Poštnina plačana t gotovini Leto LXVm., št. Ljubljana, ponedeljek 15. aprila 1935 Cena Din L- žirija vsaK dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraa do 30 peut rrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3.-. vecjt lnaeratJ petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN ĐPBAVNUTVO LJUltM JANA. Knafljeve onem Mev. B Telefon: 3123, 3123, 3124, 8126 tn Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3d. — NOVO MESTO, ljubljanska c., telefOn' St. 26. — CELJE: cellako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st_ 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. SKLEPI KONFERENCE V STRESI Ugotavljajoč popolno solidarnost treh velesil so sklenili nadaljevanje pogajanj za ureditev kolektivne varnosti — Sklicanje konference podunavskih držav v Rim Stresa, 15. aprila, r. Včeraj je bila zaključena konferenca treh velesil v Stresi, na katero je gledala z največjo pozornostjo vsa Evropa, zavedajoč se, da je od izida te konference v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj položaja in mir v Evropi. Kljub vsem težkočam, ki so dopuščale malo nade na uspeh konference, je vendar prišla do izraza popolna solidarnost Francije, Anglije in Italije, ki je v sedanjem položaju najboljše jamstvo za red in mir v Evropi. Franciji in Italiji se je žg? po prvih razgovorih posrečilo izpod bi t i oklevajoče stališče Anglije, kar je imelo za posledico, da se je naposled vdala tudi Nemčija in boječ se popolne izolacije, uvidela, da ne more trmoglavo nadaljevati politike skreganja z vsemi narodi. Tako se je položaj v Evropi s streskimi razgovori in sklepi znatno razčistil in dopušča nove nade, da bo skupnim naporom uspelo postaviti mir in s tem varnost Evrope na čvrstejse temelje. Po končani konferenci je bil včeraj o sprejetih sklepih izdan naslednji komunike : Predstavniki Francije. Anglije in Italije so proučili v Stresi splošni evropski položaj v duhu izmenjave misli v teku zadnjih tednov, sklepe nemške vlade z dne 16. marca in na osnovi poročil angleških ministrov o svojih obiskih v posameznih prestolnicah evropskih držav. Ko so proučili posledice tega po^žaja v odnosu na politiko, določeno s sporazumi, sklenjenimi v Rimu in Londonu, so se predstavniki vseh treh velesil zedinili v vseh vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu razprave. 1. Zedinili so se na enotno stališče, ki ga bodo zavzeli ob priliki razprave o pritožbi Francije zaradi nemškega oboroževanja v svetu Društva narodov. 2. Zbrana obvestila so jih utrdila v prepričanju, da se morajo nadaljevati pogajanja, ki streme po zaželjeni organizaciji varnosti v vzhodni Evropi. 3. Zastopniki treh velesil so na novo proučili položaj Avstrije ter potrdili angleško-francoeko- italijansko izjavo z dne 27. februarja in 27. septembra 1934, s katerimi so vse tri vlade priznale potrebo neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije ter se obvezale, da bodo v tem duhu vodile svojo politiko. SkMcujoč se na francosko-italijanski protokol od 7. januarja 1935 in na francosko- angleške izjave od 3. februarja 1935, s katerimi je ponovno potrjen sklep, da se posvetujejo o ukrepih, ki naj se pod vzame j o v primeru, da bi bila neodvisnost ali nedotakljivost Avstrije ogrožena, so se vse tri velesile zedini-le na to, da priporoče v najbližnjem času sestanek predstavnikov vseh vlad naštetih v rimskem protokolu v svrho sklenitve sporazuma glede srednje Evrope. 4. Kar se tiče letalskega pakta, ki je bil predlagan za zapadno Evropo, so predstavniki treh velesil potrdila načela in postopek, kakor so predvideni v londonskem komunikeju od 3. februarja ter BJdenati) da bodo nadaljevali proučevanje tega vprašanja v cilju sklenitve dogovora med petimi velesilami, omenjenimi v londonskem komunikeju. 5. Končno so zastopniki treh velesil proučili vprašanje oboroževanja in opozorili na to, da je londonski komunike predvideval aranžman, po katerem bi se vršila svobodna pogajanja z Nemčijo in ki naj bi zamenjal določbe 5. poglavja versajske mirovne pogodbe. Sprejeli so primerne sklepe, opirajoč se pri tem na poročilo g. Simona o njegovih razgovorih, ki jih je imel nedavno v Berlinu in zavedajoč se svoje odgovornosti za mir v Evropi. Z obžalovanjem so ugotovili, da je enostransko postopanje nemške vlade v trenutku, ko je šlo za sklenitev novega aranžmana glede oboroževanja, zadalo težak udarec zaupanju javnega mnenja v red in mir. Na drugi strani so ugotovili, da je obseg nemškega oboroževalnega programa, kakor je bdi objavljen in kakor je po večini že izvršen onemogočil nadaljevanje pogajanj na dosedanji osnovi ter s tem omajal upanje, ki je vodilo dosedanje napore v tem pravcu. Zastopniki treh velesil kljub vsemu znova potrjujejo svojo globoko željo za ohranitev miru, ustvarjajoč zavest varnosti m izjavljajo, da so s svoje strani voljni pridružiti se vsaki akciji praktič- ne vrednosti, ki gre za tem, da se doseže mednarodni sporazum o omejitvi oboroževanja. 6. Zastopniki treh velesil so sprejeli na znanje želje, izražene s strani držav, katerih vojaški položaj je določen z mirovnimi pogodbami, želje, ki se nanašajo na revizijo tega položaja. Sklenili so, da bodo po diplomatski poti obvestili o tem tudi druge zainteresirane države, ter jim priporočili proučitev tega vprašanja v želji, da se reši pogodbenim potom v okviru splošnih in resinTi"1"-^ varnostnih paktov. V Parizu zadovoljni Pariz, 15. aprila. AA. Pariški listi komentirajo sklepe konference v Stresi le na kratko. Tako pravi »Pariš Soir<, med drugim, da so se streski razgovori končali z izrazitim potrdilom francosko-britansko-italijanske enotne fronte. »Temps« pravi v svojem komentarju o rezultatih stroške konference med drugim, da je konferenca pokazala velik uspeh. List pripominja, da so francoski zastopniki prodrli z ^"^ovno črto francoske politike. Angleški komentarji London, 15. aprila. A A. »Daily Tele-graph« prinaša članek o sklepnem uradnem komunikeju, izdanem na konferenci v Stresi in pravi med drugim, da ta komunike kaže, da mednarodni sestanek v Stresi ni bil zaman. Bistveni značaj konference v Stresi, pravi list, je v tem, da so se še podrobneje obdelata vzajemna stališča treh zapadnih velesil do rimskega protokola in londonskega sporazuma, kar je še bolj podčrtalo solidarnost med tremi zapadnimi velesilami. »Morning Post« pravi, da postaja kolektivna varnost s posredovanjem DN skupno geslo Francije, Velike Britanije in Italije in da glede njihovih ciljev obstoji popolno soglasje med temi velesilami. Ponovno oboroževanje Nemčije in duh, ki vlada danes na Nemškem, do- daja list, sta dejsfoi, ki sta združili to tri velesile v enaki skrbi za mir. »Daily Mail« prinaša poročila iz Strese od svojega posebnega dopisnika Warda Pricea. Dopisnik analizira sklepni komunike in se vprašuje, ali ne bo solidarnost med tremi zapadnima velesilami, ki jo komunike naglasa, zbudila vtis sporazuma, naperjenega zoper Nemčijo. Priče se pa po drugi strani zelo pohvalno izraža o sklepu konference, da se skliče konferenca v Rimu; pravi, da je to eden izmed najkonkret-neiših rezultatov konference v Stresi. Mnenje Rima Stresa, 15. aprila. AA. Italijanski krogi izražajo veliko zadovoljstvo z uspehom konference v Stresi. V teh krogih izjavljajo, da pomeni ta konferenca odločen korak naprej k ohranitvi in zavarovanju miru. Društvo narodov zopet rešitelj miru Varšava, 15. aprila. AA. Poljska »Zbrojna* ugotavlja, da vesti iz Strese uradno registrirajo smrt vzhodnega pakta o medsebojni pomoči, na njegovo mesto naj bi pa prišel nov predlog, čigar vsebina pa še ni znana. Debata o tem paktu je pokazala, da so spričo 2jemljepdsnih in poUtičnih okoliščin v Stresi in vzhodni Evropi nenapadalni pakti primernejši, kakor pogodbe o vzajemni pomoči. Posvetovanja v Stresi so se nanašala na več perečih mednarodnih vprašanj, posebno na razo roži tveni problem, zaradi česar se tudi vrši izredno zasedanja sveta DN. Društvo narodov postaja ponovno središče za reševanje problemov. Na plan prihaja ona stara metoda zapadnih velesil, ki sestoji v tem, da se vzame iz pristojnosti Društva narodov ureditev nekaterih evropskih problemov, da se urede z neposrednimi razgovori med posameznimi državami. Toda kadar pridejo do spoznanja, da ne morejo nikamor, takrat je Društvo narodov spet poklicano, da razbistri zapleten položaj. Ljubljana, 15. aprila. Prihodnje dni bo poteklo 30 let, odkar obstoji ena najbolj važnih in odličnih institucij v pogledu našega gospodarstva Zveza za tujski promet v Sloveniji. Občni zbor delničarjev Zanatske banke Položaj obrtništva se ni izboljšal —- Ostra polemika med gg. Pičmanom in Franchettijem — Nadomestne volitve Beograd, 15. aprila, r. Včeraj ee je vršil v Zanatakem domu obe. zbor delničarjev Zanatsike banke. Zborovanja so se udeležiti delegati iz vse države. Iz Ljubljane so bili navzoeni predsednik ljubljanske podružnice g. Franchetti, dalje gg. Josip Rebek, Ivan Kavka, dalje Lovro Pieman, Ivan Koeak in Šimenc, iz Maribora pa g. Franjo Bure«. Zborovanje je otvoril predsednik g. Milan Stojanovič, ki se je uvodoma spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja, ki je bil vedno vrhovni zaščitnik obrtništva in ki je največ pripomogel do tega, da so dobili obrtniki svoj denarni zavod. Nato so bili odposlani vdanostni brzojavi Nj. Vel. kralju, in. V nadaljnjih letih pa po več stotisoč. Brošure, pregledi, prospekti, klišeji in slike so šle po vsem svetu. Uspehi smotrne propagande se hažejo sleherno leto v najboljši luči cek> v dobi krize. Pod veščim vodstvom za stvar delavnega odbora in pa ravnatelja g. Vladimirja Pintarja je vsekakor pričakovati, da bo ta odlična institucija še nadalje v največji meri pripomogla k izboljšanju razmer našega človeka vobec. Obenem pa proslavi naša Zveza za tujski promet še drugi jubilej, 60 letnico rojstva svojega zaslužnega predsednika, načelnika g. dr. Rudolfa Marna, ki bi mu pa nihče ne prisodil šestih križev, tako je še čil in mladosten. Jutri ob 16. bo v sejna dvorani Zbornice za TOI slavnostna seja Zveze, ob 20. pa v dvorani hotela Metropol častni večer jubilantu dr. Marnu. Slovenija je kot alpska dežela, katere pridelki zadostujejo komaj za prehrano polovice njenega prebivalstva, bila od nekdaj navezana na industrijsko delavnost, to je na nadpovprečno marljivost, podjetnost in pridobitno iznajdljivost prebivalstva. Slovenec je z bistrim očesom motril in spoznaval ugodni zemljepisni položaj svoje domovine, ki leži ob vznožju Alp ob obali Jadranskega morja. Ze pred davnimi leti se je vila skozi Slovenijo glavna trgovska cesta iz Trsta na Dunaj. Doline dveh mogočnih rek Save in Drave pa sta ji odpirale pot na vzhod. Križišča teh glavnih prog Maribor in Ljubljana so tudi danes, ko je rečni promet na Savi in Dravi skoraj izginil ali vsaj ponehal, važni križišči mednarodnih železnic. V prvo organizirano delo za tujski promet med nami so se združili pred 30 leti trije možje, ki so pogledali če2 zvonik domače cerkve ter si s potovanji po Evropi in izven nje pridobili široko svetovno obzorje. Ti možje so bili Ubald pL Trnkoczv, dr. Vinko Gregorič in dr. Valentin Krisper. Naslonivši se na male, že obstoječe organizacije za povzdigo tujskega prometa na Bledu, v Bohinju in tedaj v Postojni, so ti možje ustanovili Zvezo za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Prvi predsednik organizacije je bil Trnkoczv, tajnik pa sedanji predsednik, dvorni svetnik dr. Rudolf Marn. Mlada zveza se je z izredno žilavostjo lotila svojega programa. V kratki dobi 2 let je ustvarila zveza društva v Bohinjski Bistrici, v Gorjah, v Mojstrani, v Kamniku in drugod. Imenovana društva, v katerih se je mnogo in pridno delovalo, so tvorila trdno podlago za zvezino akcijo. Prve prostore je imela Zveza v depen-danci hotela L4oyd z vhodom iz Miklošičeve ceste. 2e 1. 1906. je izdala Zveza poučno propagandno brošuro, kako je mogoče povzdigniti tujski promet. Sledile so izdaje še raznih drugih brošur, lepakov itd. L. 1906 je bila po inicijativi Zveze ustanovljena »Zveza gostiln i carskih zadrug za Kranjsko«. Zveza je priredila pozneje tudi razne razstave z okusno razporejenimi slikami, fotografijami naših krajev z raznimi prospekti, kar vse je služilo za propagando obiska lepot naših krajev. Zveza ni prenehala delovati niti med vojno, pa se je že tedaj pripravljala tudi na spremembo obstoječih razmer, ki jo je kazala majska deklaracija Jugoslovanskega kluba od L 1917.: združitev vseh avstrijskih Jugoslovenov, potem pa združenje Jugoslovenov v svobodni državi. Sledil je državni prevrat Zedinjena Slovenija se sicer ni udejstvila v onem obsegu, kakor so to zasanjale generacije slovenskih liberalistov, vendar je po priklopitvi cele Spodnje Štajerske, Prekmurja in dela Koroške obseg tega ozemlja narasel na dvakrat toliko, kot je merila nekdanja cela Kranjska. Gorenjska je bila tedaj, kar se tiče tujskega prometa, popolnoma poražena, stara letoviška publika, večinoma Nemci in Madžari, je izginila, nadomestila pa sedaj ni bilo od nikoder. Najbolj prizadeto je bilo najvažnejše naše letovišče Bled. Zara- so preteklo nedeljo jasno izrazili svoje mnenje ^ftl obsodili neupravičeno gonjo proti Uslužnim voditeljem slovenskega Obrtništva in vodstvu ljubljanske podružnice, je 'seveda druga stvar. Gotovo je, da pri tem ne mor. ostati. Sprejem strank pri banu odpade Ljubljana, 15. aprila. AA. Ban dravske banovine dr. Dinko Puc v torek 16. t. m. ne bo sprejemal zasebnih strank, ker bo uradno odsoten. Visoko odlikovanje zaslužnega novinarja Beograd, 15. aprila. P- ^ kraljevim ukazom je na predlog notranjega ministra odlikovan z redom sv. Save III. stopnje gosp. Andr j GaberšSek, novinar v Ljubljani. G. Gaberšček je bil že leta 1911. od pokojnega kralja Petra odlikovan z redom ev. Save IV. stopnje ob priliki kongresa slovanskih novinarjev v Beogradu. ---__ -f Dunajska opoldanska vremenska sapo- vsd »a torek. Polagoma se bo iabotjšak> in bo sledilo toplo pomladansko vreme. LJUBLJANSKA. BORZA. Devize (z všteto premijo 28-5 oetooC). Amsterdam 2961.46 — 2966.0«, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 742.86 — 747.92. Curih 1421.01 — 1428.08. London 211.93— 21399, Newyork 4348.31 — 4384.62, Pariz 289j60 — 231.0«, Praga 138j27 — 1*4,36. Stran X aflLOTIH8Kl NlBODc, dne 15. aprila 1035 Akademiki oživljajo narodno pesem včerajšnji koncert je Ml Kulturni APZ v Št. Vidu nad Ljubljana, 15. aprila. Ovakrat je bria v Izubijan' raaprcnla-na dvorana; neštetokrat smo te slišal! tožbo, da so koncerti slabo obiskani in da ljudje nimajo razumevanja za visoke umetnostne vrednote. Zakaj se je z*kaj nenadno abadi&o takšno zanimanje za umetnost, zakaj ee ljudje trgajo za vstopnice sa koncerte Aka*Kkms.keaa pevskeg* zbora? Ali njegovo petje ni visoka umetnost tiste stopnje, ki jo občinstvo tako prezira, da strahotno odmeva v praznih koncertnih dvoranah? Gode se čudež". Vendar povsem razumljivi, vse je vendar tako preprosto: Prava umetnost irajTde tudi dandanes v ljudeh odimev. In prava umetnost ni izuroetničenost, je le izraz pristnih čustev, je Čudovit ključ, ki odpira srca, in svetlo, jasno doživetje, ki se ob njem misel več ne ustavlja kakor pred vprašanjem. To je že rešeno vprašanje, to je že odkritje, ker je že pristni farraz. Ta umetnost jie pa naša narodna pesem, ki se ji je posvetil Akademski pevski zbor s takšsno globoko ljubeznijo in razumnostjo, da je morala začeti zmagovati in dc jo vsak njegov koncert kulturni dogodek v pravem pomenu besede. To se je zopet pokazalo včeraj, ko so akademiki peli v št. Vidhi nad Ljubljano. Ali ni značilno, da naš najboljši moški pevsfei zbor poje tudi na periferiji, da stopa s pesmijo tudi med ljudstvo ter dedi duševno hrano najpotrebnejšim, tistimi, ki ljubijo vse lepo že z elementarno, nepokvarjeno ljubeznijo? Da, baš to je APZ v čast, da se ne posveča samo umetnosti, temveč da jo približuje ter odkriva v vsej njeni lepoti in bogastvu ljudstvu. To je umetnost, ki je rzšla Iz IjJudstva. njegovo prvinsko izražanje čustev, najglobljih doživetfj in spoznanja lepote. Izražanje, ne laž, saj se ti ved&vo zbudi pravo čcstvo, nastane čustveno sozvočje, ko čusrtmo zazveni v pesmi. To moramo aarad'i tega imenovati pravo umetnost, ker je življenjska, ker govori te človeka človeku in ker v mj! iri ntfc narejenega, ampak je vse ustvarjeno. Mariborski trgovci so zborovali Maribor, 1-L aprila. Ob prav lepi udeležbi mariborskega tr-govsbva se je vršila včeraj v salonu hotela >Orel< letna skupščina mestnega, združenja trgovcev. Vodil jo je predsednik gosp. Ferdo P i n t e r, ki je uvodoma pozdravil navzočega tajnika ZTOI g. dr. Plessa, obrtnega referenta mestnega poglavarstva g. dr. Senkoviča in zastopnika pomočnikov. Nato je podal izčrpno in temeljito poročilo o vseh perečih vprašanjih mariborskega trgovstva. Poročilo so sprejeli zborovalci z velikim od obra van jem. I>r. Pless je pozdravil zbor v imenu Zbornice TOI iz Zveze trgovskih združenj dravske banovine. Nanizal je nekaj najbolj važnih gospodarskih vprašanj in s statističnimi podatki pokazal na probleme, ki so nacrtali kot neminovna posledica prevrata v svetovnem gospodarstvu. Po dolgih letih gospodarske depresije in davčnega fiskalizma je naše gospodarstvo z zadovoljstvom sprejelo izjavo Jevtićeve vlade, ki želi sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, da zopet pozivi naš ohromel gospodarski organizem. Izčrpno poročilo o delovanju zxrrtrženja je podal tajnik g. F. S k a z a. O računskem zaMjučku za 1. 1934 in proračunu za 1. 1905 je poročal tajnik g. Z i d a n š e k. O poslovanju združenja je podal prav temeljito revizijsko poročilo predsednik nadzornega odbora g. Perhavec. Vsa poročila so bila sprejeta z velikim odobravan jem. aborovanje je poteklo mirno. Članstvo je pokazalo najlepšo solidarnost, disciplino in neomajno zaupanje do predsednika g. Pin-terja, ki vodi združenje z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo. i fkide: Ljubezen cigana SOKOL Mladinska akademija Ljubljanskega Sekala Ljubljana, 15- aprila. V telovadnici Narodnega doma je priredila mladina Ljubljanskega Sokola v soboto 13. t. m, ob 20. telovadno akademijo, ki bo ostala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Pročelje telovadnice je bilo okrašeno z zelenjem in trobojnicami, med katerimi je visela slika Nj. VeL kralja Petra n .v sokolskem kroju. Občinstvo je napolnilo telovadnico do zadnjega kotička. Med gledalci smo opazili I. podstarosto Saveza SKJ br. Gangla, častnega starosto br. dr. Viktorja Murnika, zastopnika Sokolske župe br. Flegarja in br. P oh are a ter bivšega narodnega poslanca br. Rasta Pustoši emška. Telovadno akademijo, ki je obsegala 12 izbranih telovadnih točk, je otvorila ženska deca, ki je izvajala s petjem naša narodna kola med velikim odobravanjem gledalcev. Igre moške dece s prenašanjem štafetne palice so zelo ugajale in vzbujale pri občinstvu obilo zabave tn prisrčnega smeha. V modrih, belih in rdečih obleke ah (naša državna trobojnica) so deklice izvajale razne igre in proste vaje prav dobro in skladno. Zelo dobro se je odrezal ženski naraščaj s prostimi vajami, ki so bile predložene savezne mu načelništvu za vsesokolski zlet v Beogradu 1936. Proste vaje so izredno lepe, odlikujejo se po izdatnih gibih, žal, da so nekoliko pretežke in bi pri nastopih v množici ne dosegle zazeljenega uspeha. Zelo ljubek je bil nastop deklic v okusnih belih oblekcah z narodnimi ornamenti 2 učinkovitim kolom po ?laafc* prof. br. ftaaila. Obrtni naraščaj je Včeraj smo poslušali narodno pesem v št. Vidu s solzami v očeh. Posluša* in tudi doživljaš in vso čustveno lestvico preentič. In enako čuti preprost, neizobražen človek, kakor kuJUviran sstet, kajti ta umetnost je človeška in čsstvo je v slehernem človek«, samo zbuditi ga je treba ne pravilen nečin in s pravim sred&Lvom, Spored je zelo obširen, saj po-jo 21 pesmi. Toda dočim si navadno na koncertih v drugi polovici že utrujea — in pevci todi — smo se na tem. koncertu razživili od pesmi do pesmi bolj. In od pesani do pesmi se je odkrilo več lepote in bogastva. Skoraj oeipijivo ti je »topila pred oči zdaj slovenska pokrajina s tisto lepoto in otožnostjo nadihnjena, čemur da pravi izraz le pesem, zdaj si začutil bridkost oh dihu smrti in sdaj ti je zaplula živahno kri ob ognjevitem ritmu davnega plesa. Preprosta beseda pesmi od časa do časa zadene tako v živo in je tako neprisiljeno segava, da se zgane ob nji vsa dvorana. Narodna pesem je živa, najsi je še tako stara. In živa bo vedno, če ji bodo znali dajati pravo barvo in ritem, ogenj in čustvo, lepoto in bogastvo — kakor jo oživlja APZ. Narodma pesem je izraz skupnega ljudskega čustva, sodožrvljanja in ljudem bo tudi v bodoče vedno nekaj skupnega, kar bo iskalo izraza, ki se bo končno prav tako oblikoval ter kristaliziral, kakor se je stara narodna pesem* da bo razodeval, kar nam je skupno. Trdimo celo lahko, da bomo v bodočnosti sodoživljali še globlje, da nam bodo čustva še tesnejša vez in enotna misel ubranost. Naj pišejo učeni strokovnjaki karkoli o narodni pesmi in o umetnosti spioh. besede ne bodo več ničesar spremenile: Narodtna pesem, ki jo poje APZ, je zmagala, je zopet zaživela poveličana, saj zopet bogati ter opiaja nepokvarjeno ljudstvo. Ako pa že priznavamo, (is je APZ naš najboljši moški pevski zbor, pač ni treba posebej modrovati in ne presojati njegovega petja. izvajal svojo štirinajstorico zadovoljivo, uspeh pa bi bil lahko boljši, ako bi na-rašcajniki polagali več važnosti na posamezne gibe rok in nog. Vaje ženske dece s kratko kolebnico so zadovoljile, dasi je skladnost včasih malo trpela. Izborno so se postavili z boksom dečki, ki so morah svoje vaje med navdušenim odobravanjem ponoviti. Elegantno so opravile svoje lepe in učinkovite vaje naraščajnice na dveh gredeh. Vrsta moškega naraščaja nam je pokazala s skoki preko dveh konj drzne skoke med navdušenim ploskanjem občinstva. Dobro so se odrezali dečki s koračnico planin« in ženski naraščaj z osmorico. Krona akademije pa je bila devetorica moškega naraščaja, ki je svoje učinkovite vaje izvedla brezhibno med navdušenimi in dolgotrajnimi ovacijama. Pri akademiji je prav pridno igral društveni salonski orkester, na balkonu pa je igrala fanfara jezdnega odseka. Po akademiji je bil v restavraciji Zvezde prijateljski sestanek starejše sokolske generacije z mlajšo, kjer je bilo izrečenih več navdušenih govorov. Marljivemu prednja-škemu zboru, ki je vse telovadne točke sestavil sam. k uspehu iskreno čestitamo. Zdravo! — Sokol Ljubljana n vabi svoje članstvo It predavanju, ki bo v sredo 17. t. m. ob pol 21. v garderobi na letnem telova-dišr&u na Prulah. Predaval bo br. prof. štrukelj o Bolgariji. Vstop prost. Zdravo! Poziv ljubljanskim in okoliškim edini-caml Vse bratske edinice iz Ljubljane in okolice opozarja sokolska župa, naj si ogledajo razstavo spominov na nagega kralja-muČenika Dogovorno s prireditvenim odborom je za člane, ki se legitimirajo s sokolsko legitimacijo, znižana vstopnina na 3 Din, za naraščaj in deco, ki si ogleda razstavo v skupinah, pa po 1 Din za osebo. Razstava je tako lepa in poučna, njen namen in pomen tako vzvišen, da je dolžnost vsakega Sokola, da jo poseti in s tem d opomore tudi zgraditvi spomenika našemu velikemu kralju! Zborovanje mariborskih čevljarjev Maribor, 14. aprila. •Včeraj dopoldne se je vršila v Gambri-novi dvorani letna skuoščina Združenja čevljarskih mojstrov v Mariboru. Občnega zbora so se udeležili tudi obrtni referent mestne občine g. dr. Senkovič, obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik in tajnik okrožnega odbora obrtnih združenj g. Jul-če Novak. Uvodoma se je predsednik g. Krajcer spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedlnrtelja, nakar so zborovalci stoje zakričali njegove zadnje besede ščuvajte Jugoslavijo*. Sledilo je izčrpno poročilo o delovanju združenja, ki je obstojalo predvsem v boju proti šušmarstvu in tvrdfki Bat'a«. Najvažnejša je bila točka, pri kateri so razpravljali o zakonski uredbi, ki prepoveduje industrijskim podjetjem popravijabnice v oblači mi stroki. Kakor znano, je ta uredba stopila v veljavo lani 18. novembra. Takrat je tudi Bat'a v Mariboru ukinila svojo popravljalnico čevljev. Vsi čevljarji, zaposleni v tej popravi jamici, so bili na mah na cesti brez službe. Na željo strank — to lahko mirno trdimo — in iz socialnega stališča je čevljarski mojster g. Ivan Horvat, ki je prej vodil omenjeno popravljalnico in ki je znan kot soliden in izvrsten obrtnik v svoji stroki, o tvoril lastno delavnico. G. Horvat je dobil vsa potrebna oblastna dovoljenja in je kot domač obrtnik tudi član tukajšnjega Združenja čevljarjev. Zato nam je povsem nerazumljivo, zakaj je prišlo na občnem zboru do tako netaktnih in obžalovanja vrednih izpadov, polnih zlobe in zavisti do g. Horvata kot domačega obrtnika. Kljub temu, da nima mkakih zvez s tvrcTko Bat'a, hočejo naši obrtniki uničiti eksistenco svojemu, sta- novskemu tovarišu in to le iz gole zavisti, da mu delo bolje uspeva. Ker smo v zadevi dobro mfOTmirani, lahko trdimo, da bo g. Horvat uspeval todi ce ga bodo stanovski tovariši potom združenja, ki mesto da bi ga ščitilo kot našega človeka — prisilili, da se bo izselil is sedanjega lokala, ki je zal podi Isto streho kot tvrtka Bat'a (in to je ona slika, katere so sprejemi je jo njegovi nasprotniki!), kajti njegovi odjemalci ga bodo naju, če treba tudi na koncu mesta, ker gm poznajo kot dobrega Obrtnika, izvrstnega čevljarskega mojstra, s katerim so povsem zadovo^si. žalostno Je dejstvo« da so na včerajšnjem občnem zboru njegovi tovariši navdušeno ploskali ob besedah g. predsednika, češ, da bodo av o jetra člana ponovno ovadili. SIcer pa je občni zbor potekel kot običajno. Sledilo je blagajniško poročilo, k* izkazuje zadovoljivo bilanco. Prt votit-vah je bil ponovno izvoljen g. Krajcer za predsednika. $dxar£jenje trn %a Hičenfa krvi znani KJ*HHfKA-OAJ bahovec hstan je te v plombiranih paketih. Naša drama in opera V. Vodnik — Kreature — Gjtutgjenac — Druxovičeva — 2upevčeva Ljubljana, 15- aprila. L. 1809 je Valentin Vodnik izdal svoje >Brazabovske pesmic. V predgovoru je dejal: »Zdaj je na tem, ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič... Zdaj nič ne pomaga, nevarnost skrivati, ampak je treba na ves glas reči: pripravimo se, dokler je čas... zdaj gre ali za življenje aH za smrt! Bomo li roke križem držah ino nemarno gledati, kako tujci hočejo naše stare lastnine jemati...?« — Tako je govoril pesnik Vodnik pred 125 leti svojim ljubim Slovencem in zapel tudi »Brambovsko dobro voljo«, še je živa in radi smo jo prepevali ali deklamirali doslej. Kdo je ne pozna? — »Kar smo mi brambovci, več nismo cagovci, volje smo zidane, dobro nam je!« Itd. Zdaj, po 125 letih, pa moramo biti »cagovci« in Vodnikove pogumne pesmice ne smemo več peti ali celo deklamirati. In ker moram biti tudi kot gledališki poročevalec 2»cagovec«, ne smem niti tega povedati, zakaj mora biti tako. Bratko Kreft Še ni cagovec in v svoji kruti satiri »Malomeščani« nam je pogumno iztresel koše prebridkih očitkov. Izve-čine so resnični, vsi pa povedani z najboljšo tendenco. Ne da mi miru ta Kreft ova tragikomedija in še in še moram premišljati o nji. In povedati moram, da Kreft vendar ni zajel popolnoma prave naše, ljubljanske podobe iz 1. 1914. Breda n. pr. ni in ni ljubljansko dekle iz tiste dobe, nego morda čisto iz današnje. Zakaj taka Breda bi bila L 1914 v Ljubljani docela nemogoča v količkaj boljši družbi. Pa Kreft je tudi pozabil, da brez kontrastov ni dobre slike, niti prave drame. Sama tema in same črne sence ne morejo ugajati očesu. Razen redkih Kostanjškov, Komarjev, Grilcev, Sevnikov in Mojškerc je bilo v Ljubljani takrat prav mnogo Tomcev! Tudi te Tomce vseh starosti in obeh spolov bi bil moral Kreft dramatski postaviti proti kreaturam. Potem šele bi bila njegova satira tudi umetniški objektivna in zgodovinsko resnična. Y soboto zvečer pa smo imeli v operi zopet prijeten dogodek. Na korist socialnim potrebam Udruženja naših vzgledno l pride : Ljubezen cigana i Smrt vrlega Sokola Zagorje, 15. aprila. V soboto zvečer smo prejeh kratko in žalostno vest, da je v ljubljanski bolnici umrl po težki in komplicirani operaciji starosta zagorskega Sokola br. Ferdo Poljšak, šele pred štirimi dnevi je Šel iskat leka svoji bolezni v Ljubljano, odkoder so ga pa mrtvega prepeljali domov. Pokojni Ferdo Poljšak je bil rojen leta 1875 v Zagorju, že kot mlad fant se je navdušil za Sokola in bil že med njegovimi ustanovitelji. Sokolstvo se je kljub številnim nasprotnikom, zlasti pa nemčurjem, ki jim je bilo mlado društvo trn v peti, krepko razvijalo in 17. maja 1. 1&91 je razvilo prapor. Kumovala je ga. Marija Medvedova, kot tovariša pa sta bila Franjo Poljšak in Micika Mullerjeva. L. 1897 je bil prvi sestanek glede zgraditve lastnega doma, za kar se je poleg drugih najbolj zavzemal takratni tajnik Ferdo Poljšak. Nekaj let pozneje, v oktobru 1908, je bil izvoljen gradbeni odsek 12 članov s predsednikom Poljšakom, ki je tudi že predložil načrt doma. še isto leto je bila ponosna stavba Sokolskega doma pod streho, kar je bila nemala zasluga pokojnega staroste, čigar delovanje je balo tesno povezano z razvojem sokolstva v Zagorju, že med vojno je bil izvoljen za starosto Sokola v Zagorju in je bD društvu na čelu 18 let do svoje smrti. Pokojni se je agilno udejstvo-val tudi v drugih organizacijah in je bil član Posojilnice. Odličnega Sokola spremimo na njegovi zadnji poti v torek ob 16. iz Sokolskega doma na župno pokopališče. Blag mu spomin, preostalim naše iskreno sožalje! SPORT _ Razpis tekme v slalomu na Zelenici. Športni klub v Tržiču razpisuje na 22. t m. (veHkonočni ponedeljek) tradicijonalno medklubsko tekmo v slalomu na Zelenici za prehodni pokal g. dr. Gerharda Guck-lerja. Tekmuje lahko vsak član, verificiran v JZSS, ter se vrši tekma po pravilniku slednjega. Prijave sprejema SK Tržič ali eno uro pred startom v koči na Zelenici tehnični funkcijonar. Start ob 13. uri. Razglasitev rezultata ob 17. uri v hotelu Pošta v Tržiču, Prijavnina 5 Din, kavcija za številke 5 Din. Pokal preide v predhodno posest onega kluba, katerega ekipa treh članov doseže najboljši čas, in sicer v treh zaporednih vsakoletnih tekmovanjih ah petkrat v presledkih. Doslej je iz dveh zaporednih tekmovanj pokal v posesti SK Tržiča Tekma je razpisana — kot poslednja — v tej disciplini zaradi tega, da se pokažejo vse tehnične sposobnosti, pridobljene v letošnji zimski sezoni. Snežne razmere na Zelenici so prav dobre, tako se bo tekma izvršila v vseh ozirih brezhibno. marljivih igralcev in po v cev. ki nam vso sezono z nezmanjšano vztrajnostjo sipi jejo na oder novitete za novitetami vzlic krizi, ki jih pritiska in davi, se je vršila operetna predstava Leharjeve »Dežele smehljaja«, m glavni partiji sta pela prvič ga. Gjungjenčeva in g. Gosti č. Pričakoval sem razprodane hiše. Ali premalo hvaležnosti je pokazala Ljubljana svojim igralcem in pevcem, premalo razumevanja za bridkosti in žrtve tega najtežjega poklica. Se zmerom »Kranjec moj mu osle kaže«, m človek je tega Kranjca žalosten ... Toda lepa izbrana družba je bila navdušena in nad vso mero zadovoljna Gospa Gjungjenčeva je pela partijo Lize in igrala tako. kakor smo pri nji že vajeni. Prav dober princ je bil g. G o s t i č in posebno srečna kitajska princeska ga. R i-bičeva Oba sta bila odlikovana ponovno z aplavzi in tudi s cvetjem. Snoči pa smo imeli baje zadnjič v sezoni za gosta go. Eriko Druzovičevo, ki je pela Adelo v »Netopirju«, ž njo pa prvič v partiji Rozalinde go. ž u p e v č e-v o. Predstava je bila zato na izdatno višji stopnji kakor običajno, tem bolj, ker jo je dirigiral nenapovedan dirigent, simpatično temperamentni in energični gosp. Josip Raha-Rajhenič, bivši kapelnik beograjskega pozorišta. Ga Druzovičeva je bila pevski m igralski odlična a zunanje kakor ustvarjena za živo poredno sobarico. V petju prinaša mnogo srca in humorja, a v igri je pravcato živo srebro, tako da daje skoraj preveč in je je vedno poln ves oder. žela je več posebnih aplavzov, po vseh dejanjih pa prav prisrčne ovacije. Zelo učinkovita Rozalinda je ga župev-Čeva, ki že jasneje vokalizira in umljivo govori ter je posebno srečno izvajala valček v 2, dej. in žela zanj zasluženo toplo priznanje. Prav lepa kreacija, ki polno zadovoljuje. Gg. Gostič, Fran cel Janko, Peče k, španova Jeromova in Zupan so bili v najboljši formi in prispevali k lepemu uspehu predstave, žal, da gledališče ni bilo razprodano. Fr. G. Živ zasut v vodnjaku Maribor, 15. aprila. Ves Maribor govori o nenavadni nesreči, ki se je pripetila že včeraj zjutraj ob 6. uri 25-letnemu delavcu Avgustu Kelna-riou, katerega usoda je še zdaj negotova. Že 28 ur visi nesrečnež med življenjem in smrtjo. V Cankarjevi ulici 27 na Pobrežju si gradi posestnik Ivan Vrescak novo hišico. Naročil je mojstru Leopoldu Kovačiču iz Orehovcev pri Gornji Radgoni, naj mu napravi pri hiši vodnjak. Pri delu je pomagal 25-letni Avgust Kelnarič, ki je kopal tudi včeraj. Izkopal je že približno 8 m globoko, nenadoma se je pa zemlja vdrla in zasulo ga je prav do vratu, da se ni mogel ganiti. Klical je na pomoč in prihiteli so ljudje, ki mu pa niso mogli pomagati, ker je bila nevarnost, da se zruši še nova plast zemlje in ga zasuje. Na pomoč so poklicali reševalce in gasilce, a vodstvo kaznilnice je poslalo na kraj nesreče 20 kaznencev s potrehnimi napravami. Nesrečnežu so morali dati zaboj preko glave, da se pa ni zadušil, so mu morah dovajati tudi kisik. Reševalna akcija je trajala včeraj ves dan do poznega večera a delavca niso mogli odkopati, ker niso smeli naravnost v vodnjak. Zato so začeli kopati stranski rov v globino 7 m in tako prodirati na dno vodnjaka. Snoči okrog 19. so bih že prav blizu ponesrečenca a se je zemlja zopet vdrla v kanal in ga zasula Nesrečni Kelnarič se je večkrat onesvestil. Vso noč so kopali, a nesrečnega delavca še niso rešili iz neprijetnega položaja. Dopoldne je odšel na kraj nesreče tudi sre-ski načelnik v spremstvu nekega inže-njerja, ki bo proučil, kako bi se dalo najlažje priti do Kelnariča in ga rešiti. Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. In 914 uri zvečer Loreta Joimg v filmu Kraljica noč! Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din Revnejši obrtniki in velesejem Revnejšim obrtnikom je omogočena udeležba na letošnjem spomladanskem vele-sejmu v Ljubljani na razstavnem prostoru, ki ga je za udeležbo male obrti izpo-slovala pri ravnateljstvu velesejma banska uprava, referat za pospeševanje obrti. Obrtniki, ki nameravajo razstaviti na tem prostoru, naj priglase svojo udeležbo najkasneje do 10. maja t. 1. pri kr. banski upravi, referatu za pospeševanje obrta v Ljubljani. Knafljeva ul. 9, kjer dobe tudi vse podrobne informacije. (Bef*> ženica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 15. aprila: katoličani Baalhsa, Helena. D AN Ali NJE PRIREDITVE Kino Matica: Pesem pomladi t Rihard Tauber). Kino Meni; Kraljica noči. Kino Dvor: Pat in Patachon kot potuhnjene a. ZKD: »Pot v življenje« ob 14.15 v Matici. Kine si>ka: Krik sveta Koncert »Trboveljskih slavčkov« ob 20. v Uni ocu. Predavanje g. Brat ka Krefta o praških gledahsčih 00 20.15 v vrtni dvorani »Zveadec. Društvo »Tabor«; Občni zbor ob 19.30 ▼ kemični predavalnici na realki. F>F21R\R LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta Zdravilišče Radio Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli (37.5» Celzija). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd. Odprto skozi vse leto V predseziji do 15. junija izredno znižane cene. Pavšalna, penzija za 10 dni 600 Din, za 20 dni 1100 Din. V pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. — Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. Naše Gledališče DRAMA. Začetek ob 20. ari. Ponedeljek, 15. aprila: zaprto. Torek, 16. aprila: MalomeSčairi. Gostovanje v Celju. Sreda 17- aprila: Malom<-ščani. Re«i Sreda. OPERA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 15. aprila: zaprto. Torek, 16. aprila: Jenufa. Red C. Sreda, 17. aprila: zaprto. Četrtek, 18 aprila; zaprto. Petek, 19. aprila: o*> 18. uri Pnnsifal izven. 16. t. m. v torek ^e poje Janačk^ va opera »Jenufia« z po. Thiorrvjevo, k se je vrnila z daljšega bolezenskega dopusta, v vlogi cerkovniee in go. Gjun^jc nac v naslovni partiji. Opora je eno naj učinkovitejših čeških dol in je našla pot na vse svetovne odre. Režiser: g. Ciril Debevec, dirigent: k. ravnatelj Pol K. Velika Wagnerjeva opera »Pars«-fal«, katere dejanje se godi na veliki p* tek, se bo izvajala 19. t. m. ob iS. V glavnih vlogah ga. Thierrvj^va ter gg : Marčec, Betetto, Primožič itd. Wagnrr jeva močna in genijci !n;'. glasba je ostra* rila elementarno in neumrljivo BfBetnta Predstavo vodi ravnatelj Polič, ki j«' p-stavil delo muzikalno in režijsko na ode Pri predstavi sodeluje sofltutoiesd zbor in orkester. Zaradi izredne doi*ine oyi< re je pričetek predstave ob IS- uri. Naš najlepši avtobus Ljubljana, 15. aprila. Pri nas nimamo velikih modernih in udobnih avtobusov, ki bi lahko z njimi prirejali izlete tudi v inozemstvo, da bi nam ne bilo nerodno in mučno pokazati se tujcem. Ta nedostatek je postajal čim daljo bolj občutljiv in končno se je naša Zveza za tujski promet odločila odstraniti ga. Pomagala je avtopod j etniku g. JoStu, da je nabavil krasen 20-sedežen avtobus »Chevrolet«, ki so pa opremo zanj izdelal, doma Z novim avtobusom bo zapolnjena občutna vrzel v našem tujskem prometu z njim se bomo lahko pokazali tudi v tujem svetu, saj prav nič ne zaostaja za modernimi avtobusi drugih držav, kjer j»' avtobusni promet mnogo bolj razvit kakor pri nas. Včeraj je priredila Zveza za tujski promet poskusno vožnjo z novim avtobusom, ki bo rezerviran za Zvezo, da bo lahko z njim prirejala daljše izlete po naši državi in v inozemstvo. Izleta so se udeležili funkcijonar ji Zveze na čelu s predsednikom g. Pintarjem in tajnikom g. Vala-škom, dalje novinarji in še nekaj povabljenih gostov. Pot jih je vodila iz Ljubljane preko Trojan in Celja v Rimske Toplice, kjer so izletniki obedovali, potem so se pa odpeljali preko Zidanega mosta in ob desnem bregu Save preko Rajhenburga v Sevnico. Po kratkem počitku so nadaljevali pot preko Mokronoga in Trebnjega nazaj v Ljubljano. Okrog 300 km dolgo pot je prevozil novi avtobus brez najmanjšega defekta gladko In varno. Velika njegova prednost je v tem, da reze ovinke brez običajnega premetavanja in poskakovanja zadnjega konca Zunaj in znotraj je avtobus naravnost razkošen, da smo lahko ponosni nanj. Torek, 16. aprila. 11 00. Šolska ura: Velikonočni običaji Vrsta zvočnih slik — izvaja radijsk* zvočni studio. 1Z00: Po polju že rože« cvetejo (narodne na ploščah). i2.5ft: Poro čila. 13.00: Cas, Šaloma plese pWšč>) 18.00: Otroški kotiček: Cvetice govore 18.20: Higijena kmetskega otro«a. lS*^ Nemščina 19.10: Radijske motije. 19 30 Nac. ura. 20.00- Volilno in oo':"ćn . po r. č:lo 20.10: Cas, jedilni list. program zt sredo ž).25: Chopinov večer. KI solo zvaia ga. Marta Osterc-Valjaijva l. voć no besedo govr - prof. Slavko Osterc 2T 30- poroči11 51.50: Slovenske na rodne z orkestrom. 22.30: Angif»skf; p»o šče. stev. 86 SLOVENSKI RARODc, dne 15. aprila lfiSB 8tras S« ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 DANES OB 4., 7.15 in 8J5 VELIKA PREMIERA VELEFILMA PESEM POMLADI v katerem poje slavni tenor RICHARD TAUBER Glasba: fran schubekt Sodeluje: DUNAJSKI DEĆJI ZBOR. Rezervirajte vstopnice! DNEVNE VESTI — Od R k ova nje češkoslovaškega pisatelja. Z redom Sv. Save IV. stopnje je odlikovao pisatelj 'rs Prage Jar orni r John. — Kongres Zveze Jč lige v Zagrebu. Kongres Zveze ju gosi o vensko - češkoslovaških lig bo letos v Zagrebu. Zagrebška liga bo pripravila vse potrebno za sprejemni gostov. Zagreb dobi v (k) g lednem času češkoslovaški Narodni dom, za katerega je dala brezplačno zemljišče mestna občina. Načrti so že pripravljeni in tudi posojilo pri Državni hipotekami banki je že dovoljeno. — Občni zbor beograjske sekcije JNU. Včeraj so zborovali beograjski novinarji. Podiporni fond beograjske sekcije JNU je dosegel že 4,311^18.08 Din. Večina tega denarja je šla za Novinarski dom. Beograjski novinarji zadnja leta marljivo in uspešno delajo za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik g. Dobroslav Kuzmič. — Velika manifestacija naših avtomc-bi listov. Včeraj so priredili naši avtomo-bilisti v Beogradu veliko manifestacijo, da izrazijo svoje veselje nad znižanjem odnosno ukinitvijo taks na avtomobile. 500 avtomobilov v koloni po dva in drva, 100 motociklov, na koncu pa še 20 težkih tovornih avtomobilov in 10 novih avtomobilov se je pomikalo po glavnih beograjskih ulicah. Posebna delegacija se je oglasila pri predsedniku vlade in mu izrekla zahvalo za olajšanje motorizacije našega prometa in za pospeševanje tujskega prometa v naši državi. Delegacija se je z,gJasika tudi pri finančnem ministru dr. Stojadinovicu in se mu v imenu avtomobilistov zahvalila, da je pristal na znižanje bresnem, ki so tako težila naš avtomobilizem, da o kakem napredku ni bilo govora. — Tudi Dubrovnik dobi zračno zvezo. V Dubrovnik prispe te daii zastopnik družbe A ero France Edrvar Zamboai. ddcu, pozneje se mu je povrnilo zdravje, a nedavno ga je zavratna bolezen znova priklenila na bolniško posteljo in zdaj ji je podlegel, star komaj 45 let. Pokojni je bil vesten in vzoren uradnik, v občevanju simpatičen, konciljanten mož. Pokojnik je bil dolga leta predsednik krajevne organizacije vojnih invalidov v Ljubljani in član uprave Invalidske zadruge. Za njim žalujejo soproga gospa Zinka rojena Milač in hčerkica Iva, mati, več bratov in sester. Pogreb bo v sredo ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin, prizadeti rodbini nase iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Rogaški Slatini ln Beogradu. Najvišja temperatura Je znašala v Skoptfri 2S, v Splitu 18, v Zagrebu 16, v Ljubljani 19.«, v Mariboru 12.2, v Rogaški Slatini 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75-6.6, temperatura je znašala 4.4. — Dve hudi nesreči. Na Viču 113 se je včeraj težko ponesrečil 20-1 etni sodarski pomočnik Lado Mohar. Težak sod mu je padel na desno roko in mu jo skoraj popolnoma zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. — Druga žrtev nesreče je postal 57-letni posestnik Anton Hočevar iz Hrušice, ki ga je včeraj doma bik v hlevu pritisnil k steni tako močno, da mu je vdrl prsni koš in zlomil levo roko. Ho-čevarjevo stanje je resno. — Hči ubila očeta in ga zakopala rta vrtu. Pri vasi Lakošnica blizu Leskovca so našli te dni na hribu na kol natak-njeno človeško glavo. Na glavi je bila nataknjena šajkača, v njej pa pismo s sliko ubitega človeka. Preiskava je dognala, da gre za Nikolo Joviča, ki sta ga ubila njegova hči Rozka in njen priležnik Boro Cvetkovič. Ubitemu sta odrezala glavo in jo nataknila na kol, trup sta pa zakopala na vrtu. — Po 21 letih se je vrnil iz Rusije. V začetku vojne je bil ujet na ruskem bojišču kmet Mato Sulic iz Domanoviča v Hercegovini. Zdaj se je mož vrnil iz Rusije, pripeljal je s seboj ženo in dva otroka. Vremenski preroki napovedujejo za velikonočne praznike najlepše vreme. Ker izide »Slovenski Narod« v zelo povečani nakladi in posebno pester, bodo zlasti velikonočni oglasi naših gostilničarjev imeli velik uspeh. Opozorite torej Ljubljančane na svoje gostilniško podjetje, ker vam bo naš inserat pripeljal mnogo gostov. Oglase sprejema uprava do dne 19. aprila do 18. ure. Iz Ljubljane —Ij K ureditvi Marijinega trga. čez noč so zrasle ob Prešernovem spomeniku tri vitke breze, kar marsikomu, ki si je že pridobil domovinsko pravico ob Prešernu, ni Šlo v glavo. Včeraj so ljudje otipavali breze, ker niso mogli verjeti, da so pristne. Ko so urejevali lani Marijin trg, so pripravili tudi prostor za nasaditev dreves. Po prvotnem načrtu bi bilo na trgu mnogo več zelenja, v interesu prometa pa je, da je trg čim bolj pregleden. Zato so nasadili drevesa samo tik ob spomeniku. Zakrivala bodo ozadje spomenika od strani, da se bo nudil prijetnejši pogled od Miklošičeve ceste. Na prestavljanje spomenika zdaj več nihče ne misli. —lj Kamnite klopi bi bile potrebne v naših parkih. Zdaj imamo napol Železne, lesene in tudi delno betonirane klopi. Same lesene niso skoraj nikjer leto dni cele. V tivolskem gozdu so vedno polomljene, pa tudi na Prulah pred šolo vsako pomlad postavljajo nove. Letos so zopet vse razbite. Dobra ideja je bila, da so lani začeli betonirati klopi, ki so jih postavili na Gradu in na Mir ju; tudi te klopi, čeprav so izredno masivne, so že skušali naši udomačeni divjaki (odnosno domači) prevračati in razbijati in se kaže potreba po kamnitih, iz žive skale sekanih klopeh. Morda bomo izumili kakšno izredno trdo zlitino, ki jo bomo uporabljali samo za izdelovanje klopi. . še na veliki petek opoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje. pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov TOVARNA JOS. REICH —lj Danes ob 20. uri vsi v unionsko dvorano, kjer se bo vršil koncert najboljšega mladinskega zbora »Trboveljski slavček« pod vodstvom dirigenta Avgusta Suligoja. Spored je naslednji: I. Ma-tstič: čače moj, Grbec: Jezusu pušeljček, Adamič: Venček slov. narodnih pesmi. TirL tiri tinje (mladinski zbor a c&peila). tEL Adamič: V Korotan, Uspavanka in Vesela pesem. Poje mala solistka Rezi k a Koritnikova, pri klavirju do*. Danilo šva-ra. m. Adamič: Ciganska, Ah. zvonijo, Dudeldajčki, Sestrica (s sopran solo, mladinski zbor s spremljevanjem klavirja). IV. Adamič: Novoletna koledmica (moški zbor, dva kvarteta). Mlada mi je draga (moški zbor s bariton solo), Jezus na Sveti gori (mladinski In moški sbor). Vstopnice v Matični knjigarni in od pol 8. dalje v veži pred Unlonom. —tj Češki pevski zbor v Ljubljani. V soboto dne 27. t. m. bo koncerti ral prvič v LJubljani češki moški sbor OPTJ6 iz Brna. OPUS j« okrajšava za celotni naslov Zbor prijateljev umetnega petja. Zbor OPUS priredi te dni ceko koncertno turnejo po Jugoslaviji in k sklepu koe-certira v Ljubljani. Na zbor, ki uživa v domovini dober 6loves, že danes opozarjamo. Vse podrobnosti slede. —U Predavanje e praških gledališčih. Drevi ob 20.15 bo predaval v vrtni dvorani »Zvezde« režiser Bratko Kreft o praških gledališčih. Predavanje priredi v cftkto svojih kulturno propagandnih preda v*aj tna:»Janja Jugoslovansko - češkoslovaška liga —*i Novorjstno so znižane osno dass* in moškemu perilu, samovezni-nogavlcam itd, pH M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Pe-giezon). —lj Društvo »Tabor«. Društveni redni občni zbor bo drevi ob pol 19. uri v kemični predavalnici na realki, k polnoštevflni udeležbi vabi odbor. ZOBOZDRAVNIK DR. JOS. TAVČAR NEBOTIČNIK TELEFON 33-93 ordinira od 24. aprila do 1. septembra od 7. dO 12. in tn od 4. do 7. V četrtkih in sobotah popoldne ne ordinira —Ij Srajce, modne In športne, kravate, naramnice, žepne robce, rokavice in nogavice kupite najbolje prj MILOŠ KARNICNIK, Stari trg s. Iz Celja —c Drevi ob osmih se bo pričel v Mestnem gledališču pestri večer soiople-salke in subrete gdc. Vali Smerkoljeve ter znanega pianista Celjana g. Otona Vondračka. Na sporedu so plesni soli. scene \% operet s plesom in petjem, klavirski soli, koncertna jazz glasba na klavirju in kot novost jazz na dveh klavirjih. Za prireditev vlada veliko zanimanje. —c Ljubljanska drama bo uprizorila v torek dne 9. t m. ob 30. v Mestnem gledališču uspelo komedijo Bratka Krefta »Malomeščani* v avtorjevi rešiji. Predstava je za abonma. Neabonenti dobe se nekaj vstopnic v predprodaji v knjigarni »Domovini«. —c Moška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju sta imeli v petek zvečer občni zbor, ki ga je vodil predsednik moške podružnice g. dT. J. Bavdek. Soglasno sta bila izvoljena dosedanja agilna odbora obeh podružnic z nekaterimi dopolnitvami. —c V celjski bolnici je umrla v petek dveletna Ljudmila Slovškova, hčerka dninarice iz Bezine pri Konjicah. —c Atletik : SK Hrastnik 7:1 (3:0). V nedeljo dopoMme je bila na igrišču pri »Skalni kleti« ob prisotnosti 200 gledal-cev prijateljska tekma med obema kluboma, v kateri so Atletiki zasluženo zmagali. Atletiki so nudili zadovoljivo tehnično in kombinacijsko igro ter so bili ves čas v premoči. Gostje so i-grali mnogo slabše nego na zadnji tekmi s SK Celjem, bili so neodločeni in brez pravega starta. Goli za Atletike so padli v 4., 14. in 16. minuti prvega ter v 7-, 13., 3.2. in 34. minuti drugega polčasa, častni gol za SK Hrastnik pa v 3*3. minuti ri.rupege polčasa. Dva gola sa Atletike sta rezultirala iz enajstmetrovk. Koti 9:4 »a Atletike. Sodil je sodniški kandidat g. Krell preveč ležerno in je med drugim spregledal dve enajstmetrovki proti Atletikom. —c čakovečki SK : SK Celje 2:0 (2:0). V nedeljo popoldne je gostoval čakovečki SK v Celju in odigral podisavezno prvenstveno tekmo s SK Celjem in zasluženo zmagal. Tekma je bila precej živahna. Cakovcani so nudili dobro tehnično in kombinatorno igro, Celjani pa ao igrali raztrgano, neodločno in so napravili vtis običajnega drugorazrednega moštva. Najslabši igralec celjskega moštva je bil Fr. Gobec. Celjska obramba je bila dobra. Gole sa Čakovečki SK sta zabila Megla v 1. in Hrebok v 3. minuti prvega polčasa. Koti 5:4 sa goste. Tekmo je sodil a e. g. Ramovš iz Ljubljane objektivno, a prestrogo. Gola, ki so ga zabili Celjani v 7. minuti prvega polčasa, ni priznal, čeprav je bil regularen. Tekmi je prisostvovalo 500 gledalcev. V predtekml je mladina SK Celja porazila rezervo SK Celja v razmerju 7:2 (3:1). —c Vlom na Lavi. Po polnoči od sobote na nedeljo je bil izvršen drsen vlom v gostilno g. Draga Naprudnika na Lavi štev. 4 pri Celju. Neznan 6torilec se je splazil čez ograjo na dvorišče, tam pobral lesen drog in razbil šipo oa veznih vratih. Ker vrat kijub temu ni mogel odpreti, je z drogom odstranil križe na oknu shrambe ter se nato splazil skosi shrambo in kuhinjo v gostilno. Tam je ukradel iz nezakljenjene pisalne mize Din 1O09.76, s točilne mize pa za 40 Din jest-vin in iz shrambe še 2 in pol litrski lonec z mlekom. Z Jesenic _ Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo 14. t. m. se je vršila na igrišču >BratstvaKorotana< v razmerju 7:1. V prvem polčasu so gostje kar šestkrat potresli mrežo domačinom, ne da bi slednji zabili kak gol. a v drugem polčasu je igra končala neodločeno z rezultatom 1:1. Pri domačinih se je opasalo, da so letos malo ali nič imeh" opravka z žogo, zato je bil rezultat tak, da je presenetil vse. Igrišče je bilo mokro in spolzko, kar je precej vplivalo na potek igre, ki je bila sicer precej zanimiva Publike je bilo n oziram na zelo slabo vreme precej, slasti mnogo je bilo prijateljev nogometa iz Kranja, ki so vzpodbujali svoje igrače. Sodil je gospod Jordan iz Ljubljane, ki pa situacije ni imel popolnoma v oblasti. _ Vlom v kapelico. V noči od petka na soboto sta vlomila dva klateža v malo kapelico, ki stoji Ob mostu preko Save. Gospa Klinarjeva, ki je sla ob 23. uri po opravkih v mesto, je opazila dva mlada človeka ki sta imela opravka z nabiralnikom. Ko pa sta jo zagledala, sta v nag*-ci pobrala kar sta mogla te jo odkurila v noč. Pobrala sta Vs nabiralnika ves drobit, pustila sta le dva dinarja, ki ju v naglici nista utegnila vzeti. Vlomilca sta morala poena ti razmere, da sla mogla na prometnem kraju in v jasni noči ter pri dobri električni razsvetljavi nemoteno vlomiti. Slovenske gorice v literaturi Predavanje urednika B. Borka pod okriljem Društva prijateljev Slovenskih goric Ljubljana, 15. aprila. Kdor je vsaj nekoliko spoznal Slovenske gorice, se je najfcrej začudil, zakaj *e tako malo govori o njih, zakaj so tako malo znane izven svojih mej in zakaj nihče ne spozna njihovega posebnega gospodarskega pomena, kakor ne sprevidi njihovih posebnih potreb in se ne zaveda dovolj, da so na meji. Zato bi bilo res razumljivo, ako bi se končno ne združili resnični prijatelji Slovenskih goric, njihovi sinovi, v skupnem čustvu in zavesti, da je treba mnogo bolj misliti na našo najlepšo obodno pokrajino, da so ji potrebni nravi prijatelji in ne le intimni oboževalci. Društvo prijateljev Slovenskih goric išče načine, kako bi studii o čim večje zanimanj« za težnje in značaj lepe pokrajine. Propaganda je dober način, zlasti še, če ni le zgolj reklama, temveč, če sloni na upravičeni podlagi. Pozdraviti je treba, da je društvo posvetilo tako lep večer Slovenskim goricam v soboto, ko je predaval esejist B. Borko o naslovnem predmetu. Ve4ika kletna dvorana v Metropolu sic**r ni bila polna, kar bi prireditev nedvomno zaslutila, toda izkazalo se jej, da se budi zanimanje sa društveno delo in Slovenske gorice. Predavatelj se je lotil doslej neobdelanega predmeta. Sicer se nI mogel spuščati v podrobnosti in globine že zaradi tesno odmerjenega časa in značaja prireditve, saj ni bil literarni večer, vendar nam je odkril toliko novega ter osvetlil marsikaj, za našo literarno zgodovino zelo važnega. Predavanje bo vsekakor moralo iziti v celoti v tej ali oni reviji. V glavnem je odgovoril na zelo zanimivo vprašanje, zakaj Sloveneke gorice niso dale več umetnikov, pesnikov, slikarjev, glasbenikov, ko izhaja iz njih dolga vrsta pomembnih intelektualcev. Odgovor preseneča po svoji prepričeval nos t i in enostavnosti in obsega hkrati bistvo vprašanja, ki bi se ob njem morali še zdaj pogosto zamisliti prijatelji Slovenskih goric in naše zemlje sploh. Slovenske oorice so periferna slovenska pokrajina, zato so se dokaj pozno priključile središču; panonski Slovenci so pisali v svojem narečju, k! nI imelo bodočnosti. Vraz je spoznal, da v svojem narečju ne more mnogo doseči, a središčni govor, ki je v njem Prešeren izoblikoval svoje nesmrtne umotvore, mu je delal težave, zato ni čuda, da je postal »Uskok«, ker je slutil v iiirščini bodočo literarno skupnost vpega slovanskega juga Ako gledamo iz tega vidika na Vraza, 'oomo vedeli drugače vrednotiti njegovo delo. Pred-a-vateljeva zasluga je, da je opozoril na činitelj, ki eo ga dosiej skoraj dosledno prezirali raziskovalci naše literarne tradicije, namreč na tragedijo ustvarjalca malega naroda na robu svoje tesne domovine v času narodnega prebujenja. Prav tako odločujoče je bilo. da Slovenske gorice niso dale več umetnikov pozneje, ko so se že včlanile v slovensko jezikovno kulturno edinico, ki se je začela pogumno boriti za priznanje svojih narodnih pravic, da je Dunaj s pomočjo Gradca aačel poneračevati obrobne slovenske pokrajine. Predavatelj je nadalje obravnaval v obrisih delo pesnikov in pisateljev, ki so jih rodile, in onih, ki so jih navdahnile Slovenske gorice. Toliko pesnikov in pisateljev so dale našemu slovstvu, da ne morejo veljati za literarno nerodovitno pokrajino. Na to, da ni med njimi večjih ustvarjalcev, se ne smemo preveč sklicevati, kajti nemara pravi umetnik Slovenskih goric šele pride. Kot največjega pesniškega umetnika Slovenskih goric prejšnjega stoletja je predavatelj ocenil Vraza in se je pri njem nekoliko dalje pomudil. Zaustavil se je tudi nekoliko bolj pri Meškovem delu. MeŠko pomen5 sa slovenske gorice toliko, kakor Jurčič sa Dolenjsko. Po vojni se je literarni krog Slovenskih goric zelo razširil. Predavatelj je zajel v lepo zaokrožen obris vse pomembnejše glasilce lepot in posebnosti Slovenskih goric do najnovejšega časa; podal je popom pregled ter je njegovo delo še tem več vredno, ker ni prezrl niti najmlajših pesnikov. Predavanja so se udeležili mnogi znani intrligenti. da med njimi omenimo samo prorektorja dr. Slaviča, kt so pač znali najbolje ceniti preda vatel jevo teht- no delo. zato njihovo odobravanje pomeni dovolj Drugi del večera je bil prav tako prijeten, kakor je bil prvi lep. Konaerrato-rist Drago Burger je zapel več lepih pesmi, nakar so zapeli še Priekl sami in tudi sicer so pokazali svoj ognjevit temperament. i pkide: Ljubezen cigana i Iz Maribora _ Zopet uspeh harmonikarjev 1'kk. V soboto zvečer so se mali harmonikarji pomladka Rdečega križa odzvali povabihi momariSke sekcije JS in nastopili na družabnem večeru v spodnjih prostorih Kasne. Slikovite narodne noše, ljubko in neprisiljeno obnašanje in povsem dovršeno igranje ter petje malčkov je povzročilo viharno odobravanje in navdušenje se je z vsako točko le še stopnjevalo. Naši mladi dobrotvore i so si nam ah osvojili ljubezen vseh v dvorani. Priznanje harmonikarjem PRK in njihovemu neumornemu vodji g. Vilku šušteršiču! — t> Usoda slovanske vzajemnosti.« O tej zanimivi temi bo nocoj predaval odlični ruski učenjak g. univ. prof. dr. EL Spek-torski iz Ljubljane. Temu predavanju v Ljudski univerzi bodo sledile običajne velikonočne počitnice. _ Pred magi&tratnim ravnateljem ae je ustrelil. V soboto opoldne se je kakor blisk razširila po mestu vest, da se je v sobi magistratnega ravnatelja g. Rodoška ustrelil uslužbenec ljubljanskega velesej-ma invalid Klemen Jesenko. Obupanec se je zahvalil g. ravnatelju za naklonjenost, mu stisnil desnico ter si takoj nato pognal kroglo v srce. Nesrečnež je med prevozom v bolnico izdihnil. Kaj je gnalo Jesenka v tako tragično smrt. še m dognano. — Sortijevi »Blodni ognjU zadnjič in po znižanih cenah, šorlijeva drama iz današnjih dni, ki je prinesla v sodobno slovensko dramatiko tako prijetno izpremem-bo, pojde v torek 16. t. m. zadnjič čez mariborski oder.. _ »Prebrisani umor« je naslov ievirni glasbeni noviteti, ki jo je uglasbdl tn napisal režiser mariborskega gledališča Pavel Razberger. Muzikalno je to delo prav prisrčno melodijozno, vsebinsko pa opremljeno z vedrim humorjem. Rezija je Kovice v a nastopijo Udovtčeva Barbičeva, D ragaitino viceva. Sanein, P. Kovic, Grom Verdonik, Harastovič, "Nakrst, Furijan in Blaž. Premiera bo za veliko noč. Iz Metlike — Osebna vest. Splošno priljubljeni metliški župnik g. Gregor Cerar, prost nemškega viteškega reda, je premeščen v Veliko Nedeljo. Za župnega upravitelja v Metliki je imenovan g. dr. Dostal Stanko, ki je prispel v četrtek in prevzel svoje posle. — žalna komemoracija. Metliška Strelska družina je v torek na poUetnico marše jske tragedije priredila na trgu pred šolo žalno komemoracijo. Se pred osmo uro se je poleg zastopnikov oblasti, ustanov in društev zbrala ogromna množica meščanstva, ki je molče pričakovala začetek pijetetne svečanosti. Mestna godba je zaigrala Beethovnovo in Pahor jevo žalno koračnico, nakar je predsednik Strelske družine nagovoril ljudstvo in ga ponovno spomnil na oporoko velikega kralja Po komemoraciji je godba zaigrala še državno himno nakar se je množica tiho razšla. mm Po daljši mučni bolezni je gospod Baiželj Jernej hranilničnl kontrolor in upravitelj hiš hran. Pok. sklada dne 14. aprila t. 1. umrl. Pogreb bo v sredo, dne 17. t- m, ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice v Ljubljani. Pokojnik se je pridobil za 16 letno vestno in vaorno službovanje časten in trajen spomin. Ljubljana« dne 15. aprila 1935. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana »olOtbptbKT ff ARO D«, dne 15. aprila 1935 Stev. c Slovenskega Naroda«. RAzno Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 40/L V Ljubljani, dne 15. aprila 1935. EVA, hčerkica JOŽA, IVANKA, TONČKA, brat in sestri Z INKA BAJ2ELJ, roj. MILA C, soproga URŠULA BAJ2ELJ, mati in ostalo sorodstvo POCENI IZBORNO VINO rdeče in belo v vsaki množini liter Din 10.— se dobi za velikonočne praznike na Predoviče-vem dvorišču in skladišču pri mestni klavnici. 1356 Velikonočne SUNKE dobite le pri staroznani tvrdki BUZZOLINI, Ljubljana, Lingarjeva ulica 1 (za škofijo) PLESKARSKA DELA izvršujem po fconurenčnih cenah in solidno. Vzamem v račun za pleskanje pohištva tudi hranilne knjižice. — Mekin-da, Miklošičeva 12. JAFFA pomaranče sveža pošiljka, sladke in sočne, na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI ZA mal' D'NARJA BOST* MUZKE* Plošče, gramofone, izposojamo, zamenjavamo, prodajamo m kupujemo. — elek-TROTON d. z o. z., oasaža nebotičnika. Prima športne suknjice a Din 98.—, pum parice, modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pri PRESK E R J U, LJUBLJANA Sv. Petra a 14 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF Iz lekarne DR O. PICOOLUA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam 65/1 DOBERMANA samca in samico oddam v dobre roke. — Jeretina, Domžale. EESSE5S3 Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din MALO STANOVANJE poceni oddam s 1. majem. — Gradaška ulica 8/1. 1376 POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najrnanjš* znesek 7 Din GOSTILNO oddam v najem. — Več v vino-toču. Kamnik. Maistrova ulica. POCENI — KRIZI PRIMERNO — ZA MALO DENARJA NOVO OBLEKO! ako prinesete staro v naše sprejemališče za barvanje in snaženje — LJUBLJANA, VOSNJAKOVA ULICA ŠTEV. 4 (prejšnja Cesta na gorenjski kolodvor) PREZELJ, kjer se prevzema za TOVARNO WAGNER, RADOVLJICA Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo! m konzole za steklene pulte, reme za mesnice, brivske aparate, omarice za olje in kavo — nudi KROM-KOVINA, LJUBLJANA, Tyrševa cesta št. 34 POMLADNE NOVOSTI za plašče, kostume in moške obleke nudi ugodno — državnim uradnikom tudi na obroke — OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, Tvrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice članic Zadružne zveze. Na velikonočno nedeljo in ponedeljek vsi k Weissu v Zg. Šiško na veselico, kjer se točijo prvovrstna štajerska, dolenjska in belokranjska vina — Posebna Specijaliteta frančiškanskih vin z otoka Krka. — Pečen janček na ražnju in ražnjići. Se priporoča RESTAVRATERKA REZI. Urejuje Josip Zupančič. — Zrn »Narodno dskamos Fran JezerseiL — Za upravo ln Inneratnt del Usta Oton Chrsatot. — Vsi 1 Ljubljani D$B