St. 156 MMmrta ci (EMtu imtii cos la swta) 'stiif v torek 1. lullla 1924, Posamezna številka 20 cent. Letnik XUX izvzemil potideljek, v»k ulica sv IvsiŠkega St 20. L nadstrorje DopW naj se poSUjsjo uredništvu, 1,!,«» m ne »prejemajo, tet^ ^ vračao. Izdajatelj in odgo Anton Oetbec. - ddino*. TI* tt* vne E rf iV ^ zna 3a za m«er L 7.-. P V J** teta L In teto L <> inozemstvo mesefno 5 lir vifcuredništva ta up^av« St 11-57 Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se računajo i Urokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zabvale, poslanice ta vabila po L 1,—, oglasi denarnih uvodov mm po L X — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 1 — Oglasi, naročnina ta reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trsta, alfcs sv. Frančiška Asfikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ta uprav« 11-67. O nezadovoljstvu in nezadovoUneiih Će čitamo opozicijonalna glasila v Jugoslaviji, imamo vtis, da je tam samo inezadorvoljstvo od enega roba države do drugega, da je vse nezadovoljno, vse raz-teezeno, ako ne obupano. Seveda ne jem-Ijemo tega pretragično, ker smo uverjeni, ci a je v teh lamentacijah sicer res matsu kako zrno resnice, da pas je tudi mnogo pretiranega, neosnovanega. kar je *reba staviti na račun tistega nagona (posebno razvitega med Jugosloveni), k večnemu nezadovoljstvu, ki nič ne razmišlja o tem, da se nedostatki tudi pri najboljši volji često ne dajo kar črez noč odpraviti Ko p -iušaš ustne lamentacije ljudi, ki prihaja i o iz Jugoslavije sem doli, imaš včasih vi is. kakor da kritizirajo z neko slaatjo, kakor da naravnost uživajo pri tem. da morejo vsakogar, ki je na Vplivnem mestu, označati kot absolutnega nesposobneža, aU oa celo za kaj veliko hujšega! Ko ph tako poslušaš in če bi jemal vse za suho renico, bi moral misliti, da toliko kri-\ i ć nos ti, nasilja in pokvarjenost ni na vsem božjem svetu, kolikor jo je v Jugoslaviji. Kaj hočete več, če vam povemo, da je neki tak nezadovoljnež v razgovoru z na-mi izjavil, da to, kar se dogaja z našo narodno manjšino, ni niti senca tega, kar počenjajo Srbi s Slovenci!... Na naše vprašanje, koliko slovenskih duhovnikov, učiteljev in uradnikov so Srbi že pregnali, iz katerih uradov so pregnali slovenski jezik, koliko slovenskih ljudskih šol so jim zaprli, kdaj in kod nastopajo Srbi proti Slovencem z gorja čami in samokresi, koliko ljudi je na volitvah poginilo od srbske roke. kje so Srbi nasilno zapirali Slovencem pot do volišča itd., je pa mož obmolknil za hip. a pozneje je dostavil modro, da to je «kaj drugega*, da «o tem se ne govori!« To je tipičen zgled nezadovoljneža z vsem in vsemi. Te nezadovoljneže bi opozorili mi na modro besedo, ki jo je izrekel 3 .nezadovoljstvu* oreds«ednik čehoslo-vaške republike Masarjrk. V Moravski Ostravi ga je pozdravil socijalist Prokeš, ki je tudi omenil «nezadovoljstvo*. V svojem cdgovoru je opozoril Masaryk, da je razlika' med nezadovoljstvom in neza r m, , t - logo, katero sem jima pokazal za njuna; naslednji seznam novih ministrov: za ko-dela. Vsled tega izražam prvi kakor tudi i lonije knez Pietro Lanza di Scalea, po-drugi svoje zadoščenje in zahvalo, vesel, j slanec (dosedaj je vodil to ministrstvo po da sta senat in poslanska zbornica blago- j Federzoniju (on. Mussolin&), za prosveto volila s tako iskrenimi mislimi in ubranimi dr. Alessandro Casati, senator; za javna čustvi na noevo potrditi v činiteljih zmage trdno jamstvo gotove bodočnosti domovine. Gotov sem, da bo sloga vseh Italijanov, navdahnjena s spominom padlih bratov, dala žrtvi junakov slavo, da se dela aw. Gino Sarocchi, poslanec; državno gospodarstvo ing. Nava Cesare, senator. Kralj je seznam podpisal. Novi ministri bodo prisegli jutri v Kvirinalu ob 9. uri. medzavezniškega nadzorovanja z isto od- vlada sedaj med nemškim narodom Na- ...... ~ glaša v tem pogledu trpljenje in žrtve, ki jih je moral nemški narod prenesti v povojni dobi, ter ugotavlja, da bi se gibanje ne bilo nikakor razširilo, ako bi se bilo takoj začelo voditi spravljivo politiko napram Nemčiji in ako bi se ji bilo ponudilo sodelovanje na podlagi enakosti. Namesto tega se niso imeli nikaki cbziri na nemško ljudstvo, na njegovo gospodarsko moč in njegovo dostojanstvo. V ostalem pa kažejo nedavne izjave nekaterih zavezniških državnikov, da se je začelo to v zadnjem času priznavati. Nota trdi dalje, da ga ni na vsem svetu vojaškega strokovnjaka, ki bi mislil, da je Nemčija v stanu povzročiti oborožene spopade v Evropi. Nemška tehnična sredstva, kakor tudi resnična moč nemške armade so manjše nego v malih državah. Po vojni ni Nemčija zlila niti enega samega topa. V sedanjem hipu nima niti toliko streliva, kolikor ji ga dovoljuje versailleska mirovna pogodba. Vsled tega se nemško javno mnenje upira novemu nadzorovanju, kritosrčnostjo, ki diči tudi zadnjo MacDo-nald-Herriotorvo noto, ki je bila poslana nemškemu državnemu kancelarju. Nemška vlada odklanja vsako misel, da bi bila Nemčija kakorkoli v stanu povzročati v Evropi oborožene spore. Nota pravi dalje, da stoji nemška vlada na pravnem stališču, ki je bilo označeno že v prejšnjih notah. Da v praksi tega stališča ne izvaja, je vzrok v tem, da vlada upošteva spremembe, ki so se pojavile v celotnem političnem položaju. V nadaljevanju se sklicuje nemška vlada na izjave zavezniških vlad, po katerih naj bi se medzavezniško nadzorovanje nadomestilo s splošnim nadzorstvom, s katerim se nemška vlada strinja. Želi pa, da bi se glede takega nadzorovanja dosegel sporazum, da bi se vršilo na način, ki bi bil v skladu z duhom, s katerim morajo biti prežeti odnošaji med narodi, t. j. z duhom medsebojnega spoštovanja in zaupljivega sodelovanja, brez katerih ni možno popolno pomirjenje. Nemška vlada izraža končno željo, naj se Otvoritev garibaldinskega muzeja RIM, 29. V palači «Spinola» se je danes otvoril zgodovinski garibaldinski muzej; otvoritvi je prisostvoval, tudi kralj. Izkupiček razstave je namenjen Udruženju vojnih invalidov. Demonstracije v Milanu MILAN, 29. Danes popoldne se je vršil pogreb tramvajskega uslužbenca socijalista Oldanija, ki so ga fašisti do smrti na-tepli s palicami v petek. Pogreba se je udeležilo mnogo poslancev, med njimi Turati, Treves in Gonzales. Ob času pogreba so vsi tramvajski vozovi postali za pet minut. Po pogrebu so socijalisti uprizorili demonstracije ter prepevali himno «Bandiera rossa*. Policija je aretirala 42 oseb. . , , . . , dostavil, — — ------r------- Italijanski izseljenci v Ameriki bodo garotao shodov v Bocmi, Hercegovini in tudi v Sr- ževim spomenikom med orjunaši in srnaoci (Srbska narodna obrana). Beograjska Orjuna je odločno na strani Davi-doviča. Radi tega se je razširila vest, da namerava vlada razpustiti beograjsko Or-juno. Za razpust so v obče vsi radikalni politiki. Zelo slovesno se je izvršila proslava na Kosovem polju; proslave se je udeležila tudi vojska. Uspehi Davidovićega agitadjskega potovanja Davidovič je z uspehi svojega agitacij-skega potovanja po Primorju zelo zadovoljen. Izjavil je, da so vsi shodi dobro uspeli. Kar je Srbov po Dalmaciji, so vsi na strani Pašiča. P ribiče vič nima v Dalmaciji več nikake zaslombe. Davidovič je da bo v kratkem priredil več splošni pregled nemškega oboroževanja iz- ker vidi v njem napad na suverenost nem- vede čim prej, ter prosi medzavezniške vlade, naj določijo dan 30. decembra 1924. kot zadnji dan roka, v katerem bi se moral omenjeni pregled izvršiti. Kar se tiče podrobnosit, razpravlja nemški odgovor obširno o povečanem delovanju nemških organizacij, toda zavrača misel, da bi to delovanje moglo dovesti do oboroženih spopadov v Evropi. Glede te točke naglasa nota, da so nemške organizacije za telesno vzgojo mladine navdahnjene z načelom, da ni imela nekdanja splošna vojaška obveznost le vojaškega, temveč in predvsem tudi vzgojni značaj. Vsak narod si želi vzgojiti mladino, ki je telesno zdrava in močna. Spričo velikega razvoja sporta, ki se je pojavil pri drugih narodih škega naroda. V očeh nemške javnosti bi bilo tako nadzorovanje žaljivo, ker se mu ne zdi več utemeljeno v versailleski mirovni pogodbi. Nemška vlada smatra, da se v sedanjem političnem položaju razodeva stremljenje, da bi se politika sile nadomestila s politiko sprave. Težke žrtve, ki jih mora nemška vlada zahtevati od nemškega naroda za izvedbo Davvesovega načrta se bodo mogle prenašati le tedaj, ako bo nemški narod prepričan, da se mu pravice, ki izhajajo iz mirovnih pogodb, zopet zajamčijo. Rešitev vprašanja vojne odškodnine vsled tega ne bo samo čin finančne in gospodarske narave, temveč bo tudi začela novo dobo v odnošajih med narodi. biji. Zanikal je trditev, da se je radičevec Predavec neugodno izrazil o njem. Padanje dinarja pe k začasno BEOGRAD, 30. (Izv.). Finančni minister StraSen clbor u Združenih đržnoaliiiT^'L^oti^^ sf^t Mesto Lorrain im drogi manjši kraji popolnoma [ tožena v sovjetskem paviljonu, razdejani. - Stotiae človeških žrtev. -Ogromna škoda. CLEVELANĐ (Ofaio). 30. Po vsej pokrajini OLIMPIJSKE IGRE Francozi premagali Italijane v sabljanju emateh* v sab- Stojadinović je izjavil, da tiči vzrok pa- ■ okrog jezera Erie je predpreteklo noč divjal PARIZ, 30. Današnji danja dinarja v splošni gospodarski krrei. strašen vihar, ki je opustošil več mest m ve- . j-a • med Francozi {n Italijani je izpadel Toda padanje je le začasno. Kajti kakor število vaji. Posebno nad mestom lako-le: C-audin premaga Cuomo s 5 : 2, hitro sflo' pr*el letošnji^ide^, j ^^ ^^VVmte d^TesaJ Attlau premaga Boni 5 .2, Chiavazzi pre- bo nastalo veBko povpraševanje po di- j Q®na-aJ strsahc ter Tuin hišc; ^d razvalinami maga Dupret 5:0, Ladatti premaga Puliti narju, vsled česar bo dinar rapidno bilo pokopano veliko število oseb. Vsled s 5:2, Gaudin premaga Boni 5:4. rastel. Seveda je stanje dinarja v zvezi z | silnih sunkov viharja se je neko gledališče, ! je predsednik jurije gospod Brisson, nabavo novih kreditov. ! kjer je bilo zbranih kakih 500 oseb. porušilo, ♦ rojom Aroentinec, odločil Francozom Letina v Jugoslaviji izredao dobra Pri <;eIVer Sl?rt 300 o«:** večinoma ^ ^ julijanski sabljači pričeli prote- BE^RAD.rrVo vesteh, ki jih je! ^ptih ^^TlJ^^^ hirati. Naenkrat se je zbrala okrog njih prejelo poljedelsko ministrstvo, je stanjejk^en in brzojavne zveze so pretrgane vehka množica nj-hovih sodržavljanov^ letošnje letine v vsej kraljevini izredno j Po novejših poročilih je vihar porušil intonirali so iasistovsko hrmno ter med povoljno, mnogo povoljnejše, nego se jfe i do tal deset skupin hiš. Samo v mestu je iz- t petjem zapustili sportm prostor. Umm Posebno dobro: gabilo življenje 350 oseb, preko 3000 pa znaša Pini jih je skušal pregovoriti, toda bilo je zaman. log. ki proglasa popolno solidarnost labu-ristov z delavci vseh dežel in obsoja politične umore. MARSEILLE, 29. Danes se je vršilo pod milim nebom protestno zborovanje proti jumoru poslanca Matteottija. Sindikalne socijalistične organizacije, politične in filozofske so poslale na zborovanje svoje zastopnike; tako se je zbrala na trgu ogromna množica. Poslanec Remy Raull je govoril v imenu koalicije levice. Spre- podpirali polet na severni tečaj. RIM, 29. Včeraj so dospeli z letalom v Brac-ciano letalci, ki bodo poleteli na severni tečaj. Poveljnik on. Locatelli želi, da bi bilo letalo krščeno v Rimu, da bi se na ta način moglo smatrati, da se bo veliki nameravani polet pričel v Rimu. On. Locatelli je izjavil, da je lastništvo lista «Progresso italo-americano* pripravljeno podpirati ekspedicijo s svoto 2 milijona lir, toda s pogojem, da mora biti ekspedicija italijanskega značaja. Zdi se, da je komisarijat za zrakoplovstvo sprejel to ponudbo. - PašlC odpotoval v nedeljo na Bled Ugibanja o namenih Pašićevega potovanja Priprave na volitve BEOGRAD, 30. (A). Ministrski predsednik Pašič je odpotoval snoči na Bled, da poroča kralju o političnem položaju. Politični krogi so mnenja, da bo Pašič predlagal kralju razpust zbornice in nove volitve. LJUBLJANA, 30. Danes ob 10. uri je dospel v Ljubljano min. predsednik Pašič. Iz Ljubljane se je odpeljal v avtomobilu na Bled. BEOGRAD, 30. (Izv.). O Pasičevem od- hv£Ua krogi? £iiio° rrabog^„trski! -.„ei^ga deU,_ . predsednik Pašič zahteval od kralja man-, Kongres čeških legMonar#ev dat za sestavo volilne vlade. V opozicijskih . pRAGA ^ Na kongres lctfijo. izletnikov; zdi se, da so vsi našli smrt v valo-j krogih pa ne verjamejo tega in trdijo, aa | prispelo okoli 30 tisoč legijonar- vih. Tudi neka prevozna ladija se je potopila, je kralj pozval Pasica na Bled da mu po-; 1 cele republike, z Dunaja m celo izjP» čemer utonile,8 'Amerike. Ve^asten sprevod se je razvil^-— a ^u^r^TvTotX, posta.e Vrana se je pnpeuta tezKa zetez-raTpSičLvega odhoda. Davidovič, ki se P? praških ulicah do trga starega mesta, U . vjhar povzr0čil ogromno škodo ter da ; niška nesreča. Tovorni vlak, ki prihaja iz L nnS 7 Ske^ ootovania oolklcr Jc Poslanec P^tejdi, zastopnik legijo- jc potrcbna nujna pomoč. Vrane, je za vozil v osebnega. Deset vozov je povrnil z g« p j narjev v parlamentu, prečital manilesti Natančnejša poročila pravijo, da je bilo v : bilo popolnoma razdejanih. Mrtva sta Pnm?MU' tV A f " ŽZJ^Z legijonarjev, ki izjavlja, da bo republika i mestu Lorrain porušenih 1000 hiS. Vihar je ^ biIa 2 potnika in 40 ranjenih. zici^kih strank. Radikali so prepričam, da ^ ^ lnila ^jo mi-j opustošH pokrajino v razsežnosti okoli 500 kva-I ctva D,Ia Z P^niKajnw-,-- jim je uspeh zagotovi,en._ _ i .. ako bo izj>olnjevala vse svoboščine, dratnih milj. Bolnišnice so prenapolnjene 3 11— ' - ^ . __*___' Cf...—- Alntiać^th trTSll sploh moglo pričakovati. ______________. je rodilo žito. dalje dadkoma pe«, in se odigravali pretresljivi pri: tobak. Razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko končana BEOGRAD, 30. Razmejitev med Jugoslavijo in Madžarsko je gotova. Danes je zon. Ljudje so v grozi begali kakor blazni sem in tia ter iskali svojce, ki so ostali pod razvalinami. Strašno je razsajal vihar tudi nad jezerom Erie; povzročil je ogromne valove, ki so se Ta incident je vzbudil med občinstvom veliko razburjenje. Avstrijska kinematografska ekspedicija v Egiptu izginila. DUNAJ. 29. Neka brzojavka iz Kaira javlja, Inozemstvo m Hatteolti Protesti angleških in francoskih socijalistov LONDON, 29. Da proslavi spomin poslanca Matteottija, je sklicala neodvisna laburistična stranka shod na trgu Tra- je povrnil z agitacijskega potovanja po; falgar. Prvotno je bilo določeno, da bodo ~ govorili štirje poslancia pozneje niso govorili. Na zborovanju je bil sprejet pred- ičujoc vse. fcar jim ,e duo na pou ^^ {/jm ^ rovo dram<}t nj jc vrmla. Bojijo nad rekami, ki se izlivajo v jezero, so bi ekspedicija izgubila ali pa da so odtrgam m razdejani. Na jezeru se ,e potopil io'zajeli Beduini Egiptovska oblastva so od- ifr ^ ^Ttr^™ I redila, naj se ekspedicija poiSče. Velika železniška nesreča pri Solunu SOLUN, 30. V bližini Soluna, t. j. blizu Nekoliko upanja je prinesla v opozicij ske kroge vest, da odpotuje kralj v kratkem z Bleda v Beograd; opozicija namreč meni, da je prihod kralja dober znak. za kotnčnoveljavno odločitev. Iz zanesljivih virov pa poročajo, da se bo kralj mudil v Beogradu le mimogrede, ker odide v Topolo, da obišče grob svo avstrijske krone.........0.0320 0.0030 češkoslovaške krone . ...... .66.20 (38. .0 dinarji ............26.65 26,95 ejl . ...........9.50 20.— m3rkc • dolarji.............. 23 05 28/20 francoski franki..........122.50 123.— švicarski franki..........410,— 413— angleški funti papirnati ...... K 0.20 100.45 išče s perfektnim poznavanjem slovenskega in italijanskega ali »rbo-hrvat-skega jezika in s prakso v veletrgovini. Ponudbe z navedbo pogojev naj se napravijo na upravništvo pod iifro «Prvovr«tna sila». a □ iD □ □ □ a □ i □ lo jo iD o □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□ Ustanovljena leta 19G5. Delniška glavnica Lit. 15.000.OGO.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna paSača). Podružnice: ABBAZI4 FIUME — MILANO — ZARA. ilCiil Jamči italijanske Uredite v Jeigoslavip in jugoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prod Ja dinarje in drupe valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Sprejema vlogo v Dinarjih ter Jih obrestuje najb^je po do&avoru. c p 1 o □ \ a □ I | i □ ! j o! 'u( i □ • □ G □ □□□ □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□ □□□□□ □□□□□□□ □ □ □ □ □ a ali oglasi ZA PREVOZ tovorov se priporoča tovorni avlo, Josip Lavrenčič, Postojna. 835 SRBOHKVA5INO po novi metodi Mati naučim Slovence v 2 mesecih. Pisati pod «Po-liglot» na upravništvo. 626 EGIPTOVSKI grafolog se >e povrnil. Sprejema dnevno od 9—19 ▼ via Zonta 5, III. 836 SOBA meblirana, čista, pri družini brez otrok se odda gospodu. Stuparich 14, vrata 11. 837 MIZARSKI pomočnik se sprejme. Štolfa, mizar, via Udine 10. 838 POROČNA soba, Zimnice, vzmeti, vse novo, prodam za L 1200. Scalinata 10. 839 fs bil prepeljan v mestno bolnišnico 14-letni Ciril Družina, stanujoč ▼ Postojni, Deček je Imel tri orite na levi roki oohablteaa is> Hs- DEKLICA poštenih starišev se sprejme v prodajalno usnja kot vajenka za ki vanje čevljev. Naslov pri upravnižtvu. 840 TRGOVSKA pomočnica, vešča v vseh strokah trgovina, pridna in poštena, išče službe. Na* slov pri upravništvu. PRIZMA TIČNE daljnoglede kopuje Giusto Hirsch., optik, Via Mazzini 36. 808 2 TOVARNI, 3 prodajalne, 2 lepa vinograda se (skoj prodajo. Prevzetje raznih komisij, blaga itd. Pojasnila daj« R. Wratschko, Ptuj, Jugoslavija. 817 VINO iz Sv. Križa se toči po L 3.20, na 6om no 2JBO Vinotočr via Milano It. 29. 825 PODLISTEK W. Collini; P REZ IMENA Roman. Magdalena Noti. (Priloženo gornjemu pismu). 1. Borila Slraimojster Buhner od detektivne policije gospodu Pendrilu. Scotland Yard, 29. sept. 1846. Cenjeni gospod! V Vašem pismu mi sporočate, da čakajo svojci pogFešane dame kakšne vesti o njej. Ker Vas nisem dobil v Vašem uradu, Vam v pismu sporočam, kako stoje stvari. Z obžalovanjem Vam moram sporočiti, da nismo nič napredovali, odkar sem Vam zadnjič poročal o stvari. Sled, ki smo jo dobili še pred osmimi dnevi, je edina. Od daleč se zdi ta Predraga! Odpusti mi, čc moreš, uonla sem se sama s seboj, dokler nisem podlegla. Jaz sem najnesrečnejle bitje na sveto, ne morem več prenašati vašega mirnega življenja, zato j slučaj zelo preprost, toda pri natančnejšem grem. Če bi ti poznala moje misli in vedela, : pretehtavanju je stvar bolj zamotana, kako junaško sem se borila proti njim, m kako j Zasledovali smo mlado damo do gledališkega so me v tej samoti podjarmile, tedaj bi so- : agenta. Izvedeli smo, da ga je do 23. t, m čustvovala z menoj in mi odpustila. Ah, draga Nora, ne bodi hada, če ti nisem odkrila svojega srca, kakor bi bila morala. Ne smem razkriti, ne sinem se pokazati, kot sem v resnici. Ne iščite me In ne poizvedujte po meni, prosim vas. Pisala vam bom in razpršila vaje skrbi. Ti vaš, Nora, da m morave same kruh služiti; jaz iščem svojega po poti, ki je zame najpriklackiejla. Če bom imela srečo ali ne, je postranska zadeva, škoditi ni tako ne more. Nimam kaj izgubiti in tudi ae moram oneča- stiti imena, ki ga nimam. Ne dvomi o moji Ifobezni fta raci gospodični Garth, naj ne dvomi o moji hvaležnosti. Hudo me bok, da vaju moram zapustiti, toda ni mogoče drugače. Če bi ta manj Ijabila, bi ti sama to povedala. Toda odkod naj vzamem pogum, da nremagam tvoje pregovaranje in tvojo žalost? Bodi m presrčno pozdravljena, dragal Is srca ta polfM|am, moj« draga ia ljubljena sestra, dokler m zopet m ■ridevi. Magdalena. v zgodnjih jutranjih urah pozvala neka mlada dama, ki se je ustavila z vozom pred njegovim stanovanjem, nakar ji je on napisal naslov gospoda Huxtableja, m nato se je odpeljala na kolodvor. Domnevamo, da se je odpeljala z vlakom, ki odhaja ob devetih. Sledili smo ji s popoldanskim vlakom in zvedeli, da je bila ob dveh in pol pri gospodu Huxtableju. Ker ga m bilo doma, je rekla, da se vrne, toda ni je bilo več. Gospod Huztable pravi, da je ni videl, in po vseh poizvedbah je mož, ki se mu sme verjeti. Tu je sedaj težava. Dama je odila z gotovim načrtom, toda namesto da bi zasledovala dalje ta svoj načrt, se odstrani. Zakaj? In kam je šla? To sta dve vprašanji, na kateri žalibog ne vemo odgovora. Moje mnenje je, da ae ji ni nič hudega pripetilo. Zakaj med desetimi takimi sluČafi pride devet na svetlo. Domnevam, da je prišlo v roke eni ali več osebam, ki imajo interes na tem, da jo prikrivajo, m ao *ek> spretni. Eden mojih ljudi je vsak dan v zvezi z oblar stnijami, tudi sem poskrbel, da se jc razpis-nagrade za onega, ki jo najde razg!;>s:l v širših krogih, dalje zasledujem vsa gledali -! a naznanila vseh hledališč, in gledališke družbi so strogo nadzorovane. Pred nekaj let; h^ b to stalo mnogo denarja, toda za našo srečo stoje danes gledališča na slabih nogah, Raztn v velikih mestih je malokatero še odp io, zato jih moremo brez velikih stroškov in ttž^v nadzorovati. Ti koraki so se mi zdeli za trenutek najpotrebnejši. Ce ste Vi drugega mnenja, prosim, da mi daste kakšno drugo navodilo, katerega se bom držal. Niti najmanje ne dvomim, da najdemo mlado damo in da jo izročimo s\cj-cem živo in zdravo. Blagovolite jim to sporočiti. Ostajam z Jličnim spoštovanjem u-Iani Abraham Buhner. Brezimno pismo na gospoda Pendri?« Cenjeni gospod! Nekaj kratkih besed. Prijatelji neke gotove mlade dame zapravljajo po nepotrebnem čas in denar. Vaš pisar in policijski detektiv iščeta iglo v seneni kopi. Danes imamo devetega oktobra, pa je niste še našli. Pokličite nazaj svoje vohune in prejeli boste od mene s .me poročilo, da se ji dobro godi. Čim dlje jo boste zasledovali, tem dlje Vam bo ostala prikrila. * « * Na to pismo je pripisal zgoraj gospod Pcn-dril sledeče: «Odkod je prišel ta listič, se ne da dognati. Poštni pečat se glasi Charing-cross.**) Ime papirničarja je izstrizeno iz ovoja. Pisava je moška, toda pretvorjena. Pisec, kdorkoli je, je natančno poučen o stvari. Drugega sledu po mlajši gospici Vanstonc nismo našli.» •) Neki londonski trg. V f j I t? i*!