Schilierjeva oesta iWv. 3, M dvorižču, L nadstropje. * • Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * » Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne »prejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva* fcujejo. NARODNI DNEVNIK DiraviiiMvai Schilierjeva cesta Stev. 8. Naročnina znaža za avstro-ogerske deiele: celoletno . , ... K 25'— polletno ... K IMO četrtletno . . K 8*80 mesečno ... K 2*141 Ta Nemčijo: celoletno ... K 28"— «i vse druge dežele i. Ameriko K 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveteroetopue petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna 5tev. stane 10 h.. Stev. 31. Rusija in Bolgarsko. Slovanska politika ruske vlade je vsbujala dosedaj samo občutek nezaupanja in trpkosti. Priklopljenje Bosne in Hercegovine k Avstro-Ogrski je rusko diplomacijo sicer vzdramilo iz mirnega spanja. Slovanom pa to vzdram-ljenje ni pomagalo. Ruski diplomatje so kar prepojeni z nemškim dnhom in niso nikdar mogli, znali ali tndi hoteli slovanski čutiti, niso imeli programa, s katerim bi si bili mogli pridobiti simpatije slovanskih narodov. Dosedanja oficielna ruska politika na Balkanu je vzbujala nezaupanje. Ruski vladni krogi so se delali, kakor bi s Srbijo in Črno-goro rimpàtizirali ter da ju v hudih časih ne bodo zapustili. Kmalo se je pa ohladilo zanimanje ruskih diplomatskih krogov za te slovanske dežele. Dunajski listi so ta prevrat v mišljenju ruske diplomacije vestno zabeležili, zato so bili tembolj nemilo iznenadeni, ko se je razširila vest, da Rusija nikakor noče resignirati na svojo nalogo naBal-kann ter da baš nasprotno namerava prav odločno poseči v rešitev balkanske krize s tem, da stavi predlog, kako bi se mirnim potom poravnal turško-bolgarski spor. Rusija se je o svojem predlogu najprej sporazumela s svojimi zavezniki, Francijo in Anglijo, kakor tudi z bolgarsko vlado ter je v soglasju njimi stavila svoj predlog, ki je bil, kakor zadnja poročila pravijo, tudi v Carigrada sprejet in je sedaj že nedvomno, da bode tndi tnrško-bolgarski spor v smislu rnskega predloga mirnim potem rešen. Znano je, da je Tarčija zahtevala 126 mil. frankov odškodnine za ŠKode, ki jih je ntrpela vsled proglašenja bolgarske neodvisnosti, da je pa Bolgarsko ponujalo samo 82 mil. Zaradi diference med zahtevo in ponudbo je nav-stal spor in so sledila oboroževanja na bolgarski in turški strani. Turčija se je bila po vojski 1878 1. obvezala plačati Rusiji v letnih obrokih vojne odškodnine v skupnem znesku 35 mil. turških lir. Od tega zneska dolguje Torčija Rusiji še dandanes okolo 500 mil. frankov. Rusija je zato ponudila, da posodi Bolgarskemu 82 mil. frankov, proti nizkim obrestim in na amortizacijo, brez zastav in kontrole, torej pod pogoji, kakršnih bi Bolgarsko ne dobilo na evropskem denarnem trgu, da to svoto takoj odplača Turčiji, ostalih 43 miljonov bi pa Rusija odpisala od svoje terjatve na turškem dolgu. Ako bi Bolgarskemu in Turčiji ta oblika ne ugajala, je Rusija pripravljena odšteti tudi vseh 125 miljonov frtnkov od svoje terjatve, ter prepušča Turčiji, da se odloči za to ali ono rešitev, Bolgarskemu pa bi ne smela na noben način navstati iz tega večja obveznost nego za onih 82 miljonov, katere je samo Turčiji ponujalo, dočim bi Turčija na vsak način dobila celo svojo terjatev v znesku 125 miljonov frankov. Rusija bode pa za dano vrsto let, menda za 1<$ do 18 let, dobivala mesto dosedanjih turških obrokov, pač razmerno Celje, v torek, dne 9. februarja 1909. manjše bolgarske, zato bode pa njen ugled kot posredovalke tem večji. Bolgariji bode s tem ustreženo, ker ji ne jode treba iskati posojila v Evropi in dajati zanje poroštva in zastav in plačevati vrhu vsega še visoke obresti. Turčija pa pride tako do onega zneska, ki ga je prvotno zahtevala. Ta posredovalni predlog ruski so bili na Dunaju in v Berlinu spočetka prav neprijazno sprejeli. Nemški diplomatje so prav dobro razumeli, da ima ta odločni korak rnskega vnanjega ministerstva namen, iztrgati Bolgarsko iz avstro-ograkega in nemškega vpliva. Dunajski listi so svojo nejevoljo prav slabo prikrivali ter so pisali o ruskem predlogu, da je naiavnost nesprejemljiv. Pomilovali so Bolgarsko in Turčijo, ki postaneta baje obe „žrtvi ruske pre-računjene politike", Čisto drugače so pisali o tem fran-cozki, angležki in italjanski listi. „Temps", ki je glasilo francozkega vojnega ministet stva, je pisal naravnost navdušeno o ruskem predlogu ter je dejal, da je minister Izvolski storil s tem v resnici državniški čin. Ta list je pisal, da mora biti rusko javno mnenje Izvolskemu hvaležno, da se je Rusija vrnila v Evropo in da povzroča novi Rusiji na Balkana položaj, kateri ji njeni zavezniki privoščijo. Zgodovina je premenila ulogo ruske politike na Balkanu. Ne gre več za tem, da bi si Rusija Carigrad osvojila, kajti liberalna Turčija bo sama izvršila svoje kulturno poslanstvo v tem delu Evrope. Balkanski narodi hočejo živeti nadalje neodvisno in mirno drng poleg drnzega. V teh razmerah mora igrati Rusija na teh tleh, ki so bila tolikokrat namočena z rusko krvjo, nlogo poštenega posredovalca. Minula je doba vojsk in napočil je čas mirnega dela. Petrograd mora biti zveza med krščanskim vzhodom in mohamedanskim vshodom, mora osignrati zbližanje teh dveh svetov v interesu njih lastne neodvisnosti. Izvolski se je dolgo obotavljal, predno je segel v balkanski spor, to kasno po-sezanje vmes ima pa to redko prednost, da je srečno. Bolgarsko in Turčija sta se prepirali samo o višini zneska, ki bi naj bil plačan; ta prepir je postal zadnji čas nevaren. Rusija je stopila na po-zorišče in izjavila: Mir mora biti oču-van, razliko med zahtevo in ponudbo pa plačam jaz. Posledica tega je bila ne samo, da bo mir na vshodu očuvan, ampak da je tudi osigurana bodočnost franc.-agležko-rnskega sporazumljenja. V resnici simpatizirajo Rusi z Bolgari Angleži pa s Turki, Francija se ne mara v tem sporn posebuo anaražiiati ne proti Bolgarskemu, ne proti Turčiji. Na hvalo politiki Izvolskega, ki je jed-nako ljubeznjivo prišel nasproti obema državama, je vsako nesporazumljenje med Anglijo, Francijo in Rueijo že vnaprej odstranjeno. Na tak način, tako zaključuje „Temps" svoj članek, za-služuje politika Izvolskega največje pohvale." Temu mnenju se mora vsak prijatelj miru in mirnega? gospodarskega in kulturnega razvoja balkanskih na* rodov pridružiti. Ruski predlog je sedaj sprejet — turško bolgarski spor je končan in nam Slovanom je dan majhen dokaz, da se tudi v ruski diplomaciji začenja vzbujati slovanska zavest in slovansko čuvstvovanje ter da se končno začenja otresati tradicionalnega berolinskega vpliva. Politična hponika. o Klerikalni „Slovenski klub" je končno iznenadil slovenski svet s svojo politično in državniško modrostjo. Včerajšnji „Slovenec" je priobčil o zakljn-čenju državnega zbora to-le izjavo : „Slovenski klnb" odobrava, da se je državni zbor zaključil in tako rešil ljudski zastop iz sramotnega položaja, ki je bil škodljiv ljudskemu blagru in kvarljiv državnim financam. Vlada se poziva, da nstvari predpogoje za uspešno delovanje parlamenta in potem čimpreje zopet skliče državni zbor." Glasilo S. L. S. dodaje k tej izjavi, da je „Slovenski klub" pravilno in točno označil položaj. Ni je stranke, ki bi bila zadela tako v črno, kakor „Slovenski klnb". Čas se je tratil s prepiri o češko-nem-ških jezikovnih vprašanjih, to je o vprašanjih, ki so za ljudski blagor brez pomena! Kako je bilo to mogoče? Zato, ker ima državni zbor tako neumen opravilnik, da najmanjša stranka lahkoovi ra resno delovanje. In take stranke so se dobile — na levi in desni. — To so češki in nemški libo ratei, ki od nekdaj ne delajo drugega v naši zbornici kakor zgago in prepire." Tako piše o tem dogodku „Slovenec", glasilo klerikalcev na Slovenskem. V tem stoji ta ligvori-janec s svojimi nemškimi sobrati v popolnem soglasju. Tema nasproti kon-statujemo na kratko, da je prišlo do zakljnčenja ne vsled obstrukcije čeških radikalcev, ampak zaradi tega, ker so nemški kršč. socijalci v zvezi z nemškimi liberalci, nacijonalci in radikalci vložili svoj veto proti temu, da bi vlada dala izjavo, da ni hotel noben član vlade kako avstrijsko narodnost razžaliti. „Slovenec" ne črhne niti besedice o razžaljenju češke narodnosti in ne o tem, da so bili Čehi in z njirri vsi Slovani opravičeni zahtevati če že ne zadoščenja, pa vendar vsaj pojasnila, kaj je dr. Mataja mislil z besedo „pri p usten", ter vali vso krivdo za dogodke mesto na svoje nemško šovini itiške krščansko socijalne somišljenike, na češke liberalce Proti liberalcem ščuje in vendar je nepobitno dejstvo, da je češki agrarec, duhovnik posi. Za-hradnik prvi dvignil protest proti žaljivemu izrazu „zulässig" in so se temu protestu potem tudi ostali Cebi pridružili. Nemci pa, klerikalni in liberalni so vložili svoj veto proti temn, da bi se vlada Čehom nasproti opravičila in so torej oni sami zakrivili zaključenje zasedanja, ne pa češki Leto I. liberalci, kakor „Slovenec* piše. Toliko za danes. d Položaj. Nemške stranke si krčevito prizadevajo odvaliti odgovornost za nemodro zaključenje 18. zasedanja državnega zbora od sebe ter je naprtiti Čehom. To je sicer neopravičeno, pa lahko razumljivo, vendar ne bo pomagalo, kajti dejstvo, da se je slabotni baron Bienerth udal nemškemu »veta, je nad solnce jasno. Češka obstrukcija je na teh dogodkih čisto nedolžna, zadnji dan pa je bila izzvana vsled peremptorično postavljene zahteve nemških kršč. socijalcev in z njimi zvezanih vseh ostalih nemških mešč. strank, da se od vladne strani ne sme dati Čehom najmanjšega pojasnila ali opravičenja zaradi onega izraza v Matajevem govoru. Vsa nemška zavijanja ne bodo mogla spraviti tega dejstva iz sveta Sicer je pa to stara taktika politike nemškega nacionalizma, ki je še vedno skušal prevaliti odgovornost za notranje zmešnjave, katere je v državi sam zakrivil, na druge. V tem so si ostali Nemci tudi danes verni. V dokaz navajamo še dva odlomka iz skupnih nemških izjav o zaključenju zasedanja. Nemški nacijonalci pravijo: — „Karakteristično za frivolnost češke politike je ter daje več jasnosti tudi onim, ki ne poznajo muk naših rojakov na Češkem iz lastne sknšnje, da je češka nasilnost izbruhnila bai ta čas, ko se je imelo pristopiti k sklepanju sprave med obema narodoma na Češkem. V tem vidimo nov dokaz, da so naši spravljivosti (!) postavljene meje v našem spoštovanju do samega sebe in v značaju nasprotnika Češke nasilnosti, katerih prizorišče je bil parlament, so tem bolj obsodbe vredne, ker so zaprečile rešitev cele vrste gospodarskih in socijalnih vprašanj . . . Razmere „zunajne" politike kakor tudi razmerje z Ogrska zahtevajo močan avstrijski parlament. Za vse to nima češka politika razumevanja, na njo pada vsa odgovornost" Krščanski socijalci trde v svojem proglasu med drugim tudi to: „Povod zaključenju državnega zbora je obstrukcija (0, katero so češke stranke frivolno in brez vsakega narodnega opravičenja začele, samo da bi zaprečile pre-tresanje in sprejetje važnih zakonov, ki so imeli „uvesti mir med narode". Na to naštevajo ti ligvorijanci celo vrsto zakonov, ki so vsled zaključenja pali pod mizo ter pravijo „kako grozna brezvernost je rušiti delavnost parlamenta v trenotku, ko gre za važna zu-nanja vprašanja in za razmerje z Ogrsko". Gospodi gre za kožo, boje se, da bodo njih nacijonalni in klerikalni volilci spoznali, da iz gole prepirlji-vosti in narodne prenapetosti prečijo vsako delo v parlamenta, da sploh nimajo niti smisla za resno delo, katerega je na vseh koncih in krajih toliko, da bi ga tadi najpridnejši komaj storili in da bodo iz tega izvajali posledice. zato zdaj lažejo in popravljajo dejstva sebi na korist, Čehom na škodo — pa to ne bo držalo. Tudi naj ne- i» •.•..'rfy,.^. at&nejgi|bodo spòzi$H j%loyost te nemške nacionalne politike ter si bodo končno izvolili ljudi, ki imajo smisel tndi za dejanske potrebe prebivalstva in voljo do resnega, plodnega dela. o Madžari hočejo položaj, ki ga je nstvarila v Avstriji Bienerthova nezmožnost in nemška nestrpnost, do sita izkoristiti. Kossuthov Organ piše, da mora madžarska koalicija uporabiti zmešnjave v Avstriji v to, da naglo uresniči madžarske narodne zahteve v skupni armadi in rešitev bančnega vprašanja v madžarskem smislu samostojne ogrske državne banke. Proti zakonu o rekrutih je stranka 48 ni kov napovedala obstrukcijo, menda za to, da bi vladi olajšala pridobitev novih koncesij, da z njimi uteši obstrukcijo. Na Dunaju so v takih slučajih vedno popustljivi, to Madžari vedo in kujejo železo, dokler je gorko. o Bosanska vlada je sklicala mir noli pondeljek 24 zaupnikov, ki so markirali vse sloje prebivalstva v Bosni in Hercegovini ter jim je razložila načela nameravane deželne ustave in faznih zakonov, ki so s tem v zvezi. Ti „za|pniki" so smeli pač visoki vladi izraziti svoje in želje prebivalstva v tem ali onem vprašanju, v kako diskusijo o svojih načrtih se pa vlada z „zaupniki" ni spustila. o Avstro-turški spor. Turška vlada je vrnila avstrijskemu poslaniku v Carigradu protokol o avstro-tnrškem spo-raznmljenjn ter odklanja na Dunaju predlagane premene. Te premene so Obstojale v nekih klavzulah, pod katerimi bi A. O. privolila v to, da sme tnrška vlada povišati uvozne carine Od 11 na 15% od vrednosti blaga ter |a ustanovitev državnih monopolov. A. O. je hotela privoliti v to, da se odstranijo kapitulacije samo pod tem .pogojem, da bodo v ostavi obljubljene reforme v resnici izvedene. Ta pogajanja bodo stvar samo za nekaj časa zavlekla. Do sprave pride. V interesu avstrijske industrije in avstrijskega delavstva bi pa bilo, da bi bil ta protokol čim prej sprejet in podpisan in gprava oficijelno proglašena, kajti dokler se to ne zgodi, bojkota proti avstrijskemu blagu na Turškem v respici ne bo konca, kajti v tem vprašanju je bojkotni odbor mogočnejši in vplivnejši nego turška vlada — in ta pdbor še vedno čaka na oficjje.no pro-glašenje avstro-turške poravnave, potem šele bode tudi on izjavil, da je bojkot končan. o Italijanski parlament, katerega mandat poteče jeseni, bo že sedaj raz-pnščen. Ministerski predsednik Giolitti bi rad prištedil ministru vnanjih rečij Tittoni j n debato o trozvezi in še posebno o avstro-italijanskih odnošajih, ^ato parlament razpusti, razpiše nove volitve ter prepusti tako volilcem, naj se sami izrečejo za ali proti trozvezi, ki je postala v Italiji tako nepopularna d Ruski predlog o poravnavi turško-bolgarskega spora je Turčija v prin cipn spiejela, stavi pa protipredlog, naj bi bila s tem likvidirana cela terjatev, katero ima Rusija še pod naslovom vojne odškodnine na temelju pogodbe iz leta 1882. Rnski poslanik f Carigradu Sinovjev je izjavil, da je Ensija stavi'a svoj predlog v popolnem soglasju z Anglijo in Francijo, ki njo v vseh točkah tega vprašanja soglašata. Rusija s tem ne namerava druzega nego vstvariti mir in spravo na Balkanu brez vsakega drugega namena Kar se tiče turškega protipredloga, je izjavil ruski poslanik, da je Rusija pripravljena Turčijo podpirati, ako bode kaj druzega predlagala in prosila Rusijo pomoči. Rusija bode pa tudi Bolgarijo nesebično podpirala kakor tudi Srbijo in Črnogoro, katerima je obljubila svojo podporo na konferenci. o njegovem mnenjg bo gotovo v kratkem konferenca sklicana, da sankcionira, kar se je zgodilol d Angleški kralj in kraljica pose-tita berolinski dvor. Vsi nemški in angleški listi pišejo o pomenu tega po-seta, ki bode utrdil prijateljske odno-šaje med obema državama. d Pri dopolnilnih volitvah v deželni zbor je bil izvoljen na Dunaju v X. okraju soc. demokrat Avgust Sigi, v lil. okraju kršč. socijalec, v dveh okrajih pa pride do ožje volitve med oficijelnima kandidatoma kršč. soc. stranke in med kandidatoma, ki jih je postavila opozicija v tej stranki sami. novice. a Slov. ljudskošolsko vprašanje v Celju. Od časa do časa prinaša ljubi Slov.. Gospodar"1 notice o Ijudskošol-skern vprašanju v Celju. Vsakokrat porabi priliko, da lopne, po slovenskih meščanskih krogih ter daje njim krivdo, da zadeva ne gre naprej in se ne reši Nam je celjsko-ljudskošolsko vprašanje zelo na srcu in je smatramo za tako važno narodno zadevo, da ne moremo opravičiti, ako se jo vleče v strankarski boj. — Z ozirom na vedne napade si usojamo le vprašati: Ali gospodje ne veste čisto nič o delu dr. Hrašovca? Ne veste nič o različnih pritožbah in memorandih in potirava-njih od naše strani? Se vam nič ne sanja o mnogih deputacijah, katere so vodili „prvoboritelji" opetovano na Dunaj in v Gradec? — Nasproti temu delu ste, zdi se nam, slepi in gluhi! — Dovolimo si dalje vprašati. Kaj ste pa storili Vi v tem vprašanju ? Radovedni smo na pozitiven odgovor, katerega bo pa zelo težko dati, — ker če pometete vse Vaše kote, ne bodete našli drugega kakor da ste delo naše zavirali s tem, da niste nikdar odkrito z nami delali, s tem, da na noben način nočete javne dekliške šole, ampak igrate ravno glede dekliške šole zelo dvoumno nlogo ter hočete sedaj rešiti vprašanje le „delno" — samo za deško šolo, med tem ko bi dekliško še radi ohranili v rokah šolskih sester. Nastopajte odkrito in pomagajte „prvoboriteljem", kajti v okoliški občini in v krajnem šolskem syetu imate baje Vi moč, torej lahko tudi kaj storite! Delajte z nami skupno, in ne zabavljajte samo ter ne diskre-ditirajte s strankarskim natolcevanjem važnega ljudskošolskega vprašanja celjskega. a Odbor za oskrbovanje štajerskega zaklada za bedo je sklenil podeliti posestniku Antonu Pušovniku pri Sv. Miklavžu občine Sv. Jurij ob Tab., kateri je imel pri svoji domači živini veliko nesrečo, podporo v znesku po 100 K, in posestniku Jožefu Žgank v Št. Pavlu pri Preb., kateremu je po-vodenj jez razrušila, podpore v zneskn po 200 K, kojih druga polovica se bode še le izplačala, ko bo naprava jeza zopet popravljena. a Občni zbor ženske podružnice C. M. družbe za šentjurski trg ln okolicq, kateri se je vršil v nedeljo pri Mastnaku, p. d. Zajcu v Lokarjih pri Št. Jurjn, je tako krasno potekel, da bo zadovoljna z materijalnim uspehom družba, z moralnim pa vrle kmečke gospodinje in tržke dame šentjurske, katere v tako vzorni slogi delujejo za družbo v Šentjurju. Udeležba je bila sijajna; zlasti kmečkih ljudi se je vse trlo, pa tudi tržani so bili častno zastopani. Vestno sestavljeno tajn ško in blagajniško poročilo je podala na svo, vesel in temperamenten način gspdč. Anica Cmokova (Ga Podgoršekova si je žal pred nekaj dnevi zlomila nogo in ni mogla priti na zborovanje. Želimo ji srečnega ozdravljenja! Op. por.) V glavnem posnemamo iz tega poro- čila, da je podružnica poslala lansko leto družbi l|ö K, kar je za šentjurske razmere lepa vsota. V imenn osrednjega odbora družbe je imel g. potov, učitelj Prekoršek krasen nagovor na vrle zborovalke in zborovalce. Orisal e z živo besedo položaj Slovencev v bližini Nemcev, opisoval delo in bodoče naloge drnžbe ter posebej pov-darjal kako nalogo imajo C. M. podružnice. Izrazil je svoje veselje nad zavednostjo šentjnrskega femečk. ljudstva, ki je prišlo v tolikem števila in pokazalo s tem, da se za družbo zanima in jo podpira. Sledilo je lepemn govoru živahno odobravanje. Gspdč. Anica Cmokova je na to povedala nekaj zares imenitnih verzov glede prispevkov za dražbo. Nato se je izvolil sledeči odbor: predsednica Marija Mastnak, namestnica Cmok Terezija; tajnica Nendl Malči. nam. Cmok Anica; blagajničarka Sket Malči, nam. Urleb Neža; odbornica Zupane — Majer Neža. S posebnim veseljem je pozdravil gosp. Čnlek ustanoviteljico podružnice gospo Kavčičevo v Št. Jurjn, kateri so zborovalci živahno ploskali. Konečno je še sporočil ürednik I. Lešničar pozdrave Zveze nar. društev. Potem je na kratko o'menjal koristi ljudskega izobraževalnega dela in se nato spominjal dveh znamenitih obletnic, kateri smo lansko leto obhajali: štiristoletnico P. Trnbarja in 60 letnico samostojnosti slovenskega kmečkega stana. Glede prispevkov C. M. družbi je rekel sledeče: „Čehi so si ustanovili posebno narodno ligo; pobira se od vsakega Čeha in Čehinje prispevek po 2 vin. za nar. ligo; poleg materijelnega uspeha za narodno-obram-bno delo se s tem budi zavest narodne skupnosti, zavest potrebe ogromnega skupnega odpora proti nar. sovražniku. Mi plačujemo davke za skupno vojsko - in radost nas prešinja, ako slišimo o naših zmagujočih polkih. Plačajmo tadi skupen davek za edino našo obrambno orgaaizacijo, narodno vojsko, C. M. družbo — budila se bode s tem zavest skupnosti in ponosnega veselja, ako bodemo videli, da ta vojska zmagajo na polju izobrazbe naših malih bratov in sester, na polju ljudske pro-svete!" Razvila se je še živahna zabava; srečolov je prinesel marsikatero veselje, a tudi razočaranje, zapela se je še marsikatera vesela pesem pri dobri kapljici Mastnakove gostilne. Cela slavnost dela čast vrlim prirediteljicam in prirediteljem; pokazala je znova moč narodne misli v Št. Jurjn in okol. Na svidenje prihodnje leto! b t Valentin Naprudnlk. Kakor smo že kratko omenili, je umrl na Svečnico v Grižah Valentin Naprudnik. Bil je prava stara slovenska korenina: mož najčistejšega značaja, bistrega raznma in trdne volje. Županoval je dve dobi v Grižah ter bil dozdaj občinski svetovalec. B»1 Je tudi prej načelnik in do zdaj ud krajnega šolskega sveta i. t. d. Dasi ni pripadal nobeni stranki, je vendar dobro uvidel, katera da ima bolj prav in svojega prepričanja tudi ni — zatajeval. Saj se je njegovo ime že čitalo med odličnimi sklicatelji znanega žalskega shoda, kjer so se vrli kmetje dične Savinske doline tako odločno postavili za svoje pravice in proti zatiranju vsakega samostojnejšega mišljenja. * Veličastni pogreb dne 4. svečana, kakoršnega Griže menda še niso videle, je pričal dovolj jasno, kako ljubezen, oziroma spoštovanje je užival rajnki. Razen domačinov smo videli v nepreglednem sprevodu mnogo najodličnejših sosedov. Učitelji iz bližnje okolice so z nekaterimi drugimi pevci zapeli pred hišo in ob grobu srce pretresujoči ža-lostinki. S tem je učiteljstvo pokazalo, kako zna ceniti in ljubiti tiste, ki ga — ne sovražijo.^ — Blag ia večen spomin možu poštenjaku "Valentinu Naprudniku! ^ ,., „, v)h v Postaja Triglav leta 2000. Jutri y sredo zvečer ob 8. uri f rdeči sobi Narodnega doma važna seja celega pripravljalnega odbora. — Vsi odseki se mo:ajo gotovo udeležiti. b Potrjujemo, da g. železnični uradnik Ban v Celju ni v nobeni zvezi s pritožbo proti železničnemn uradniku Labekn, katero jo priobčil „Nar. Dn." v št. 29. dne 6. febr. t. 1. Uredništvo „Nar. On/ b Nemškonacijonalno „delavsko" društvo v Celju, čegar vodja je znani „arrajzlar" Findeisen, si je nekdo prav neusmiljeno izposodil v graškem -socij. listu „Arbeiterwille". Mož ima prav; magistratni priganjači so nagnali v to družbo mestne delavce in take ljudi, ki za nekaj sodčkov piva delajo štafaži nemškim mogotcem v Celju. Da se ne sramujejo! b Umrla je včeraj zjutraj V Celja ga. Ivana Jesenko, mati zdravnika in podžupana dr. Gr. Jesenka v starosti 69 let. b Mariborski Girstmajrr, znani nemški politik žalostnega spomina, se je po poročila mariborske „Straže" naselil v Leitersbergu, kjer baje misli na županstvo! b Telefonsko zvezo z Budimpešto in Vel. Kanižo dobi Maribor z jutrišnjim dnevom. Navaden (3 minutni) pogovor stane 3 K. Govoriti se more od 4. ure pop. do 10. ure dop. b Policijsko poročilo v Maribora. V Mariboru so zaprli meseca januarja 19( 9 43 oseb, 38 moških in 5 ženskih. 6 se jih je izročilo državnemu pravd-ništvu, 7 okrajnemu sodišču. Domu se jih je poslalo po odgonu 5, enega se je poslalo v opazovalnico za blazne, 2 v prisilno delavnico in 22 jih je kaznoval obč. urad. v Iz Laškega trga. Dne 6. sveč. je imela tnkajšnja „nemška" požarna bramba svoj ples. Posetüo ga je več zunanjih hajlovcev — kar je samoob-sebi umevno —, ki so kazali tudi tokrat svojo barvo ter se pošteno nahajlali. — Malo čudno bo menda vendar le dejstvo, da na tem plesa niso smeli manjkati nekateri laški Slovenci! Ali se ni bilo mogoče izogniti te nemške prireditve ? v Bralno društvo „Edinost" v Središču je zadnjo nedeljo zopet priredilo v središki narodni šoli predavanje. Predaval je g. Miloš Stibler, pot. učitelj „Zadružne zveze v Celju V o zadolževanju kmetijskih posestev in sredstvih, s katerimi se moremo proti istemu uspešno boriti. Bilo je okroglo 100 poslušalcev. Naj se prirejajo taka gospodarska predavanja še večkrat! v Poročil se je danes g. Lavoalav Apat, veleposestnik v Kaplji pri §t. Jurju ob Taboru z gospdč. Tinko Kov-šek, hčerko velepos. in poštarja na Trojanah. Bilo srečno! b Za narodni sklad je nabral g. Anton Šulek pri plesnem venčku v Središču 10 K. Prisrčna hvala! Vrlega somišljenika priporočamo v posnemanje. b Ponesrečil se je včeraj hlapec Jakob Plaznik pri gospej Al. Skaza v Šoštanju. Ko je delal rez za živino, je po nesreči prišel z desno roko v stroj, kateri mu jo je o 'rezal. b Stavko dimnikarskih pomočnikov imajo v Gradcu. Upati je, da se bodo pomočniki in mojstri kmalu zjedinili. b Kap je zadela mlinarja Jese-ničnika, po dom. Becla pri Sp. Dravograda. Našli so ga mrtvega pri mlinskem kolesu ležati. b V izvrševaini odbor jugoslovanske socijalistične stranke je bil na strankinem glavnem zboru izvoljen g. Ig. Sitter iz Trbovelj. ; -a Učiteljska mesta. Razpisano 36 difiaesto ičiteljice na petrwred-iào t Velen jn, 2. pi. razr. — Na tri-razrednici v Skalah je razpisano ^proviz oziroma definitivno mesto učitelja, 2. pi, razr.- Prošnje i obeh slučajih do no mare». a If Ponikve ob Juž. žel. Dne ,30, m. m. je nenadoma umrl naš vsestransko priljubljeni, napredno misleči trgovec g. Albin Dolinar. Prostori, kjer je imel svojo trgovino, se oddajo zopet v najem. Opozarjamo slov. trgovce na ta kraj, v katerem je samo eden nem-žkomieieči trgovec. Soliden, konkurence zmožen trgovec ter odločno slov. mišljenja ima najlepšo priliko ustvariti si Sigurno bodočnost. Dani so vsi pogoji «a. trgovino. b Iz Št. Pavla pri Preboldu. Velezaslužni nadučitelj v pokoju gosp. Josip Vidic je daroval v svrho ved-aega članstva tukajšnje šolske knjižnice pri družbi Sv. Mohorja izdatno vsoto po 32 K, ko j i blagi čin naj bi tvoril vez in tudi v bodočnosti spominjal na ljubav, ki jo je gojil imenovani gospod do mladine in kraja, kjer je deloval nad 40 let. Za tukajšno šolsko kuhinjo darovala sta nadalje visokorodna gospoda grof Thun Hohenstein 50 K in grof Rudolf Fünf kirchen 26 K. Vsem blagim dariteljem v imenu šolske mladine prisrčna zahvala! Šolsko vodstvo Št. Pavel pri Preboldu b Umrl je v Slovenjgradcu minulo soboto umirovljeni sodni kauclist Sari Rosen, star 62 let. a Ljutomer. Kaj pa naše siro-tinsko društvo dela? Povsod se gibljejo in 8krbe za revno deco, pri nas pa je dobilo o Božiču par otrok obleko in še tukaj je bilo nekaj takih, ki bi si ■ jo lahko sami kupili. Kaj pa je z osirotelimi otroci, kaj z nravno pokvarjenimi in pohabljenimi, kdo se briga za te? Eno zaslugo ima to društvo, in ta je, da je nemško. Kaj pa porečete eventualni slovenski odborniki k temu, da je društvo poslalo slov. stari&em, ko so dobili obleko, popolnoma nemške dopise, s katerimi so hodili od soseda do soseda, da so jim razložili, kaj vendar hoče sodnija i njimi. Slovenci, zaspanci, se ne bo-dete nič pobrigali? ' b Umrla je na Bizeljskem soproga obče spoštovanega veleposestnika gosp. ,.J. Pečnika. Imela je krasen pogreb. Naše sožalje g. soprogu in otrokom! V Občinske volitve v Podčetrtku, ki so se vršile dne 4. februarja, niso prinesle Narodni stranki zmage, pač pa v 3. in 1. razredu znatne manjšine. Volitve so se končale za našo stranko ▼ znamenju boja, za klerikalce v znamenju kompromisa z — Nemci. Primerno je, da se spominjam » na tem pesto zadnjih občinskih volitev v Podčetrtku: takrat tukajšnji krajni šolski ivet s klerikalno večino, ko se je šlo «a skupen boj proti Nemcem, ni šel pa volišče, pač pa zdaj, ko Nemci v $. razredu sploh niso prišli v poštev. jŽupnik g. Št, Pivec, ki je pri zadnjih volitvah sam snoval kompromis med slov. strankama, zadnjič ni prišel na folišče, dasi bi moral kot snovateij kompromisa dejansko nastopiti in zastopati ta kompromis. Zagovarjal se je po volitvah, da je moial (?) čuvati šolske otroke, dasi je moral vedeti kot takratni ali bivši načelnik krajnega šolskega sveta, da se na dan volitve sme opustiti šolski pouk! Sedaj, pri klerikalno-nemškem kompromisu, je gospod priromal kar z 2 glasoma, s svojim in s cerkvenim v 1. volilnem razredu. Voliti za cerkev za jedno domačo pol. stranko je netaktnost — a to je gotovi gospodi, ki se nikoli ni takta naučila, vsejedno! Klerikalni kmetje, ki pri zadnjih volitvah sploh niso prišli volit, so tokrat složno volili klerikalne kimovce. Sedanji lufM^jg. dr. Breschar ni prišel-v odbori ker ni hotel sprejeti od" Nemcev nečastnega * kompromisa. Omenimo Se, dà je služil nemško-klerikalnega mešetarja nadučitelj eosp. Fr. Lpvrec. Čast mu! b Težka naloga. Glavna hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah sprejela je od c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru nalog z dne 29. prosinca 1909 št. 3867, v katerem se ji med drugim doslovno zaukaže sledeče: Da ue Sode treba naknadnih popolnitev, se naroča, da se natanjko staležno gibanje udov vpiše v računskem zaključku". Zadruga je zdaj v največji zadregi, kako naj spravi „gibanje udov" v ra-čnnski zaključek, to tem bolj, ker ne ve, gibanje katerih udov da je treba „vpisati". Ta zadrega je tem večja, ker se zahteva že „natajnko" vpisänje. Vse pa prekorači zahteva, da se sme samo „staležno gibanje teh udov" vpisati. Ker je zavod še jako mlad, ter dozdaj še ni imel prilike vpisovati „staležnega gibanja udov", prosi prav vljudno, da bi mu kak starejši denarni zavod priskočil v tej zadregi na pomoč. b Kranjska hranilnica razpošilja učiteljstvu na celem Spod. Štajerskem zelene letake, na katerih se zagovarja zlasti proti dr. Oražnovem govoru v deželnem zboru na prav neroden in neumen način. Na te limanice ne bo menda nikdo sedel. Sicer pa priobčn-jemo na drugem mestu horendno številko dvigov v mesecu januarju pri Kranjski hranilnici, ki govori več ko vsi napadi ali zagovori. v Seno kradejo v graški okolici razni nzmoviči, ga nalagajo na vozove in ga vozijo v Gradec, kjer ga mirno prodajajo. Orožniki že zasledujo te tiče. — b Knjigovodski tečaj za mizarje priredi štajerski obrtno-pospešev. urad seveda v Gradcu od 22. februarja do 10. aprjda. Ta ljubi obrtnopospeševalni urad bo treba odločno vprašati, ali se naj visoki deželni donesek za njega (okroglo 70 tisoč kron) porabi samo za graške obrtnike? b Pack sehlägt sieh — Pack verträgt sieh — pripominja graško socij. glasilo o burni ustanovitvi „Süd-markine" podružnice v Gradcu za notranje mesto, kjer so se sprli nacijo-nalci in klerikalci, ter so prvi odločno odklonili sodelovanje klerikalcev pri S. podružnici. Da klerikalci sicer niso nič manj surovi, kadar se gre proti Slovanom, kaže uvodnik, katerega si je privoščil graški „Volksbl." v soboto. Tam se govori o „fantalinskem" Freslu in Kramàfu, o „kmečkih" Slovanih in o znani nemški zahtevi, da mora biti vse, kar je avstrijskega, nemško, na tako „kultiviran" način, da bi se nobeden nemškonacijonalen list članka ne sramoval. Zato je zgornji karakterističen izrek soc. glasila na mestn in se ga moramo vselej spominjati, kadar se oglase v Ljubljani „hoch" - klici Luegerjn in Gessmanmt ... o Obletnice. 9. febr. 1705. je umrl Janez Žiga Valentin Popovič v Ava-linu. — 9. febr. 1789. se je porodil Fr. Ks. Gabelsberger v Monakovem. — 9. febr. 1827. se je porodil Božidar Raič. — 9. febr. 1881. je umrl ruski pisatelj Dostojevskij. Kranjske novice. v Mestna hranilnica v Ljubljani je imela 31. jan. 25.675 vložnih knjižnic, največ na Slovenskem. „Kranjska hranilnica" jih ima zdaj šele 24.519. v Nov osebni vlak začne s 1. majem voziti med Ljubljano in Trstom. Ob 9 45 dop. bode odhajali z Ljubljane v Trst, popoldne iz ..Trsta nazaj v Ljubljano. v iz politične slažbe na Kranjskem. Okrajnemu glavarstvu nevbnem-škemu je prideljen deželnovladna kon-ceptni praktikant dr. Fr. Ogrin, kon-cepist dež. vlade Vinko Borštner je premeščen iz Noveera mesta k ljubljanskemu okr. glavarstvu, koncipist dež. vlade Gvido Kočevar pl. Kondeuheim je pa postal okrajni komisar. v Časopise za pošiljanje na mejo je začela nabirati v Ljubljani „Pro-sveta" in jih je nositi v trafike Kleinstem (Jurčičev trg), Dolenec (Prešernove ulice), Češark (Šelenbnrgove ulice). Somišljenike pozivamo, naj oddajajo prečitane časopise za brate ob meji. v h „Kranjske hranilnice" se je dvignilo v januarju od 2923 strank 3 miljone 576.742 kron. Stanje hranilnih vlog se je znižalo na 49 mil. Ali vsa „pojasnila" nič ne pomagajo? v Spominsko kolajno za 40 letno zvesto službovanje je podelil cesar računskemu ravnatelju c. kr. fin. rav. g. Aut. Svetku v Ljubljani. v I. veliki ples narodnega delavstva priredi N. D. O. v Ljubljani dne 20. tm. v Javno ljudsko knjižnico in čitalnico je osnoval „Sokol" v Logatcu. v Škrlatica se je pojavila v selih Lemič in Strekljevec v črnomeljskem okraju. v V Malemhribn župnije Zgornji Tuhinj je umrl posestnik Jožef Smolnikar, brat ljubljanskega kanonika. Koroške novice. o Deželnozborske volitve na Ko roškem se vrše, kakor poroča „Tagespost", že v najkrajšem času in sicer v splošni kuriji že 24. marca. Z vo-litvo v veleposestvu 5. aprila se volitve zaključijo. o V Poljani pri Prevaljlh na Koroškem je kupil obširno Pernatovo posestvo odločni Slovenec, gostilničar g Andrej Hrast. o Nemštvo na Koroškem vzdržujejo v prvi vrsti nemški železniški uradniki, orožniki, učitelji, poštni uradniki itd. V Čajni sta ustanovila podružnico „Südmarke" žel. uslužbenca Kaufmann in Pernnl. Poštarica je trda Nemka, orožniki ne razumejo sloven sko. A vsi ti imajo opraviti s slovenskim prebivalstvom. o Celovške „Freie Stimmen" se jeze na državnega pravdnika, ker jih je v soboto Konfisciral zaradi notice, v kateri so oznanjali bojkot zoper dve češki firmi. Pravijo, da ta konfiskacija nikakor ni postavna, ker se ne hnjska proti češki trgovini vobče, ampak le proti dvema firmama. Res zanimivo, kako si gospodje pri „Freie Stimmen" razlagajo zakon. — Sicer naj pridejo prašati celjskega državnega pravdnika Bayerja, kaj je postavno in kaj ne. Če bi šlo po nazorih „F. St.", bi mi ne smeli biti nikdar konfiscirani. d „Kmečki" poslanec — Nagele I Ptujski „Štajerc" vedno pisari, kako vpet zagovornik kmečkih koristi je koroški nemški poslanec Nagele. Koliko je na tem resnice, je pokazal shod kmetov dne 27. m. m. v Velikovcu (torej v Nageletovem volilnem okraju!), ki mu je izrekel nezaupnico, ker ni bil navzoč pri usodepolnem glasovanju o pooblastilnem zakonu v drž zboru, ampak so mu bile kmečke koristi iz strahu pred celovško gospodo — „vuršt". Sprejela se je zaupnica Grafenauerju. d Čedno gospodarstvo je moralo vladati pod „nemškim" županom v občini Rožek na Koroškem, katera je pred kakimi 3 mesci padla v slovenske roke. Novi župan že tri mesce zastonj čaka, da se mu izroče občinski računi, a teh ni in jih ni. Pač pa jih je vzel s seboj vladni revizor iz Celovca, ki dejtf,^ da so jako'»!«»^!^.,^ gospod „Štajerc" v. Ptuju, ali nebo^e nič pisali o „prvaških goljufih in sleparjih?;'' . r. : ; > d Kar Stiri nove Šole postavi koroška vlada — v slovenskih pokrajinah in sicer na O b i r s k e m, v Bel i, v LobnikuinRemšeniku jslednje tri kar o eni fari. „Pa naj kdo reče" pravi k temu celovški „Mir" —, da vlada ne skrbi za Slovence, da bi jih nemški lintver mogel prej požreti. Samoobsebi je namreč na Koroškem „umevno", da te šole ne bodo slovenske, ampak ponemčevakiice. d V Št. Vidu ob Giani je padel železniški uslužbenec Franc Vokal tako nesrečno pred svojim stanovanjem čez stopnice, da se je na glavi smrtno-nevarno ranil in kmalu nato umrl. Primorske novice. Goriška trgovsko- obrtna zbornica. Predsednikom je izvoljen laški trgovec Orzan, ki je začel pred 20 leti trgovino s Ì00 K kapitala in je danes s pomočjo slovenskih grOšev najbogatejši laški trgovec v Gorici. Prejšni predsednik Venutti je degradiran za podpredsednika. u Konvikt za dijake hrvatske gimnazije v Pazinu, v katem se bodo vzgajali dijaki v strogo klerikalnem duhu, ali kakor pravijo klerikalni listi, v „strahu božjem", snuje škof dr. Mahnič v zvezi s škofom Naglom. Lepa drnžba! Umrl je v Gorici 5. t. m. gosp. Ivan Bajt, krojaški mojster in odgovorni urednik klerikalneg „Primorskega Lista," v starosti 44 let. Bil je tudi predsednik „Krojaške zadruge". Iz Istre. V Raklju je morala laška lega nazionale zapreti svojo potujče-valnico, ker je družba C. M. za Istro ustanovila tam hrvatsko šolo in v laški ni ostalo nič otrok. — Kako vlada skrbi za šolstvo v Istri, kaie ljudska šola v «Šumbregu (pazinski okraj); šola je enorazrednica, ima le 1 gobo za 152 otrok. Okna so 84 cm visoka in 66 cm široka. Klopi je pet. Pod šolsko sobo je hlev. Nevarnost je, da se poslopje podere. Če bi trebalo napraviti novo vojašnico, davno bi le stala. Kulturne potrebe ljudstva — deveta skrb! Wolf je na Svečnico kvasil v Trstu svojim zvestim ter je med drugim razkril, da se Nemci v Trstu udeleže prihodnjih občinskih oziroma deželno-zborskih volitev. PO SVBtlL d Od upravnega sodišča Za predsednika senata pri upravnem sodišču je imenovan svetnik Truksa. d Umri je v noči od 5. na 6. t. m. primas Romunske, nadbisknp metropolit Jožef Georgius. d Umrl je v Bolcanu bivši državni poslanec v Berlinu, dvorni pridigar itd, Adolf Stöcker. Mož je ustanovitelj krščanskega socijalizma na Pruskem. o Ponesrečil je na železnici slavni francoski pesnik Catullo Mendés in je v noči na 8. t. m. umrl. o Grof Sternberg je bil včeraj v avdijenci pri cesarju zaradi revizije svojega vojaškega procesa, pri katerem je izgubil častniško šaržo. o Na maternem grobu sta izvršila iz žalosti samoumor 25 letni Karl in 13 letna Marija Rank na pokopališču v Lieseru na Nemškem. o Šestdesetletnico mašnikovanja je obhajal v nedeljo ogrski kardinal-primas knez Vasza«y. o Ker mu ni hotela dajati denarja za pijačo, je v Meinersdorf pri Kielu živeči 92 letni, na obeh nogah hromi, a sicer še močan kmet Siegelman ubil s palico svojo 45 letno ženo. o V korist žrtvam v «lesini se je vršil 6. t. m. pod patronanco soproge Izvoljskega in Homjakova koncert v Petrogradu. d Dimnikarska stavka. Vsled stavke pomočnikov počiva delo v vseh dimnikarskih obratih na Dunaju. Najnovejša brzojavna io toiefonična poroKli. Seja izvrševalnega odbora mladočeške stranke. Praga, 9. febr. (Pos. brz. „N. Du.") Danes se vrši seja izvrševalnega odbora mladočeške stranke, katere se ndeleži tudi češki minister rojak Žaček, kateri bo poskusil Mladočehe pridobiti ža rekonstrukcijo napol parlamentarnega ministerstva. „Narodni Listy" poročajo, da bo Bienerth poskušal do konca tega tedna ministerstvo zopet sestaviti, ako se češke stranke odločijo dati garancije za mirno parlamentarno delo. Ako se to ne zgodi, je stališče dr. Žačka omajano in Bienerth bo sestavil popolnoma uradniško ministerstvo. Končna odločitev v Srbiji? v Zumun, 9. febr. (Brz. Nar. Dn.) Včeraj se je oglasil ruski poslanik Sergijev pri ministru zunanjih zadev Milovanoviču in mu je naročil v imenu ruske vlade, da naj Srbija nikar ne odpošlje svojih pritožb na velesile v znanem memorandumu. Ruska vlada svari Srbijo pred takim nepremišljenim korakom, a se bode trudila z vplivom na velesile doseči vsaj neko kompenzacijo za srbske zahteve. Nato je dr. Milovanovič v takoj sklicani seji ministerskega sveta poročal o ruskem predlogu. Njegovo po-• ročilo je vzbudilo veliko potrtost. Vojni minister Živkovič je pozival navzoče k sveti vojski in zahteval, naj se srbski polki takoj odpošljejo na bosensko mejo. V skupštinskih krogih se sliši, da je pozicija Velimirovičevega ministerstva popolnima nevzdržljiva in da se bode v kratkem času sestavilo novo koalicijsko ministerstvo iz vodij vseh za vojno vnetih strank. Afera Kestranek — praški občinski svet končana. b Praga, 9. febr. (Pos. brz. „Nar. Dn ") Po 13 urni razpravi je ob 3. uri zjutraj sodni dvor izrekel v aferi Ke-8tranek-praški občinski svet to-le razsodbo: Ee8tranek je obsojen k 14 dnevnemu zaporo, poostrenim z enim postom. Sodni dvor je pa zaporno kazen takoj spremenil v globo 3000 K. Odgovorni urednik „Prager Tagblatta" Horn je obsojen zaradi zanemarjanja dolžne čuječnosti na globo 20 K. V slučaju Cernohorsky sta bila oba obtoženca oproščena. Černohorskega zagovornik je naznanil ničnostno pritožbo. Društvene vesti. o Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju ima svoj redni občni zbor v sredo 10. svečana 1.1. ob 8. uri zvečer v Narod, domu v Ptuju. o Trbovlje. Občni zbor našega na novo ustanovljenega telovadnega društva „Trboveljski Sokol" se bode vršil v nedeljo dne 28. februarja. Natančni spored se objavi še pravočasno. Poročati nam je za sedaj, da je pripravljalni odbor že sprejel 42 članov; kdor bi želel še pristopiti, je uljudno vabljen, naj se nemudoma zglasi pri tajniku g. učitelju Velkavrhu na Vodah. Imenovani gospod je oddal blagajniku pripravljalnega odbora za „Sokol" nabrani znesek po 750 K, kateri se naloži v posojilnici za toliko časa, da se potem za istega naroči za telovadnico potrebno orodje. Sam br. Velkavrh je nabral 570 K, v . gramofonu pri g. Go-ropevšeku, gostilničarju v Trbovljah, se je nabralo 96 K v veseli družbi pri g. Rošu v Hrastniku pa se je nabralo 75 K. Iz navedenega se vidi veliko zanimanje za to za našo dolino prepotrebno društvo in velika požrtvovalnost naših narodnih Trboveljcev, katerim je malokje para. Živeli darovalci! o Slov. pevsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo 14. t. m. v gostilniških prostorih g. Seršena zabaven večer z zanimivim sporedom. Iz prijaznosti sodeluje gospa Seršenova. K obilni ndeležbi vabi odbor. i> Plača se za enkratno objavo.................60 vin. za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat....... ... . 50 Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na- daljno vrsto.................... • • Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tud< v Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju znamka ali dopisnica za odgovor. Upravni&tvo „Narodnega Dnevnika". 10 „ znamkah)- 5F Naročajte ,]tar. pttcVniH'! Kjer eden ne zmore naročnine, najsi ga naroči Več stepaj! 3« Dobro izurjena poštna upmiteljica vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme pri enem poštnem uradu II. razreda v nekem prijaznem kraja na Sp. Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro 500 na uredništvo tega lista. 26 3-2 Ml OH. 8. februarja Du naj sk a borza za kmetijske pridelke: Promet skoro popolnoma stoji. Cene rastejo. Kava: Santos Good Average za mare 3475, za maj 34*25, za september 32'50, za december 32'—. Tendenca stalna. Prodnktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 30 05, moka za prihodnji mesec 3010, moka za mare — junij 30'40, moka za maj — avgust 30*75, pšenica za tekoči mesec 22.90, pšenica za prihodnji mesec 23*20, pšenica za mare — junij 23*55, pšenica za maj — avgust 23'70, rž za tekoči mesec 16*60, rž za prihodnji mesec 16*60, rž za mare — junij 16*90 rž za maj — avgust 16*90. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22*75, za oktober — december K 21*90. Tendenca medla. Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 287* do 29 V2, za v dobavi K 297« do 30J/g- Tendenca lena. Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12*76, pšenica za oktober K 10*85, rž za april K 10*05, rž za oktober K 9*06. oves za april K 8*58, oves za oktober K —*—, turšica za maj K 7*24, ogrščica za avgust K 13*90. Promet 15.000 met. st Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 19.675 kom. Grablje dobro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatee Maka Berlisg, Žetale pri Rogatcu. 82 10 2 Jtote! pri Mm W —. i celin. - T četrtek, 11. svečana, domača plesna veselica. Ciganski oktet Vstopnina 80 v. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeletbi vabita 99 4-1 Jakob in Antonija Tronto! j. Ladanjski premog izvrstne, suhe kakovosti priporočamo cenjenim odjemalcem. Pri večjem^ nakupu dovolimo precejšnje ugodnosti. Premogovnik Ladanje* poäta Vinica na HrvaŠkem- 106 3-1 MMMtM» Praktikant absolviran šestošolec se sprejme s I. marcem v lekarni M. Pospišil v Konjicah. — Ponudbe na Mr. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah. »o -a Vabilo na 34. redni občni zbor Gornje-Savinske posojilnice v Mozirju v soboto, dne 27. svečana 190», ob 9. uri dop. v uradni pisarni. DNEVNI RED: 1. Prečitanje in odobrenje zapisnika 33. občnega zbor» z dne 29. svečana 1908. j 2. Poročilo načelstva o delovanju in potrjenje računa za leto 1908. 3. Poročilo nadzorništva in njega nasveti o uporabi preostanka. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Posamezni nasveti. loo 2-i Na&elstvo* m Zuezna trgovina m RotooSka ulica Z v Celju Cek. rač. št. 75.221 Svoji k svojim! -IRGOVINA s papirjem, pisalnim ln risalnim orodjem priporoča: kan- - celijski, konceptni, pismeni, doku- SS5S meni ni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr.šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga Sol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresnikl, vsake yrste črnilo ip barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v rseh velikostih, z eno ail dvema koionama črtane, vezane t papir, platno, gradi ali pa y polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Holitvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke. X Zuezna knjigoveznica Sdiillerjeua cesta 3 v Celju Sdiillerjeua cesta 3 I Svoji k svojimi Zvezna tiskarna v Celju Schillerjeva cesta St. 3. Ček. račun St. 75.222. I—.IISKOYINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba T vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine I—!— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-855 čltane t koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno r tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenn potrebnim učinkom. eeeO 1 * 'najnovejšimi pomožnimi stroji, ■ modernimi črkami in okraski se priporoča slav. občinstvu, korpo-racljam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od uajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva ln korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige t zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim ln barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska ' dela. Natis na trakove. Časopisne inape za kavarne, gostilne in drnštva. Aktni fascikljl za odvetnike ln urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene. "L ■ ■ ■ 43 150—12