi Bog dal, da bi bilo srečno, zdravo in zadovoljno
v vseh ozirih. tako za posameznike kot vso človeško družbo!
♦ # *
Novo leto je tukaj — nove naloge — novo življenje. Pred vsemi nami leži novo leto kot skrivnostna knjiga zapečatena h sedmimi pečati. Nihče ne ve izmed nas, kak bo naš jutrišnji dan. Delamo sicer načrte, mislimo si lahko kako bo, a kako bo vse v praksi pokazalo, to je skrivnost, za katero nihče ne ve.
Vendar pa vsak dela načrte in upa na bodočnost. Izkuš-^ nje preteklosti je najboljši učitelj za bodočnost. Na razvali-Cnah starih pogreškov se zidajo in postavljajo novi boljši in konkretnejši sklepi, tako v skupnosti kot pri posameznikih. V tem duhu gremo vsi naprej v upanju na boljšo bodočnost.
*	j* ■*
Sleherno novo leto in sleherni dan nam zemljanom odpira novo življenje in nas bogati z novimi izkušnjami. Izkušnje preteklosti nas vodijo po varnejših potih pri novih poizkusih. Izkušnje nam kažejo, kaj moramo storiti, če hočemo pri enakih stvareh uspeh doseči. Treba je upoštevati stare pogreške in ogibati se novih.
*	* *
Tudi nam ameriškim Slovencem odpira novo leto 1927 novo dobo — novo življenje. Kakor vsi narodi, tudi mi delamo napake v svojem življenju — kdo pa napak ne dela in brez r.apak ni? Ljudje vsi. Vendar tutrt mi se učimo od starih pogreškov, da se bomo znali pgibati novih, ako bomo delali tako, bo to novo leto gotovo tudi za nas leto novega napredka in uspehov.
#	Sts	#
Ameriški Slovenci imamo zadnja leta zaznamovati velike j uspehe. In do teh epohalnih uspehov smo dospeli samo s tem, 1 da smtr spoznali prejšne napake. Ameriška Slovenija je podvijena z vsem drugim duhom, kakor je bila. Zasluga vsega tega gre katoliškemu tisku, ki smo ga zadnja leta preorgani-zirali in ojačili. Ta je zaobrnil nove brazde na polju ameriškega slovenstva in seje seme boljšega duha. Iz tega semena poganja boljše življenje in boliša doba za ameriške Slovence. Vsaj vsi vemo, kako je bilo med nami. Kako so razni listi slepili narod duševno in gmotno. Žalostne slike so to na zgodovini prejšnih let slovenstva v Ameriki. Kako žalostna slika je samo slučaj Slov. Zavetišča! In kdo je Vas do tega pripeljal? Tisti, ki so se predstavljali za narodne predstavnike toliko let. A kaj so storili? Narod so slepili in ubijali duševno, samo, da bo mu lažje praznili žepe. Tako je bilo, dokler ni imel narod odkritosrčnih bojevnikov, ki so bili pripravljeni žrtvovati vse za blagor in napredek svojega naroda.
Zato pa Slovenci naprej po tej poti. Naprej za katoliški tisk! Ta vam je v današnjih dneh in vedno najboljši prijatelj. Ta vas uči, ta vas vzgaja v narod poštenjakov, v narod plemenitih ljudi. Skušnje zadnjih let so najboljši dokaz, da smo bili zadnja leta na pravi poti in da moramo po tej poti naprej, ako hočemo do še večjih uspehov med nami ameriškimi Slovenci.
Večjemu krogu naročnikov kakor kedaj prej ima Amerikanski Slovenec letošnje leto priliko voščiti srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Sprejmite, dragi naročniki, ta naša srčna voščila, a obenem naredite trdni sklep vsi, kolikor vas je, da ne bote mirovali tudi v bodočnosti tte, temveč, da bote vedno še vztrajnejse delovali za napredek svojega lista. 365 dni ima leto 1927. in v vsakem izmed 365 dni lahko nekaj storite
v korist svojega lista. Govorite o njem svojim prijateljem in znancem. Govorite jim, Me zanimivosti čitate v tem listu, nagovarjajte jih, da se na ta list narobe in vaše dete m bo brez uspeha.
Rojaki (nje), za nad skupni blagor gre. Cim več bo do-^ brega tiska med našim ljudstvom, tem boljše bo to ljudstvo, iz katerega obstaja naš slovenski narod. Zato pa dober konstruktiven tisk med narod! Imejte vsepovsod dobro besedo za svoj katoliški tisk! Širite ga in priporočajte t Podpirajte one, ki podpirajo vaš tisk. S tem se bote izkazali, da ste zavedni^ Slovenci in .kot taki bomo vsepovsod uživali čast in priznanje.
V tem duhu še enkrat prav vsem: Smčmt zdravo im zadovoljno novo leto!
KAJ PRAVI CLEVELANDS1U ROJAK O AMER. SLOVENCU
Cleveland, O.
List Amer. Slovenec čitam z zanimanjem vsaki dan in vam odkrito povem, da list zasluži vso pohvalo, ker piše jasno in neustrašeno za resnico in pravico. Ta list zasluži vso pohvalo, ker piše tako odkrito za delavce.
Na delo vsi, ker časi so resni! To lahko vsak pripozna, ako le noče biti nalašč slep. Kajti nasprotni listi pišejo drzno in sramotilno proti veri, zlasti pa proti duhovščini. Proti temu imamo mi orožje v tisku. Zakaj ga ne bi potem še bolj razširili | kot je? Ali ni to naša dolžnost? Ali se katoliški listi vendar ne potegujejo le za katoliško prepričanje? Rojaki, ne držite rok križem, temveč vrzimo se na delo z vsem pogumom! Nam je še toliko lažje agitirati za pravi katoliški tisk, ker vemo, da ta je nam vedno zvesto stal na strani. Nasprotni tisk je pa nas samo vodil za nos! Poglejte, kako so nas potegnili nasprotni listi pri Zavetišču in milijonskem fondu? ! Potem pa pravijo: smo za delavca. Seveda ste, ker ga skubite za svoje nikdar site žepe! Zato pa rojaki, le poštene liste v hišo kot je Amer. Slovenec, pa ne bote večno varani zdaj s temi," zdaj z drugi- | mi kolektami, ki pa na zadnje pridejo vsi prav žalostno na dan. Zato pa, rojaki, le vsi naredimo trdni sklep: od zdaj za naprej bomo naročali samo poštene delavske liste kot je Am. Slovenec! Tega gesla se držimo, pa bodo boljše razmere kot so pa dozdaj med nami!
Rojaki, bratje in sestre, na' delo za dobro časopisje!
Srečno in zdravo novo leto vsem!	Agitator.
-o-
FARMARSKI GLASOVI IZ WILLARDA.
Willard, Wia.
Prosim za malo prostora v priljubljenem listu Amer. Slovenec. Lepi božični prazniki so minuli in otroško pričakpvanje Santa Clausa tudi, da jih obdari s kakim darilom. Ce so pridni, jih gotovo ne pozabi.
Tudi jaz se lepo zahvalim ženam altarnega društva, ko so me iznenadile s tako lepim božičnim darilom v priznanje kot petletni predsednici omenjenega društva. Na sv. večer
• i so mi izročile Mra. Lucas in Mrs. A. Bukovec lepo stensko uro Kukavico, vredno $12.50. Mrs. Lucas, Mrs. Bukovec in Mrs* Lesar iz Gormana so na-kolektale brez moje vednosti potrebni denar; če je bila še katera druga, naj mi oprosti, ker ne vem, ker so tako skrivno delale. Zatorej, drage mi sestre označenega društva, sprejmite najlepšo zahvalo od podpisane. In vedite, da mi bo to darilo kćt drag spomin vaše naklonjenosti. Pri društvu pa de-lujmo skupno z majhnimi prispevki 10c mesečno, to vsaka lahko pogreša, cerkvi je pa to veliko pomagano. Namen altarnega društva je le, da zbiramo skupaj, da se iz tega denarja kupijo potrebne stvari kot masna obleka in za krašenje oltarjev in drugo.
Na bolniški postelji se nahajata že dolgo Mrs.' Horvat in Mrs. Anna Hribar. Slednja se zdravi v Chicagi. Obe sta članice tukajšnjega ženskega društva Marije Pomagaj št. 174. Dal Bog njima ljubega zdravja kaj kmalu.
H koncu pozdravljam vse zavedne ameriške Slovence in Slovenke in vam želim srečno in zdravo Novo leto!
Johana Artar. -o-
vesti 13 Športnih krogov.
Chicago, 111.
Pred nekaj tedni smo ustanovili tukaj- v fari sv. Štefana v Chicago, kegljarsko ligo "St. Stephen's Parish Bowling League." V odbor so bili izvoljeni : John Petrovčič Jr., predsednik; Sylvester Hrastar, blagajnik, in Jos. J. Kobal in Stan-ley Kozjek pa tajnika. Ta liga bo dosti koristila fari, ker zadnje čase je bilo kegljišče večkrat prazno, a sedaj je pa zmi-raj dosti kegljavcev in se je vse oživelo pri kegljišču. V ligi so zastopana štiri društva in sicer dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ., dr. sv. Jurija COF., Družba sv. Mohorja in Holy Name Ju-niors. Vsa ta društva so sigurna, da dobijo prvo nagrado. Na primer društvo sv. Štefana ima izvrstne kegljavce in tako mislijo, da prva nagrada že jim naproti teče. Težava je pa, ker Mohor je vci ravno tako mislijo. Foresters in pa Holy Name pa nič ne rečejo in nič ne mislijo druzega kakor: "bomo že po
pzoni govorili ..."
Stdaj pa, cenjeni člani razlili teh društev in vi drugi, ka-ere kegljanje zanima, pridite raako sredo in petek doli v dvo-mno in dajte navdušenja valim kegljavcem. V sredo, dne >. januarja ob 8. uri zvečer se >odo spopadli Stefanci in Holy tfame Juniors. To bo boj! V petek zvečer, 7. januarja pa Foresterji in Mohor je vci. *Na svidenje ta dva večera!
Prihodnji teden bomo priobčili imena vseh igralcev za razna društva. Vsaki teden bomo tudi priobčili stanje lige in raznih igralcev v tem listu. Tukaj Be tudi uredniku lista Amer. SI. v imenu lige zahvaljujem za prostor vsaki teden, katerega je nam obljubil.
Jos. J. Kobal, tajnik.
-o-
PISMO Z AGITACiJSKEGA POTA.
Springfield, 111.
Ko sem se vračal iz Spring-fielda proti domu, je bilo vreme zelo neugodno. Burja je brila, sneg je padal, da se skoro ni videlo skozi. Toplomer je kazal 5 stopinj pod ničlo.
V Springfield sem prispel 6. decembra 1926. Naslov sem imel od č. g. žšpnika Mažirja. Prišel sem pred župnišče kakor tujec in pritisnil na zvonček.— Vrata se odprejo. Na moje vprašanje, ako je tukaj stanovanje g. župnika Mažirja, sem dobil odgovor, da je — pa tudi povabilo, naj kar notri stopim. Peljali so me v pisarno, kmalu pa pride g. župnik sam, ki me prav prijazno pozdravi. Ko sem mu povedal svoje ime, je dejal, da je čital v listu Am. Slovenec, da bom obiskal te kraje. Gospod je bil z menoj zelo prijazen — pogovarjala sva se kot dva brata, ki se že dolgo časa nista videla.
Oborožen z naslovi od fara-nov sem se podal na agitacijo za list Amer. Slovenec in za u-stanovitev novega društva pod okrilje D.S.D. Najprvo sem šel k Mr. Math Barbariču, kjer so me tudi vzeli na stanovanje in me prav dobro pogostili, za kar se jim prav lepo zahvalim. Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Barbarič, ker sta mi pomagala pri agitaciji.
Dne 12. decembra sem sklical sejo s pomočjo g. župnika, ki se je vršila ob 4. uri popoldan v Slovenski dvorani. Udeležba je bila velika. G. župnik so mene predstavili kot govornika in organizatorja za novo društvo. Povedal sem svoje mnenje in prečital nekatere točke pravil D.S.D., nakar je pristopilo 12 kandidatov, ki so plačali vsak po $1.50 vstopnine novo izvoljeni tajnici. Pristopnina je namreč prosta, plača se le za certifikat 50 centov in $1.00 za zdravniški preiskovalni list. Želim, da bi to novo društvo lepo napredovalo in se razvijalo v slogi in bratstvu.
H koncu mojega dopisa želim srečno Novo leto vsem u-radnikom in članstvu D.S.D.! Želim, da bi tudi v bodoče delali v korist in za napredek naše slavne D.S.D.
Jos. Medic, 3. gl. nadz. DSD.
NAZNANILO.
Chicago, 111. Iz urada Družbe Sv. Mohorja. — Vsem članom in članicam Slov. Podp. Družbe Sv. Mohorja se naznanja, da se korporativno udeležimo sv. maše na Novega leta dan, 1. januarja, 1927, in sicer ob pol enajstih. Sv. maša s^ daruje za' vse žive in mrtve člane in čla-| niče. Zbiramo se v cerkveni dvorani točno ob 10. uri. Udeležite se vsi, in prinesite seboj regalijo.
Bratski pozdrav,
John Gottlieb, tajnik. -o-
BOŽIĆNICA TRGOVSKE ZVEZE V CHICAGI.
Chicago, 111.
V sredo večer se je napolnila dvorana nove šole sv. Štefana. Ni manjkalo malih in ne veli- j kih — vsem se je pa brala radost z obrazov. Malčki, ki so čakali na darila — stariši, ko so videli otroke vesele — vse je' bilo dobro razpoloženo. K temu je pa tudi pripomogel lepo okrašen oder, na katerem je bil v ospredju božični drevešček in v ozadju kulisa, na kateri je bila slika pokrajine — kapelica ob poti na Sv. Jošt, v ozadju Grintovec in Stožec s takozvanim "hudičevem borštom." Vse to je napravilo na obiskovalca prav prijeten vtU.
Božičnico je priredila Trgovska Zveza naših slovenskih trgovcev. Bilo je to za našo naselbino nekaj novega. Vsa čast odboru, ki je vse tako lepo pripravil. Program je bil bogat, žal, ni prostora, da bi vsako točko posebej navedel — naj zadostuje, če se reče — hvala, prisrčna hvala članom Trgovske Zveze za tako lepo prireditev, in da ste obdarovali toliko število naših otrok. Napravili ste jim veselje, katerega zlepa ne bodo pozabili. Tudi mi odrasli smo imeli užitek kakor malokdaj. Vsa čast prirediteljem !
\ Ena točka v programu je bila, mimo katere ne morem iti, da bi je na tem mestu ne omenil. Ko je predsednik Zveze, Mr. Leo Jurjevec, pokiica! na oder našega preč. g. župnika Kazimirja Zakrajšeka, se je takoj pokazalo, kako nam je gospod priljubljen. Že ko je imenoval predsednik njegovo ime, je med občinstvom zagrmelo in je nadvse navdušeno ploskalo. Pa ni moj namen o tem govoriti — pač pa o tem, k; i je g. župnik govoril. Ker je mož izkusil v naselbini marsikaj, mu je znano vse. Pozna svoje farane kakor malokdo. V prvi vrsti se je zahvalil Sloven-1 ski Trgovski Zvezi za tako lepo: prireditev. Nato pa je govoril otrokom — kakor menda le on zna — ljubeznivo, prijazno, z besedami, ki so segale v otroška srca. Potem pa je govoril o pomenu Trgovske Zveze. Vsi narodi imajo svoje trgovce — pa tudi vsi narodi svoje trgovce podpirajo. Kaj pa naši? — To je bil predmet govora našega g. župnika. Rekel je, kako drugi narodi skrbijo zato, da podpirajo svoje trgovce, kar pa se žal, pri nas nfc opaža. Zavist —

&R€SD(£
Vsem čitateljem in prijateljem kolone želi Mimogrede srečno, zdravo in uspešno novo leto 1927!
# * *
Mimogrede se mu dopadc.
Prijatelj iz Forest City, Pa., mi piše, da se mu moja kolona najbolj dopade. Pravi, najprvo jo prečitam, ko dobim list, to pa zato, ker vedno pove kakšno za smeh in kratek čas, pa tudi resno pocuka katerega za ušesa, ki zasluži. Prijatelju hvala za priznanje, Mimogrede pa bo pisal še naprej in skušal povedati še marsikaj za smeh in j kratek čas, včasih pa tudi kako zares.
Blagohoten nasvet. Zdaj, ko smo že ravno pri novoletnih ščilih, naj voščim še ne\vyor-škemu Petru Zgagi novo leto in sicer tako, da bi ga v tem letu pamet srečala. Čeprav se jo z njo že brezštevilnokrat skregal, naj se z njo pobota. Ako nima upanja, da bi ga pamei srečala kje drugje, naj gre in prosi ata in Francko, da mu dajo dopust in naj gre na Studenec, kamor bi že zdavna j moral iti in bo dobil pomoč zoper svojo bolezen. Mimogrede mu želi prav iskreno popolnega okrevanja!
Jože pa slovnica! (Prispevek.) — La\vndalski Jože tolmači Rev. rernetu besedo **ko-mišen." Kadi mene to lahko dela, ali ni potreba, da se zraven smeši in svoje neznanje prodaja. Jože je baje, kot pravijo Iblan, ajzenponarske mašine , pucal. Po njegov em literarnem tolmačenju besede komišen se mi zdi, da Jože misli, da je komišen kak šraufek od ajzenponarske mašine. Kaj bo Jože slovnico pucal, ko je revež ne razume!—J.V., Willo\v Spring, 11 Is.
Mnogo je ljudi, l:i zato ne u-spevajo, ker porabijo preveč ca-a s tem, ko dokazuje jo drugi.i, da jim sreča ni naklonjena.
tista, menda v našem narodu prirojena zavist, ne pusti, da bi privoščil dobro svojemu rojaku - trgovcu, ki mu postreže pošteno s poštenim blagom. — Raje zahaja k Židu, ki ga'ofr-naži, kjer ga more. — Izvajanju g. župnika je vse pritrjevalo. Želeti bi bilo, da bi te besede naše ljudstvo upoštevalo in zahajalo v trgovine k našim rojakom. Naj velja tudi za nas geslo: Svoji k svojim!
Ko so bila razdana darila, se je razvila prosta zabava in ples, tako da je bilo za vse prav lepo preskrbljeno. —Vse stroške so člani Slovenske Trgovske Zveze sami trpeli. Tudi vstopnina je bila prosta in vsa darila, s katerimi so napravili otrokom veliko veselja. Obda-rova^nih je bilo okrog 600 otrok Udeleženec.
Rev. Aleksander, O.F.M.:
umetnica.
(Konec.)
Pamet, Marica!—- inje pregnala spomin iz srca,	, . •
Trpela pa je dan, dva, tri, vto* teden je trpela. Soboto zvečer je šla k spOvedi in se je potožila. Bogu. Bog ji je rekel :*
"Nekdaj si prosila bojev in bridkosti, še Veš? Rada bi bila šla* v življenje in bi se JboriLa ž njim zame. Zdaj jih imaš in oklevaš. Prosi, moči, da boš vredna mojega Srca * In moje ljubezni!"
■ Jezušček v Marijinem naročju je razklenil roki v križ in zlata krona je rdela ka-Jcor krvav venec, večerna litanije vernikov, pa so bile kakor rjovenje kslvarijske dr-KaH. #
Marica se je stresla in se je ozrla kakor ?z strahu pred množico:
Za njo je klečal mladenič. Roke vzdignjene v gorečo prošnjo, oči zaprte v premišljevanje. Obšlo jo je kakor nepričakovano veselje in presenečenje. Tedaj je zopet slišala smeh debele gospe in debelega gospoda, skušnjave pa ni pregnala Marica.
Takrat v altarju ni bilo več Marije, mladenič se je smehljal iz lučk in svečk.
Marica je zdrknila v čudovito gledanje.
Vse okrog nje se je razmaknilo v pro-storje in iz prostorja se je privila črna senca in je iskala. Morda je luči iskala, tipala je kakor tipajo slepci. Za črno senco pa se je prikazala roka, goreča kakor plamenica.. Roka je pisala: Za kaj drugega so ustvarjene rože, kakor v uteho in radost? Marica, pojdi in utrgal si cvet! Ljubezen je ne veni ji va roža . . .
Tedaj je Marica spoznala, da je skušnjava m je mahoma planila iz cerkve.
Odslej se je skrivala pred lastno dušo. 0, v tej dpši je bil kamen, kamea je bH sladak, a težak, in pred njim je bežala, bežala je pred lastao dušo . ..
Zunaj mesta se je vil park z majhnim ribnikom. Krog ribnika je bilo vedno polno otrok. Sem se je navadno zatekla.
Bel labod se je vozil po ribniku kakor drobna barka, ob ločju so se prekopicavale račke, otroci so metali kruha. Tu se je Marica smejala otrokom in nerodnemu labodu : dolg vrat je imel, pa so mu račke vseeno vse sproti pobrale.
Pa je vselej prišel večer in z večerom je prišla noć, z nočjo pa je prišla samota1 in tesnoba. Samota ji je bila drugače sladka, samota pri delu, a te noči so dišale po sami smrti, gledala je zvezde, ki so se užigale na nebu in ugašale, govoriti ni hotela nobena.
Časih je stopil iz misli on: "Kaj nji je do tebe!" i	<
Marica tej »Mi m verjela. Iz druge misli m je privila roka: "Pojdi ki utrgaj cvet,"
Taj misti je Hane« lep« uro verjela. Sla je, da bi utrgala cvet Ifvbeanl . . .
Na dalmatinski obali.
Dragi Stanko:—
Julijske noči se sklanjajo v mojo dušo. Kako svetle so noči tukaj: same rože deh-te v njih, zvezde se prižigajo na nebu, prižigajo^ se za tiho romarsko pot v noč . . . Iz dalje plava zvon . .Glas Tvojega zvona poje v mojo dušo . . . Kakor skromna molitev prihiti do mene, rahlo in tiho, večer na večer, kako bi ga mogla preslišati? Kličem Te, da bi prišel k meni. Ne veš, kako je lepo v mojem domu, ko čakam vsega svetega. Vse r^že so se razcvele v bohot in vonjavo in kadar se sklonim nad vazo, me omami napoj teh rož, da zaprem oči sredi rožic vidim Tebe, samo Tebe, sredi teh rožic slišim pesem Tvojega srca. Kličem Te, pridi, razvriskaj se kot pramen pojoče zarje v mojo samoto in tesnobo, o, in jaz se bom razcvetela v najtišji cvet Tvoje duše... Trudna sem samega hrepenenja in hoče se ml Tvojega srca. Da bi Ti mogel le slutiti luč, ki žije in gori v meni. Pod mojim oknom zori kostanj, venomer mi šepeta svoje
sanje o skrivnostnem življenju, ki mu sili v cvetje in sad . . . Slušam njegovo šepetanje in se mi zdi, kakor da Ti govoriš in sem srečna . . .
Cez —
Ni napisala še druge besede, ko je vstopila v sobo prijateljica Ana. Ona iz drevoreda ob morju.
"Marica, Stanko je stopil v samostan."
"Stanko? ..
Marica je raztrgala pismo. Ni bilo moči v njej za eno samo besedo, za besedo, ki bi jo rešila. Zaprla je oči, kakor v smrt.
Stanko je bil on .
Tedaj pa je Bog šel skoz njo, žalostni Bog s krono in trsom: —- Marica, slikaj. Zdaj veš, kaj je žalost. Preje nisi vedela, zdaj veš, kaj je trpljenje in bridkost? Tvoja žalost je kapljica v primeri z .morjem moje bridkosti. Govori'sedaj .o trpljenju mojem ...
Marica je slikala, slikala, no živem Modelu: Tako je nastal njen Kristus s krono in trsom, kralj trpečih . . •
Sobota, 1. foriuarja 1927.
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
3 ^
Slovenskemu nai Mu v Ameriki I
Kakor znano vsem našim naročnik? čitateljem, smo mi opozorili narod že pred par meseci ijj®E arodno dolžnost • glede silne vremenske katastrofe, ki je zk J a našo ubogo staro domovino Slovenijo. Objavili smo tudPl Pel jugoslovanskega konzula iz New Yorka. Neki naš odllr'Olankar P» je opozoril slovenske organizacije v Ameriki,« Jje hi stopile skupaj in začele skupnb pomožno akcijo za rev^ 7Spoplavljence v domovini. A vse je ostalo le na papirju, ^jr se n*
Ta teden pa je priobčilo Glasilo KS/ j v svoji 52. številki oklic na svoje članstvo v obliki prošnje . L boge prizadete poplavljence. Zelo nas je to razveselilo, dip Je prišla naša katoliška jednota, ugledna in dejansko res dcfhrodelna K.S.K. Jed-nota s tem svojim oklicem za pomoč ultogim poplavljencem. Mi ta njen korak prisrčno pozdravljamo Iin se ji pridružujemo s tem, da prinašamo tu na tem mestu njep oklic tudi čitateljem našega lista ter iste' uljudno prosimo, nsf j pomagajo po svojih najboljših močeh ubogim poplavi jencerf v domovini, ki tako nujno potrebujejo pomoči. Vsi darovi* naj se pošiljajo na glavni urad KSKJ., kajti KSKJ. je nanJ porok, da bo res skrbela kot prava ^dobrodelna mati, da bi>do dobili darove tisti, ki so jih potrebni in vredni. Rojaki, nA pomoč, poplavljencem v domovini! Vsak prispevek dobrodo.-pl! Kdor hitro da, ta dvakrat da!
Oklic oziroma prošnja KSKJ. se tf lasi:
"Cenjeni sobratje in sosestre:—r
Ni nam potreba ponovno in ob šip0 poročati o veliki nesreči, ki je zadela naše rojake v staji domovini. Vsakdo, ki čita časopisje ve, kaj je doprinesla stfa-5na povoden.] našim rojakom v Sloveniji.	I
Dan za dnevom slišimo klic oniJ» ki so ostali brez strehe, brez obleke, brez vseh gmotnih vsJkdanjih potrebščin. Vse jim je voda odnesla, rešili so si le J"!0 življenje.
Klic "Na pomoč," ako je bil Jedaj vpoštevanja vreden, je vreden sedaj. Še nikdar poprej if bil naš mili narod v stari domovini tako potreben usmiljenja p°moči kakor je ravno
sedaj.	I
Zima je pred durmi, ljudje br<F > rehe, brez obleke, brez
hrane. Pomoč je nadvse nujno potjreh a-
Na raznih straneh se pobirajo! prispevki v ta namen, da se stradajočim in trpečim revežem pomaga. Kaj pa bomo storili mi, člani in članice K.S.K. Jedn *e? Oni, ki prosijo pomoči, so naši rojaki, oni, ki stradajo trpijo, so naša slovenska kri, zato je tudi naša dolžnost, da se klicu odzovemo in to takoj, brez odlašanja.	j
Zaradi tega tem potom z vso| resnostjo apeliramo na vsa krajevna društva, na vse posam<jzne člane in članice naše Jednote, da tem težko prizadetih rojakom priskočijo na pomoč.
Vsa krajevna društva se prop*> da darujejo po svoji moei v ta blagi namen gotovo vsoto i^ društvene blagajne. Posamezne člane se prosi, da nabirajJ °d hiše do hiše prostovoljne
prispevke.	I
Vsi prispevki naj se pošljejf kakor hitro mogoče na gl. urad Jednote. Imena darovalce! bodo priobčena v "Glasilu."
Ponovno poživljamo vsa drfštva in članstvo Jednote, da se klicu odzove in po svoji mof prispeva, da se prizadetim rojakom v stari domovini poma Ja-
Cenjeni sobratje in sosestrej: Storimo svojo narodno dolžnost! Pomagajmo najbednejšinf med bednimi!"
Za K.S.K, I Jednoto:
Jos. Zalar,	Anton Grdln»>	R«v- J- Oman,
gl. tajnik.	gl. predsednik-	duhovni vodja.
utrinki.
Dobro vzgojen človek je tak.f zrabi se jo pa po čevljih, ki ne hvali svojih dobrih del. j	* * *
*	* *	| j Najboljše dekle ni zadovolj-Modema ženska ne zaup J n0 z zaročnim prstanom, dok-
zdravniku, pač pa vse veruj* I ier ni na njenem prstu, kar ji kdo svetuje za lepoto. I
*	* *	f Žena navadno igra glavno Preproga se kupi po jardij* vlogo na odru domače hiše.
ODLIKOVAN S PRVO jlAGRADO NA RAZSTAVI.
"I	?	•	|
SMui predstavlja pr^11^ ki jo Hl pripeljan na medn% rodno HM« razstavo r di la te Iowa po' Mr. C. F. Cortim. Uprniiu I« Ml od stroki "ojakov kot najboljši praiič na' raa-
POGREB LEON1PA KRASI NA V MOSKVI,
wm	~	............."1 ■ ......................—■
Slika predstavlja pogreb sovjetskega poslanika Leonida Krasina, ki je umrl kot poslanik v Londonu. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Moskvo in tam pokopano.
Janez Jarc v začinjen trenutku pomilosčen.
Dne 9. decembra, okoli poldneva so se že po Ljubljani raznesle govorice, da bo jutri zjutraj izvršena justifikacija nad Janezom Jarcem, rojenim leta 1900 v Vašah pri Medvodah, po poklicu konjskim trgovcem, ki je 21. novembra 1925 v Vašah z lesenim batom v hlevu umoril 251etno Angelo Kopačevo, vsled česar je bil 16. junija pred poroto ottsojen na smrt. Že po končanem zimskem porotnem zasedanju so se po Ljubljani trdovratno širile govorice o prihodnji justifi-kaciji Janeza Jarca.
Upanja v spremembo svoje 'usode pa Jarc ni izgubil. Ljubeznivo se je razgovarjal s svojima dvema stražnikoma, ki sta stala pri odprtih vratih samotne celice. Gostilničar Leon Pogačnik iz Kolodvorske ulice mu je prinesel okoli 13:30 kosilo: juho, kotlet s salato, četrt litra vina in vardar-cigarete. Zavžil je malo. Govoril je paznikom: "Samo ne obesiti! Raje me u-strelite!"
Postavitev vešal.
Krvnik Florijan Mavsner, ki izvršuje svoj vsakdanji meščanski poklic v Sarajevu, je s svojim pomočnikom Karlom Hartom prispel z jutranjim vlakom v Ljubljano ter se nastanil v jetnišnici. Po objavi izvršitve smrtne kazni so okoli 14. pričeli postavijati pod vodstvom krvnika vešala, to je šti-rioglati smrekovi steber, ki je bil prvič rabljen pri justifika-ciji Simona Nagliča dne 27. maja 1925 in ki sedaj spada med hišni inventar jetnišnice, hranjen pod streho. Veliko dvorišče jetnišnice, kjer navad-jno režejo drva, so kaznjenci začeli pometati. Zaposlenih je bilo pri tem okoli 12 kaznjencev. Mešanih čuvstev so ti nesrečniki postavljali vešala.
Prve želje obtoženčeve.
v
Predsednik senata viš. sodni svetnik dr. Kaiser je že dopoldne opomnil v mirnih in izbranih besedah Janeza Jarca na pravico glede raznih želj in zahtev pred izvršeno justifika-cijo. Janez Jarc je najprej zahteval, da pozovejo k njemu zagovornika dr. Zirovnika, ki je bil zadržan prisostvovati objavi justifikacije. Odvetnik dr. Žirovnik je prišel k njemu takoj popoldne. Razgovor je. bil kratek. Janez Jarc, ki nikdar ni priznaval svoje krivde na timoru, je naprosil svojega zagovornika, naj ukrene vse za obnovo procesa. Dr. Zirovnik je takoj nato odposlal v Bel-grad na kraljevo pisarno nujno brzojavko za odgoditev justifikacije, ker so se javile nove priče za Jarčev alibi, da on ni mogel izvršiti umora Angele Kopačeve.
Po zagovornikovem obisku £ prišel k njemu spovednik p. dr. Roman Tominec, kateremu S je razodel svojo preteklost In se skesano s povedal. • n
■	-I* ' ->	> V	, ,
Razgovor s časnikarji.
Ravnatelj jetnišnice g. Adolf Arko je okoli 16:30 dovolil časnikarjem, da so posetili Janeza Jarca v njegovi celici. V momentu poseta je stal pri vratih celice, ob strani sta -stala dva paznika. Bil je boljše razpoložen, kakor dopoldne. Pojasnjevati jim je začel svojo usodo, vedno zatrjujoč, da on ni zakrivil težkega zločina. Izražal je tudi svoje ogorčenje, kako so prisegale nekatere priče. — Govoril je tupatam raztrgano in začel dokazovati svoj alibi, kje je bil v usodnem trenutku, ko je bil izvršen umor v Vašah. Iz vseh izjav je odmeval klic, da gre ž njim, v hladni grob — velika tajnost. Hlastajoče je poudarjal: "Jaz moram biti obešen. Vsem odpustim, samo enemu ne! Arem, da je nisem jaz — umoril . . ." Ves čas razgovora se je skrbno izmikal objektivu foto-aparata. Govoril je pretrgano: "Nekaj čudnega se godi! Zakaj me ni Italijan ubil I Sem nedolžen! . . ."
' Pomilosčen je.
V borbi za skromno življenje se vsak človek oprijema za zadnjo rešilno bilko, TTedno mu le bdi pred očmi zadnji svitli žarek rešitve. Tudi Janez Jarc je gojil sicer malo nado, da se v zadnjem težkem trenotku zgodi nekaj nenavadnega. Res! Okoli 19:30 je bila dostavljena nujna brzojavka pravosodnega ministrstva odnosno njegovega namestnika, da se ima izvršitev smrtne kazni nad Janezom Jarcem ustaviti in da pismeni ukaz o pomilostitvi sledi.
Predsednik deželnega sodišča g. Rekar je vsebino te brzojavke ob 20:30 objavil Janezu Jarcu. Bil je čisto iznenađen in tresel se je od veselja.
Z gorenjskim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 21:5, sta prispela Jarčev brat in svak. Napotila sta se takoj k bratu. Niti slutila nista, da je kralj Janeža Jarca že pomilostil. Bilo je presenetljivo svidenje!
Janeza Jarca so takoj po objavi pomilostitve odvedli iz "celice ubogih grešnikov" v njegovo staro celico, kjer je ostal v daljšem razgovoru z bratom in svakom. Brat France Jarc in svak Alojzij Cvajnar sta ostala pri njem kake četrt ure. Janez Jarc je od veselja govoril: "Hvala bodi Bogu! Prevzamem raje dosmrtno je-čol . .
Na Jarčevem domu v Vašah.
D oči m so se v Ljubljani odigravali v noči od četrtka na petek dramatični prizori glede pomilostitve, Janeza Jarca, je vladala v mali hišici v Vašah pri Medvodah i tefcka« atmosfera. Plaval je angelj smrti v sobi, kjer je vsonoč preplakala in premolila ljubeča mati Frančiška Jarc za svojega nesrečnega, sina Janeza, skupno z naj.
•	■ '* % ".j
gi sin, 241etni France, je bil odšel v Ljubljano, da se poslovi v imenu matere in bratov od Janeza, o katerem so vedeli, da ni zanj nobene rešitve. France je v Ljubljani zvedel o pomilostitvi bratovi v jetnišnici sami. Po kratkem, četrt ure trajajočem razgovoru z bratom v celici je France pohitel don^ov, da materi, ki je usodni dan mnogo pretrpela, naznani radostno vest. Bližala se je tretja ura zjutraj. Na vratih Jarčevih je takrat nekdo močno potrkal in čul se je krepak glas: "Odprite, mati!" Brat Lojze mu je odprl in France je veselo vzkliknil: "Janez ne bo obešen!" Oba, mati fn Lojze, J sta ostrmela. Mati je skoraj o-Jkamenela. France je veselo o-^znanilo ponovil. Pravijo, da bi bila mati kmalu znorela.
-o-
IZPRED SODIŠČA. I	Tatinski Nace.
I Krojaček Nace je suh, droben človeček. "Jetika je!" Gle-i da nedolžno v ta hudobni svet, ! govori plaho, vede se nerodno. | Krojačev je mnogo na svetu. Načeta je ta konkurenca \ bolela, še bolj ga je pa bolelo, da ga imajo "policaji pod kontrolo" kot pravi in da se ni smel ganiti iz Dravelj, kjer je stanoval. Pa je pobegnil na Dolenjsko, kjer se je udinjal pri nekem dobrem župniku za hlapca. '
Nekega večera, ko so imeli domači opnavka zunaj, se je Nace splazil v župnikovo sobo, da najde kaj denarja. Ni pa dobil večjega plena, kot deset dinarjev na mizi. Ponoči pa se je splazil v mlekarsko zadrugo in je odnesel dva kilograma domačega sira. .
Sodnik mu prečita njegov kazenski list, nad dvajset tatvin je zabeleženih v njem. Skoro vse svoje življenje od štirinajstega leta naprej je sedel v ječah.
Sodniku pripoveduje: Gospod sodnik, ko sem bil majhen, so me vedno tepli, ko sem pa zrastel, me ni nihče več krotil, sem- pa delal, kar sem hotel!"
, Ker je. Nace kroničen tat in je bil svoječasno radi tatvine že pred poroto, je dobil leto dni ječe.
-o-
Smrt v vodi. je našlo 17 letno dekle Marija Kerec iz Sodišinec v Prekmur-ju. Nekega dne je šla prat perilo na vaški potok Mokuš. Ker se dolgo ni vrnila, so jo šli iskat. Našli so jo v vo£i mrtvo. Kakor se domneva, je padlo dekle med pranjem v nezavest in- se je zvrnilo v vodo. Da je ( moglo biti v resnici tako, potr-juie dejstvo, da je istega *dne že enkrat padla v nezavest. Dekle je bilo pridno in priljubljeno, kar je pokazal tudi pogrety. Na zadnji poti so jo j velikem številu spremljale prijateljica, ki vse žalujejo radi izgube svoje zelo dobre prij*-tetlioe.
Kanada.
Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada.
(Dalje.)
Z nastopom Ludovika XIV. se je v zgodovini Kanade marsikaj spremenilo, čeravno tudi ne vselej na najbolje. Tudi on z velikansko kožuharsko kompanijo ni imel posebne sreče ali uspeha. Največja nesreča za to kompanijo je bila, da je imela tako velikanski monopol pa nobenega tekmeca in zategadelj postala je lena, zaspana in zanemarjena. Vendar so za Kanado prihajali boljši nadepolni dnevi. V Quebecu začelo se je novo živahno življenje, kajti kralj je poslal tja markiza de Tracy kot podkralja* ki je dor spel v Quebec v poletju 1665 Na dveh ladjah prispela je tja mlada francoska inteligenca in nekaj plemenitašev in kar se je zgodilo prvikrat tam, izkrcalo se je tudi 200 dobro oboroženih vojakov, ki so bili le predstra-ža onih tisoč, ki imajo priti v kratkem za jijimi: Vse je bilo veselo in polno upanja nove*lepe dobe in velikega napredka Kanade. Druge ladje so prihajale neprenehoma z novimi naseljenci, orodjem in orožjem. Kralj je plačal za vse. S procesijami z Najsvetejšim in Te Deum zahvaljevali so se Bogu za tak velik blagoslov in pomoč.
V gozdovih Iroquois pa je nekaj šumelo. Zvedeli so, kaj se godi v Quebeku in so te novice vzeli previdno na znanje. V jeseni istega leta poslali so odposlance od treh njih rodov v Quebec, ki so se pobotali za mir, samo Mohawks in pa O-neida rodova se nista hotela spraviti s Francozi. Oneida Indijanci bili so najbolj nečloveški in med vsemi Indijanci stali so na najnižji stopnji razvoja. Bili so kanibali skoz in skoz. Ta dva rodova hoteli so Francozi premagati najprej in sicer hitro in odločno. Pozimi 1. 1666, ko je bilo vse zamrznjeno in dosti snega, odšlo je kakih petsto vojakov, ki so se rekrutirali iz starih naselnikov,.novodošle-cev in Huron Indijancev, po skis — snežnih čevljih — proti jezeru Champlain in George, prav v sredino Iroquois pokrajine. Mrzla zima ni bila njih največji sovražnik, niti ne Indijanci, ampak sprememba vet-1 ra, ki bi njim stajal sneg in led. Ravno to pa se je zgodilo in so se morali vrniti skoz globoki sneg in vodo, ne da bi le enkrat udarili na sovražnika. Šestdeset mož je poginilo in pohod je nazadnje izgledal kot poraz. Vseeno so Iroquois spoznali, da ima Francija dolgo roko, ki lahko poseže kamor hoče in so si tembolj prizadevali za mir. Francozi pa so tudi dobro vedeli, da se na indijansko besedo ni dosti zanesti. To je zvedel že Champlain svoj čas. Poglavarji so skoro vsi bili za mir, ampak mladi vročekrvniki so se po stari navadi hoteli maščevati z umorom nad onim,, ki je kakega sorodnika umoril, ravno kakor današnji mafijci v
Italiji ii(i pa Pueblo, Colo.!
Da je marsikateri Indijanec bil pobit od Francozov, je gotovo, in tako maščevalni duh med Indijanci nikdar ni bil zatrt. Temu so pa Francozi hoteli konec storiti. V jeseni leta 1667 plavalo je v Champlain jezeru nad tristo ladij in čez tisoč mož je stalo na ravno istem mestu proti Indijancem, kjer je Champlain pred petdesetimi leti ustrelil dva indijanska poglavarja in tako Franciji nakopal večno sovraštvo Iroquois Indijancev in njih zaveznikov. Bila je to edina in pa največja napaka, ki jo je Champlain zakrivil in ki je gl«de Iroquois za Francoze postala res izviren greh. Ekspedicija pa ni bila tako lahka. Potov in mostov ni bilo, zraven pa dosti prepadov in nevarnosti od Indijancev, ki so prežali v zasedah. Marquis de Tracy, njih poveljnik, bil je star in omahljiv, dostikrat so ga morali nositi. Drugače pa je bil duh vojaštva izvrsten in jesenski zrak blažilno slasten. Nazadnje dospeli so Francozi do Mohawk vasi. —- Začudili so se pa, ko najdejo tam postavljene palisade do dvajset čevljev visoke; našli so tudi lepo stavljene hiše iz lesa in pa indijansko koruzo obilo nakopičeno v teh palisadah in sprav-jljeno z lepo obdelanih polj. Pa Moha\vks so se vseeno ustrašili prihajajoče železne armade ter so bežali. Francozi so požgali vse, kar so mogli doseči ter proklamirali celo Mohawk pokrajino za last francoskega kralja ter odšli nazaj. In zopet (tukaj so napravili veliko napako, da niso zasedli pokrajin Mohawk Indijancev za vedno, kar je njim tedaj bilo mogoče. Če bi bili tako storili, bil bi velik del današnjega New Yorka francoski in popolnoma katoliški in v slučaju, da bi*se bila tudi pozneje meja potegnila, kakor je sedanja, na 49. para-jlelko, igrali bi Francozi v Ameriki vlogo današnje province |Quebec v Kanadi. Amerikanski duh bil bi izrecno krščanski, kakor je sedaj v Kanadi, jezik pa francoski.
j Po nastopu kralja Ludovika je tudi verski razvoj krepko | napredoval v Kanadi. Dosedaj so delovali na misijonskem po-,lju frančiškani in pa jezuiti, j katere pa Ludovik ni posebno i maral in mogoče zategadelj najdemo v Montrealu naenkrat redovnike iz St. Sulpice. Fran-|cija si je iztekla mnogo slave doma na vojnem polju, v Kanadi pa na misijonskem, verskem polju, in sicer je ta vtis verskega prepričanja tako globok in merodajen, da protestantski pisatelj Henry Moore v svojem spisu "The Clash" pravi: "Nasprotja med Angleži in Francozi bi ne bilo nika-kega, če bi le Francozi ne bili katoličani." Z drugo besedo, če bi Francozi bili protestanti, bi-(Dalje na 5. strani.)
NAJBOLJŠI JUNEC V AMERIKI.
Na madnarodni SMnaki razstavi, ki se je vršila letos v Chlcagt, Je Ml spoznan Za jma najboljša pesa* jnna* k! ga predstavlja slika. Pripoljaa je Ul is države Oklakoma in m
last Mr« H* B* Heseforda. IL
v i i	v 1'
* '	A .	'1	'

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
->oota, 1. januarja 1927.
Tolmačev kotiček.
VekenMDten pride iz lat. ve- j hemens in znači silen, jak, og- J njevit. Na pr.: Vse njegove de- j kaze je vehementno pobijal, ali, — z vehemenco se je zagnal ( proti njemu.
Heretik (grško hairezis — težnja, kakor tudi stranka in krivo verstvo), se imenuje tisti, ki prične učiti Kak napačni verski nauk. Slovensko krivoverec.
Trivialen (lat. trivium — cesta, javni prostor) imenujemo kak iaraz ali besedo, ki spada le na cesto in je v boljši družbi ne smemo izgovoriti. Slovensko vsakdanji, umazan, nizkoten, j Suponirati (lat. sup-pono — I podložiti) se pravi, ustvariti pogojni temelj, s pomočjo katerega nato dokazujemo svojo trditev. Slovenski izraz za to je: Recimo, da . . ., Vzemimo..., Mislimo si . . . Na pr.: Ako su-poniramo, da morilec ni bil pri! popolni zavesti, ga moramo o-prostiti vse njegove krivde.
Ultimat (lat. ultimus — naj-zadnji) pomeni zadnji opomin ali poziv, ki ga posije kaka stranka drugi stranki, zlasti pa država drugi državi, v katerem tudi navede, pod kakimi pogoji je mogoče, da se ohrani med njima nadaljnji mir. Ako druga stranka te "zadnje besede" ne mara vpoštevati, navadno sledi vojna.
Kondolirati (lat. condolesco — trpim s kom) se pravi, izraziti svoje sočutje ali sožalje komu, ki ga je zadela kaka huda izguba ali nesreča, recimo, da mu je umrl kdo izmed domačih. — V nasprotnem slučaju pa se rabi beseda
Gratulirati (lat. gratulor — kazati veselje), ki pomeni, da
WO0«WWWVVWViivvwvvvvw T
pokažemo komu, da se veselimo z njim, ker obhaja kak radosten dogodek, na pr.: ob poroki, ali ob rojstvu otroka itd. — Kondoliramo, ali izrazimo sožalje, torej ob žalostnih dogodkih, in gratuliramo, ali čestitamo, pa ob veselih doživljajih.
-o-
smrt bančnega predsednika.
Memphis, Tenn. — Harry Cohn, predsednik American Savings Bank & Trust kompanije, katera je nedavno prenehala s poslovanjem, se je zgrudil na tla, par trenutkov zatem, je bil že mrtev. Banka je zaprla svoja vrata pred štirinajstimi dnevi, takoj zatem ko si je pomožni blagajničar, Cla-rence Henchsberg, končal življenje. Pred smrtjo je Clarence povedal svojim prijateljem, da je on odgovoren za primanjkljaj na banki v znesku $300,-000.
-o-
Sirite amer. slovencai
SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO
vošči vsem naročnikom
'.marko bluth ,
, Zastopnik Am. Slovenca
512 Broadway Street, Joliet, 111.
Obenem se priporoča rojakom s zalogo masnih knjig, p o vest ni h, angleških in slovenskih.
GLASNIK
SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV.
Podpirajte trgovce in obrtnike v domaČi naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Vaš list. Omenite jim večkrat "Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem.___
Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve ali support from rcaderS of this paper! — Always &upport your home town dealers and raer-
chants!_______________
South Side Wood <Supply
South 10th Str. in Alabama ave.,	Sheboygan, Wiac.
Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in
Hrvatom. ROK JURICEK, lastnik.
JOHN GRANDLIČ
— URAR IN ZLATAR —
1103 N. 8th Street,	Sheboygan, Wisc.
Se priporoča rojakom za nakup zlatnine, ur, prstanov, itd.	__
I	mg ^
Jeweler
On the Cor. 8th Str. and Ntw York ave., Sheboygan, Wis.
Home of the Chry$ler Cars
(Dom Chry*lerjevih automobilov)
$750. $559 Ik
F. O. B. Detroit
$75«. $5590.
F. O. B. Detroit
| A. Knaak Motor Co.
1326-1330 SO. 13th STREET SHEBOYGAN, WISC.
ffy& slov, trgovina
— za — svezc m subo ®esoj
Se pri poroča *
NAJVRJA SLOVENSKA
milfŽAlHIA V slML
"Knjigama Amenkansk i Slovenec"
1849 WES7 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ' 1 -
zaloga molitven i-kov, raznih povesti in poučnih knjig.
POVBSCT IN KOVANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik M Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morja. Popis zanimivih doživljajev raziskovalcev severa ____________________________
Barvaste črepinje. Zbirka več
kratkih povesti --------------------- .35
Bele noči—-Mati junak. Romana.
Dostojevski __________________________ -50
Bitka pri Visa leta 1866. Crtica
iz avstr. zgodovine .----------------- .45
Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng.
Gangl ........................——.............65
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih pol»an, v dveh delih.
Vsak del po --------------------------------50
Cesar Maks in, Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki --------- .25
Colom ba. Povest po znanem franc. pisatelju Prosper Me-
rimec ----------------------------------- .65
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja —.----------------- .75
črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest -------------------------- .75
Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučnc zgodbice ---------------------- .25
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše,
veseloigra ---------------------------------- .70
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih .................................40
Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji --------------------.50
Duh v Kentervillu. Angl. pravljica —..........................................35
Dve sliki. Fr. Ks. Mcško. Dve
povesti s podeželskega življenja .50 Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45
Furij. Burna novela iz mladeniče-
vcga življenja ............................. .75
Glad. Knut Hamsun. Roman........ 1.25
Gladiatorji. Zgodo, roman iz 1. 70 |
po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50
GolobovL Novela s podeželskega
življenja ...................................- 1.25
Gospodarica sveta. Avanturističen roman ....................................- .60
Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Po- i
vest slov. mladeniča ..................- -30
Homerjeva Ilijada. Fr. O mer za. I
Starogrška pravljica ...............- .45
Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.....75
Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv._ 2.50« Izdajavec. F. V. Slemcnik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 Iz dni trpljenja. Andrej Rape. i
Kratke povesti ..............................60
Izlet g. Broučka v XV. stoletje.
Svatopluk Čeh ...............................50
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti ............................ .20
Jagode. J. Stritar. Knjiga za od- j
r%£tlo mladino ...................—.......50
Jan Marija Plojhar. Roman ........ 1.50
Jaromil. češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovat H. Sienkic-\vicz. Poljska povest. Med pla-zovi. Povest tirolskega gorskega župnika ................................. .35
Juan Miseria. P. L. Coloma. Špan-
| ska povest .................................... .50
Junakinja iz Štajra. Povest iz bo-
I ja med katol. in prot. vero........ 1.50
Jutranja zvezda. H. Ridcr Hag-
gard. Roman ................................ 1.00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ............................................. 1.00
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči Inestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
»	6. zvezek: Doktor Zober. —
Tugomer.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Ka-1 ko je Kotarjev Peter pokpro
• in učitelj.—Veronika Desenilka.
10.	zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci.
delat, ko je krompir kradel. —
Kako sem se ju likal. Jak. Alešovec. Povest slovenskega trpina. 1.. 2. in 3. del skupno_________ 1.25
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
' Ruska povest ___________________________ 1.0U
i Kasan, volčji pes. J. O. Curwood.
K Kanadski roman _______________1.00
I Knezova knjiinaciu 1. zvez.: Am. I Knezova ustanova. — Gospod I Lisec. — Ženitev Ferdulfa, voj-
I vode _....................140
I Kralj	Edin. AboUt. Fran-
I coska povest ---------------....._________ 14X1,
I Kratim povest o Antikrista. Slika I. iz prihodnjosti ______________1 JO
I Kresalo duhov, i P. A. Sheehsn. I J*oman m irsldga življenja- MR
| .Kriitrfa«fenMa<j^L Vsak zvezek .66 I ). svmpMr j ude vi t Haiki.
I — Golobček.
j ; 7. "rvssek: Jkgnje. — Starček I z ffore.	v
R 8. zvezek: Pirhi. — Ivaa,4ar-
ški suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek: Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski gratL— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan.
17.	zvezek: Brata.— Različni sestri.
Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman.........60
Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman
iz podeželskega življenja --------- .50
Križev pot. Roman češkega duhovnika ..............................—........ 1.20
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja ...........50
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom .............................75
Mali Ida tež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja ................60
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino.........90
Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev ............... .45
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti .......................... .50
Mladi gozdar. Izviren roman____ .45
Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka .................35
Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70
Mrtvo mesto. V srce segajoča povest .................—......................... 1.00
Na negotovih potih. Poučna pov. .30 Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 .leta...............35
Narod, ki izumira. Zanimivosti iz
življenja iu običajev Eskimov— .25 Narodna biblioteka.
7.	snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30
8.	in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ............................. .45
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ............... .30
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30
21.	snopič: Boj s prirodo. — | Treskova Uršika ......................... .30
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce
segajoč roman ........................-.....45
35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ............30
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest ..................- .75
39.	snopič: Solnce in senca.
I Jos. Bcdenek. Gorenjska povest .30
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .............................30
43. snopič: Edip na Kolonu. Sofoklcj. Starogrška drama.......30
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ...................................30
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ...........................-.....30
59.	snopič: Več kratkih, zani- i mivih povesti. Andrejčkov Jože .30
60.	snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-
ga življenja^ ....................... ....... .30
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Domiuicus ...........1—.................35
Narodne pripovedke. ..4. zvezek:
Domiuicus ...............................- .40
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sckolov.................................— .35
Naseljenci. Ameriška povest .........35
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti ...................................... 1.00
Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ..............................75
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... .40
Na valovih južnega morja. Pripovedka .......................................35
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest ..........-................................50
Nihilist. Iz ruskega življenja ..........40
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev nabili pisateljev .......... 1.25
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. K s. Meško,
Kratke črtire ..........-.................- 1.00
Oče naš. Povest mladeniča........— .75
. Odiseja. Andrej Kragelj. Staro- I
grška pravljica ..................—.*........45
Oglenica, aji hudobija in nedolz- j
nos t. Povgst ...................................35
Paberki iz Roia. Iv. Albreht. Pripovedke _________1.................-...........25
Pastirjeva nevesta. Cvetko Golar.
Zbirka zabavnih povesti ...........50
Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpe' ua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr...........- .45
Petelinov Janez. Jak. Alešovec.
Poučna povest ............................ .85
Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne
vojne. —.............-............-..............60
Pod svobodnim solnce m. F. S. Finžgar. Krasna povest iz zgodovine naših pradedov. 1. in 2.
del, skupno ---------------------— 2.50
Pol litra vipavca. D. FeigeL —
Kratke, vtf&ele dpgodbice. ------ 1.00
i Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda —------ .50
Poslednji mineri Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno--------- 2.00
Po strani klobuk. D. FeigeL
Kratke -črtice vesele vsebiaoJL .75 Poresiiofj RabindraJiath .'Tagore .35 mmmi la rta*. Ks. Meško.
Kratke povesti ---------------.45
Pravljice. Fr. Milanski. Po slo-vrnikih narod, pesmih ..—....,...... 40
m«K»m. »Wkte._______JO
Pt1h*$a£. "Dr. Pr. Detela. Zznimi--*a yovest iz kiaetsk. življ--A5
lit. flE	*	i ' .' *
Pri po vesti o Petru Velikem ........ .75
Pri stricu. Ivo Trošt. Povest iz
kmetskega življenja ..................- .45
Proti Avstriji. Dr. L j ud. Pivko. Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji.
Ribičev sin. Pravljica ...................25
Sanguis Martyrum. Louis Bcr-trand. Povest iz prvih časov krščanstva ......................................- .60
Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev _______________________— .30
Skrivnost najdenke. Zelo zanimiva povest.....................................- .50
Slike. K s. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic ............................ 1.00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti ....................75
Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Ruman .55 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice .............................. 1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja .........................................35
Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest .............. ... .60
Svetobor. P. Bohinjce. Povesi iz
konca li. stoletja........................60
Šopek s^motarke. M a niča Koina-
nova. Kratke povestice............50
Štiri leta v ruskem ujetništvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika............................................. 2.50
šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine in pravljice
iz mariborske okolice .................25
Taras Buljba. Povest iz Rusije.. .75 Tarzan in svet. K. R. Burrou^lis,
Roman............................................. 1.00
Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman............................................. 1.00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman............................................ 1.00
Tatič. F?. Bevk. Povest sainoob-
toženca ......................................... .75
Tiho jezero. Povesti za slovensko mladino..................................95
Tik za fronto. D. FeigeL Kratke
črtice, vesele vsebine ................
T okra i in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žtdna. Doinorodne
hudomušuice..................................65
I Trenotki oddiha. Vuč zanimivih
povesti............................................. .40
Tri povesti grofa Leva Tolstega.
\/. ruščine.....................................40
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest..........35
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest......................... 1.00
Tunel. B. Kellcrmann. Zelo napet roman.................................... 1.25
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz
turskih časov......... T...................65
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodo v. povest....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris 1u-lucct. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz «roba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. .60
6.	knjiga. — Črticc z ogljem.—
Ta tretja. — Poroka po po- |
moti. .........................................60
Vera. Olga Waldova. Roman iz
i ruščine. .........................................75
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. | Nedcljko. .........................................45
V	libijski puščavi. A. Conau Doy-
lc. Roman......................................50
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert lvrafft. 1. in 2. del; vsak del po .75
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika................................... 1.00
V	Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črticc...................................75
Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. .25
V	tujih službah. A. Jirasek. Po-
t vest iz češčine..............................95
Vzori in boji. Jože Debevc. Po-
! pis dijaškega življenja............. 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zve-I zek. -— Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Ze-
t lo zanimive povestice_______________ .75
Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
doline ........................................... 1.00
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest............................................. .50
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu........... .85
! Za milijoni. A. K. Grecn. Zelo
zanimiv roman.......................... .75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2
del. Vsak del po.........................1.25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja................ 3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. z v. Vsak po .35 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
Krilun .............................................75
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. VVells. ......................................50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr.
Milčinski. __________________________________ .60
Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Dovle. Zanimiv roman iz ijancoskih časov__________ 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv.
Pregelj. Zgodov. povest ........... .55
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Šara bon 1.. 2. in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Orcivalu E. Gaborian. Roman __________________________________ .75
Znsisel smrti. 'Pavel Bourget. *— Franc, povest izza svet. vojne .75
Znsnsenje itirih. A. Conan Doyle. Londonska povest _-__________ 35
■Z opijem in aiaism. H. "Sienkie-wicz* Povest iz davnih dni s slikami.___________..._______-3.50
Zvonarjeva ML E. Miller. Povest 46
Živ pokopsa. A- Bennet. Povest- 40
t ZA MLaHTNO.	I Angelček, otrokom P atelj, voditelj in učitelj. —.J \........................,35
Belokranjske otroikt(1IeminL B0.'	|
žo Radič................ \	35
Bob za mladi zob. C rj£0 Golar.	!
Pesmi za mladino, uf..........35
Božični darovi. Ruč0|vrabl. —-	* I Kratke povestice. ..
Dane. A. Rape. Mična itovcstica. .45 Da ste mi zdravi, dragi Oyoc} jjr 1 lv. Robida. Poučne Izvesti .10 Dedek je pravil. J. Slap^ Na- i
pete pravljice...............^
Kokošji rod. Jos. Ribiči^ Zanimive poučne basni.....'	20
Kralj zlate reke. John ^uSkin. '
Pravljica. .......................i
Lešniki. Jos. Stritar. Ki?j|^a z;j " ,
odrastlo mladino............45
Mali Ave Maria. List za ploven- * < sko ameriško mladino.	j^po
Martin Krpan z Vrha. Fr j	|
stik. Pripovedka s slikaj	95
Mladim srcem. Ks. Mcško yjt\v. j ka povesti. 2. iu 3. zv.	1>u ^5
Obnovljeni Vrtec. Poučnu ,n]a. 1 diuska knjiga s slikami.	75
Orlič. Mladinski list..................05
Prigode čebelice Maje. \V'J jjon-
sels. Roman za deco ......i	75
Robinson Crusoe. Daniel
Povest za mladino..........i	j q0
Robinson starši. Povest z hjrva.
nimi slikami..........................
Slepi slavčki. Karel Širok. tral_
ke, zanimive povesticc. ....	gg
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski.
nimive pravljice. ......................55
Vitomilova železnica. Jos. lf or_
ban. Povest.................... ........v	45
Volk spokornik. K s. Meško.
j vesti. ..........................................p,5
Vrtec. Časopis s podobami za
slov. mladino........................ 75
Zgledi bogoljubnih otrok. Alt Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak JH) 45 (Z —m — zaz::ainovanc	samo
moiikc vloge, z — v. —, samo »cnske; Irc/: vsakega zaznamka so nešanc vlo^e.)
Afričanka. Opera v petih «li i iiijij, 35 Andrej Hofer, tirolski junak.
Ljudska igra v 5. dejanjih.... 5(5 Azazel. Iv. Pregelj. Žalna igra v
štirih dejanjih......................... 50
! Bedak Pavlek. Fr. Blvk. Zl»irka
otroških iger..............................50
Begunka. Fr. Detela. Drama
treh dejanjih................................ 40
Beneški trgovec. W. Shakespeari
Igrokaz v 5. dejanjih..............1 #5Q
Bratski spor. Kuripides. Star
grška igra v 5. dejanjih. v......\ g0 i
Burke in šaljivi prizori. — C aro- • dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad. (111) — Vedež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) — Zamo-rcc. (m) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (ni) — Opeharjeni Žid. (ni) — Izgubljena stava, (m) — Čudna kupčija, (m) .. ^75 Čarostrclec. Romantična opera v
treh dejanjih................................. ,20
Če sta dva. Šala v 1 dejanju. .. £5 i Črne maske. L. Andrejev. Žalo-
' i^ra v petih slikah .......................$5
1 Diletanski oder. M. Skrbinšck.
Poučna navodila igralcem........45
Divji lovec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz s petjem v 4. dej......jj
Dom. Janez Jalen« Drama v štirih dejanjih. ...................................X5
Edda. Jos. VVeilen. Drama v štirih dejanjih.................................-
Gledališke igrice. — Zdravnikov ^ strežnik. — Sv. Janez Evange-list in 'ropar. — Prevarani hiš- ^ nik. — Konvencioticlne laži.— rJ Prve tri igre za moške, četrta
za mešane vloge.......................-
Gorenjski slavček. Lirična komična opera v 2. dejanjih.............. .2d
Gospa z morja. Henrik Ibseti.
1 Igra v petih dejanjih.................- .75
Hlapec Jernej In njegova pravica. Iv. Cankar. 9 slik..................50j
Hudič. Triglavanski. Komedija iz
jugoslovanske politike .................20 1
Janko in Metka. Bajtia igra v
treh slikah...................................20 ;
Jcnufa. — Opera iz tnoravskega
kmetskega življenja.................... .20
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih_________________________________________ .75
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega živijenja v
enem dejanju_____________________________ .35
Kamposteljski romarji. Iv. Pregelj. Pevska igra v 3. dej________ .35
K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej......05
Koiajna. Veseloigra v enem dej. .30 Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Žaloigra v 5. dejanjih______________ 1.00
Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v
petih slikah. ____________________________ 25
Krivoprisežnik. Anzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejs-
njih (7 slikah)________________ .75
Lažizdravnika. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih ------------------------------------- .45
Lepa maska. E. Na vin šele. Navodila igralcem o šminkanju..*— -25 Ljubosumnost. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju .............45
Ljudski oder. 1. zvezek; Lovski tat. Ljudska igra v petih dejanjih. — Erazem Pred jamski
(m.) Igra v petih dejanjih____ .70
Loftnlaa železnica. Komedija v
treh dejanjih-------1--1 .45
Lontfon. Igra v enem dejanju-. .10 Marija Stuart. Fr. Schiller. Tragedija v petih dejanjih ----— .75
HiBla. Optt-a v štirih dejanjih-«. -15 ■Martin Hspan. Frank Govekar. Dram, pripovedka v 5 dei--- .50
Mati. Ks. Meško. Dramatska slika v treh dejanjih ________________#75
Mati svetega veselja. Silv. Sar-denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah -_______________ .50
Mefistofeles. Opera v "4 dejanjih <20 Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah.
Trije prizori ________________________J5
Mrk lova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjik ______________ j&O
Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12 Jikah) _______________ .50
Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej........ .50
Na krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih .................................... .20
Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
Šala v treh dejanjih ....................75
Nedeljske ure na drufttv. odrih. Silv. Sardcnko ...............................50
1.	Nevesta z Libanona. 3 dramatske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selski angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih.................... .20
Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh dejanjih ...................30
Ob vojski. Dr. J. Ev. Krek. Igrokaz v 4 slikah .................................30
Oder. Zbirka gledaliških iger, 13. zv. — Popek. Veseloigra v enem dejanju. — Bogatin in
smrt. Igra v 1 dejanju .............55
Ok utna šala. Igra v štirih dejanjih ...............................................75
Oporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju -.............40
Orliči in drugi tiči. Igra za mladino v 3 dejanjih ....................... .05
Otroški oder. Igrice za mladino- .40 Palče* Potep. A. Pajmc. Pravljična igra v 3 dejanjih ............. 25
Peterčkove poslednje sanje. Pav.
Golia. Božična povest v 4 slik. .50 Pikova dama. Opera v 3 dejanjih
iu 7 slikah ___________________________________ .25
Ploha. Vesela vaška igra v treh
dejanjih .......................................35
Po dvanajstih letih. Ljudska ijj;ra
v štirih dejanjih ........................ .45
Pogodba. Dr. Ivo. Oesmk. Burka
s petjem v dveh dejanjih. . .30 Poljub. P ros tonu rodna opera v 2
dejanjih ...........................................20
Poslednji mož. F. X. Svoboda.
j Veseloigra v 3. dejanjih ........... .60
: Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5, deianjih............................. .....75
Prccijoza. Igrokaz v štirih deja-
liiih ............................................15
Prešeren, misterij slovenstva. Ivo
Sever. Eno dejanje.. . .. . ,45 Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost, (m) 1'rizor iz Cirilo-vi! mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovestnika. (111 ► —■ Domov, (ž) Dramatska >Iika v enem
dejan iti ............. ............................50
Puščavnikov zvonček. Komična
opera v treh dejanjih.......... .25
Revizor. N. Vas. Ciogolj. Konitdi-
v 5. dejanjih... .............. ......... 75
Veseloigre in šaljivi prizori. Sokratov god. — Nocoj jr prav lep večer (111). — V posredovalnici (/,). V hudih zadregah (ž). — Gospa Kordula.	.50
Vrtinec, lancz Žagar. Drama v
treh dejanjih. ...........70
Za križ in svobodo. Igrokaz v* petih dejanjih.............................. .35
Za novi rod. Stanko Majcen. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Host-
nik (m). — Zamorka ................45
Zbirka ljudskih iger.
2.	snopič. — Vc (leževa I ka (m>.
—	Kmet Herod (mJ. — Župau Sardaniski (111). — Jeza nad petelinom in kes O.).........................30
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (111). — Sanje (tu). — Sv. Neža (ž)................................... .30
9.	snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (111). — Čašica kave (ž).	.30
10.	snopič. — Fernando, strah As turi je (111). — Rdeči nosovi (m). — /.daj gre sem, zdaj pa
i tja (m)..— Poštna skrivnost ali I začarano pismo gm). — Stra-
I hovi (z)..................................... .30
i 11 snopič. — Večna mladost in I večna lepota (/.). — Rcpoštev (m). — Prepirljiva soseda (m). .30
12.	snopič. — Izgubljeni sin (in). — V ječi (ni). — Pasttrci in kralji (m). — Ljudmila (ž).
—	IManšarica (ž).......................30
13.	snopič — Vestalka (ž). — Miirt Marije Device (ii. — . Marijin otrok (i).'......................30
4. snopič. — Sv. Boštjan (111). unaška deklica (i). — Materin -Iblagoslov (za mladino). .............30
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m) — Fabijola in Neža
,|Ž)...............................:....................30
16.	snopič. — Mojstra Kržišni-Ja božični večer (m). — Svoje-'llavna Minka (ž)........................30
snopič. — Dimež, strah |\anjske dežele (m). — Oh. ta Pil ona (ž). — Prisiljen stsn je z|ničcvsfi (ž). -..................—.......- -30
iJl in 19. snopič. — Pijavka (r|). — Skriven zaklad £m).— Rfctelj (m). — Kmet in avto-m|t (m). — Dekla božja (ž). * "tfJunaške Blejke (ž). ............60
% 21 ? snopič. — Sveti Just (m).— jibezen Marijinega otroka
SoHofSV T, Januarja 1927.
"AMERIKANSKI SLOVENEC**
S
ŽENSKI SVET
IZ URADA GLAVNE TAJNICE SLOV. ŽENSKE ZVEZE.
* Chicago, 111.
Vsem podružnioam in vsem naselbinam, ki nameravajo u-stanoviti podružnico, se uradno naznanja, da Zveza prične poslovati z dnem 1. januarjem, 1927. Skliče jo se naj takoj seje, ter pobere pristopnina 5<>c, in asesment za mesec januar, ki je 25c, kakor je že bilo pojasneno iz urada glavne predsednice.
Pobiralne knjige in pravila bodo v kratkem gotova, n.akar se bodo poslala vsem podružnicam. Do takrat pa si naj po-
_-i
družnice pomagajo na en ali drug način.
Slovenke, Slovenska Ženska Zveza je ustanovljena. Sedaj je pa ležeče na vas, da jo razširite in pomagate na trdne noge. Naš program je jasen in kedor temu programu nasprotuje, ne ve kaj dela. Zatorej. V vsaki naselbini se mora v najkrajšem času ustanoviti podružnica Slovenske Ženske Zveze.
Z narodnim pozdravom, Julia Gottlieb, gl. tajnica.
IZ URADA PODRUŽ. ST. 2 SLOV. ŽENSKE ZV., CHICAGO.
Vt:e že vpisane članice S.Ž.Z., vse tiste rojakinje, ki so bile navzoče pri prvem sestanku, oziroma ustanovitvi Zveze dne 19. decembra, sploh vse tiste žene in dekleta v Chicago in okolici, ki se strinjajo z našo idejo, se uljudno vabijo na redno mesečno sejo, ki se vrši v četrtek, 6. januarja 1927 točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani cerkve sv. Štefana, W. 22nd Place & So. Lincoln St.
Ker bo to naša prva redna j seja in imamo veliko važnih I
•	_r
reči za rešiti, pričakujemo pol-noštevilne udeležbe.
Kar je zavednega ženstva v naši naselbini, se bo vse udeležilo te seje. Naj je ne boSloven-ke v naši naselbini, ki bi ne bila članica S.Ž.Z. Naše društvo mora biti eno izmed največjih. S.lovenke v Chicagi in okolici— ne za peč, temveč na plan!
Narodni pozdrav,
Fany Jazbec, predsednica, | Magda Brišar, tajnica, | Jennie Stayer, blagajničarka
ROJAKINJA V MINNESOTI ZA ŽENSKO ZVEZO.
Gilbert, Mirm.
ritala sem, kako se ženske zanimajo za Slovensko Žensko Zvezo. Tudi jaz sem ena tistih,, ki udobnijem to gibanje in že-! Hm, da bi se razvilo po vsej Ameriki, kjerkoli žive slovenske ženske. Ker tudi pri nas v Gilbert u nismo zadnji kar se tiče društvenih razmer, bi se i tudi pri nas kaj dalo napraviti! za SŽZ. Nekaj bi se jih lahko takoj nabralo, pozneje pa bi jih gotovo še več pristopilo.
V splošnem tukaj na Gilber-tu so slabe delavske razmere. A vendar ne spimo na društvenem polju. Prirejamo igre in veselice — večina v korist društev. Dne 26. dec. smo pa imeli tukaj igro v korist cerkve sv. Jožefa. Obiskana je bila dobro. Pri tej priliki smo se tudi ženske pogovarjale o Ženski i Zvezi. Mnogo jih je bilo za to.
Želim srečno novo leto in veliko napredka SŽZ.!
Frances Tanko.
ZAVEDNA ROJAKINJA IZ PENNSVLVANIJE ZA
ZVEZO.
Pittsburgh, Pa.
Slovenske žene in dekleta, predramimo se! Čitamo v našem lisiu Amer. Slovenec, ki je glasilo Slov. Ženske Zveze, kako se po drugih naselbinah naše sosestre zanimajo za Zvezo. Torai je tudi za našo naselbino čas, da se zganemo, da ne bomo zadnje. Potrebujemo izobrazbe in razvedrila. Vsega bomo lahko imele, če se združimo v društvo kot podružnico S.Ž.Z. Matere, pripeljite svoje hčere seboj, ko bomo določile sestanek, da se o tem kaj več
pogovorimo in ustanovimo v Pittsburgh u podružnico SŽ.Z.
Mrs. Joseph Widina.
-o-
IT AL\VAYS PAYS TO AD VEilTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
___ i
NAROČNIKOM V SO. CHICAGI!
Naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. Martin Kremesec, ki je pooblaščen pobirati naročnino in vse, ki je v zvezi z listom Amer. Slovenec. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti katoliški tisk.
Uprava A. S.
The WiU County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstno denarno vlogo, ter poiiija deosr ss m <Ms »vsfts.
Kapital in prsottsnsk $300,000.00.
a JL WILSOVt» predsodL
PREVOZ - DRVA - KOLN
Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221.
' LOUIS STRITAR
2018 W. 21st Place, Chicago, 111.
-----,-.---
1» itvisu % &
EunnUA.
ZAKUilE.
Ledvičen štrakaij. Dve pečeni telečji ledvici jn mast, katera se dcži krog njih, drobno zreži in naredi iz njih sekanieo. (Sekanica se napravi tako-le: V 1 žlici presnega masla ali v masti pečenke zarumeni malo čebuie in peteršilja, dodeni žlico moke in majhen krožnik kakršnekoli pečenke, ki si jo fino sesekala, malo majarona, popra, soli in prilij še par žlic juhe. Ko se skuha, odstavi; ko se shladi, dodeni še eno jajce.) Ko se shladi, vmešaj, napravi nadev in namaži z Jijim vlečeno testo. Zavij ga, speci ali skuhaj.
Štrukelj s svežo slanino.
Vmešaj namesto masla 2 žlici dobre masti, 2 rumenjaka, beljakov naredi sneg, v žlici masti prepraži malo dobro zre-zane čebule in pest zribartega kruha, da bo bledorjavo; kadar imaš dobre, ne preveč rjave ocvirke, jih dobro sesekaj in primešaj kruhu. Potem razvle-ci testo, namaži ga s tem, kar si vmešala, potresi s kruhom in z mešanimi dišavami. Ce ga boš kuhala na jul% ga namaži tanko, pa trdo zavij, če ga boš pekla, namaži ga bolj debelo, a rahlo zavij.
Prazen ječmenček. Zreži na kocke pet unč mastnega in kuhanega prašičjega suhega mesa ali klobase, zelene, korenja in peteršilja ter deni v kozo. Potem vzemi eno četrtinko kvorta okroglega pa vendar debelega ječmena, zberi ga, Operi v vodi, deni v kozo, osoli ga in zalij z vrelo juho ali vodo ter premešaj. Kuhaj dalje počasi in zalivaj pomalem, da bo nazadnje gost, pa vendar mehak; daj ga potem k čisti juhi na mizo.
pecivo.
TORTE.
t
Rjava mandeljnova torta.
Pet unč mandeljnov olupi, fino zreži in spraži bledorumeno s štirimi unčami sladkorja in z malo limonove lupine, ohlajene mandeljne še z valjarjem na deski stri. Posebej mešaj tri unče presnega masla, 6 rumenjakov in tri unče sladkorja; ko dobro naraste, prideni iz 6 beljakov trd sneg ter s tem vred rahlo zamešaj mandeljne. Deni torto v tri namazane mo-dle ali pa kar na namazano pločevino za prst na debelo, peci jo v precej vroči pečici pol do tričetrt ure. Ohlajene torte namaži 2 kolobarja s četrtinko kvorta v sneg stolčene sladke smetane, oslajene s 5 unčami sladkorja in malo vanilije, s tretjim kolobarjem jo pokrij. Ce si jo pa pekla na pločevini, tedaj pa razreži pečeno ploščo na tri enake plošče ter jih s smetano nadeni kakor prejšnjo. Pomaži jo tudi povrh~ s
smetano in gosto potresi s sek-• __
ljanimi in zarumenimi mandeljni ali jo okrasi s prav majhnimi mandeljnovimi upognjen-
ci. —
Torta hrusfcavluu Namaži snežni kotliček s pesnim maslom ter deni vanj - osemnajst unč stolčenega sladkorja, malo limonove lupine in nekaj klinč-kov. Ko se je sladkor raztopil; ter zarumebel, zamešaj vanj 9 unč drobno zrezanih in posušenih mandeljnov. Zadaj prideni še 9 unč na listke zrezanih mandeljnov in prfecejeni sok od pol limone. Urno stresi v pomazan model in pritiskaj vročo tvarfno s celo limono na model, tako da je raztegnjena po celem modlu in debela za pol prsta. Ohlajeno zvrni na krožnik ter okrasi z belim ledom. Model naj bo zgoraj nekoliko širji, sicer se težko zvrne torta iz njega.
-o-
zdravstvo.
OBRAČAJTE NOGAM POTREBNO PAŽNJO.
Ako pomislimo, kako važno je imeti zdrave in dobre noge, je zares čudno, kako malo navadno skrbimo za svoje noge^ razun tedaj, kadar nas bolijo.
Najprej je potrebno, da bodimo najbolj skrbni pri izbiranju čevljev. Ti ne smejo biti ne preveliki, ne premajhni Ako dobro pristojajo, se izognite slabim gležnjem, slabim nožnim svodom, žuljem, kurjim očesom in skrčenim kitam v nožnih mišicah.
Za moškega ali žensko, ki tekom dneva mnogo hodi ali stoji pokonci, je brezpogojno potrebno, da dodatno k redni dnevni kopeli si zvečer opere noge.
Dobro kopel napravite, ako raztopite nekoliko sodnega bi-karbonata v mlačni vodi. Dobra je seveda tudi kopel s kameno soljo, ki je morda največ v rabi.
Treba obuti vs^k dan sveže nogavice; osebe pa, ki trpijo na izrednem potenju nog, bi morale spremeniti nogavice dvakrat na dan.
Hoja po ravni in gladki površini, kot kadar hitro hodimo po tlakovanih ulicah, ne nudi vaje vsem raznim mišicam noge. Napenja nekoliko malo izmed njih, drugih pa sploh nič ne prizadeva.
"Sprehod," kot ga je priroda namisiila in za katerega je bila človeška noga ustvarjena, je hoja vzgor in navzdol in po grobih, nerednih tleh, ki neizogibno '.agibljejo vse raznovrstne miš ce na nogi.
Sestt -il sem načrt nožnih vadb, ki ga rad pošljem brezplačno vsakemu čitatelju, ako pošlje povratno kuverto s svojim naslovom in nalepljeno znamko na: Arthur A. McGov-ern, 5 West 66th Street, New York City.
Prehrana za večjo težo. Zajutrek: Velika skodelica
skuhane * ali surove žitne jedi (cereal) skupaj s smetano ali mlekom^ Dve veliki žlici otrob-nih luskin (bran flakes) in zmerna količina sladkorja. O-trobni, koruzni ali vsepšenični kruh in maslo. Kakao, čokolada ali kavni nadomestek. Med za j utrkom in kosilom izpij vsaj dva kozarca vode in en kozarec mleka.
Kosilo: Mlečna juha, črn kruh in polno masla. Vsaj troje sezonskih zelenjav, narajše zabeljene z mlekom. Zrele banane s polno smetane ali žolica s smetano. KakarO, čokolada ali kavni nadomestek. Med kosilom in večerjo izpij kozarec vode ali kozarec mleka od časa do časa.
Večerja: Opraženo suho meso, riba ali kokoš. Ena vrsta zelenjave. Solata. Puding iz riža ali tapjoke, sladoled ali žolica z raztolčeno smetano. Kakao, čokolada ali lahek čaj. Pred spanjem izpij kozarec vode.
MOJSTRA NOVEGA LETA POROČILO.
"Tukaj sem, gospodje in gospe — vaš mladi spremljevalec za prihodnjih 365 dni. Radostno novo leto je pred vami; bodite torej veseli in ne grenite si srca z žalostnimi spomini. ICa— darkoli boste imeli neprilike vsled slabega teka, neprebave, glavobola, zabasanosti ali drugih želodčnih bolezni, vzemite Trinerjevo grenko vino." S tem
I
zdravilom je vsak zadovoljen, j "Fort Wayne, Ind., 12. decem- j bra. Trinerjevo grenko vino je izborno zdravilo. Jaz ga vedno priporočam mnogim ljudem. Mrs. Caroline Mahr." Ena steklenica $1.25; stekleničica za poskušnjo 15c, razpošilja Jos. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Dvoje priporočil za zimsko sezono: Tri-nerjeve tablete zoper prehlad zelo uspešne in Trinerjev lini-ment za ozebline. Ako teh zdravil ne morete dobiti v bližnji Lkarni, pišite nam na gornji naslov.—Adv.
triners
BITTEP. W1NE
TR IN {KOVU
— l( JOKOM TRIMfc*
KANADA.
(Nadaljevanje strani.)
la bi Bosna mirna v Kanadi. —
K temu pristavi Dr. Wrong: "Katoličanstvo ka. a d s k ih Francozov je se dandanes največja sila." Naj sledi tukaj, kar ima'Dr. Wrong še več za ftove-dati. "Ko potnik gre dalje iz spodnjega do zgornjega mesta Quebec, sreča tam mogočni spomenik moža z mitro in pastirsko palico, ki stoji tako, kakor da bi blagoslavljal tujca pri svojem prihodu. To je podoba Francois de Laval-Mont-morency, prvega škofa Kanade. Pripadal je stari plemeniti družini na Francoskem in njegov plemeniti stan mu nekako poda izraz poveljstva. Od mladih let je bil namenjen duhov-skemu stanu. S 15 leti postal .je korar, dolgo predno je mogel biti posvečen. Ko sta njegova dva brata padla v vojni, podedoval je ogromno posest in začeli so mu prigovarjati, naj opusti namen postati duhovnik. On pa je dal vse mlajšemu bratu ter postal duhovnik. Postal je frančiškan in živel življenje samozatajevanja, kakor njega predpodoba, sv. Frančišek. — Spal je na trdi postelji in jedel malo in pri tem od najslabše hrane. Oblečen je bil sila siromašno. Imel je izvanredno trdno konstitucijo in za štirideset, let vstal je redno ob dveh zjutraj. Njegov obraz je kazal neupogljiv značaj in pogum. — Medtem, ko je v sam&zatajeva-nju bil kakor sv. Frančišek, po pogumu je bil podoben sv. Ig-laciju Loyola. Prišel je v Que-jec 1. 1658 po strašni morski vožnji, ki je trajala cele štiri mesece."
(Dalje prih.)
Moderno.
Resnico ti povem Anion, ni-sem še poljubil nobenega de-I kleta."	,
"Odstrani se takoj. Kaj mi-4 sliš ,da vodim jaz šolo za polj ubovanje."_______
E X O X A D STR O P NA moderna tovarna. obsegajoča SIHKI štirjašk. čevljev. takoj za dobiti. 2704 Greenvie\v Ave. liuckiiiKliain O.iS'1	<M) t<h,t
IŠČEM ŽENSKO
za lahka domačii dela; družin i le z enim otrokom, starim 6 let. Perila ni v hiši. Vprašajte po 6. uri zvečer na: 2525 So. 58th Ave., Chicago, 111., ali pa pri upravništvu tega lista. Plača
po dogovoru.	p,tTsr
__.
Najboljši prijatelji so bančne knjižice!
Navadno je tako, da prijatelji hitro pridejo, pa tudi hitro gredo.
Nikjer jo pa ne dobi, če si jo sam ne preskrbi. Zato je vsakdo dolžan, da pridno in marljivo hrani za svoja star.a leta.
Hranite!
Človek na stara leta je potreben pomoči.
1.	za svoja stara leta.
2.	za svoje počitnice.
za prihodnje božične praznike.
4.	za svoje otroke.
5.	za vse slučaje.
V vašem interesu je, da se je poslužujete!
Metropolitan State Bank
CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAG0.1LL.
KVALITETA — TOCNOS1 — POŠTENJE
L F. WARHANIK
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str.,
vogal Leavitt cest« CHICAGO, ILL.
Najnovejše
IN DRUGE GRAFOFONSKE PLOŠČE.
MOŠKI KVARTET "JADRAN'* POJE: 25049—Prišla bo spomlad.
Zadovoljni Kranjec. t 25047—Sijaj, sijaj solnce.
En starček je živci. 25046—Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle.
25039—Na	potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. II. del.
25037—Sinoči	je pela.
Stoji, stoji Ljubljatica. TRICET ROJAKA HOJERJA
(harmonike): I 25045—Mazulinka.
Ptičja ohcet. 25044—Coklarska koračnica.
Triglavski valček. £5043—Polka štaparjev.
Ti si moja, valček.
25041—Veseli	rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček.
25040—Ho	jer valček. Pečlarska polka.
RAZNI GLASBENI KOMADI: 25048—Na kranjskih gorah, polka. Gospodarski Icndlcr.
25042—Daleč	v gozdu, valček, orkester. Večerni valček, orkester.
25038—Temne	o^i, orkester. Bora, koračnica.
25036—Slovenski valček, 4 harmonike.
Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodna, tamburaši.
Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba.
Češka koračnica, vel. godba. 25030—Večerno veselje, voj. godba.
Vsi naenkrat, voj. godba. 25026—Tirolski valček, I. del, citre.
Tirolski valček, II. del, citre. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba.
Peter, narodna, kmetska godba. 25020—Stari kranj. vale., Lovšin, harni Štajerska. Lovšin, harmonika. RAZNI PEVSKI KOMADI: 25033—Oj, tam za goro, moški kvari.
Gor rez jezero, moški kvartet. 25018—Srcu. moški in ženski glas.
Rožmarin, moški in ženski ^las. 25017—Zapoj mi ptičica, gdč. C.rahck.
Ptička, gdč. Grahek. 25005—Kaj ne bila bi vesela, scs'n Milavec.
Sirotek, sestri Milavtc. 25031—Pred volitvami, šaljiva. Na sveti večer, šaljiva.
3 plošče pošljemo za ...................$2.50
5 plošč pošljemo za ...................... 4.00
10 plošč pošljemo za ...................... 7.50
Kdor naroči 20 plošč, dobi eno zašit nj za darilo.
Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 50 i^el zastonj. Vsaka igla igra 10 komadov. V zalogi imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik in sicer na:
jUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
STENSKI KOLEDARJI.
Veliki stenski KOLEDARJI za leto 1927 so na razpolago za razpošiljanje. Koledarji so veliki in zelo prikladni, najsibo za družino ali urad. Pošiljamo jih po naročilih povsod po Ameriki, pa tudi v stari kraj.
Koledarji stanejo samo 25c s poštnino. Koledarji so vredni dvakrat toliko. Naročila za Ameriko ne sprejmemo manjša, kakor za štiri komade skupaj (4 za $1.00) ali več. Za v stari kraj pa prejmemo tudi naročila za posamezne komade (komad 25c). Pošlje se lahko v znamkah.
Naši odjemalci v Cleve-landu jih dobijo zastonj vsaki čas v naših prodajal • nah, tam se tudi vzamejo naročila za pošiljanje. Koledarje otrokom tie dajemo, pač pa le odraslim osebam. Oni, ki so oddaljeni, jih lahko dobijo tudi za svoje sosede.
Ni prav, če bi jemali po več koledarjev kakor le enega na družino, pa tudi ne, da bi koledarje pošiljali svojcem, katere ste sprejeli za sebe.
Oglasit« se, ali pa pišite na. A* GRDI NA & SONS, 6019 ST. CLAIR AVENUE, C LE VELA ND O., ali pa v podru žilici' v Collinwoodu.
VZROK
ZAKAJ BI MORALI POSLOVATI Z NAMI!
Kapital $1,600,000.00, prebitek $400,000.00 > Imovina $19,000,000.00
Smo Uan Federalne Rezervne Banke, katere aktiva znaša
$717»,423,000.00 Pod nadzorstvom smo državnih nadzornikov	%
Smo tudi pod nadzorstvom Chicago Clearing House Poštni hranilni oddelek nalaga pri nas denar
Cook okraj ima pri nas denar naložen
• ♦ ___ •
Naša banka je poznata to m onstran morja.
Radi teb vzrokov naša banka zasluži, da ste ji- naklonjeni, ne glede nato kje stanujete, lahko pri nas začnete s hranilnimi vlogami ali čekovni polog, da kupite hipoteke (morki-če) ali bonde, da pošiljate denar v stari kraj, kupite šifkar-te ali opravljate druge bančne posle.
Drago bi nam bilo, ako bi stopili z nami v" trgovsko zvezo. Največja slavenska hanka zgrajena na principu opreznega in izkušenega bankarstva.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Btue Island Avenue	Chicago, 1IL
tu * »•
Največja , slovanska banka v Ameriki.
Kupujte naie hipotekaryefcbyide, ki vam prinesejo povodne obrtpti.
8
"AMERIKANSKI SLOVENEC*
SolTota, T. farmarja 1927.
ROŽA SVETA
*
Spisal A. R. Haggard.
"Ne morem molčati; vedno je bilo tako, da mora vse na dan, kar mi je na duši. Imam ti nekaj povedati."
"Govori, Wulf," reče Godvin.
Wulf je sedel na svcj stol in nekaj časa strmo opiral svoje oči tjavendan; vse je kazalo, da gre beseda le težko iz ust.
Godvin je poznal misli svojega brata, bral je v njegovi duši kakor v odprti knjigi.
"O Rozamundi, kajneda?" je dejal Godvin čez nekaj časa.
"Da. O kom drugem?"
"In ti bi mi rad povedal, da jo imaš rad, da bi jo sedaj, ko boš vitez, in skopaj petindvajset let star, rad vprašal, ali hoče postati tvoja nevesta in žena?"
"Da, Godvin, to sem začutil v svojem srcu, ko je zajezdila na sivcu v vodo, tam na pomolu, in sem menil, da je ne vidim nikdar več. Povem ti, da sem začutil v svojem srcu; da brez nje življenje ni vredno, da bi se živelo, in smrt ni vredna, da bi jo pretrpel."
"Tedaj, Wulf," je odgovoril počasi, "ni treba o tem še nadalje govoriti. Vprašaj jo in bodi srečen. Cemu ne? Nekaj posestva imamo, čeravno ne mnogo, in Rozamunda tudi ne bo brez njega. Po mojih mislih se stric ne bo upiral temu, ako je njena želja, ko vidi, da si ti zanjo najprimernejši mož in najvrlejši daleč na okoli."
"Če izvzamem svojega brata Godvina, ki je vse to, kar sem jaz, in povrhu še dober in učen, kar jaz nisem," odvrne Wulf zamišljen.
"Godvin, najina nesreča je, da imaš tudi ti Rozamundo rad in da si imel iste misli tam ob pomolu kot jaz."
Godvin je malo zarudel in prati so se mu tesneje oprijeli kolen.
"Tako je," je rekel mirno. "Bridko je to, a tako je. Ali Rozamunda ne ve ničesar o tem in nikoli ne izve, ako boš ti brzdal svoj jezik% In dalje ti ni treba biti ljubosumnemu name, niti pred poroko niti pozneje."
"Kaj pa želiš, da naj storim?" vpraša Wulf vneto. "Ali naj jo snubim in jo morda pridobim — akoravno to dvomim — ko bi ona menila, da tebi ni ničesar do nje?"
"Lahko," je dejal Godvin in vzdihnil; to bi ji morda prihranilo nekaj bridkosti in tebi nekaj dvomov, meni pa razbistrilo mojo pot. Ženitev je tebi več nego meni, Wulf, ko včasih mislim, da bodi sablja edina moja zaročenka in dolžnost edini moj cilj."
"Ti si zlatega srca; tudi v tej zate najbolj kočljivi zadevi nečeš delati nobenih ovir svojemu bratu, ki ga ljubiš. Ne, Godvin, kakor sem grešen človek in kakor si želim nje nad vse na svetu, tako nelepo pa ne bom ravnal in ne bom premagal onega, ki noče dvigniti svojega meča,.da bi me ne ranil. Preje se poslovim od vas vseh in se podam iskat sreče ali smrti v vojsko, ne da bi zinil besedico."
VPa pustil, da bi Rozamunda morda skopr-nela. Oj, da bi mogla zagotovo vedeti, da Rozamunda ne misli na nobenega izmed naju, to bi bilo najbolje — da bi odšla skupaj v svet. Pa midva ne moreva vedeti za gotovo, ker jaz, Godvin, sem bil prepričan, da ljubi tebe."
"In včasih, .da govorim pošteno, Godvin, sem bil jaz prepričan, da ljubi tebe."
"Kaj pa torej nameravaš storiti, Wulf?"
"Moj načrt je ta, da govoriva oba z njo, ako nama stric dovoli — ti ji kot starejši prvi razložiš svojo stvar, kakor pač najbolje znaš in moreš, ter jo zaprosiš, da si premisli in da svoj odgovor po preteku enega dneva. Takoj nato stopim tudi jaz pred njo z isto željo."
"To je zelo pošteno," odvrne Godvin. "Vseeno pa me nekaj teži. Glej, Wulf, ali sta se kedaj dva brata tako ljubila kot se midva? In zakaj mora sedaj pasti senca ženske na to ljubezen in jo grozi če ne uničiti, gotovo pa ohladiti."
"Cemu pak?" vpraša Wulf. "Daj, Godvin, t skleniva pogodbo, da se tako ne zgodi, in drživa jo z božjo pomočjo. Pokaživa svetu, da moreta dva moža ljubiti eno žensko in vendar ljubiti tudi drug drugega, ne vede še, koga da izbere — ako sploh izvoli koga. Saj midva, Godvin, nisva morda edina, ki se zanimava za Rozamundo, morda je Rozamunda že komu drugemu dala besedo. Toda zato bova docela mirna."
Godvin je malo pomislil, nato pa stopi k vratom in naroči svojemu oprodi, ki je stražil zunaj, naj naprosi priorja Ivana, dajbi prišel k njima. Kmalu je prišel in Godvin mu je s povešeno glavo povedal vso stvar; ker je prior že vedel nekaj o zadevi, ga je hitro razumel in spoznal njuno namero. Na priorjevo j vprašanje mu je VVulf odgovoril, da je bilo j vse prav in resnično povedano. Nato sta ga vprašala, ako je dopustno, da naredita tako prisego, in on jima je odgovoril, da je po nje-I govi sodbi ne samo dopustna, temuč tudi jako i potrebna.
t	m ,
Tako sta naposled pokleknila z roko v ro-1 ki pred križ, ki je stal v sobici ter ponavljala skupno za priorjem sledečo prisego:
"Midva, brata Godvin in "VVulf d'Arcy, pri- ; segava pri svetem Kristusovem križu, pri j svetnici varuhinji tega kraja, sv. Mariji Mag- ! daleni in pri sv. Petru in Cedu, vpričo Boga, j najinih angeljev varuhov in vas, oče Ivan, da j bova, ker obadva ljubiva Rozamundo d"Arcy, I snubila njo za ženo na način, o katerem sva j se dogovorila in ne drugače; da se bova rav- j nala po njeni odločitvi, da ne bova- izkušala f izpremeniti njenega sklepa; da bo oni, ki ga zavrne, odtlej do nje edino sorodnik, najsi satan kakorkoli izkuša njegovo srce; da se med nama zaradi tega ne razpase ne sovraštvo ne ljubosumnost in da ostaneva v vojski in v miru vedno zvesta tovariša in brata. To prisegava s poštenim srcem in poštenim namenom in v zavesti, da bo oni, ki prelomi to prisego, brezčasten vitez in človek vreden jeze božje, in v znak tega poljubiva ta križ."v-*
Po tej prisegi sta brata lahkega srca in radostnega obraza sprejela blagoslov priorjev ter se podala k zbrani družbi, ki je prijezdila ponje, da ju popelje nazaj na Steeple. kjer se je nadaljevala slavnost.
Tu so okrasili dvorano za veliko slovesnost, in med mizami in estrado so pripravili prostor, kamor so povedli brata.
-i- TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Izvrftuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi druitev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
, 184» W. 22nd ST.f CHICAGO, ILL.
Vedno boljši.
"Sem jaz prva dekle, ki so jo kedaj ljubil V
"O, to ne, ali moj okus se z
vsakim dn^m boljša."
* * *
' Pogodil jo je.
"Harry, kaj je krog?" "Well Louis, to je ravna o-
krogla črta, ki ima luknjo v sredi."
Pomota.
"Glej mama. Ze celi teden j so imeli pri sosedu groceristu j v 'oknu napis, da potrebujejo dečka za trgovino. Sedaj pa pravijo, da je prišla štorklja in jim je prinesla deklico."
NOVI NASLOV-
Joseph E. Ursich M.D.
2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918.
Uradne ure: Od 1. do 3.,pop. in od 7. do 8. zvečer.
Ne pošiljajte denarja v
Evropo
po starem sistemu, temveč BRZOJAVNO.
Samo za 50c
* >
pošljemo denar na vsaki naslov v Evropi brzojavnim potom, katerega dobijo v štirih ali petih dneh.
OPRAVLJAMO VSE BANČNE POSLE — PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE.
Novak & Steiskal State Bank
1817-1819 SO. LOOMIS ST., CHICAGO, ILL.
Phone: Roosevelt 3205-3206-3207.
Artistične fotografije — Najnovejši okvirji.
POSEBNO POZORNOST DAJEMO SKUPINAM.
ILLINGTON STUDIO
of PHOTOGRAPHY
J. F. Giomb, lastnik
2006 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
Phone Canal 1807 Kopiramo in povečujemo slike, slikamo tudi na roko v črnih in belih naravnih barvah. Izdelujemo vse kar spada v to stroko.— Slike jemljemo doma in zunaj.
Prinesite filme v izdelavo — Zaloga kamer in kodakov.
Zimske suknje in obleke
zimske usnjate telovnike, zimske srajce in spodnjo obleko, kape in klobuke, in vsakovrstna obuvala se dobijo vedno po najzmernejših cenah v slovenski trgovini
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM — OBLEKAMI IN OBUVALI. ,
Frank Opeka
502 — lOth STREET WAUKEGAN, ILL.
Vsem Slovencem in bratom Hrvatom se priporoča, za ..obilni obUk!
PISANO POLJE
VELIKO POHUJŠEVANJE V NOVI CERKVI V ŠIŠKI.
"Prosveta" pripoveduje, kako piše o zgradbi nove šišenske cerkve "Naš Zvon," glasilo Slovencev na Nemškem. Takole pravi: Najbolj nam pa ugaja opazka, da je nova cerkev sezidana iz samih milih darov vernikov. Torej imajo ljudje še tudi dovolj denarja, da žrtvujejo za mrtvi zid nove cerkve? Sicer smo uverjeni, da delovno ljudstvo ni dalo bogvekaj. Večinoma so dali trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki, torej ljudje, ki jim bodo delavci še v večji meri ta denar povrnili. Saj se jim bo v novi cerkvi sugestivno pihalo na srce, da . . ."
Po pravici povem, kar sapa mi je zastajala od skrbi, kaj bo prišlo za tem usodnim "da . . ." Mislil sem, da bo sledila strašna obsodba vsega vzgojnega dela v novi šišenski cerkvi. Bal sem se že, da bo "Prosveta" odkrila grozno po-hujševanje, ki se vrši in se bo še vršilo v prostorih tega prekrasnega monumentalnega dela največjega slovenskega arhitekta Plečnika. Obžalovanje mi je lezlo v srce, da sem tudi jaz kedaj kakšno bleknil v prid te nove cerkve. Saj sem pričakoval, da bo "Prosveta" nekako takole dalje pisala: . . . da morajo imenitno popivati (po-vračevanje gostilničarjem !). zelo požrešno .jesti in se razkošno oblačiti (povračevanje trgovcem!) in sploh imeti kar največjo skrb za svoje telo in njegove ugodnosti (povračevanje obrtnikom sploh.)
Toda resnici na ljubo moram zapisati, da se je v tem slučaju "Prosveta" skregala samo z logiko, s poštenostjo pa ne. — Lasje, ki so mi do onega "da" kar 'sugestivno' lezli kvišku, so spet zavzeli svoje navadno me-. sto, ko sem bral dalje in našel i to-le jako lepo pohvalo nove š.'-j šenske cerkve:
j "... da morajo biti pridni, vdani, ponižni, tihi in pokorni, da morajo moliti in delati itd."
j O, blažena nova šišenska cerkev! Ti si menda edina na vsem svetu, ki boš izpolnjevala svojo nalogo! V vseh drugih cerkvah se po "Prosvetinem" prepričanju uganja sama politika, se dela biznes, se pospešuje poneumljenje ljudi itd. Koliko dobrotnih nasvetov je že dala "Prosveta" in njej sorodni listi raznim cerkvam, naj ostajajo na cerkvenem in verskem polju, naj se ne vtikajo v politiko, naj puste pri miru države in tako dalje. Za šišensko cerkev pa Prosveta sama javno ugotavlja, da bo ostajala v lakih, to se pravi: v pravih mejah svojega delovanja.
Ampak čudno je to, zakaj tudi tako delovanje šišenske cerkve Prosveti ni všeč? Ali ni to strogo cerkveno polje? In sploh, ali se ne zdi tudi Prosveti, da so taki nauki — če morda zanjo izvzamem molitev, ki je gotovo ne odobrava — za vsakega človeka precej dobri? Ali ni še nikoli slišala, da so že predkrščanski pametni vzgoji-
telji ljudi take nauke učili? Tudi še danes jih'uče mnogi ne-krščanski učeniki, ki niso tako slepo prosveti je ni kot je Prosveta. Uče jih, ker uvidevajo, da življenje po takih naukih ustreza človeški naravi, pa naj že bo ta narava od Boga ali pa od same sebe. Kdor uči nauke, ki so tem in takim nasprotni, razdira človeško naravo in ako ima pri svojem učenju uspehe, je rezultat ta, da napravi iz človeka — zverino!
Krščanstvo in zlasti katoliška vera torej teh naukov ni še-le vpeljala. To so raravn« človekove kreposti. Sprejela jih je za podlago svojemu delu m na njih zida poslopje nadnara-ve. Z nadnaravno delavnosljo, ki jo vera imenuje milost (Prosveta jo seveda taji, ampak odpravila je s tem ni in je ne bo), oplemenituje naravo in jo obenem podpira, da bolj gotovo ostane v sebi primernih mejah.
Temu namenu bo torej služila tudi nova šišenska cerk« \. To ji prizna celo Prosveta, toda po njeni trditvi bo to delala "sugestivno," ne z nadnaravno močjo. Tudi če bi bilo to r< s. hi se ne smela Prosveta pritoževati — samo da cerkev ne bo. podirala tega, kar ie za č!ove-ka — človeško dostojno.
Zlasti mi je nerazumljivo, zakaj se h ud uje Prosveta nad šišensko cerkvijo tudi zavoljo tega, ker bo učila ljudi <!• -lati? Od kedaj je pa pos.alo stari klepetulji delo — obsodbe \redno? Zagrizenost pa res sama ne ve. kedaj napravi salto mortale v — traparijo!
In še eno vprašanje: Od kedaj so pa razni trgovci in "dr i-gi obrtniki" — če ž-e gostilničarje izpustimo — izključni, iz vrst — delovnega Hud Iva? Doslej so bili izključeni le kapitalisti in farji — v Pr>s eli nam reč. Pa sa i far in knpii a i i s sta v njenih očeh eno ii isto.
Ako bo ta sijajni list lake fulminantne stvari prinašal. bom jaz kmalu začel javno ,ui-poročati ljudem. Nobena druga žavba jim ne bo tako hitro dopovedala, kaj je prava pristna — budalost.
Budalost je najprej v tem, da njeni pisači niti pri taki kratki notici ne znajo rabiti logike, temveč počijo v par vrstah same sebe po zobeh. Budalost je dalje v tem, da neprenehoma razdira to, kar je v skladu z naravo in smeši čisto preproste naravne človekove čednosti.
Edina sreča je, da Prosvetin trud in napor ne rodi vedno uspehov. Ako bi jih rodil, bi že vsi njeni bravci morali prenehati biti ljudje in postali zveri.
Da to še niso postali, se je zahvaliti zdravi naravi brav-cev, ki se ne da tako hitro prekucniti in spakedrati. In še v< č-ja zahvala gre krščanstvu, ki je v dolgi dobi tako prekvasilo človeški rod in podprlo človeško naravo, da še tudi pod vplivom takih naukov, kot jih siri Prosveta, "sugestivno" čuti, kaj je človeku sprejemljivo in kaj ne. Ne morem sicer tajiti, da je med Prosvetarji že tudi precejšnje število zverin; večinoma so pa vendar še ljudje. Da bi še tem izbila tisto, kar napravi j a človeka, da je človek, se Prosveta zelo vztrajno trudi. Ker pa vidi, #da je za celotni napad na zdravo človeško naravo v sedanjih razmerah v splošnosti še prešibka, skuša dosezati uspehe po etapah, za-, to bi rada najprej zmešala svojim bravcem možgane in jih o-ropala — zdrave logike. En donesek v dokaz moje trditve je prav tu omenjena notica. ^
Vsem preljubim "Prosvetar-jem" vošči dober Apetit
Rev. Bernard Ambrožič.
Dobro meso se dobi - - samo v dobri mesnici!
O tem so prepričano vse gospodinje, da »e pri nas dobi vedno najboljšo svežo meso Vseh vrst, kakOr tudi prekajeno meeo, perutnino ali druge vrste meso. Izdeljujemo prave KRANJSKE ĐOMACE KLOBASE, krvav« in mesene, nare-jono po domačem receptu.
So priporoča v naklonjenost
Math Kremesec
• , _	SLOVENSKI MESAR.
101? WEST 22nd STREET .	CHICAGO, ILL.