Leto VI., Stav. 148 ca lih«l« ob 4. »Jntral. car Stane mesečno Din as —; w inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesto Stev. 16/1. — Telefon štev. 78. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/L — Telefon št. 34. LJubljana, petek 26. Junija 1925 Poitntna pavšali rana. Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo prosveto In politiko Upravai Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. 54. — Telefon št. 36. hiseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 36 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 5t 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana 5t. 11.843 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.241. ase Ljubljana, 25. junija. Bili so časi. ko je veljal nauk, da je človeku namen umreti in začeti drugo življenje, novo, posmrtno, ki je večno in ki je šele pravo življenje. Šele v tem življenju je mogoče doseči blaženost, tu šele zavlada pravica. Pozemelisko življenje se je smatralo le za pripravo za ' posmrtno življenje. Zato se je tolmačilo. da je prirojeno bedno, da je «solzna dolina» krivica, veriga gorja. Danes spoznavajo vsi civilizirani fjudie te nazore kot veliko zablodo. Mislijo, da je naloga človeškega življenja — živeti, zdravo, srečno in čim. popolnejše, napredovati v onem tisočletnem razvoju, ki ga vidimo za seboj od pračloveka. od barbarskega divjaka do civiliziranega in kulturnega človeka ter dalje od suroveža in sebic-neža do bratskega in solidarnega člana družbe. Današnji človek smatra za svojo dolžnost, da pomaga izpreminjati dolino solza v znosnejše prebivališče za nas in naše potomce, pomagati od-straniati gorje in krivice ter uvajati pravičnost in ljubezen. Človeško življenje na svetu je tako in bo tako, kakršnega si ljudje sami ustvarijo. Po teh nazorih se danes uveljavlja do vsem kulturnem in naprednem svetu tudi vzgoia mladine. Treba je, da si novi rod osvoji vselej stopnjo razvoja, na katero se je povspel preidoči, a nujno je tudi, da stori, če že ne velik, pa vsaj majhen korak naprej. Poleg starišev je danes glavni vzgo-iftelj šola. v šoli pa učitelj. Vobče je priznano, da je učenje, prvi del vzgo-ie, učiteljeva zadeva. Za drugi del vzgo-ie, za pouk v nravnosti, pa še^ danes reakcijonarci menijo, da spada še vedno v izključno pravico duhovščine. Pri tem poudarjajo, da mora biti vzgoja < verskonravna«. Kakor v srednjem veku. lasti si klerikalizem tudi še v XX. stoletiu brezmejen vpliv na šolo, na ncrelie in tia nravno vzgojo otrok, dasi ie to stališče v najhujšem nasprot-stvu z moderno demokracijo, s potrebami Iiudstva ter zdravo pametjo ljudi. Razurnbivo ie. da je z ozirom na cilj in smoter vzgoje velikanska razlika med klerikalno vzgojo in moderno državljansko vzgojo. Prva pripravlja • človeka za obstransko življenje, ta za.sedanje. Pri prvi ie edina in glavna vzpodbuda za nravno življenje strah pred kaznijo, pred hudičem, m peklom in nada na plačilo v nebesih. Človek r»a mora delati dobro zaradi dobrega samega, zato, ker ga smatra za nujno, ker to dobro ljubi, ker mu je to dobro pogoi sreče. Pogrešno ie, ako vidi človek v drugih ljudeh samo sredstvo in pripomoček, kako bi si z miloščino, dobrosrčnostjo. usmiljenjem in drugimi vrlinami pridobil zaslug pred nekom drugim. Pravilno .ie. da bi bila služba iiudstvu in človekoljubnost največja naloga človeka. Zato ie tudi napačno, ako se dobra dela manj cenijo kot posebna sredstva (molitev itd.) s katerimi ie mogoče dobiti zaslug za večnost. Pri klerikalni vzgoji se človek ne uči zanašati se na lastno moč. ampak se uči zaničevati človeka kot revno, slabo stvar in čakati vse od milosti božje. Ta nauk o milosti izvira iz dob tiranov. od katerih je bila milost že to. če so pustili svoie podanike dihati, živeti in če jih niso za svoje kratkočasje mučili in ubijali. _ V nauku o čednostih so cesto blodnje. ki v očeh moralnega človeka sploh niso čednosti. Med grehi, ki jih ie mnogo kategorii, izvedo otroci o stvareh, o katerih ne bi smeli slišati in se draži z njimi le njihova domišljija. V to žalostno poglavje spada predvsem tudi vprašanie spola, nravnosti, ki jc ena najvažnejših strani življenja ter jedro nravnosti sploh! Kako morejo biti vzori za nravnost naše dece ljudje, ki so rajh predpisov svojega stanu primorani živeti nenravno in abnormalno? Žalostna resnica je. da ie med njimi velik odstotek perverznih, n. pr. sadistov, ki iim mučenje otrok vzbuja naslado. Moramo jih radi tega pomilovati, toda za vzgojitelje otrok po nazorih moderne nedagogije niso primerni. Na škodo blaginje otrok je načrt novega šolskega zakona o osnovnih šolah ostal na ool poti. ker ni eliminiral iz šole ljudi, katerih škodljivost za nravno vzgojo mladine je po principih moderne znanosti nesporna. Vendar dopušča vsaj nekaj kontrole prosvetne oblasti tudi v tem oziru. Naša država, ki je v verskem oziru tako raznolika, bi bila v prvi vrsti tudi iz ozirov verskega miru upravičena, da verouk prenese popolnoma v cerkev nazaj, kamor tudi spada. A da se izogne vsem nepotrebnim konfliktom je postavila verouk kot prvo točko svojega šolskega programa ter mu je torej dala mesto, ki kaže polno spoštovanje napram veri in cerkvi. Enemu pa se Jugoslavija ne more odreči, da vzgaja svoje mlade generacije v duhu verske strpnosti, ki je predpogoj mirnega sožitja vseh delov našega naroda. Klerikalizem živi od zlorabe vere. Za'o je smrten sovražnik šole. ki mu ni brezpogojno izročena. Enodnevna vojaška revolucija na Grškem Oficirja liga strmoglavite Mihalokop^osovo vladp m proglasa diktaturo. — Vodja liberalcev Papanastasm sestavlja novo vlado, — Vzrok revo udje odpor proti jugoslovensklm zahtevam pri pogajanjih za" obnovitev zveze. vice nad manjšinami v Krški Macedonljj. 2. Razširjenje svobodne jugoslovenske cone v solunski luki. 3. Odstop železni- Atene, 25. iunija. s. Danes ob 4. zjutraj je izbruhnila v Aienah in Solunu vojaška revolucija. Čete generala Pangalosa, obstoječe večinoma iz solunske posadke, so se nenadoma oojavHe ns nlicah ln zasedle brez odpora vsa javna poslopij prostor generalnega štaba, kolodvore hi vse vojaške zavode. V ne,-tal urah so imeli revolucljonarii v svoj '1 rokah vse zveze z notranjostjo dežele. Tudi brodovje se '"e priključilo vojaškemu uporu. Voditelja nove revolucije sta general Pangalos in admiral Ha:'žik"ria-kos, ki sta takoi uvedla s;rogo cenzuro časopisja. V nobenem delu Grške se nI poiavil noben odpor. Mihalokopulcsovs vlada je deimsijo-nirala in sestavo nove vlade ?e prevzel danes ob 2. popoldne vodja Republikanske uniie Papanastasiu, ki je pozval voditelje vojaškega gibanja, nai sodelujejo pr? sestavi ministrstev. General Pangalos je izdal na narod proglas, v katerem naglaša. da izvira revolucija iz razpoloženja in zahtev celokupnega naroda. Narod želi predvsem boljše gospodarstvo z državnimi financami in konec sedanje potratnosti. Proglas obtožuje dalje Mihalokopulosovo vlado, da ie napram jugoslovanskim zahtevam pri pogajanjih za prijateljsko zvezo med obema državama preveč popustljiva in d? je premalo storila za povečanje armade. Atene. 25. iunija s. Vzroki vojsske re-volte na Grškem so isti. ki so pred 14 dnev? dovedli tudi do vladne krize. Ozadie tvor" razburljivo razpoloženje radi nesoglasij, ki so se pojavila pr- po-ganjaniih z Jugoslavijo za obnovitev zveze in končale s preklajenjein pogajanj. Kot znano^so zahtevali Jugosloveni: 1 Želo obširne nadzorstvene nra ške proge od G'evgje8je do Soluna. Grški nacijonalni krogi pa stoje ns stališču. da bi ugoditev zahrev pomenila sla-vlzaciSo grške MacedonMe in končno izgubo Soluna. Atene, 25. junija s. General Pangalos 3e proglasil vojaško diktaturo, v Solunu pa obsedno stanje. Prebivalstvo je mirno, častniki so popoln; gospodarji položaja. Mornarica orisilila vlado k odstopu Beograd. 25. iunija s. O strmoglav-Uenju Mihalokopulcsove vlade se poročajo sledeče podrobnosti: Ob 10. dopoldne ?e pozval general Pansalos Miha-lokopulosa. naj tako? predloži odstop celokupnega kabineta, kar pa je ta odklonil. Nato je vojno brodovje pričelo iz Pireja obstreljevati palačo ministrskega predsedništva in jo precej poškodovalo. Opoldne je podal Mihaloko-pulos demisijo celokupnega kabineta, ob dveh popoldne pa Je sestavil vodja liberalne stranke Papanastasiu novo vlado. Revolucijonarne čete so prevzele vzdrževale javnega reda v Atenah. Popoldne je prišlo na nekih krajih do manjših incidentov in spopadov, kl pa niso imeli večjih posledic, M5r vzpostavljen Beograd, 25. junija p. Po zadnji brzojavki, kl jo ie prejelo naše zunanje ministrstvo zvečer Iz Aten. je na Grškem mir vzpostavljen. Enodnevna revolucija generala Pangalosa 5»? imela oopoln uspeh. Kombinacije o političnem položaju Rszne verzije o razvoju dogodkov povodom odhoda Palica v kopališče. — Oooziciiske vesti o stališču samostojnih demokratov.— Ooozicija in radičevska polrfka. Pavla Radiča so bile podane le v imenu kluba poslancev, ki je privzel novo Beograd, 25. junija, p. Današnji .iu-tranii listi so polni kombinacij o pred-stoiečih službenih pogajanjih med radičevci in radikali ter navajajo celo imena delegatov obeli strank, ki bi nai ta pogajanja vodili. Te vesti so po svoii večini svojevoljna ugibanja, ki na te-meliijo na dejstvu, da radičevci hočejo za vsako ceno v vlado. Vendar se politični položa.i tudi danes ni približal razjasnitvi. O razvoju dogodkov v bližnii bodočnosti se širite dve verziji. Po eni ostanejo vsa važnejša vpraša-nia do povratka min. predsednika iz kopališča Vichv na Francoskem, kamor odpotuje Pašič verjetno že v pon-deliek. odložena, po drugi verziji se bodo razgovori nadaljevali tudi v času, ko bo vodil vlado minister za socijalno politiko Gjuričič kot najstarejši član kabineta. Nekateri krogi trdovratno sinjo vest. da se od zgoraj želi čim sko-raišno privzetje HSS k sedanji koaliciji. Ta vest je v nasprotstvu z dejstvom, da se želi čimpreišno sprejetje tiskovnega zakona, ki ga pa baš radičevci najhuje obstruirajo. V radikalnem klubu obstoja glede^ radičevcev še vedno razdvojeno mišljenje. Velik del radikalskih poslancev smatra kombinacijo z radičevci za Nepremišljeno in površno ter se boji nedoslednih posledic za državno politiko. Stališče samostojnih demokratov ie znano. Oni smatrajo, da radičevska politika svojih besed še ni potrdila z dejanji. Radičeva stranka šc ni spremenila svojega programa in izjave Rumunska kraljevska dvojica na Bledu Bukarešta, 25. junija P. Odhod kraljevske dvojice v inozemstvo je bil odložen. Kralj in kraljica odpotujeta jutri ter se podasta naiprvo na Bled, kamor dospeta 27. t. m. Velik protestni shod proti tiskovnemu zakonu v Beogradu Beograd. 25. junija, r. Dne 5. julija sc vrši v Beogradu velik protestni shod .TNU proti predlogu tiskovnega zakona s sodelovanjem vseh korporacij in organizacij, ki so more« biti zainteresirane na tem zakonu. Priprava našega prometa za zzvozno sezono Beograd, 25. junija, r. Po izjavah promet« nega ministra Radojeviča bomo dobili 31. julija iz Madžarske 60 lokomotiv in 400 va« gonov, s čemer bo popolnoma zagotovljen nai izvoz. Seja ministrskega sveta V gospodarsko-financijskem odboru ministrov je minister dr. Žerjav energično zahteval znižanje izvozne carine za govejo živino in prašiče. — Za polovico znižana carina za stavbni lesni materijal. Beograd. 25. junija, r. Ministrski svet ie imel od 11. do 1.30 popoldne se-io. na kateri je večinoma razpravljal o reparacijskem vprašanju in o kvoti za mesec julij. Izdana so bila v tem oziru potrebna pojasnila našemu delegatu pri reparacijski komisiji Boško-viču. Razpravljalo se je tudi o Blairo-vem posojilu v zvezi z zgraditvijo železnice Beograd - Sarajevo - Split, kakor tudi o Rajačičevi ponudbi ter je bilo sklenjeno, da se ta zadevo odgods dokler ne ozdravi min. predsednik Pašič. Na koncu se ie govorilo o interpar-lamentarni konferenci v Washinglonu. Sklenjeno ie bilo, da zastopa našo državo na tej konferenci najmanj 5 in kvečiemu 11 poslancev. Ako jih bo 5, gredo v \Vashington v imenu radikalov dr. Vasa Jovanovič in dr. Velizar Jankovič. za samostojne demokrate dr. Budisavljevič, za davidovičevce dr. Voja Marinkovič in za radičevce dr. Trumbič. KU i\IMl/C«. M«"'«"*"- . ime. a ki niti sam v celoti ne odobrava postopanje svojega predsednika. Današnji opozici.ionalni listi pravijo, da so se samostojni demokrati odločili izzvati popolno razčiščenie položaja, predno sc nadaliuie današnja državna politika, ker da bi bilo absurdno se eksponirati in prevzemati odgovornosti v korist onim. ki to politiko danes obstruirajo. Opozici.ionalni listi imajo seveda v toliko prav. da samostojni demokrati nikakor ne želijo biti le pomožna četa. ki naj izvede gotove težke naloge, da bi potem nasprotniki one državne politike, za katero se je angažiral Narodni blok brez odgovornosti mogli zagrabiti za državno krmilo. K tem kombinaci-iam ie treba le reči. da ie politika samostojnih demokratov neodvisna od trenutnih kombinacij. Gotovo ie. da se samostojni demokrati ne dajo izigrati. V opoziciij vlada precejšna nejasnost. Ker se ve. da bi morali radičevci naiprej zapustiti blok. predno bi bilo upati na uspeh v njihovih event. poga-ianiih z radikali in bi z njihovim izstopom blok razpadel, predvladuie medsebojno nezaupanje. Klerikalci smatrajo. da ie predvsem oseba Stjepana Radiča ovira za sporazum med HSS in NRS. V opozicijskem bloku prevladuje mišlienje. da do jeseni ne bo spremembe v političnem položaju, ako samostoi-ni demokrati ne bodo vztrajali na raz-čiščemu situacije. _ Beograd. 25. junija, p. Popoldne je imel sejo gospodarsko - finančni odbor ministrov, ki je razpravljal o znižanju izvozne carinske tarife, ki je postalo nujno zaradi naglega porasta dinarja, zaradi splošne gospodarske krize in z ozirom na pospeševanje našega izvoza. Minister dr. Žerjav kot zastopnik trgovinskega ministra in poljedelski minister Krsta Miletič sta energično zahtevala, naj se predvsem zniža izvozna tarifa za živino, svinje in podobno blago. Razvila se je daljša debata, vendar pa ni prišlo do definitivnega sklepa, ker so potrebni še nekateri statistični podatki. Gotovo je. da se bo izvozna carina za stavbni materijal, zlasti lesni in za železniške pragove znižala za polovico. Gospodarsko - finančni odbor ministrov ie začel potem razpravljati o ponudbi nekaterih bančnih skupin iz inozemstva o financiranju proizvajanja in izvoza tobaka. Dnevni red današnjega sestanka Narodne skupščine Vlada predloži tudi zakonski načrt o odkupu veleposestev, ki so pod agrarno reformo. Beograd. 25. junija, a. Za jutrišnjo sejo Narodne skupščine vlada izredno zanimanje Šefi opozicije so imeli popoldne sejo, potem pa so šli k predsedniku narodne skupščine Trifkoviču. Pritožili so se proti predsedniku zbornice dr. Subotiču in zahtevali, naj se zopet razpravlja o predlogu dr. Šu-perine ter naj se jim dovoli, da morejo več govoriti kot doslei. Zahtevali so tudi, naj se stavi na dnevni red Narodne skupščine poročilo verifikacijskega odbora. Predsednik Trifkovič ni mogel dati voditeljem opozicije nobenih konkretnih zagotovil. Na jutrišnji seji Narodne skupščine bo pred prehodom na dnevni red razprava o nujnosti zakonskega načrta, ki ga je predloži! klerikalec dr. Gosar in ki zahteva uki-njenje člena 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april do julij 1925. Potem bo debata o nujnosti predloga dr. Ba-zale naj se njegovemu predlogu o izvedbi čl. 249. uradniškega zakona prizna nujnost. Vlada bo predložila tri zakonske osnutke, za katere bo tudi zahtevala nujnost. Minister pravde je napovedal za jutri predložitev zakonskega načrta o ustanovitvi zapuščinskega urada za vso kraljevino in zahtevati zanj nujnost. Minister za agrarno reformo predlaga zakonski osnutek o fakultativnem odkupu onega dela veleposestev, ki je dodeljen agrarnim interesentom r,a podlagi obstoječih agrarnih odnošajev. Tudi za ta zakon se zahteva nujnost. Predložen bo tndi zakonski načrt o izpremembi člena prvega zakona o splošni upravi z dne 26. aprila 1922., ki naj hi se razpravljal v nujnem postopanju. Na dnevnem redu jutrišnje seje je tudi poročilo odbora za Pante-on ln priznanje za državo zaslužnih mož, z odvojenim mišljenjem spahovcev m klerikalcev. Opozicija ne obstruira, temveč se poslužuje le svojih pravic. -. Beograd, 25. junija, r. Izvrševalnl odbor »Bloka narodnega sporazuma in seljaške demokracije« je imel dopoldne sejo, kl so se je udeležili Ljnba Davidovič, Pavle Ra-d in vprašuje, ali se bodo zganili onoti finančnemu ministru in ga poklicali na odgovor, magari z grožnjo, da bodo odšli iz vlade i-i nične večine. Letos imamo Slovenci v vladi samo enega ministra, lani pa smo imeli štiri. Letos podpirata vlado dva Slovenca, lani pa vsi slovenski poslanci, razen dveh. Lani sc štirje ministri in 24 poslancev ni zganilo pnoti finančnemu ministru in sploh niso ničesar storili, letos pa naj bi dr. Žerjav klerikalcem na ljubo izstopil magari iz vlade, menda zato, da bi Slovenci bili brez vsakega vpliva na vlado ter obsojeni sploh na samo kričanje. To je zelo čudna logika, ki kaže le, da pri vsej stvari klerikalcem ne gre za znižanje davkov, ampak samo za gonjo proti samostojnim demokratom. Ko bi klerikalci povedali, da so izpolnili svojo dolžnost, ko so bili na vladi, bi mogoče ta gonja še imela kak pomen, tako Pa izziva upravičen očitek, da je Slovenija v preteklem letu ravno zato olačala več. davkov, kot je bilo določe- no v državnem proračunu, ker je lani Davidovičeva - Koroščeva vlada neusmiljeno predpisovala m iztirjevala davke, ne da bi se klerikalni ministri količkaj zganili. + Da in ne. «Slovenec» piše z ozirom na nedeljski shod posestnikov v Unionu takole: »Če reče g. Turk «ja», je to «ja»; če pa reče poslanec Smodej tudi «ja». to ni «ja», ampak je po »Jutru« »ne«. — »Slovenec« je pravo pogodil. Če reče g. Turk «ja». je to vedno «ja», kadar pa pravi posl. Smodej «ja», je to vedno «ne». G. Turk je tudi lani za Davidovičeve vlade trdil, da so davki preveliki, g. Smodej pa je v »Slovencu« molčal, kar se pravi, da je »ja* zanj »ne«. Na podlagi dejstev presoja naš list prav pravilno, kar dela in govori klerikalni poslanec g. Smodej. -f- Klerikalci in šolstvo. Škofov list piše. da hoče minister Pribičevič zadati z novim šolskim zakonom slovenskemu narodu smrtni udarec. Kadar klerikalcem ni kaj všeč, tedaj je vedno ogrožen slovenski narod. Šenklavška gospoda pa še dolgo ne predstavlja slovenskega naroda, zato vpitje škofovega lista. da bi pomenjala uzakonitev novega šolskega zakona nevarnost ne samo za slovensko narodno šolo. ampak tudi za slovenstvo sploh, ne bo nič zaleglo. Nikoli več se ne bodo vrnili časi, ko so bili kanoniki deželni šolski nadzorniki, župniki gospodarji šole, učitelj pa ponižen sluga klerikalne gospode. Tudi organizirani klerikalni protesti ne bodo privedli naše šole v klerikalno oblast, pa če tudi romajo sam prevzvišeni v Rim ali Beograd. Klerikalno zabavljanje daje načelom novega šolskega zakona le večjo oporo, ker odkriva klerikalna stremljenja in želje, ki v svobodni Jugoslaviji nikdar ne bodo prišle do uresničenja. Klerikalna pesem ie odpela ln s tem tudi bodočnost slovenskega naroda zagotovljena. Amen! + Prostovoljni prispevkL Naš list je zapisal, da je Smodej v svojem nedeljskem govoru popolnoma pozabil v trenutku, ko je obtoževal državo, povedati, na kak brezvesten način izmozgava politična duhovščina slovensko ljudstvo v »božjo čast*. Sedaj pa piše škofov list, da »Jutro« ne razločuje med prostovoljnimi prispevki in pa med rednimi in primoranimi dajatvami. Reči moramo, da to prav dobro razločujemo, zato smo pa tudi vedno obsojali, kadar so se cerkvene dajatve, predvsem za zvonove, iztirjevale z grožnjami večnega pogubljenja, s časno in dušno srečo ter z drugimi sredstvi. Še ni dolgo tega, ko smo navedli par drastičnih slučajev, kako se izsiljuje iz našega ljudstva denar z raznimi grožnjami za zvonove in podobne stvari. Take cerkvene dajatve niso nobeni prostovoljni prispevki. Še manj prostovoljni pa so oni prispevki, ki jih morajo po razpisu cerkvenih konkurenčnih odborov plačevati občinarji brez razlike vere in prepričanja v obliki davkov. Za siromašnega vernega slovenskega človeka tudi ni »prostovoljni prispevek* plačevanje težkih tisočakov na pr. za zvonove, ako se mu grozi, da ne bo zvonilo nikomur ob pogrebu, kdor ne plača. Te dajatve so marveč najhujše izsiljevanje, ker proglašajo klerikalci vsakogar za brezverca, kdor se jim upre. Kaj pa pomeni ta psovka na deželi, kjer je samozavest med kmetskim prebivalstvom manj razvita, je itak dobro znano. -f »Kmetijski list* prenehal. Včeraj je izšla zadnja številka glasila SKS «Kmetijski list*. Istočasno preneha Prepeluhov tednik »Slovenski republikanec*. Mesto teh dveh listov bo pričel kot glasilo nove »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva* izhajati «Kmetski list*. Ker SKS po izjavi njenega vodstva ostane kot samostojna politična organizacija tudi še naprej, bo ta stranka v bodoče brez lastnega glasila. -}- O «potegnjenju*. Pucljevo tedensko glasilo pravi, da je »Jutro« samo sebe «potegniIo», ko ie prejšnji teden malo prezračilo prvotni manifest o zdru žitvi Pucljevih kmetijcev in Prepeluho-vih republikancev. Pravi, da je ta prvotni manifest bil samo navaden »elaborat« za podlago pogajanj, ki pa ni bil več aktualen, marveč je obležal v neki ljub-l:anski tiskarni, odkoder ga je prejelo «Jutro*. Usoiamo si samo dostaviti, da je ta neaktualni elaborat bil natisnjen v večtisočizvodni nakladi in je imel biti prošlo sredo objavljen. V zadnjem hipu ie bila obiava zadržana in vsa naklada manifesta zažgana. Vsled tega ie izšel tudi Kmetijski list, ki bi imel prinesti manifest, z enodnevno zamudo. Gospod Pucelj si naj torej svoje vice, s katerimi hoče sebe potegniti iz zadrege, prihrani za drugo priliko. Po svetu — Razprava proti nemškim zarotnikom v Moskvi. Včeraj je pričela pred najvišjim sovjetskim sodiščem v Moskvi razprava proti nemškim dijakom Kindermannu, Ditt-mannu in \Volfu, ki so obtoženi, da so pripravljali atentate na Trockega in Stalina. Nemški poslanik je naprosil odvetnika Mu-ravjeva in Sommerielda, da prevzameta za-govorništvo, kar pa sta oba po pregledu sodnih aktov odklonila. — Bitka v litavskem parlamentu. V litav-skem parlamentu se je razvila te dni povodom razprave o novem zakonu, s katerim se znatno omejuje tiskovna in zborovalna svoboda, .ned poslanci pravcata bitka. Opo-zicijonalni govorniki so velieiticntno napadli vlado radi reakcionarnega zakonskega osnutka. Sivolasemu borcu za neodvisnost Litavske, bivšejr.u ministrskemu predsedniku Griniusu. je bila odvzeta beseda, ko ie W8al zadržanje krSčansko-demokratske večine. Vsled tega je prišlo do velikanskih kravalov. Vse klopi bi stoli so bili popolnoma razbiti, Grinius težko ranjen. Končno je bila poklicana v zbornico policija, ki je izpraznila dvorano. V zbornici je zgledalo po seji kakor na bojišču. Večina je sprejela zakon sredi najbolj divjih prizorov. MARY PICKFORD Prvi domači aeroplani Beograjska tvornica letal Rogožarsfc" je tc dni prenesla čez Savo svoj drugi avi-jon, katerega je naročila naša država za državno letališče v Novem Sadu. Prvo letalo se je že pred tem dvignilo v zrak na letališču v Banjici in je srečno pristalo v Novem Sadu. Drugi avi.km ie vzletel v Zemunu pod vodstvom pilota Šebelina. Do konca tega meseca bosta gotovi še dve letali in v kratki bodočnosti jih izgotovl tvor niča še šest, nakar bo njena pogodba glede izročitve desetih avijonov izpolnjena. Tvornica aeroplanov Zivojina Rcgožar-skega je prvo podjetje te vrs;e v naši državi. Njegov cilj je razviti letalsko industrijo samo z domačimi sredstvi V podjetju sta sedaj zaposlena dva češkoslovaška tehnična strokovnjaka, delavci pa so samo jugoslovenski profesijonisti. Tvornica še ne izdeluje motorjev, toda v kratkem se bodo tudi motorji izdelovali pri nas doma. Platno za aeroplane prihaja zaenkrat še iz Francije, a v kratkem bo tudi to začelo izdelovati domače podjetje Vladimira Iliča. Les za izdelovanje letal že itak imamo doma. Po vsem tem sodeč lahko upamo, da se bo jugoslovenska letalska Industrija v kratkem razvijala samo z domačimi sredstvi, ker bo mogoče vse delo izdelovati v Jugoslaviji. Letala, katere Izdeluje tvrdka Rogožarsfc! za državno letališče, so tipa »Malt Brandenburg«. Gotovi pa so že načrti za nov tip našega domačega aeroplana, tako da bomo tudi glede letalstva v vsem popolnoma sami in svo!!. Brezposelnost v Angliji. Po končani vojn! so vse angleške vlade zaporedoma skušale zmanjšati brezposelnost Uporabljale so za to navadna sredstva: gTadnjo velikih lavnih del ln olajšanje izseljevanja. Delavci so pred vsem mnogo pričakovali od Macdonaldove vlade. Tej pa se je rešitev krize ravno tako malo posrečila, kakor ostalim vladam. V enem oziru je imela še celo slab vpliv, ker so se namreč sindikati, kl so bili sigurni podpo-Telavnih oblasti, s tem okoristili in šebolj dezorganizirali delavne prilike. Njih vpliv ja bil zelo škodljiv. S tem, da so izzvali številne stavke, so povzročili povečanje produkcijskih troškov in torej pro-dajalnih cen. Britanska industrija pa ravno trpi ped rastočo redukcijo odjemals-kih tržišč, ker je vedno manj v stanu vzdržati na svetovnem trgu konkurenco drugih držav. Čeprav se britanski industrijalci pritožujejo pred vsem nad nizkimi nemškimi in francoskimi predukcijskimi stroški, Jim te dve državi ne delata toliko konkurence, kakor nove dežele. Kajti te skušajo vedno bolj porabljati lastne sirovine in Jih predela-vati doma v Industrijske izdelke. To ie na primer slučaj za Indijo, ki zmanjšuje nakup angleške bombaževine v oni meri, v kateri se razvijajo njene tovarne. Pomaga ji pri tem mnogoštevilno domače delavstvo, ki se zadovoljuje z zelo nizko plačo. Včasih je imela Anglija v svojem premogu faktor, ki Ji je zaslgural procvit. Danes pa Je udarjena tudi s te strani. Izvoz britanskega premoga neprestano pada. Ob enem pa tud: njegova cena pada. tako da je v zadnjem polletju nad 200 premogovnikov prenehalo z delom. Tako le poštah brezposelnih 150.000 rudarjev, kar pomenj; celih enajst odstotkov. Na Izboljšanje teg; položaja za enkrat ni misliti. Pa tudi nemški premog dela konkurenco angleškemt: celo na tržiščih, kamor Je do sedaj izvažala edinole Anglija, kot na primer v skatv dinavskih deželah. Izvoz premoga v maj;; je na primer za 50 % manjši kot maja 1923 AngleSki rudarji sedaj bridko p!a£ujej< politiko, v katero so tirali svoio vlado zz časa vojske. V času, ko sta uničenje severnih francoskih premogovnikov in blokada Nemčije povzročila, da Je bila Anglija absolutna gospodarica trga. Je dvignila ccno izvoznega premoga na pretirano višino in enako so delavci zahtevali sorazmerno visoke plače Pri tem je ostalo ln tako jc danes angleški premog tako drag, da težko najde kupca. Zmanjšanje Izvoza premoga Ima pa še druge posledice: angleške ladje, ki so v tuje dežele hodile po razne sirovine, so v prejšnjih časih za pot tja naložile premog, ki so ga potem tam prodale; sedai pa se vozijo tja prazne In s tem se drrži uvozno blago, na katerega račun gre sedaj pot tja in nazaj. Visoke cene premoga pa so v živo zadele tudi angleško kovinsko !n tekstilno industrijo in zato ti industrijalci zahtevajo od države, da jih ščiti s carino, kar so za gotove tkanine svilene izdelke) in nekatero drugo blago, predvsem luksuzno blago, že dosegli. Po statistiki od 13. junija, ki Io Je pri občil Board of Trade, se jc letos maj meseca izvozilo iz Velike Brtanije za 24.r milijona funtov šterlingov manj blaga kc meseca januarja In za 18 milijonov mar kot maja 1924. Krtko se Je zmanjšala nakl-povalna sila prebivalstva ,nam kaže dej ■ stvo, da se Je letos v maju izdalo 9 71S.73' buntov manj za importirano hrano, piiačo i: duhrn kot istega mescca lani. Število vseh prijavljenih brezpose'r,iH v Angliji je znašalo 1. junija letos 1.247.000 :ste?.i dne lani pa !.003.000. narastlc ie torei za 2-14 000. V maju je v Anjrliji prira-s;;o 60.77« brezposelnih, v Nemčiji pa se Je število brezposelnih znižalo v istem času za 40.000 . . , ljudje Kralj in kraljica na Bledu Prisrčen snrejem v Ljubljani in Lescah. — V nedeljo na Bledu čarobna razsvetljava na jezeru. Kralj Aleksander in kraljica Marija sta prispela včeraj popoldne s prestolonaslednikom Petrom na Bled. da preživita v divnem gradiču Suvoboru med nami poletne počitnice. Dvorni vlak je prispel ob 12.35 na ljubljanski glavni kolodvor. Dasi ni bilo oficijelnega sprejema, se je vendar zbrala na kolodvoru velika množica občinstva, da pozdravi svojega narodnega vladarja, kraljico in malega ljubkega prestolonaslednika. Posebno častno ie bilo zastooano narodno ženstvo. deklice osnovnih šol pa so prihitele s cvetkami, da obsuiejo ž njimi vladarske goste. Na peronu so pričakovali kralja veliki župan dr. Baltič. komandant dravske divi-ziiske oblasti general Stojanovič s svo-jim spremstvom, gerent mestne občine ljubljanske Ant. Likozar, policijski ravnatelj dr. Guštin ter več drugih odlični-kov. Cim je vlak privozil na postajo, sta se kralj in kraljica takoj pokazala pri oknu in bila deležna spontanih navdušenih ovacij. Takoj nato sta stopila v kraljev salonski voz veliki župan dr. Baltič in general Stojanovič. da se poklonita kraljevski dvojici. Ostala sta s kraljem v razgovoru do odhoda vlaka iz postaje. Narodne dame so na pristojnem mestu izrekle željo, naj se šolski mladini pokaže prestolonaslednika Pe-terčka. Kraljica Marija je z veseljem ustregla želii in prinesla prestolonaslednika k oknu. Mladina je pričela vzklikati in ploskati in salonski voz je bil mahoma v cvetiu. Kraljica ie bila vidno ganiena ter se je prisrčno zahvaljevala z1? izraze vdanosti. Mali prestolonaslednik Peterček, ljubek dečko, močno podoben kraliici, je živahno mahljal z rokami in pozdravljal množico. Rumunska kraljevska dvojica ni dopotovala z našo vladarsko dvojico, kakor se ie pričakovalo. V spremstvu kralja Aleksandra so sc nahaiali generalni adjutant. general Hadžič. drugi adjutant polkovnik Dra-gutinovič ter ordonančna častnika podpolkovnik Mažuranič in kapetan Pogač- 111 Točno ob 14. se je pripeljal dvomi vlak iz Ljubljane na Lesce, kjer so pričakovali visoke goste srezki poglavar d*- Tekavčič, imenom blejske občine žuoan Kenda in dr. Janežič, načelnik zdravilske komisiie Majcen, šolska mladina ter domačini iz Lesc in tudi Radovljice Pri prihodu iz postaje je narod spoštljivo pozdravil vladarsko dvojico. Kralj Aleksander .ie bil izredno dobro razpoložen in se je takoj informiral o stanju letoviške sezone na Bledu. Narod ie na pozdrave neprestano radostno odzdravijo]. V nedelio zvečer bo povodom vidov-danske proslave na Bledu čarobna razsvetljava na jezeru. Razsvetljena bodo vsa poslopja, jezero obrobljeno z žare-čim vencem, na sredini pa b-) otok v enem samem plamenu v raznih barvan. Skala bleiskega gradu se bo lesketala v raznobarvnem bengaličnem ognju. Na bližnjih gričih in visokih grebenih bodo goreli kresovi. Točno ob 9. zvečer bodo sprožene na gradu rakete v znamenje, da odnlovejo okrašene in razsvetljene ladie iz pristanišča pred Zdraviliškim domom z godbo dravske divizije in pevskim društvom na čelu proti kraljevemu gradu Suvoboru. Godba bo zasvirala mogočno himno «Bože pravde*, pevci pa bodo med streljanjem topičev in za-žiganiem umetnih ognjev zapeli kralju, kraljici in prestolonasledniku podoknico. Povorka se vrne potem v pristanišče k Zdravilskemu domu. kjer bo velika veselica in prosta zabava. Posebni vlak odpelje iz Ljubljane ob 5. popoldne in se vrne iz postaje Bled ob enih zjutraj. Vožnja je polovična. Preskrbljeno je. da dobe skupine popust pri prehrani. Vožnja Po jezeru z malim čolnom, razsvetljenim, za 5 oseb. stane 80 Din, veliki čoln za 18 oseb pa 360 dinarjev. Vožnja z avtom iz Lesc do Zdraviliškega doma ali iz postaje Bled do Zdraviliškega doma 10 Din za osebo. Letošnji novinarski kongres v Skoplju V sredo, dne 24. junija, se je vršila v Zagrebu seia centralne uprave Jugoslo-venskega Novinarskega Udruženja, na kateri so bile zastopane beograjska, zagrebška. ljubljanska, sarajevska in no-vosadska sekcija. Predsedoval je predsednik g. Krešimir Kovačič. Na seji se je najprej razpravljalo o denarnih zadevah društva in se je ugotovilo, da ima Udruženje v blagajni 463.429 Din v gotovini in obveznicah. Generalni sekre-tarijat je predlagal, da morajo odslej prispevati po pol franka mesečno za mednarodno federacijo tiska tudi izredni člani novinarskega društva, ki so bili doslej tega oproščeni. Nato se je govorilo o železniških kartah za inozemstvo. Predsednik je sporočil. da se dobe karte na sledeči način: za Madžarsko potom konzulata ali poslaništva brezplačno; za Avstrijo proti polovični ceni za razred, ki ga novinar želi; za Češkoslovaško brezplačno za prvi ali drugi razred preko konzulata ali poslaništva. Italija daje rednim članom karte za četrtinsko vožnjo; če posreduje poslaništvo ali konzulat, se dobe časih tudi brezplačne vozovnice. Ita-lija dovoljuje polovičen popust tudi za žene novinarjev. Švedska in Norveška dasta brezplačne karte, treba pa je vložiti prošnje na zunanje ministrstvo v Stockholmu odnosno Oslu (Kristijaniji). Nemčija. Francija in bvica ne dajejo nobenih popustov. Nato se je debatiralo o tiskovnem zakonu. Sklenjeno je bilo, da se skliče dne 5. ali 7. julija v Beogradu velik protestni zbor. katerega se udeleže poleg novinarjev vse javne korporacije. V posebni resoluciji se izreka Novinarsko Udruženje proti reakcionarnemu tiskovnemu zakonu, ki se pripravlja. Zastopnika centralne uprave gg. Lukovič in Sokič posetita ministra za socijalno politiko ter bosta intervenirala, da pride pred skupščino zakon o novinarjih. Mednarodna tiskovna zveza bo pozvana, da priredi svoj kongres leta 1926. v naši državi. Na ta način se bodo tuji novinarji lahko seznanili z našimi razmerami Jugosl. Novinarsko Udruženje pošlje na sestanek novinarjev Male antante v Sinaio deset delegatov. Letošnji novinarski kongres se bo vršil v Skoplju koncem meseca septembra. Iz Skop-lia odpotujejo udeleženci kongresa v Solun ter obiščejo Atene, Patras, Kri, Drač in Split ter se vrnejo po liški železnici domov. Duhovniki - agitatorji za fašizem Ženske razorožile 12 karabinjeriev. Zagrebška «Riječ» objavlja žalosten dopis iz Istre o agitaciji tamošnje duhovščine med našimi ljudmi za italijanske fašiste. Zanimiv je slučaj v Račji vasi. kj ie spadala svoječasno pod bu-zetsko občino. Italijani so napravili iz Račje vasi samostojno občino in leta 1921. so bile prve občinske volitve, pri katerih so ljudje kljub prizadevanju Italijanov volili same domačine. Zaman je bil trud buzetskih Italijanov, da bi zanesli med nje razdor Ko pa ie prišel v občino italijanski duhovnik, so se razmere kmalu izpremenile. Takoi je pričel nagovarjati župana in druge občinske od- i'""elitni kino i Matica I Telefon 124. ® Radi glasb, rrodukdje Predstave danes ln jutri: 4, ln 1/4IO. uri. Umetniški orkester svira pri obeh predstavah. Sama še danes! Samo še danes I I. del velikega Gaumont filma = BARRIBAS = ki je pri vseh obiskovalcih našel splošno priznanje Jutri in pojutriišnjem drugi del in konec, kjer Vas zopet pozdravijo B 3 S C O T in ostali dvovrstni igralci francoskih gledališč. bornike. naj se vpišejo med fašiste, pri čemer .iim je obljubljal velike gmotne koristi. Spočetka ni ničesar dosegel. Ko je duhovnik spoznal, da je ves trud zaman, je spremenil taktiko. Videl je. da je ljudstvo pobožno ter je pričel nagovar-iati ljudi, naj se*strne.io okoli njega, ker je katoliška vera v nevarnosti. «Ako meni nc verjamete. > jim je govoril. «či-tajte «Pučkega prijatelja-* in videli boste. da vas ne varam.* Na ta način je vlovil v svojo mrežo ne samo župana, ampak tudi druge občinske odbornike. Omahliivi ljudje so začeli stopati med fašiste, duhovnik pa je začel v občino vlačiti Italijane, ljudi pa. ki se niso hoteli vpisati med fašiste, je ovajal obla-stvom. Danes nima občina niti svojega učiteljstva. niti šole. niti občinskega zastopa. Vse imaio v rokah priseljeni Ita-litanj. Danes seveda tudi vera ni več v nevarnosti; sam duhovnik je pred meseci izjavil, da mu je vera deveta skrb, fašizem pa nad vse. Nekoč pa ie prišel v vas davčni eksekutor, ki je sporočil županu, vpisanemu med fašiste, najprej pozdrave buzetskih fašistov, nato pa poved;.:. da je prišel tudi iztirjevat davke. Prišlo ie do spora in eksekutor je moral pobegniti iz vasi. Pred dnevi se je eksekutor vrnil z 12 karabmjerji. kar je tako razljutilo župana in druge prodan-ce. da so jih pričeli zmerjati. Karabi-njerii so župana aretirali, da bi ga odvedli v zapor. Zgodilo pa se je čudo, nekai žensk je navalilo na karabinierje. osvobodile so župana, karabinjerjem pa odvzele puške in sablje ter jih pognale v beg. Naslednii dan je došla cela množica karabinierjev, da bi aretirali uporne ženske. Ker pa so pobegnile v gozd, so odšli praznih rok. Samo župana so odpeljali. Sedai pričakujejo v Račji vasi nov prihod in naskok karabinjeriev na pogumne ženske. __ srajce**« barvaste k Z ovratnika Din 85'— barvaste k 2 ovratnika D!n 110*— bela p!que prsa Din 95'— Panama Seške Din 95' —105'— Hšače gradi Din 45'— T etra biače Din 60'— Krasna Jibsra! Dobro blago! P. N£GPIC> Ljubljana. Razstava del Ženske obrtne in kiparske iole v Ljubljani Včeraj dopoldne je bila otvorjena v telovadnici Tehniške srednje šole razstava letos izdelanih risb in ročnih del ženske obrt ne in kiparske šole. Uspeh smntrenega poučevanja je naravnost presenetljiv, kar pokažejo obiskovalcu razstavljena dela. Vodilna misel učnih moči na zavodu je ustvarjanje domače umetne obrti na narodnem temelju v modernem smislu. Umetno-obrtnega oddelka na zavodu sicer ni, vendar se je propagiralo pri prostoročnem risanju. pri katerem se je preje samo preri-savalo in ki je imelo vzgajati samo ročno spretnost. Sedaj je uveden sistem v risanju ornamenta, temelječ na geometričnih oblikah in razvijajoč se s pomočjo oblik, ki jih najdemo v narodnem ornamentu. Seveda s prilagoditvijo modernemu okusu. Te vrste risanje se goji predvsem na ženski obrtni šoli, ki tako risanje z ozirom na ženska ročna dela v prvi vrsti rahi. Poleg risanja na papir, k! je bolj teoretskega značaja, se pa izdelujejo risbe in slike v dveh glavnih tehnikah: s patroniranjem in v ba-tik - tehniki naravnost na blago. Tako delo je šele v začetku. Razvilo pa se bo tembolj, čim več bo mogoče razširiti pouk v dekorativnem risanju. Namen proiesorja Saše Šantla je posebno propagirati misel za ustanovitev posebnega oddelka za umet no obrt na Tehniški srednji šoli. V razstavi vidimo sistematični način pouka v ornamentalnem risanju in dela s slikanjem na blago, izvršena pri risarskem pouku. Nadalje dela, izvršena v oddelku za vezenje pri gdč. Schmidtovi in Vehar jevi. V teh oddelkih so se Izvršavala dela skoro izključno samo po načrtih izdelanih od učenk samih. Nadalje je k;parska šola, ki ima risanje po naravi, začenši z enostavnimi modeli, a je že v prvem letniku gojila tudi risanje portreta. Rezbarska dela in Grozote svetovne vojne Sarajevski atentati ?_? modeliranje je vodil prof. Repič. Ta dela imajo predvsem namen, izobraziti bodoče rezbarje v tehniki rezbarstva in modeliranja. Tudi ta oddelek čaka lep razvoj, če sc mu priklopi s časom oddelek za dekorativno in sobno slikanje. Strokovna nadaljevalna šola za vajence graiične obrti, ki je letos začela poslovati, je pokazala dela prvega letnika in ima namen, vzgajati pri tiskarskih vajcncih okus v stavku in sploh pri opremi tiskarskih del. Višja stavbna šola jc zastopana samo po 1. in 2. lenfku, ki je gojil prostoročno risanje pod vodstvom prof. Znidarčiča. Risalo se ic stavbne in figuralne objekte po naravi. Hvalevredna je uporaba ljubljanskih motivov. Razstava je odprta še danes v petek od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, mogoče pa bo znova otvorjena še v nedelio. filoria Swansoa igra danes 26. !n soboto 27. v svetovni senza« djl nove r kanske filmske produkcije „ Ljuba v na trgu" Romantična drama v 6 velikih dejanjih. Sijajna zabava v palači milijarderja. Soproga kot ž va reklama. Od Newyorka do mehikanskih pe-trolejskih Izvirkov. Krasni posnetki iz prašume. Naval meksikanskih razboinikov. Boj na življenje in smrt — Pathe Journal št. 14. k UU8UA&SSM DVOR • _ 11 O Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., A 6., A 8. in 9. — Ob nedeljah ob A 11., 3., A 5., 6., A 8. in 9. uri. Kulturni Gledališki repertoarji: Mariborsko gledališče Petek, 26.: ob 15.: »Snegulčica*. Priredi de« ška osnovna ' šola v korist Podpornemu društvu revnih učencev. Ob 20.: «Stam* bulska roža«. B. Premijera. Sobota, 27.: «Stambulska roža*. A. Nedelja, 28.: »Ugrabljene Sabinke*. Zadnjič v sezoni. Pondeljek, 29.: »Stambulska roža*. C. (Km poni.) Torek. 30.: »Stambulska roia*. E. (Kuponi.) Zaključna predstava v sezoni. Gostovanje članov Ljubljanske drame v Sloveniji Petek, 26.: Murska Sobota ob 8. zv.: »Mla« dost*. Sobota, 27.: Gor. Radgona ob 8. zv.: «Gol» gota-o. Nedelja, 28.: Šoštanj ob 8. zv.: .Golgota*. Pondeljek, 29.: Šoštanj ob 8. zv.: »Mladost® Pondeljek, 29.: Slov. Gradec ob 3. pop.: »Scampolo*. Torek, 30.: Siov. Bistrica ob 8. rv.: «Faun». Sreda, 1.: Dravograd ob 8. zv.: «Faun». Četrtek. 2.: Dravograd ob S. zv.: »Golgota* Petek, 3.: Dravograd ob 8. zv.: «Scampolo». Sobota. 4.: Dravograd ob 8. zv.: »Smrtni ples*. Mladinska predstava v mariborskem gledališču. V pondeljek so uprizorili v gledališču Abtovo »Snegulčfico«. Mladinsko spevoigro je naštudiral g. učitelj Nerat, kateremu gre za velik trud vse priznanje. Sodelovali so učenci in učenke tuk. osnovnih šol in dijaški orkester, ki ga je spretno dirigiral dijak g. Bajde. Igra je bila v splošnem zadovoljiva, navzoča mladina se je izborno zabavala. Obisk ie žal slaboten; mogoče bi bilo prikladnejše, da bi se otroške predstave izvajale v popoldanskih urah. Četrtkova premijera »Stambulske rože« v mariborskem gledališču se je radi nepredvidenih zaprek morala odpovedati. Prva predstava operete se vrši šele nocoj, v petek zvečer. Občinstvo se opozarja, da pride letos opereta samo štirikrat na vrsto. Cene operne. «Sneguičica» v mariborskem gledališča Danes 26. t. m. ob 15. se ponovi v mariborskem gledališču mladinska wa »Snegulči- ca«. Zaradi slabega vremena jc bila prva predstava slabo obiskana. Opozarjamo, da bi bilo nujno potrebno, da bi se vsa.i tokrat gledališče napolnilo. Prireditev je za odrasle in otroke. Zagrebška kritika Cankarjeve «Lepe Vide«. V torkovem »Obzoru* je napisal gledališki kritik Vladimir Lunaček ostro in deloma pristransko oceno Cankarjeve »Lepe Vide«, katero jc uprizoril na zagrebškem dramskem odru režiser Hinko Nučič z gojenci dramske šole. Kar se tiče uprizoritve dela. ne more kritiku oporekati nihče, ki ni bil osebno navzoč pri predstavi: v kolikor se pa dotika kritik tolmačenja Cankarjeve drame in njegove umetnosti vobče, je treba Lunačkove nazore odločno zavrniti. Lunaček piše: »Ivan Cankar ni velik pesnik, toda nanj vplivajo vsi problemi velikega sveta m velikih narodov. V njegovi majhni duši ti problemi, vtisi in udarci močneje, a tudi bolj razdrapano odmevajo kakor v sodobnih duhovih velikih narodov. Cankar je v svojih dramah jedek razočaran človek ali pa brezmejni idealist. Ni dvoma, da je njegova dramatska pesem »Lepa Vida. njegovo najšibkejše delo v dramski obliki. Dramska kvaliteta tega dela bi se dala jedva dokazati, izvedba na našem (zagrebškem) odru pa je' pokazala, da stvar ni za gledališče*. Kritika se nadaljuje v tem slogu. Lunaček očita Cank.-rju -■or-anjkanjc jKgdscije v dik- Jugoslovenska zabava v Parizu Pariz, 20. junija. 18. t. m. zvečer se je vršila v dvorani Ca« milčona (Boulevard Raspail) velika jugoslo« venska zabava pod pokroviteljstvom, g. Emi« la Haumanta, profesorja na Sorbonni in podpredsednika Instituta za slovanski študij ter g. poslanika Miroslava Spalajkoviea. Najprej je imel profesor Aleksander Ar« nautovič predavanje pod naslovom »Eno uro pri vilah, vitezih in velikanih* s projek« cijskimi slikami. Nato je nastopila gospa Dara Petrovičeva, profesorica na beograj« skem konservatoriju. Zapela je štiri pesmi Miloja Milojeviča. Sledila ji je gdčna Rut Vavporičcva, članica ljubljanskega Narod« nega gledališča, v narodni noši. Predvajala je več lepih plesov, med dragimi L. M. Sker» jančevo »Grotesko* in Rahmaninov »Prelu« dij*. Slovenske narodne pesmi, harmonizi« rane po prof. Jeraju, sta predvajala gdčna Vida Jerajeva (gosli) in g. Cvetko Rihtman (klavir). Gospa Dara Nestorovičeva je za« pela tri Milojevičeve pesmi, razen tega je bila na programu tudi godba Koste Manoj« loviča in srbske narodne pesmi v harmoniji Save Mojiča. Naši umetniki so želi burno ploskanje in odobravanje s strani jugoslo« venske kolonije, ki se je polnoštevilno ude« ležila tega koncerta, kakor tudi došlega francoskega občinstva. Po koncertu se je razvila lepa prosta zabava. Občni zbor društva »Soča" Sinoči se je vršil v salonu restavracije pri »Levu* občni zbor »Soče*. nedvomno enega najagilnejših ljubljanskih društev. Predsed« nik dr. Dinko Puc je po pozdravu številno navzočih članov uvodoma naglašal, da je minulo lansko leto v znamenju pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Povdarjal pa je, da oficijelna državna politika na delovanje društva nima in ne more imeti nobenega vpliva ,kajti društvo ostane tudi v bodoče zvesto svojemu cilju — pospeševanju koristi naših sobratov v Julijski Krajini. Društvo mora ostati zvesto svojemu cilju, kajti Itali« ja ni izpremenila svoje volčje narave, na« pram našim rojakom. Ugotoviti pa je treba z veseljem, da se naš narod dobro drži. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu mnogo uspehov in je tudi mnogo pri« pomoglo do tega, da se je znatno olajšalo potovanje v Julijsko Krajino. Predsednik je končno izrazil željo, da bi društvo tudi v bodoče ostalo zvesto svojemu cilju in se lepo razvijalo po začrtani pori. Na predlog prof. Zgrabljlča je bilo nato sklenjeno, da se odpošlje udanostne brzojavne pozdrave kralju Aleksandru na Bled. Iz tajniškega poročila dr. Lulika je raz« vidno, da ima društvo sedaj 1155 članov in sicer: centrala v Ljubljani 924. podružnica v Novem mestu 87, v Bohinjski Bistriri 44. Delovanje društva je bilo pestro v vsakem pogledu. Marljivo so delovali zlasti gospo« darski odsek, veselični in sekcija za prireja* nje predavanj. Društvo je priredilo lansko leto 19, od ustanovitve do danes pa SS predavanj, ra« zen tega tudi več zabavnih večerov in izle« tov. Po svojih močeh jc podpiralo tudi svo« je revnejše člane ter v mnogih slučajih ze« lo uspešno interveniralo za nje. Izčrpno blagajniško poročilo je podal g. Josip Sfiligoj, ki je natančno orisal gospo, darski položaj društva od ustanovitve dalje. MARY PICUFORD ciji, pravi, da je drama polna lepih fraz, ki se ponavljajo zaporedoma v vseh dejanjih itd. Simbolika »Lepe Vide« je po Lunačku »pomešana z zelo banalnim naturalizmom. Kje je g. Lunaček zvedel, da ni »Lepa Vida« uspela v Ljubljani, (kjer se po vojni sploh še ni igrala) smo res radovedni. Lunaček zaključuje svojo sodbo o »Lepi Vidi« s pripombo, da je ta drama celo za dovršene umetnike težka preizkušnja. Z zagrebško predstavo pa se dramska šola ni izkazala. Spored m. interne vaie gojencev konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani, k: se vrši danes v petek, 26. ob pol 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani: Verdi: Arija Rebata iz opere Ples v maskah. Poje Jug Milan. Mendelshon: Resne varijacije za klavir. Igra Valjalo Marta. Dvorak: Arija Rusalke iz opere Rusalka. Poje Ovsenik Franja. Dvorak-Ondriček: Spomin, b) Ries: Perpetuum mobfle. Igra na gosli Rupelj Karel a) Lajovlc: Spleen, b) Tkalec. Poje Verbič Milena. Debussy: a) Pogreznjena katedrala, b) Vrtovi v dežju. Igra na klavir Čop Mihca. Chopin: Poloneza — fantazija. Igra na klavir Zamik Zora. Verdi: Arija Leonorc iz opere Moč usode. Poje Sax Slavica. Solopevce spremljajo na klavirju: Vogelnik Marica in Zamik Zora. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Vstop dovoljen le proti sporedu, ki se dobiva v pisarni Glasbene Matice od 9. do 12. dop. in od Društvo se je letos tudi v finančnem pogle« du zelo opomoglo. Izrekel je zahvalo vsem podpornikom in dobrotnikom društva. Po revizijskem poročilu g. Ivančiča je občni zbor podelil odboru absolutorij, a blagaj« niku absolutorij s pohvalo. Pri volitvah je bil per aeclamationem so« glasno izvoljen nastopni odbor: predsednik dr. Dinko Puc, podpredsednik Sancin, od« borniki gg.: dr. Marušič, dr. šapla, dr. Lulik, Sfiligoj, Zgrabljič, Zornada, Baudaž, Bačner Simčič, Gregorič, Volkov, Bensa, Žargi in Čeh. Za namestnike gg.: Bačič, Kragelj, Prinčič, Grobming, Prelc, Mervic in Puc, za preglednike gg.: Ivančič, Gregorčič, Ba« tjel in Čotar. Po volitvah je predsednik dr. Puc izrekel zboru zahvalo za izkazano za« upanje novemu odboru in željo, da društvo tudi v bodoče enako marljivo in vestno de« lujc za dosego svojega vzvišenega cilja. Izseljevanje muslimanskega življa Večkrat smo že poročali, da se trn-moma-izsel.iuie muslimanski živeli iz naše države in odhaja v svojo novo domovino Azijo, kjer skrbi zanj turška vlada v Angori. Izseljevanje se vrši sistematično in po točno začrtanem programu. Turki se izseljujejo v Azijo zlasti izza februarskih volitev. Po Tikvcšu, Stru-mici in Bregalnici je prišlo na vrsto Kosovo z Metohiio in Sandžakom. Izv:-lieniški pokret v teh krajih je izredno živahen V Dolniem Pologu, v Kotlini ter v trikotu Debar — Ohrid — Kičevo pa še ni opaziti gibanja za napuščanjs naše zemlje Po muslimanskih družinah. Deistvo, da so se začeli izseljevati muslimani v tako gostem številu po februarskih volitvah, ima svoje vzroke v tem, da so prišli muslimani do uverenia, da nimajo pričakovati od Jugoslavije nič dobrega, zlasti noben j protekcije, katere so bili vajeni prejšnje čase pod turško oblastjo. Tudi političen položaj v Albaniji je bil v mnogih ozirih mero-dajen za njihovo odločitev kar se tiče pov ra tka v pravo domovino. Angorska vlada postopa z emigranti zelo obzirno. Naseljuje jih po dobra premišljenem načrtu v krajih, katerim odgovarjajo njihovi življenjski pogoji. Kraje, katere so ostavili Grki in Armenci v zadnjih letih, zavzemajo večinoma emigranti iz Jugoslavije. Turki uvažuie-io pri tem klimatske razmere in zemljepisni položaj starega ozemlja ter se trudiin. da bi naselili naše Turke v deželi, ki daje bombaž, mak in tobak. Obenem skrbi za to. da dobe naseljenci v novih krajih po možnosti one vrste živine, katere so gojili prei v naši državi Dosedanji prebivalci Kosova. San-džaka in Metohije torej ne prihajajo v čisto nove razmere, temveč samo v nove kraje, katerim se bodo zlahka prilagodili. Čiščenje turškega elementa v Jugoslaviji pa bo prineslo našemu iugu potreben napredek, katerega bi turški živelj gotovo še dolgo zadrževal, kajti znano ie. da je malokateri element tako konservativen, len in nenaklonjen novim idejam in pridobitvam kakor muslimanski svet. _ Damske promenadne toalete najnovejše kreacije, na Izbiro in po meri: Modni atelje M. Šare. Ljubljana Kongresni trg 4-1. 3. do 6. popoldne ter od 7. ure dalje v veži Filharmonije. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan. Premijera Shawove »Svete Ivane« v Zagrebu. V sredo zvečer se je vršila v zagrebškem gledališču PTemijera Shawove drame »Sveta Ivana«, katero je režiral dr. Branko Gavella. Kakor listi poročajo, je bila to ena najboljših predstav zagrebškega gledališča v letošuji sezoni. Vika Podgorska ki je igrala naslovno vlogo, je dosegla uspeh, ki se ne da primerjati z njenimi dosedanjimi zmagami na odru. Vse vloge so bile dobro zasedene in skupna igra vseh umetnikov je bila na nadpovprečni višini. Mestni konservatorij v Osljeku. V nedeljo se je vršila v Osijeku letna skupščina ondotnega društva za pospeševanje umetnosti. Na zborovanju je bil enoglasno sprejet predlog, da se Glasbena šola proglasi za mestni konservatorij, katerega prevzame v oskrbo osiieško mestno zastopstvo. Iz življenja naših umetnikov. Ivan Me« štrovič se naliaja še vedno v Ameriki, kjer se predvaja v kinematografih celo film i z njegovega življenja. Kipar Marin Studin ie odpotoval v Niš, kjer kleše spomenik m družinsko grobnico dr. Vase Stojanoviča. SKkarici Zori Petrovičevi je dovolilo prosvetno ministrstvo enoletni študijski dopust katerega prebije dama na državne troške v Franciji in halijL Domače vesti * Kralievo darilo Jugoslovenskemu Sokolu. Kralj Aleksander je za velike sokolske telovadne tekme, ki se vrši povodom sokolskega zleta v Beogradu podaril Jugoslo- venskemu Sokolu zgodovinski meč carja Dušana. Meč se izroči vsako leto kot častno darilo onemu sokolskemu društvu, ki izide kot zmagovalec pri telovadnih tekmah. * Svečanosti ua Kosovem. Na Vidov dan se vrši na Kosovem svečana zadušnica za junake ki so padli na bojnem polju od kosovske bitke do osvobojenja. Po zadušnici bo eden izmed višjih oficirjev predaval o bitki na Kosovem polju. Narodno gledališče iz Skoplja priredi pod milim nebom s sodelovanjem vojaštva brezplačno predstavo »Boj na Kosovu«. Vojaki prirede sokolske vaje ob sodelovanju vojaške muzike Kosovske divizije. Ljudska zabava zaključi kosovske prireditve. Udeležnikom bodo na razpolago avtomobili, ki bodo vozili od Prištine do spomenika in nazaj. * Prva ženska rudniški Inženjer. Z ukazom z dne 17. t. m. je minister za šume in rudnike imenoval za rudniško tehniško pripravnico v 9. skupini I. kategorije inž. Elizabeto Lap al, absolventko visoke rudarske šole v Leobnu. To ie v Jugoslaviji prva ženska, ki se je posvetila težkemu poklicu rudniškega inženjerja. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske iti mariborske oblasti objavlja v 59 številki razpis ministra za poljedelstvo in vode o ocenjevanju državnih uslužbencev v resortu ministrstva za poljedelstvo Jn vode; pravilnik o področju oblastnih, monopolnih inšpektorjev ter natečaj za sprejem v stalno poštno-telegrafsko šolo. * Smrtna kosa. V Borovnici je umrla v sredo gospa Marija Chladek, roj. Bo-hinec. Pokojnica je bila blaga žena, ki je uživala splošen ugled. Pogreb se vrši v soboto, ob 7. zjutraj. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pravilnik za stanovanjski zakon. Na podiagi člena S3. stanovanjskega zakona je minister za socijalno politiko izdal in podpisal pravilnik za izvrševanje tega zakona. Pravilnik pojasnjuje nekatere nejasne od-ledbe. * Sprejem Rusov v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti naslednji ruski državljani: Evgenij G. Ma-slov, pravni praktikant v Ljubljani; Vasilij M. Ščeglovskij, dnevničar pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, ter Aleksij K Kuljab-ko-Koreckij in Grigorij S. Gamajun, oba dnevničarja pri poštnem in brzojavnem uradu v Mariboru. * Prepovedano zborovanje odvetnikov v Zagrebu. Za sredo zvečer je bil sklican v hotel Royal izredni občni zbor odvetniškega društva v Zagrebu, na katerem se je nameravalo protestirati proti internaciji dr. Mačka in tovarišev. Policijsko ravnateljstvo je zborovanje v interesu javnega reda in miru prepovedalo. Do incidentov ni prišlo. * Izstop iz našega državljanstva. Iz našega državljanstva so izstopili: Fran Pod-iad, učitelj v Zilovicah, rojen v Kurimu in pristojen v Št. Vid pri Sevnici; Josip Ko-bolčnik, uradnik v Žilini. rojen pri Sv. Jerneju v konjiškem okraju in tja pristojen, z ženo Ano; Tomaž Perz, absolviran pravnik v Liebenauu pri Gradcu, rojen v Stari cerkvi na Kočevskem in tja pristojen, ter Robert Dama, železničar v Kandlovi, rojen v Salgotarjanu in pristojen v Libuče pri Dravogradu, skupno z ženo Marijo in z otroci Margito, Ilono, Piroško, Šarloto in Aleksandrom. Podjed, Kobolčnik M Dama so si pridobili češkoslovaško, PeTZ pa avstrijsko državljanstvo. * Naše poštne znamke s pretiskora. Te dni so prišle v promet nove znamke po 25 in 50 par. Za znamke so bile uporabljene tridinarske znamke londonske izdaje, ki so modre barve. Cena 25 in 50 par je tiskana na njih s črno barvo. * Premestitev pošte Krška vas v Cerklje. Pošta in borzojav Krška vas je bila pred kratkim premeščena v Cerklje ob Krki, pošta Cerklje v kranjskem okraju pa se imenuje Cerklje pri Kranju. * Zgodovinski dan. Kdo še ni slišal o sv. Ahaciju? V nedeljo dne 28. junija se praznuje spomin na srečno krščansko zmago nad Turki leta 1593. Ta dan je tudi cerkveno žegnanje na gričku Sv. Ahacija pri Turjaku. Vsako leto pohiti nebroj ljudstva k sv. Ahaciju, kjer je toliko spominov na stare hude čase. Tudi letos pohitimo ta dan ljubljanski izletniki na ta priljubljeni griček. Odpeljemo se z jutranjim vlakom do Škofljice, nato pa io mahnemo peš k Sv. Aha- ciju. Vsi prijatelji turjaških gričev, zlasti pa sv. Ahacija so dobro došli. Pod staro cerkveno lipo bo skrbel za okrepčik) krčmar Jože Ahec s Turjaka. Vsak izletnik si lahko ogleda rojstno hišo Primoža Trubarja. * Občni zbor podružnice CMD za Raj-henburg, Videm ta okolico se vrši dne 28. junija ob 15. url pri g. JeriČku. * Glavna letna skupščina UJU. Udruže-nje jugoslov. učiteljstva v Beogradu ima svoio letošnjo glavno skupščino dne 28., 29. in 30. avgusta v Subotici. Glavna referata na skupščini sta: zakon o osnovnih šolah in učiteljišča. * Tobolček, knjižni almanah Bele Krajine, je izšel v samozaložbi dr. M. Malneri-ča odvetnika v Ljubljani. Cena brez poštnine 13 Din s poštnino pa 13.50 Din. Naročila naj se naznanijo v Ilirski ulici št. 25. Plača pa naj se po pošti. * Jub'lej odličnega srbskega prosvetnega delavca. Mihajlo Stanojevič, referent v ministrstvu prosvete v Beogradu, praznuje 40 letnico svojega javnega prosvetnega dela. 2e kot dijak se je literarno uspešno udej-stvoval v mladinskih spisih.'V dobi svojega učiteljskega službovanja v raznih krajih Srbije je napisal mnogo pedagoških razprav mladinskih in 18 šolskih knjig. Razen tega je izdal več zemljevidov in atlantov. Udej-stvoval se je tudi politično. Nad 20 let ureja pedagoško revijo »Učitelj«, ki se danes lahko uspešno meri ne samo z domačimi nego tudi z inozemskimi pedagoškimi revijami. Mihajlo Stanojevič je bil po prevratu med soustanovitelji Udruženja Jugoslov. Uoiteljstva. * Višja pedagoška šola v Zagrebu sprejme za šolsko leto 1925'26 sto rednih slušateljev i!z učiteljskega stanu obojega spola. Prošnje je poslati na rektorat te šole najkasneje do 31. avgusta. Sprejmejo se z najmanj 3 letno prakso. Prošnjam je priložiti: zrelostno in usposobljenostno izpričevalo, uverenje o službovanju in ocene, rojstni list (kandidat ne sme imeti čez 38 let), zdravniško izpričevalo, kratek opis službo-\anja, podatki o rodbini (oženjen, glede dece, samskega stanu). Označiti mora grupo, ki jo želi obiskovati. Grupe so: 1. Narodni jezik, književnost, zgodovina, zemljepis; 2. nemški ali francoski ali italijanski jezik; 3. zooiogija, botanika, mineralogija, geologija, geografija, kemija; 4. matematika, fizika, kemija; 5. vse vrste risanja, opisna geometrija, matematika. Pri tujem jeziku je dokazati dovoljno predizobrazbo. Sprejeti kandidati obdrže za dobo študija svojo plačo in vse prejemke, ki jih dobivajo od države. * Zaključni izpit na državni trgovski akademiji so položili sledeči absolventje: Bahovec Anton, Bezenšek Nada, (z odliko) Bogady Ivo, Dclkin Oskar, Dorčič Lada FTanc Alojzi, Gotzl Martina, Hočevar Olga, Hofman Rudolf, Kmet Milan, Komel Miroslav, Kovač Milan, Kuret Boris, Lapajne Zoran. Machtig Karol, Potočnik Silva, Pregelj Viktor, Thaler Rado, Trinker Oton (z odliko), Verbič Marija, Volkar Alojzij, Wud-ler Branko, Zalar Franjo. * Državna gimnazija v Kranju zaključi šclsko leto s svečano proslavo Vidovega -dne. Proslava se bo vršila v soboto 27. junija ob 9. dopoldne po sledečem sooredu: 1.) Nagovor in poročilo direktorja Košnika k sklepu 30 letnice obstoja višje gimnazije v Kranju; 2.) Deklamacija (slov.); 3.) Govor (govori sedmošolec W); 4.) Deklamacija (shv.); 5.) Dramski prizor iz Vojnoviče-ve »Smrt majke Jugovičev«; 6.) Pevski zbor in orkester; 7.) Telovadni nastop višjih gimnazijcev. K sklepu proslave slovesna razdelitev zrelostnih izpričeval novim abitarijentom. Popoldne raestava risb in slik pod vodstvom akad. slikarja Kopača. Opozarjamo na to šolsko prireditev vse občinstvo, posebno pa stariše in vzgojitelje, k: Jih vljudno vabi k udeležbi ravnateljstvo Olsls^enotesiitnili?^ krotoa ioia Židovska 5 — Ljnb!«ana. 2. julija novi krojni tečaj Izpopolnjen že z jesenskimi modeli I Program: Splošno krojno risanje, samostojno šivanje, izdelovanje moških fazon za kostume in plašče. Praktično izrezovanje krojev po vsih žurnalih in merah, pripravljanje za mojstrski izpit. Za krojače pouk v najmodernejšem civil. kroju ln uniformah. Ob zakliučku spričevalo i diploma. Učencem, ki ne morejo priti v tečaj, pouk s pošto potom učnih rbb. Zun. učencem se preskrbi hrana in stanovanje. Revnejšim tečaj ceneje! — Vpisovanje dnevno! Razpošiljanje In izdelovanje vseh vrst krojev! Opozarjate se, da eden pat nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) »ključ« traja kakor« štirje pari dragih Kupite eden psr In prepričajte se. — Nogavice brez Žiga .ključ" so ponarejene. 93-a R Mestna pinakoteka v Splitu. Splitska mestna občina ustanavlja pinaicoteko, za katero je že doslej nakupila celo vrsto slik. Zaenkrat so slike razvrščene po magistrat-nih dvoranah kakor je bilo to v Ljubljani, dokler se tli osnovala. Narodna galerija. Splitski župan dr. Tartaglia je tudi sam velik ljubitelj umetnosti ter ima doma dragoceno zbirko slik in kipov, ki velja za največjo iu najenotnejšo kolekcijo v celi Dalmaciji. Koncert bratov Jovanovičev v Novem Sadu. Brata Duško in Braca Jovanovič sta prošlo soboto koncertirala v Novem Sadu in dosegla s produkcijo velik uspeh, katerega iim je priznalo občinstvo s svojim cbiskom in navdušenjem, kritika pa z laskavimi strokovnimi ocenami. Plodna sezona upodabljajoče umetnosti r Beogradu. V zagrebškem »Obzoru« je priobčil književnik Gustav Krklec pregled prošle sezone upodabljajoče umetnosti v Beogradu. Dasi nima umetnostnega paviljona kakor Zagreb in Ljubljana, vendar je bilo število razstav dostojno. Razstave so se morale vršiti večji del v šolskih poslopjih, deloma tudi v privatnih hišah. Posebno veliko zanimanje je zbudila razstava dveh srbskih slikarjev — enega predstavnika starejše in enega reprezentan-ta mlajše generacijo — Zivcrada Nastasije-viča in Ljubomira Ivanoviča. Tu je razstave so bile štiri: razstava pra&ega »M4- zavoda. Vstopnina prosta, hvaležno pa se sprejemajo prostovoljni prispevki za dijaške podporne inštitucije. ♦ Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. junija razstavo puškarskih. kopitaTskih in graverskih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji. II. nadstr. levo. Razstava bo otvorjena dne 28. t. m. na Vidov dan. ob 10. dop. ter bo odprta dne 28. t. m. od 10. do 12. in od 14. do. 17. trre, dne 29. t. m. od 9. dO 12. in od 14. do 17. me. dne 5. juliia pa od 9. do 12. ure. Vstop prost. * Uradna tainost na pošti. Ljubljanska poštna direkcija posnema Iz revizijskih poročil in raznih pritožb, da nekatere pošte ne poslujejo tako, da bi bila uradna tajnost popolnoma zavarovana in zajamčena. Marsikateri predstojniki razrednih pošt, posebno tistih, kjer so predstojniki ženske, dovoljujejo med uradnimi urami, pa tudi sicer privatnim osebam vstop v notranje uradne prostore. Stranke, zlasti trgovci, se potem po pravici pritožujejo, da se s tem krši uradna tainost. Poštna direkcija opozarja na pravilnik za notranjo poštno službo, po katerem je privatnim osebam vstop v uradne poštne prostore prepovedan. fftARY PIOICFORD ♦ Kongres dimnikarjev. Na Vidov dan se vrši v Beo-gr^klu (hotel »Hercegovina«) kongres dimnikarjev iz cele države. Kon greš bo obravnava! o pravilniku za dimni karje, ki bo veljaven za celo kraljevino. ♦ Sokolska prireditev v Poljanah preložena. Z ozirom na dopis iz Poljanske doline v včerajšnji številki »Jutra« se nam sporoča, da je za dan 2S. junija napovedana sokolska prireditev preložena do jeseni zaradi nesreče vsled povodnji, ki je prošll teden povzročila ogromno škodo v Poljanski dolini. * Senzacionalna iznajdba XX. stoletja Je brez dvoma »Radio-film« s pomočjo katerega Je prišlo do nadvse zanimive »Radlo-ženitve«, ki se bo te dni vršila v Elitnem kinu Matica. 1355 * Toča v Slovenskih goricah. Dne 22. t. m. se je vsula okrog Sv. Lenarta tako močna toča, da je pobila vse sadne pridelke ln trto v vinogradih. Grozdje leži kar po tleh. Kmetje trpe ogromno škodo. ♦ Vlom v šmihelsko cerkev. V noči od prošlega pondeljka na torek Je doslej ne znani zlikovec vlomil v župno cerkev v Šmihelu pri Novem mestu ter iz tabemaklja ukradel lepo baročno monštranco, umetniško delo iz prvovrstnega materiiala. Za vlomilcem ni sledu. * Silna nevihta v našem Primorju. Kakor Javljalo fz Sušaka, Je divjala predvčerajšnjim v našem Primorju silna nevihta. Nad Sušakom se je utrgal oblak. Ploha Je napravila mnogo škode; zlasti so trpele zaloge trgovcev po kleteh, škoda se ceni na poldrugi milijon dinarjev. Podobna poročila prihajajo tudi iz Bakra in Kraljeviče. ♦ Tatinski cigani. Te dni se je mudila ciganska tolpa, nazvana »Goman« broječa okrog 50 oseb. v okolici Mojstrane na Gorenjskem. Da preskrbi svoje suhe ta lačne konje s klajo si je pomagala skupina ciganov na ta način, da so ponoči ukradli iz kozolca Franceta CuznaTja pri Hrušlci približno 100 kg sena. Po tatvini so se umaknili cigani s svojimi vozovi proti Kranju. * Stekel pes ogrizll štiri osebe. V Novem mestu se je prošlo soboto pojavil stekel pes, ki je popadel in ogrizel štiri osebe, med temi občinskega slugo Petriča in hčerko gostilničarja Košaka. V ZabjI vas! je ta pes napadel nekega voznika, ki pa je psa ubil z ročico od voza. V želodcu ubitega psa so našli pri obdukciji kamenje in trske. Ogrizene osebe se zdravijo v bakteriološkem zavodu v Celju in Je upati, da poškodbe ne bodo imele težkih posledic. Stekli pes se je baje iz Jaške prikratil na Dolenjsko. O internacijonalnem ženskem kongresu v Washtagtonu te o »volih vtlskih v Ameriki predava danes ob 20. url gdč. AL Štebi na Šentjakobski šoli. Vstop prost. u— Sprejemni Izpit na Ženski obrtni šoli v Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja deklice, H se bodo vpisale dne 1. julija, da morajo k sprejemnemu izpitu (2. juliia) prinesti s seboj pisalne in risalne potrebščine (svinčnik, radirko, polo risalnega papirja) dalje 25 cm boljšega šifona, beli sukanec št. 80 .igle št. 8, naprstnik, škarje in belo prejico št. 30. u— Srokovna šola na Rakovniku razstavi 28. in 29. junija risbe in izdelke učencev. Razstava bo odprta od 7. do 12. dop. in od 1. do 8. ure popoldne. Prijatelji zavoda in vsi, ki se zanimajo za obrtno šolstvo, uljudno vabljeni. Vstop prost. u— Trnovsko žegnanje: Pravkar smo zvedeli za novo senzacijo, s katero nas hočejo Trnovčani v nedeljo presenetiti v Hribarjevem gaiu Na veselici bo namreč tudi tekma hoje po obeljenem ležečem mlaju, na koncu katerega bo zasajeno drevo polno kranjskih klobas. Vsak zmagovalec pri tekmi si bo lahko utrgal v plačilo najdebelejšo klobaso. Ne zamudite torej te izredne veselice, ki bo letos res nekaj posebnega. V nedeljo torej vsi v Hribarjev gaj. kjer se bo točila letos izredna kapljica kot jo Je dal Bog. —• Odbor. 1356 u— Zvezdoznanci! V nedeljo dne 28. Junija se pojavi zvezda «Mars». katero pa bo mogoče opazovati le z Brda in to ob priliki proslave Vidovega dne z veliko vrtno veselico in bogatim sporedom. Torej, na svidenje na Brdu, nad Vičem. 1353 u— Najnovejše bluze, otroške plaščke, oblekcc priporoča Krištollč-Bučar. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek nadlegovanja pasantov, 1 pobeg od doma. 1 prestopek v zglaševal-nih predpisih. 12 prestopkov cestnega policijskega reda. 1 prestopek prekoračenja policijske ure in ena najdba knjige, vsebujoče Izslljevalno pismo. Aretaciji sta bil1 izvršeni 2 in sicer: 1 na podlagi Izsleditve v policiiskem dnevniku in 1 radi poneverbe u— Vidovtfanrka proslava na realki v Ljubljani se vrši v soboto dne 27. junija ob pol 10. uri dopoldne v šolski avli. K njej so vabljeni vsi starši, katerih' otroci obiskujejo ta zavod. Iz Maribora a_ 30-letnlca mature. 30-letnico slavijo tovariši maturanti mariborskega učiteljišča Iz leta 1895. in to, kakor Je določila večina. dne 8. avgusta v Mariboru. Priglasitve in tozadevne predloge sprejema Ivan Kle-menčlč. Maribor - Krčevlna. a— Nesreča pri košnji. 32-letnt Jakob Dešsler, uslužben pri mariborskem baronu Zwitlu. je kosfl s strojem, pred katerega sta bila vprežena dva bika. Deisler Je mora! stopiti s stroja, da ga očisti, nakar Je zopet plezal nanj. Pr! tem sta bika nenadoma potegnila ln Deisler Je padel tako nesrečno, da so ga noži vsega razrezall. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. a— Premijera operete »Siambulska ro" žs» Je bila včerai odpovedana in se vrši šele nocoj v Narodnem gledališču. Popoldne ob treh pa Je reprrza mladinske prireditve <-Snegu1čica». a— Na dekliški meščanski šol! I. v Mariboru se bodo vpisovale učenke v I. do IV. razred v torek dne 30. Juniia od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Učenke naj se prigla-se v spremstvu staršev aH ni:Kovih namestnikov ter naj prlneso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. Vnanie učenke se lahko prijavijo pismenim potom. Iz Trbovelj nesa«, razstava poljske grafike in razstava francoske grafke 19. stoletja. Sedaj ima razstavo slikar Veljko Stanojevič. Vse te razstave so bile pod pokroviteljstvom društva ljubiteljev lepih umetnosti »Cvijeta Zuzo-rič«. Krklec ugotavlja, da se v Beogradu kupuje zelo malo umotvorov. Država je večinoma pasivna, zasebniki pa se ne brigajo za slike. Tudi kritika je zanemarjena. Mlajše moči se ne bavijo več s slikarskimi problemu Za letošnjo jesen se pripravlja več novih razstav, ki so projektirane za »Umetniški paviljon« če bo dograjen in umetnikom na razpolago. Skopsko gledalšče v Prištini. Člani skopskega Nar. gledališča se te dni odpravljajo v Prištino, kjer uprizore na Vidovdan »Boj na Kosovem polju«. Iz Prištine odide ansambl v Mitrovico, kjer ostane teden dni in bo igral repertoar narodne vsebine. Kriza dunajskih gledališč v opernem repertoarju. Ravnatelj dunajske državne opere Schalk objavlja v dunajskih dnevnikih svoje misli o letošnji operni sezoni in toži, da ni na razpolago del, ki bi zadovoljevala kritiko, občinstvo in blagajno. Poset avstrijskih gledališč dokazuje, da so sloji frtelektualcev gmotno obubožani. Materl-jalno pomanjkanje jo občutiti na celi črti. Gledališča stoje pred težko odločitvijo, kako naj postopajo, da bodo vstrezala umetniškim zahtevam kritike in občinstva ter zahtevam blagajne. Varstvena rnamka. PRAVI patentirani M llmonadnl bonboni se dobijo povsod. Tovarniško skladišče: JOSIP m, Ljubljana, Krekov trg 8. pissoar. Trezni, večinoma pa pijani ljudje opravljajo tu svoje potrebe, katerim prisost. vujejo otroci, tako da se nemorala ne mo« re nikjer bolj ugodno širiti kakor prav tu. Kakor čujemo, je proti temu že protestiralo vodstvo bolnice in zahtevalo, da se ta pis« soar takoj odstrani. Iz Primorja • Strašen požar v Škrbini. V pondeljek popoldne se je vnel v škrbinskem mlinu Ivana Cotarja velik požar, ki ni prizadejal škode samo lastniku, ampak celi vasi Co« tar jc imel majhen motor ,ki je gonil tudi vaške mlatilnice ob žetvi. Motor sc je vnel radi neprevidnega ravnanja z bencinom. K sreči ni zahteval požar nobenih človeških žrtev. Čotar se je s hčerko rešil smrti v plamenih na naravnost čudežen način. * Prijet slepar. V solkansko gostilno Rav« nik se jo pripeljal zadnje dni neki 281etni Goričan, ki je skušal od domačina Kurenta izvabiti nekaj denarja pod pretvezo, da mu da obilen zaslužek, če mu pojde na roko pri njegovih kupčijah. Predno pa se je sle« parju posrečilo ogoljufati Kurenta, so o rož* niki aretirali sleparja in ga odpeljali v za« por. . * Zamenjava bakrenega drobiža po s m 10 stotmk je dovoljena do 31. julija leto« šnjega leta. Denar starega kova izmenjava, jo poleg državne zakladnice vsa finančna računovodstva in vsi poštni ter železniški uradi. • Vratar Sardoi podlegel poškodbam. Četrtkovo «Jutro» je poročalo o nesreči z električnim dvigalom v tržaški ulici Doni. zetti. Kakor naknadno javljajo, je umrl v bolnišnici sedal tudi vratar Sardoč, katere« mu je dvigalo stTlo več rebr. Sokol Iz Ljubljane u— Praznovanje Vidovega dne. Vidov dan se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Ker pa Je letos Vidovdan v nedeljo in se po liturgičnlh predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opraviti rekviem ob obletnici, se bo vršil v tukajšnji stolnici slovesni rekviem mesto v nedeljo dne 28. jmrja že v soboto dne 27. junija ob 10. uri dopoldne. V pravoslavni kapeli in evangelijski cerkvi se bo vršila služba božja dne 28. junija, in sicer v pravoslavni kapeli ob 9. url, v evan gelijski cerkv* pa ob 10. uri. u— Redek jubilej. Gospod Anton Prijatelj, sedni oficiial v pok. in njegova žena Ana Prijatelj, oba stanujoča že nad 23 let na ljubljanskem Gradu, praznujeta danes 54-letnico svoje poroke. Jubilant je bil vedno vnet naprednjak ln Je pri svojih 85 letih še izredno č:l »n zdrav. Obema želimo, da dožlvita še biserno poroko. u— Izplačevanje štipendij. Štipcndisti-slušatelii vseh fakultet se opozarjajo, da sc vrši Izplačevanje štipendij za poletni semester tekočega študijskega leta, danes dne 26. junija med 12. in 13. uro na univerzi v kvesturi (soba št. 30). u— Umrli v LJuMlanl. Zadnie tri dni so bili prijavljeni sledeč! smrtni shičaii: Alojzij Rozman, posestnikov novorojenček, star 10 ur. — Pavlina Zupančič, h:šnikova žena. liiralka, 60 let. — Janez P;člin, čevljar, 74 let. t— Proslava Vidovega dneva. V smislu tradicije bodo praznovali državni praznik 28. t. m. posebno svečano gasilci obeh kra« jevnih društev v Trbovljah in Vodah. Z de« lavsko godbo na čelu se bodo udeležili ob 8 zjutraj maše v farni cerkvi, nakar bo od. korakal ves sprevod pred občinsko pisarno, kjer bodo podpisali zastopniki raznih dru« štev udanostno izjavo. Ob 9. se bo potem vršil promenadni koncert na »Gasilskem vrtu*. Koncertne točke so posebej za ta dan izbrane, tako da bo proslava napravila naj. boljši vtis na slehernega udeleženca.^ t— Razstava na vodenski šoli. Jutri 27. in v nedeljo 28. t. m. bo na vodenski šoli raz. stava ženskih ročnih del in risarskih izdel* kov. Ker je bil poset razstave na trboveljski šoli obilen, je upati, da bo poset na tej šoli veliko večji, ker je šola boli v centrumu Trbovelj in nc na periferiji. Na to razstavo opozarjamo vse trboveljsko občinstvo, zla« sti pa Se delavstvo. t— Otvoritev novih obrti. Ga. Gilda Lu» čic je otvorila v Rženičnikovi trgovini mod. nih potrebščin v Petelinovi vasi modni sa. Ion, v katerem se bodo izdelovali, preobli* kovali in kitili ženski klobuki po najnovejših modelih. Več je razvidno iz naznanila med malimi oglasi, na katerega opozarjamo. — G. Janko Grablič jc otvoril v Lokah št. 268 delavnico za plctarska dela s španskim bič. jem. Trboveljskemu občinstvu najtopleje priporočamo, da se glede popravil stolov s pletenimi vložki in sličnimi v to stroko spa> df.jočimi deli obrača na imenovanega, ki bo naročnike zadovoljil s precizno izvršitvijo zaupanih mu naročil. t— Šolsko vpisovanje na trboveljski šoli izkazuje za prihodnje šolsko leto žc sedaj 106 novincev, namreč za prvi razred. Od teh je 56 novincev na deški, 50 novink pa na dekliški šoli. t— Z higijeno je pod vsako kritiko. O tem bomo še govorili. Za danes ugotavlja, mo, da je naša notica o higijenskih razme« rah pri hiši v Lokah šr. 293 imela takojšen uspeh, ker je občina odredila, d« se morajo prašiči odstraniti na drug bolj pr.mcren kraj. Svinjak pa vendarle ie stoji, m to je kar nam ne ugaja, ker jc tik ob najbolj pro. metni cesti. Na vsak način je treba tudi svinjak odstraniti, da se ne bodo ljudje škandalizirali nad prazno kolibo. — Komaj par korakov od tc hiše jc Mcrvarjcv vino« toč. kjer je prav tako tik ceste provizoričen ni. zlet sokolske župe v Mostaru Za pravoslavne binkoštne praznike Je priredila mostarska sokolska župa svoj III. zlet v Mostaru. Udeležila so se ga vsa župna društva, cekaj društev sosedne sarajevske župe z načelnikom br. Zakulo in starosto dr. Besarovičem, pobratim!, ruski Sokoli Donskega kadetskega korpusa s svojo godbo Iz Bileče, vojaštvo mostarske garnizije ln mornarji iz Gjenoviča. Slavile so povzdignile še sokolska godba iz Imot-skega, mestna iz Metkoviča in vojaška iz Mostara, srbsko pevsko društvo «Gusle» ln pevsko društvo učiteljlščnikov iz Mostara. Posebni vlak Je pripeljal še mornarje in Sokole Iz Boke in Črne gore. V povorki je bilo do 1200 Sokolov, dalje vojakov in mornarjev. Prebivalstvo Je priredilo Sckolstvu veHke manifestacije in ga obsipalo s cvetjem. Pred poslopjem velikega župana Je napravilo Sokolstvo stik in so se vršili pozdravi. V imenu župe Je govoril starosta br. Čedo M lič, imenom mesta g. načelnik Čemalovič, za vlado veliki župan, in v Imenu Sokolstva bT. dr. Zanchi, dr. Koščina ln Stevo Zakula za sarajevsko župo. Bila je to krasna sokolska manifestacija za narodno in državno edinstvo. Posebno prisrčne so bile man;iesta-cije kralju in kraljevski hiši. Popoldne se Je vršila na krasnem telo-vadlšču Jako dobro uspela Javna telovadba, ki so se jo udeležili vsi oddelki. Publika, katere Je bilo več tisoč, je burno pozdravljala nastopajoče Sokole. č!an:ce. narašča! in deco, posebno pa našo narodno vojsko in mornarico. Po telovadbi se je vršila na vrtu hotela «Neretva» narodna zabava in sokolska akademija. Zbrano občinstvo Je bilo svečano razpoloženo ter Je trajala slavnost pozno v noč. Drugi dan zleta so bile župne tekme in skušnje ter stafetnl tek. Ob 10. uri dopoldne je šla velika povorka Sokolov In mor-narlev na grob pok. pesnika - Sokola br. Alekse Santiča in položila nanj krasne vence. Govorila sta tu brata Jovo Petkovič in župni starosta Cedo Milit. Popoldne se Je vršila druga javna telovadba, zvečer pa zopet akademija in narodna zabava; teh prireditev se je zopet udeležilo na tisoče ljudstva. Omeniti moramo šc, da je prvi dan zleta priredia mestna občina mostarska na čast gostom svečan banket, ki so se ga udeležili številni odUčnJaki in sokolskl delavci. B!!o je več navdušenih govorov, ki so se zlili v eno samo misel, m:sel državnega in narodnega edinstva. Posebfto pozornost je vzbudil govor muslim. narod, poslanca Sa-liha Baljiča o sokolski ideji in nje pomenu za drŽavo in narod. Njegov govor Je bil sprejet s frenetičnim ploskanjem in odobravanjem. Zlet se je izvršil brez najmanjšega incidenta v najbpšem redu. Uspel Je v vsakem pogledu tako v moralnem kot v gmotnem. Na župni odborovi sei! se ie dalje sklenilo, da se župa odslej imemije Sokol, župa «Alekse Šantida». Zlet obmejnega sokolskega okrožja Cerknica v Planino. Dne 12. juliia Ima obmejno sokolsko okrožje zlet v Planino. Vabijo se vsa društva in prijatelji Sokolstva, da pobite ta dan na to obmejno postojanko, kjer se ob isti priliki vrši tudi razvitje društvenega prapora sokolskega društva Planina, da pomoTete obmejnemu Sokolu tik italijanske meje. Umetno vezenje na praporu vrši požrtvovalna sestra Ivanka Proscnc, učiteljica. Prapor bo pred razvitjem razstavljen v Ljubljani. Konec najstarejšega časopisa na svetu Te dni je ustavila kitajska vlada pekin* (Bd list »Peking Bao», ki je pač najstarejši časopis na svetu. Ustanovil ga je Su Kung približno 40 let po Kristusu, ko je vladal na Kitajskem cesar Tin Kuang Tsang, ki ga smatrajo za izumitelja pismenk, vlitih iz svinca in srebra. Začetkoma je obstojal čas sopis iz šestih sešitih pol rumene svile, na kateri so bile odtisnjene pismenke. Skoraj 1000 let so bili izdajatelji tega starega lista popolnoma neodvisni. Lepega dne pa je izgubil glavni urednik na kaj ču« don način svojo neodvisnost. List je začel namreč propagirati načrt, naj bi vlada po« siala komisijo učenih Kitajcev v Evropo, ki naj bi ondi proučevala tamošnje običaje in razmere. Po povratku v domovino naj bi ta komisija svetovala vladi, katere evropske navade naj bi kazaio uvesti na Kitajskem. Vlada pa ni bila preveč navdušena za to misel in je dala listu večkrat razumeti, naj ustavi svojo propagando. Glavni urednik pa sc ni brigal v svojem stremljenju po po* polni neodvisnosti za te migljaje vlade. Ka« binet je sedaj napravil kratek proces: Le« pega dne je dal glavnega urednika zapreti in "ga potem naglo obglaviti. To je bil pač radikalen proces! Sele leta 1800. je postal «Peking Bao» dnevnik. List je kmalu potem začel objav« Ijati vrsto notic o spletkah na dvoru, vsled česar ga je vlada ustavila za nedoločen čas. Selc nekaj let kasneje je list mogel zopet izhajati. Toda tudi to ni trajalo dolgo in časopis je zopet padel pri vladi v nemilost. Takrat so ga izdajatelji prekrstili v «King Bao», ker je smel zopet izhajati, to« da v drugi obliki. List je v novi obliki izhajal nad 100 let, dokler ga ni kitajska vlada 1. 1912. zopet prepovedala. Prinesel je namreč žaljiv Ha« nek o novem predsedniku kitajske republi« ke. Tri leta je trajalo, da je smel časopis zopet iziti. Politične zmešnjave zadnjih tednov na Kitajskem so vzrok, da je prenehal izhajati najstarejši časopis sveta po 15251etnem ob« stanku. Sestra cesarice Elizabete umrla V Monakovem ie te dni preminula a? letna grofica Ludovika Margerita Trani nekdanja bavarska princezmja in zadnja živeča sestra cesarice Elizabete. Rodila se ie 30. septembra 1843. v Possenhofnu. Dne 5. junija 1861. se ie omožila z grofom Ludovikom lra-nijem. princem sicilijanskim. Ta poroka je' povzročila izobčenje dame iz rodbine Wittelsbachovcev. T „ . . Avstrijski cesar Franc Jožef je takisto obrnil Ludoviki hrbet in je celo prepovedal svoji ženi Elizabeti občevati z rodno sestro. Elizabeta ni smela niti korespondirati. daril, ki so v dvornih krogih običajna, pa ji še celo ni smela pošiljati. Vendar sta ostali sestri med cabo druga drugi ljubi in mili. Ko je bila novembra meseca 1. 189». cesarica Elizabeta umorjena v Ženevi in so prepeljali njeno truplo na Dunaj, ie romala grofica Trani v kapucinsko cerkev, da zadnjič pozdravi telesne ostanke drage sestre. Takrat se ni mogel vzdržati osebnega kondoliranja tudi Franc Jožef, ki je obiskal grofico v hotelu. Razgovor med njima je bil pri-silien. hladen in kratek. Leta 1886. je izgubila grofica svojega soproga, ki je končal s samomorom. Utopil se ie v nekem švicarskem jezeru Po moževi smrti se ie grofica umak nila v zasebno življenje. Nastanila se je v Monakovem, kjer je bivala v zna_ nem hotelu «Vier Jahreszeiten». Lam o božiču se ji je pripetila nezgoda. Padla ie po stopnicah in se je precej opasno ranila. Prenesli so jo v neki sanatorii na kirurško kliniko. Oneraci-jo ie prestala, toda pojavila se je druga bolezen v prebavilih in izločilih. Ta jo ie položila na mrtvaški oder. Pogreb pokoinice se je vršil koncem prošlega tedna v Monakovem. Sprevoda so se udeležili vsi člani bivše bavarske kraljeve rodbine, ki se nahajajo v Monakovem. Navzoči so bili tudi Hohenzollernci. portugalski kralj s kraljico. pregnani bolgarski kralj Ferdinand s soprogo ter številni zastopniki aristokracije. Poslovilni govor je izrekel župnik farne cerkve Waldhof-Fried-hof. _ Elektromagnetični stroj za narekovanje Izpolnjuje se želja vseh tistih, ki so že dolgo hrepeneli po mehanični napravi. katera bi bila v stanju reproducirati njihove diktate. Iz Berlina poročajo o senzacijonalnem izumu, ki se je baje posrečil nekemu inženjerju. Dr. Kurt Stille se je osemnajst let trudil in mučil, da bi napravil stroj, ki bi sprejemal in reproduciral človeški govor. Stroj je sedaj v toliko popoln, da se lahko preda javni uporabi. v. Naprava sestoji iz dveh jeklenih zic, ki se navijata na dve tuljavi. 2ica je neenako debela. Vsak ton se vjame vanjo na ta način, da kroži skozi žice električen tok, ki naglo menjuje svojo intenziteto. Ko je narekovanje končano, se nahaja diktat v nevidni pisavi na jekleni žici. Prenos narekovanja je mogoč tudi na velike razdalje. Diktat, ki se n. pr. vrši v Berlinu, je mogoče reproducirati v Newyorku ali kjerkoli drugje. Elektromagnetični stroj za narekovanje pa sprejema in ponavlia tudi poročila, ki prihajajo po radiju. Reprodukcija je vedno jasna in se ne da ločiti od originala. Izumitelj je svoj izum že patentiral in stroj bo v najkrajšem času javnosti na razpolago. nama se je vnel glasen prepir. Fašist sc je tako razgrel, da je ▼ navalu besnosti udaril nekega bančnega uradnika z veslom po gla« vi. Mož sc je takoj prekucnil v vodo in utonil. Nastalo je še večje vpitje. Ljudje so mi« slili, da gre za fašistovsko demonstracijo in so se v velikem številu navalili na obalo. Ko so moški pristali s svojimi čolni, jih je množica naskočila in naravnost linčala. Fo« tografova žena, ki je opazovala prizor od« daleč, je bila prepričana, da so ji moža v metežu ubili in je zavžila večjo dozo soli za fiksiranje fotografskih plošč. Morala je priti ambulanca, ki jo je prepeljala v bolni« šnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško po« moč. Ta okrutna šala pa bo prav gotovo ostala vsem prizadetim v trajnem spominu. x Star grški kip najden. Pri Maratonu v Grčiji so našli pretekli teden ribiči na dnu morja krasen bronasti kip, visok 1.30 metra. Soha predstavlja golega mladeniča z na le« vo obrnjeno glavo in dvignjeno desno roko. Razen malo pokvarjene noge je kip popol« noma ohranjen in tehta okrog 90 kg. Znan« stveniki cenijo, da je bil narejen okrog le« ta 400. pred Kristom in ga pripisujejo Jčen« cem Praksitelove šole. X Zadnji pozdrav z «Yorka*. V Eck\vard nu v zalivu Jadc v Nemčiji je vrglo morje na suho dobro zamašeno prazno steklcnico, v kateri se jc nahajala slika velike nemške križarke «Yorka» s sledečimi besedami: »Zadnji pozdrav z «Yorka» od poslednjih preostalih. S. O. S. 18. julija 1916. H. D.» — Kakor se naši čitatelji spominjajo, jc pri« šlo poleti L 1916. več nemških križark pred angleško pristanišče Varmouth in obstrelje« vaio angleške ladje. Pri tem sta sc potopili dve angleški ladji. Na povratku je zadela pred zalivom Jade r.emška križarka «York» na mino in se potojrila. Večina posadke je izginila v valovih. Nekaj teh mornarjev, ki se niso mogli več rešiti, nemara oni pri stro« jih in pri kotlih, so poslali domov ome« njeni zadnji pozdrav v steklenici. X Ftammarionov testament. Testament pred kratkim umrlega astronoma in spiriti< sta Kamila Flammariona so sedaj odprli. Astronomova posebna želja je kaj čudna. Tako določa, naj se njegovo srce po smrti pokoplje v rojstnem kraju Montigny lc Roi, kjer je začelo biti. Razen tega je zajrustil svojemu rojstnemu kraju precejšnje zemlji« šče, marmornat kip in svojo podobo. ' Kako zmrzneš poleti Vincenco Gatti. italijanski kuhar v nekem velikem liverpoolskem hotelu je doživel nedavno strašne trenutke, ki mu pač nikoli ne izginejo iz spomina. Mož je malone zmrznil v času najhujše vročine, v opoldanskih urah. ko so ljudje na ulicah omedljevali in umirali radi solnčarice. Zgodilo pa se je takole. Kuhar ie imel opraviti v hotelski ledenici. Pustil je ključ pomotoma v vratih. ki se se za njim mehanično zaprla. Ker so bila vrata debela pol metra, je bilo vse trkanje in klicanje na pomoč zaman. Električni gumb, ki je bil za take slučaje na razpolago, je bil pokvarjen in je odpovedal Dokorščino. Da se vsaj nekoliko zavaruje pred strašnim mrazom, ki mu je lezel v žile in kosti, se je kuhar v največji sili ogrnil z nekaterimi koci, ki so bili v ledenici. V tem položaju je sedel na led in premišljal, kaj se utegne zgoditi z njim. Prešlo ie pol ure in v tem času so pogrešili Gattija v kuhinji. Ker so bile jedi v nevarnosti, da se pokvarijo, so šli kuharja iskat. Iskali so ga povsod in končno je nekemu prišlo na um. da bi mož utegnil biti v ledenici. Odprli so vrata — in res. kuhar je ležal na ledu. zavit v plahte in koce. toda ves premrl od mraza in v nezavesti. Gattija so nemudoma odpeljali v bolnišnico. kjer so imeli zdravniki mnogo truda, da so ga obudili k življenju. Kuhar je dobil opasne ozebline in trajalo bo dolgo časa, predno bo okreval ter zopet sposoben za delo. Tragedija zmešnjav Pred kratkim se je odigrala nedaleč Ri« ma pravcata tragedija zmešnjav. V reko Tibero se je podalo na kopanje večje šte« vilo mladih ljudi moškega spola. Bili so to bančni uradniki, stari od 23 do 27 let. Radi zabave so vzeli čoln ter se začeli prepelja« vati čez vodo. Naenkrat jc družba zapazila neko kopa« jočo se damo. Krenila je k bregu in začela nagajati ženski. Neki fotograf, ki se jc na« hajal v bližini s svojim aparatom, je slišal vriščanje in je tekel k obali misleč, da kliče na pomoč njegova žena. Skočil je s svojim tovarišem, znanim fašistom, v čoln in urno veslal za družbo, ki se je medtem že nekoli« ko oddaljila od brega. Med obema skupi« Morlka Žlahtič in Čič v porotni dvorani Dva orava kriminalna tipa. — Ogromen naval občinstva. — Ivan Žlahtič zvrača krivdo na Ciča. Maribor, 25. junija. Danes ob 8. zjutraj sc jc končno pričela porotna obravnava proti Ivanu Zlahtiču in Francu Čiču, ki sta obtožena zavratnega roparskega umora Miklove družine iz Stu« dencev pri Mariboru. Ze zgodaj zjutraj je kar mrgolelo občinstva okrog sodišča in ves dopoldan so se gnetli ljudje okrog sodnih vrat in se skušali zmuzniti v porotno dvo. rano. predvsem seveda dame, mlade in sta« re. Dvorana je bila ves čas nabito polna. Končno so morali odpreti glavna vrata, pri katerih so bile nanizane glave kakor čebele pred panjem. Atmosfera v dvorani je bila kljub odprtim oknom neznosna. Razpravo vodi nadsvetnik Stergar, ki tu« intam s svojimi ostrimi očmi resno pogle« da izpod temnih obrvi proti obtožencema, kakor da jima hoče prodreti v dno duše. Žlahtič in Cič se ne zganeta: mirno, ravno« dušno in odporno odgovarjata vsem, še ta« ko kočljivim vprašanjem. V prvi klopi med publiko sedi tudi drobna 61etna deklica, edi« na preostala hčerka čevljarja Mikli, ki usod« no noč slučajno ni bila doma. Ob 10. dop. je predsednik senata končal čitanje dolge obtožnice. Čič popolnoma izpremlnja zagovor. Paznik je odvedel Žlahtiča in pred porot« nike je stopil Čič, ki je srednje velik 30« letni fant, z dobro negovanimi črnimi lasmi. Obtoženec ima preccj inteligence. Prfpc* veduje, kakor bi deklamiral. L. 1920. jc vlo. mi! v Ljubljani in bil obsojen na 7 let ječe, od katerih je odslužil radi amnestije v mari« borski kaznilnici le 4 leta in 3 mcsece, na« kar js odšel oktobra 1924 k mizarju Zlahti« ču v Ptuj, s katerim se je seznanil v kaznil« niči. Dne 4. decembra ga je baje Žlahtič po« slal z jutranjim vlakom v Maribor z zavo« jem ukradenega usnja, ki naj bi ga izročil čevljarju Miklu v Studencih pri Mariboru. Žlahtič sam sc je peljal z naslednjim vla« kom in ss je s čičem sešel v Mariboru na Aleksandrovi cesti. Opoldne sta obedovala in pila pri Črncin orlu. potem v gostihi pri Starem mostu in končno šc v Dalmatinski kleti. Proti mraku je odšel Ziahrič k Miklu čič pa iz mesta k baraki pri kadetnici, kjer je žc prej pustil zavoj z usnjem in kjer nij bi počakal Žlahtiča. Tam je Čič kljub de« cemberskcmu mrazu v baraki enostavno za« spal. Zbudil ga je šele v temi Žlahtič, ko je prišel tja z Miklom. Hotela sta imeti za« voj z usnjem, ki ga pa ni bilo mogoče najti. To je Mikla tako ujezilo, da je začel Z!ah« tiča zmerjati, zakaj ga vodi za nos, ter jc končno oklofutal Žlahtiča in se z njim spo« prijel. Čit je skušal Žlahtiča braniti. Ker Za rarfrisKe nsme?« predpisano snkno, pristno angleškega izvoza je dosnelo. Cena je prav ugodna. Intereseti vabljen!, da si ga ogledajo, odnosno da na-roče vzorce. Atelje izdeluje eksaktne predpisane kroie. Drago 3ehwab - Ljubljana pa je bil pijan, je imel Miki tudi njega kma« Iu pod seboj. Sedaj je Čič naenkrat začutil pod seboj železno kladivo ter začel z njim tolči po Miklovi glavi, z levo pa ga je sti« skal za vrat. Miki je seveda kmalu odne« hal in umolknil. Šele sedaj je pristopil zra« ven Žlahtič in baje ugotovil Miklovo s-nit ter očital Čiču, kaj je storil. Njega Žhhti« ča so videli pri Miklu in bodo vsled tega le njega dolžili umora. Govoril je, da je treba sedaj spraviti s sveta tudi Miklovo ženo in hčerko, ki ju naj Čič tudi pobije s kladvom. Čič pa je bil baje že itak ves nesrečen nad smrtjo Mikla in ni hotel ni« česar slišati o novem umoru. Žlahtič ga je pregovarjal dalje in končno čič ni rekel ne «ja» ne «ne», pač pa jc vtaknil kladivo v notranji žep. Mikla sta zavlekla z Žlahtičem na bližnji kup gnoja in odšla proti Studen« cem k Miklovim. Žlahtič jc med potjo Či« ča še naprej pregovarjal k umoru in ga po« dučeval, kako naj ga izvrši. Dejal je, da ga bo predstavil Miklovi kot agenta, ki kupuje čevlje, in ko bi ona zbirala blago, naj jo Čič mahne s kladivom po glavi. Tako sta tudi začela. Miklova je verjela agentu ter za čela zbirati čevlje s police. Žlahtič je pri tem kimal in prigovarjal čiču naj izrabi pri« liko in mahne. Ko pa čič, še ves potrt radi Miklove smrti tega ni hotel storiti, mu je Žlahtič iztrgal kladvo iz žepa ter pobil Mi« kiovo na tla. Med tem jc začela jokati v spalnici sedemletna hčerka, Žlahtič je skočil tja in tudi njo pobil. Nato sta vse razmetala po delavnici, pobrala blago ter ga nesla zo« pet proti kadctnici, kjer sta zagrebla Mikla v gnoj. Od tam sta odšla na kolodvor v Hoče in se odpeljala proti Ptuju. V Strni« šču je Čič izstopil in ostal čez dan v gozdu čev dom z oropanim blagom. Tako je danes pripovedoval Čič. Na vnrašanje, kaj je res in čemu je v preiskavi drugače izpovedal, jc ravno tako odločno izjavil: «To je res, prej pa sem hotel vzeti vse na sebe in razbremeniti Žlahtiča, kei se mi je smilila žena in otroci, jaz pa itak nimam nikogar. Ker pa mi jc včeraj povedal moj zagovornik, kako jc nesramen Ziahtič, ki hoče prav vse na me zvaliti in trdi celo, da sem ga jaz nagovarjal k umoru, sem se« daj izpovedal resnico.® Državni pravdnik jc izrazil pri tem začiu denjc, da so se mu smilili Zlahtičcvi otroci, nc pa tudi Miklova žena in dete. Nato mu je čič odgovoril brez zadrege: «To je vse eno, kako vi govorite, jaz sem pač povedal, kako je bi!o.» Enako pogumno je odgovar« jal zagovorniku dr. Lipoldu, ki zagovarja Žlahtiča. Nato so prebrali vse številne ti rej. šnje zagovore Čiča, ki so vsi drugačni. Kcr.č no so mu dali še v roke usodno kladvo, da je pokazal, kako je mogel med ruvanjem na tleh tako strašno zbiti Miklovo lobanjo. Kladvo so si ogledali tudi porotniki. Kor.fr no je na zahtevo svojega zagovornika Či5 med solzami pripovedoval, kako je preživel kot nezakonsko dete šivilje svojo mladost in prišel prvič v zapor. Solze pa so se mu kmalu riosušile. Kako je prišlo kladvo k baraki, Čič ni vedel razložiti. Kai pove Žlahtič? Ob 11. so pripeljali zopet Žlahtiča k za» sliševanju. Pozna se mu, da je pretkanec prve vrste. Govori počasi, premišljeno in pazi natančno na predsednikova vprašanja Do umora pri baraki pripoveduje enako ka« kor čič. Od tu naprej pa si njujine izpovedi popolnoma nasprotujejo. Žlahtič pravi: Ko jc čič Mikla pobil in sem jaz to njemu oči« tal, je čič rekel, da je treba pač tudi priče spraviti proč, in šla sva nazaj v Studence. Meni so sc vsled padca pri ruvanju z Miklom rosile oči, in sem sc zato pri hoji držal Čiča, ki je med potjo dvakrat padel. Jaz sem ho« tel najprej videti učinek smrti pri Miklovi ženi in zato sem ji povedal, da jc moj po« močnik moža ubil. Žena ni hotela verjeti in nas je terjala za usnje. Čič se je začel z njo radi tega prepirati in bila sta kmahi nato v delavnici. Jaz sem ostal ves čas v kuhinji, kjer sem si brisal osolzele oči in zato kljub odprtim vratom nisem videl, kaj se jc godilo v delavnici. Slišal sem pač pre« pir. Končno je šel Čič, ko jc v delavnici umo ril Miklovo ženo še v spalnico in tam ubil hčerko. Jaz tudi tega nisem videl kljub od« prtim vratom, ker sem si še vedno v ku« hinji brisal oči. (Smeh v dvorani.) Potem je čič vse razmetal po delavnici in si nabasal kovčeg in nahrbtnik z raznim blagom, da bi se zdelo, kot da je Miki sam fingiral ro> parski umor. Čič je potem vse skupaj nesel proti kadetnici, kjer sva zagrebla Mikla v gnoj. Od tam sva odšla na kolodvor v Ho» če, da se odpeljeva domov. Kako je prišlo kladvo pod Čiča? O tem jc pravil Ziahtič tako*le: Miki }e hotel iti z menoj h kadetnici, da se preprt« ča. kakšno blago sva mu prinesla. Jaz bi mu moral tja poslati še en zaboj boljšega usnja, glede katerega sem se ž njim, žc pogajaL Da bi mogel jx)zneje tisti zaboj odpreti, je vzel Miki že kar isti večer s seboj tudi kle* šče in — kladvo, s katerim ga jc potem Č3d tolkel po glavi. Konfrontacija. Po zaslišanju obeh obtoženccv ju jc sod* ni dvor konfrontirai, da si drug drugemu v obraz povesta nasprotujoče si izpovedbe, katerim pa itak nihče ni verjel. Toda tudi sedaj sta oba vztrajala pri starih izpoved« bah. Ziahtič jc bil po današnjih irpovedbah čiča težko obremenjen in jc ostal pri kon* frontaciji popolnoma miren. Le iz oči, ki so begale sem in tja, je bilo razbrati veliko sovraštvo. Žlahtič je napravil tekom zash« šanja skrajno neugoden vtis in sc izkazal kot pravi tip hladno računajočega zločinca. Zagovornika dr. Lipold in dr. šnuderl sta predlagala, naj se razprava preloži in raj se obto"enca preiščeta po sodnih psihijatrih, če sta duševno sploh normalna Ker pa zato ni bilo nobene podlage in sta se obtožcnca tudi danes več kot bistroumno zagovarjala in obnašala, jc bil predlog zagovornikov od« klonjen. Popoldne je pričelo dolgotrajno za« sliševanjc prič, ki je trajalo do večera, ki pa ni jnincslo bistveno nič novega. Porotna dvorana pa je bila šc popoldne tako neznan« sko natrpana, da sploh ni biio mogoče več niti vrat odpirati. V tem oziru bi si želeli drugič boljšega reda. Danes ni bilo mogoče nc ven nc notri niti poročevalcem listov niti sodnim organom, ker so celo pri stranskih vratih spuščali ljudi poljubno v dvorano^ Ob 19.45 jc bila razprava prekinjena in sc nadaljuje jutri ob 10. dopoldne. Fr. Ž.: 0 zvonenju in prosveti Ljubliana ie po prevratu napredovala nezaslišano, zlasti kar se tiče zvone" ia, tega se ne da tajiti nikakor ne. Jaz mislim, da slavno uredništvo iskreno pozdravlja sleherni napredek in da ne bo nenaklonjeno, da za kinom in za znamkami da na razpolago predal svojega dragocenjenega lista tudi se zvonenju. Kajti ie zvonenje takisto važna javna zadeva ... . , , . Modrijan bi morebiti rekel, da v primeri z večnostjo ni važna nobena stvar in tudi ne zvonenje. Toda v primeri z večnostio še marsikaj drugega m važno in ni važen niti modrijan niti to, kaj da modrijan šteje za važno. Modrijana tedaj ne gre upoštevati nikakor ne! Nego bi rekel jaz, da je važno to, kar ljudje štejejo za važno. Ljudje pa gotovo štejejo zvonenje za važno, drugače ne bi toliko zvonili: ves dan in polovico noči. In kakor rečejo, niso ti, ki zvone, nikaki modrijani. nego zasluži njih mnenje, da se unošteva. . Je pa zvonenje drugič tudi javna zadela kajti zvoni se iako javno. Vsakdo mora biti vsak čas in v vsakem položaju pripravljen, da Posluša zvo- nenje — tako javna ni skoraj nobena druga reč! Zato, mislim, ima slavno uredništvo dovolj povoda, da zvonenju posveti svojo pozornost in kos predala. Z verske strani ne bo zadržka. Zvonenje ne spada med verske resnice. Sploh žive tudi drugod verniki, ki niso nič Slabši od ljubljanskih, kar se tiče vere, le da jim ne zvoni toliko; pa jim vendar ni nikoder zapisano, da bodo zato kakorkoli prikrajšani na udobnostih zveličanja. S te strani se gospodu odgovornemu ne bo bati paragrafov in potov in sitnosti in odgovorov in preklicev in zagovorniki in stroškov. Zvonenje ni verska reč nikakor ne! Ampak bi rekel, da spada med kulturni preglad ki prosveto — takorekoč med glasbo. Saj se reče, da zvonovi pojejo, in se govori o zvonov milem petju. Pdtie vsekakor spada med glasbo, raztJf! če se morebiti izvzame ono po enajstih zvečer. Pa bi morebiti dali gospod urednik pisati o zvonenju kar v predalu, ki ga že imate za kulturni pregled in za prosveto, in bi lahko pisal o njem gospod operni referent ali pa gospod koncertni referent — ne vem, kateri ima več otrok. Ali pa bi pisal jaz. Zdaj imam precej časa, ker smo duševni delavci v mezdnem tfinnja zaradi delavnih ur — premalo imamo delavnih ur; od teh ur dela ne moremo živeti nikakor ne! Čisto rad bi poročal o zvoneniu, otrok imam pa tudi precej. In bi potem prosil slavno uredništvo za brezplačni sedež. Vem, da za zvonenje ni treba vstopnice. Toda se spodobi zaradi ugleda Vašega dragoccniencga lista in spioh zaradi prosvete in kulturnega Drcgleda. da ima vsak referent svoi brezplačni sedež. Pa bi mi lahko dali kakršnegakoli — tudi za v kino ga vzamem ali cirkus: jaz nisem siten. Kakor sami mislite! In bi potem stale v listu poleg opere in Dravske muzike tudi še take beležke: »Jutri v nedeljo od tretje do pete ure zjutraj pri Senklavžu veliko zvonenje z vsemi tremi v običajni zasedbi. Občinstvo se opozarja na izredni užitek!« ali pa: »Snoči je od pol šeste do sedme zvečer na angažman debutiral v šentjakobskem zvoniku gosnod I. I. iz mež-narije v Palovčah. Simpatični gost je višine obvladal igraje in se odlikoval po jako čustveni vokalizaciji. blesteči tremi in privlačni tehniki. Dokončno sodbo si pridržujemo do drugega nastopa.« Tako bi se lepo budil in gojil v najširših krogih smisel za milo petje zvo- nov. Bilo bi pa tako poročanje koristno tudi za imenovano panogo kulturnega pregleda in prosvete in za njen razvoj. Kajti ne morem zamolčati. da ta panoga ni brez nasprotnikov v našem mestu nikakor ne. To nasprostvo se že poiavlja v listih in ne bi trajno moglo ostati brez škodljivih poslcdic za panogo. Nasprotstvo ni načelno, o tem sem jako prepričan. Marveč je zvonenie pravzaprav vsem pri srcu. Nasprotstvo se obrača le zoper način, kako se pri nas zvonenje izvaja. In je poglavitni kamen izpodtike repertoar. Renertoar naših zvonov ni zadovoljiv. Kratko povedano: ta repertoar nima nikakšne linije. To ie tisto! Brez liniie ni dandanes nič. V politiki je potrebna. v ženski modi, pa jc potrebna tudi v repertoarju. Kakšen ie repertoar ljubljanskih zvonov? »Bom bom bom bom bom bom« m »bompala bompala« in pri nunah včasi »bam tatata - bam tatata ham ta-bam - ta - bam tatata« — prosim, ali ie to kaka liniia? To ni prav nikaka linija! Niti najzagrizenejši privrženec sedanjega repertoarja ne more z roko na srcu trditi, da Je to kaka linija. »Bom bom« in »bompa'a« — ne rečem, enkrat se da poslušati iu kratek čas. Toda vsak dan Dar ur in še po- noči in vso sezono in vse sezone samo to in nič drugega — tega nc prenaša občinstvo in se mu ni čuditi, da se upira. Repertoar ljubljanskih' zvonov je potreben jako temeljite reforme in linije. Pri nas imamo obilno nadarjenih glasbenikov in so domačini od te strani mitnice — v tem pogledu ni pomislekov. Kaj, če bi kateri posvetil svoje sposobnosti zvonovom in bi ustvaril in sestavil zanje repertoar, takšen z linijo. In bi se morebiti razpisala kaka tekma z nagradami in predujmi — gotovo bi sc kateri oglasil. In ne vem. ali ne bi mngel in moral ljotem tudi naš konservatorii kaj pomagati. da bi se poleg repertoarja še tisto dvignilo, čemer se pravi nivo (izgovori niveaul)? Da bi zvonenje dospelo do prave umetniške višine in kulturne institucije s krizami in reprizami in režijami in recenzijami ln finali in festivali in deficiti in sploh v modernem duhu s konccpti in upravniki in interpretacijami in razkošjem! Nc le. da bi bilo potem zadovoljno vse domače občinstvo in bi bili ponosni. tudi oni. ki sedaj zvoneniu še nasprotujejo. nego bi zvonenje utegnilo nrivahiti še nebroj tujcev v naše belo mesto, ki bi zavzeti občudovali zvonenje in bi zavzeti občudovali nas. Gospodarstvo Reducirana tarifa Kakor je «Jutro» že poročalo, se je ministrski svet poslužil pooblastila zakona o budžetskih dvanajstinah ter je v smislu čl. 15. nove carinske tarife nekatere minimalne tarifne postavke ze znižal, in to v oni meri. v koji so bile vzete za podlago naše trgovinske pogodbe z Italijo. Znižane so sledeče postavke: oluščen riž 7 (mesto 16), karfijol, špargelj, melone artišoke 6 (mesto 15). zelje, ohrovt, koleraba, zeleni fižol in grah, kumare, salata. redkev. tenče, špinača. paprika i. p 6 (mesto 10). čebula, češenj, luk 7 (10). krompir 4 (6), uvoz krompirja od 1. aprila do 30. juniia je carine pnost. Orehi. iabolka, češnje, marelice, breskve sveže v zavojih 20 (40) nezavite^ 14 (30), limone so proste (20). oranže o (20). mandlji v ljuski 20 (60). izlusce.u 35 (90). suhe fige v zavojih do 10 kg 2d (70), dragače pakirane 15 (40) rožici 6 (40). kostanj in maroni 10 (40), sveže cvetje 200 (400). moka S (10), jedilna olja 30 (50). olivno olje v stagnoni manjših od 25 kg 45. vino vermut do 18 odst. in Maršala do 20 odstot. v sodih m balonih 100 (300), šumeča vina 2s0 (600), medicinska vina 150 (200), običaj.ia vina plačajo normalno minimalno postav- k°Makaroni. rezanci i, p. 40 (80), čokolada v tablah ali komadih 130 (200). konzervirano mleko 20 (30), fini sin (strachino, gorgonzola itd.) 80 (150). navadni 40 (60), konzerve zelenjave m sadia 70 (100), sveče iz parafina ali stea-rina 70 (90). Bombaževo predivo za drobno .Prodalo (cvira) sirov 70 (100). beljen 90 (120), barvan 110 (140): gladke bomb. tkanine 120 do 250 (150 do 350). žamet, plis 2?0 (350). mreže za ribolov 75 (200), predivo od lana in konoplje 12 do 50 do 70). tkanine od lanu in konoplje 25 do 120 (35 do 400). vrvi in konopci preko 5mm debeli 45 (SO), od 1 do 5 mm 65 (100). vreče iz jute 32 (70) vo nene tkanine v teži 700 g na 1 nr 180 (250), od 500 do 700 g 230 (300). od 300 do 500 gramov 230 (350). pod 300 g 3s0 (450). ° Predivo iz svile za drobno prodajo sur 260 (600). kuhano, beljeno, barvano 320 (800). svilene tkanine 1800 (2500), polsvilene S00 (1200). Moški klobuki iz klobučevine, opremljeni 2.20 (3) oci komada, neooremljem 1.20 (2), slamniki moški opremljeni 1.60 (2), neopremljeni 1 (1.50), ženski 3.o0 (5) in 2.50 (3.50). Rokavice iz usnja brez podloge loUJ (1800), s podlogo 900 (1500). Pnevmatike, gumijeve cevi. kavčukovi pasovi 180 (200), razglednice 250 (300). otesan marmor ali alabaster nad 16 cm debelosti 1.25 (2). pod 16 cm 2 (5), poliran. izbrušen 4.50 (8). kiparski izdelki iz marmorja ali alabastra v komadih preko 5 kg 40 (80), 5 kg aii mame 90 (105), okraski za zgradbe iz gipsa 30 (100). deli za dežnike, izvzemši držaje 16 (25), električni aparati z malimi mo-torji (ventilatorji i. pod.) 140 (250). mo-tocikli 20 odst. (30 odst.) od vrednosti, ravno tako posamezni deli. avtomobili in rezervni deli 20 odst. (30 odst.) od vrednosti. Kakor že poudarjeno, veljajo carinske postavke v zlatu in znaša torej dejanska carina v papirnatih dinarjih na podlagi današnjega ažija 12krat toliko. Minister financ je napovedal skorajšnje znižanje ažija od 1100 na 1000 odstotkov. K zgorai navedenim carinskim postavkam, ^ki se tičejo življenjskih potrebščin, ie pripomniti, da za zelenjavo in sočivje vključrvši krompir, a izvzemši karfrol, špargeli. melone, artišoke začasno ne veljajo. Ti predmeti so do nadalinega carine prosti. Ravno tako je do nadaljnega carine prosta tudi moka. Nemška konkurenca angleškemu premogu Položaj angleškega premogarstva je nadalje zelo kritičen zaradi slabega razpečavanja spričo visokih cen v primeri s cenami premoga v inozemstvu. Da bi se produkcijski stroški znižali, kar bi omogočilo popust cen. hočejo lastniki premogovnikov znižati delavske mezde ter se ne marajo pogajati z delavstvom za obnovitev dosedanje kolektivne pogodbe, ki poteče 30. tega meseca. Razpečavanje angleškega premoga vedno boli pada in zlasti izvoz peša zaradi močne nemške konkurence, ki je postala posebno občutna izza početka maja, ko je vodstvo nemških državnih železnic uvedlo znižane primorske tarife za ruhrski in zapadnogornješlezij-ski premog. S tem znižanjem^ tarif je ruhrski premog mnogo cenejši kakor angleški. Tako stane n. pr. v Bremenu ruhrski premog 274 mark za 10 ton, angleški pa 290 mark; v Hamburgu stane nemški premog 282 mark. angleški cardiffski pa 292 mark. Angleški premog spričo sedanjih visokih produkcijskih stroškov ne more popustiti v ceni brez izgube. Zaradi tega je angleška produkcija premoga prisiljena, da se vedno bolj omejuje; v prvih petih mesecih t. 1. je padla na 110.7 milijona ton od 120.4 milijona v enakem času lanskega leta. Mnogo angleških premogovnikov obratuje sploh -z izgubo. Konzumenti so posebno sedaj zelo rezervirani, ko računajo na znižanje cen oo novi mezdni Doeodbi z delavstvom, ki bo v svesti si težkega položaja bržkone pristalo na znižanje mezd brez stavke. ————— Tržna poročila Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Turščica: hanatska, ladja Donava, 10 vagonov 182; bosanska, Brčka, 2 vagona 210: baška, za juKj 3 vagoni 185.5. Moka: baška, baza »Os«, 1 vagon 6-37.5. Tendenca mlačna. Dunajska borza za kmetijske produkte (24. junija.) Na ameriških borzah se je tendenca okrepiia. Tečaji so su popravili povprečno za 2 centa. Na dunajskem' tržišču je bilo zanimanje nekaj živahnejše kakor zadnje dni, ne da b: kupčija zavze'a kaj večji obseg. Kupci so rezervirani, ker še vedno nimajo prave slike o nastopajoči žetvi. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50, madžarska s Po tišja 54.50 — 55.50, Rosafe 51.511—52 50 rž: domača 46 — 47: ječmen: domač: 36 do 42; turščica: 29.50 — 30 50; oves: severnoameriški 52.50 — 53.50; moka «0»: domača 84 — 86, madžarska 83 — 84.50; krušna moka: domača I. 60 — 71: pšenični otrobi: 22.75 — 23.25; rženi otrobi: 2325 do 23.75. Žitna borza v Chicagu (24. t. m.) Zaključni tečaji: pšenica: julij 155 in ena osminka, september 153.50. december 155 in ena osminka (tendenca slaba); rž: julij 106.50. september 108.50, december 111; turščica: julij 105.75, september 106 in pet osmink. december 89 in pet osmink. (Tendenca čvrsta). = Pozcr rrsd sleparskimi inozemskimi lesnimi trgovci. Pišejo nam: Po vsej Sloveniji so se zopet pojavili raznovrstni inc-zemci, posebno iz Italije in tudi iz Nemčije in Švice', ki se navadno izdajajo za lesne industrijce in lesne veletrgovce ter navajajo za informacije ceio večje inozemske bančne zavede. Nekateri kupujejo manjše količine, večina pa velike partije in sklepa pogodbe za stotine vagonov z zahtevo takojšnje dobave. V nekaterih primerih plačajo prve dobavljene vagone, navadno pa zahtevajo že prvo dobavo na kredit in se sklicujejo na dobre reference in na vel:ko trgovino. Večkrat plačajo 2t), 30, tudi še več vagonov, da dobijo zaupanje, zadnjo dobavo pa ostanejo v večjih zneskih dolžni in tako oškodujejo naše lesne trgovce in PToducente. Opozarjamo ponovno, naj nihče ne odpošlje ali kreditira les nobenemu inozemskemu lesnemu trgovcu, pa če ima še take reference, brez denarja, akreditiva ali popolnega zasiguranja denarja, ker sc take dobave navadno sploh ne plačajo in se take terjatve največkrat tudi sodnijsko ne moreio izterjati. = Prijavni termin za udeležbo na V. Ljubljanskem velesejmu, ki se bo vršil od 29. avgusta do 8. septembra, bo v kratkem zaključen. V naših razmerah, kjer se neprestano snujejo nova in predrugačujejo obstoječa tvorniška podjetja, kjer se produktom še vedno odpirajo novi izgledi kon-zuma, nove možnosti razpečavanja. je velesejem vsem producentom in veletrgov-cem v izredno korist in podporo, ki je ni mogoče nadomestiti. V svojem okrilju bo zbral tisoče in tisoče kupcev. Vsakemu producentu in trgovcu, ki si lic zap!ra oči pred neprecenljivimi koristmi, ki mu jih nudi velesejem. priporočamo, da se ga kot razstaVljalec udeleži ter nemudoma vpoš-Ije upravi veleseima svojo prijavnico. Velesejem naj bo dejanski odraz naše delavne sposobnosti in močne volje, slika našega bogastva, ki more dati zaslužka našemu človeku in ga priljubiti svoji rodni grudi, a kapitalu uspešno polje za napredek. S temi željami mora vsak uač človek in vsaka naša korporaci.ia podpreti akcijo za Ljubljanski velesejem, ker od delavnosti vsakega poedinca je odvisen uspeh. = Odobrene poravnave. Končani sta poravnalni postopanji v zadevi Karla Basti-ančiča, trgovca v Ljubljani in Avgusta Škofa, trgovca z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami v Ljubljani, ker sta poravnavi pravomočno odobreni. Dalje jc potrjena poravnava Jožefa Novaka, trgovca v Trebnjem, in je poravnalno postopanje končano. = Odprava konkurza. Konkurza o imovini Matka Pungartarja v Višnji gori in Marije Rožičeve, trgovke v Šempetru sta po razdelitvi vse mase odpravljena. = Sklic zbora upnikov. V zadevi zapuščine po Vendelinu Staretu v Ljubljani je sklican zbor upnikov na 26. t. m. ob 11. v sobi 112. deželnega sodišča v Ljubljani. = Redni občni zbor ima Jugoslovenska industrija olja in barv, d. d. v Ljubljani, dne 9. julija ob pol 12. v prostorih podružnice Jadransko-Podunavske banke v Ljubljani. = Za izvoz oglja. Proizvajalci in izvozniki oglja, zlasti manjši, zahtevajo od prometnega ministrstva da sc višina kontingenta oglja, kateri se pri izvozu sedaj dovoljuje 25 odstotni popust, zniža, da bi se večje število manjših proizvajalcev in izvoznikov moglo udejstvovati pri izvozu. LJUBLJANA. (Prve Številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčuski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 62—0 Vojna škoda 217.50—0, Celjska posojilnica 200—205. Ljubljanska .kreditna 225—265, Merkantilna 100—104, Praštediona 800—806 Kredrtai zavod 175—185, Strojne 0—134, Trbovlje 320—338, Vevče 100—111, Nihag 0—45, Stavbna družba 265—280, za- stavni listi Kranjske dež. banke 20—0, 4Vi% kom zadolžtrtce Kranjske deželne hankc 30—0. — Blago: les: hrastove vozovne deščfce, 43 mm — 2.65 m, 53 mm — 2.85 m, I. in H. vrsta, fco meja 1300—1320; deske HI. vrsta, 30 in 25 mm, fco meja 450—0; btricovo o«!je. Ia. vUano, eksp., foo meje. 1 vagon (94-50); bukova drva, 1 m dolžine, suha, foo naklad, postaja 3 vagoni (19); — poljski pridelki: pšenica Hardwinter n„ par. Postojna trans. 0—415; turščica, slavonska, par Jesenice, 1 vagon (215); ječmen, srbski, 60 kg par. Ljubljana 0—325; krompir, novi. fco štajerska postaja 0— 225. ZAGREB. Efekti v splošnem beležijo minimalen promet. — Dinar je zjutraj v Curihu beležil povprečni tečaj 8.90, dočim je bila okrog 11. ure iavljena notica 9.025 —9.055. Na zagrebški borzi se jc trgovalo j r.a pariteti okrog S.S6 kakor včeraj. V začetku sestanka i-: bila tendenca neznatno krepkejša, a jc proti koncu zopet popustila, kar sc ie tudi odrazilo v zaključnih tečajih posameznih deviz. Italija jc na mednarodnih tržiščih dalje padla in [e zato oslabela tudi v Zagrebu na 214.75. Švica ie od začetne višine 1129 proti koncu padla na 1126. Promet običajen. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so devize: Dunaj 811.5— 823.5. Berlin 1379.5—1394.5, Italija izplačilo 214.15-217.15, London izplačilo 281.25— 284.25, Newyork ček 57.6—58.4, Praga 171.05—173.45. Švica 1122—1132; valute: dolar 56.8—57.7, šilingi 814—826. lire 216.5 219.5; efekti: bančni: Trgo 5—10, Eskomptna 103—103.5, Kreditna Zagreb 104— 105. Hipo 56—57, Jugo 98-100, Ljubljanska kreditna O—260, Obrtna 58—62. Praštediona 800—805, Slavenska 67—70, Srpska 130— 131, Menjunarodna 65—66. Narodna 3350— 0: industrijski: Eksploatacija 27— 29, Drava 130—135, Narodna mlinska 10—15, Slavonija 40—41. Trbovlje 340—350, Vevče 100— 105, Danica 60—64; državni: 7^ posojilo 62.5, agrarne 34, Vojna škoda 215. BEOGRAD. Položaj nespremenjen. Kupčija slaba. Dinar v Curihu je tendiral čvrsto in se je proti poldnevu okrepil na 8.92—8.94 v Curihu. Mednarodno je lira dalje mlačna in je tudi v Beogradu popustila. Poslovalo se je v splošnem na včerajšnji pariteti 8.87 —8.89. Notirale so devize: Amsterdam 2330—2334, Dunaj 816.5—818. Berlin 1380— 1383, Bukarešta 26.6—27, Italija 214.5— 214.75. London 282—282.25, Ne wyork 58— 58.05. Pariz 266- 267, Praga 171.75—172.20, Švica 1125—1126. CURIH. Beograd S.90, Newyork 515, London 25.035, Pariz 23.75, Milan 19, Praga 15.25, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.40, Sofija 3.70, Dunai 72.55. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 71, Živnostenska 302, Assicurazioni Generali 12.500, Riunione Adriatica A 3980, Riunione Adriatica B 3975, Cosulicli 331, Dalmazia cement 645, Split cement 464, Krka 410; devize: Beograd 46.60—46.90, Dunaj 375 — 390, Budimpešta 0.0370 do 0.0385, Praga 79.75 — 80.25, Bukarešta 12 do 12.50, Pariz 124.75 — 125.50. London 131.25 — 131.75. Newyork 27 — 27.10. Curih 522 — 526; valute: 46.25 — 46.75. 20 zlatih frankov 104 — 106, zlata lira 510.74 DUNAJ. Beograd 12.24 — 12.28, Berlin 168.76 _ 169.36. Budimpešta 99.60 — 100, Bukarešta 3.2675 — 3.2875. London 34.495 do 34.595. Milan 26.15 — 26.27, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 32.64 — 32.80. Praga 21.02 — 21.10. Varšava 136 05 — 136.55, Sofija 5.08 — 5.12, Curih 137.75 — 138.25; dinarji 12.22 — 12.28, dolarji 706.30 do 710.30, levi 5.06 — 5.14. marke 168.25 do 169.25, funti 34.41 — 34 57. fr. franki 32.60 do 32.90. lire 26.17 — 26.37, zloti 135.50 do 136 50, češke krone 20.985 — 21.105. madžarske krone 99.70 — 100.20. PRAGA. Beograd 58.45, Dunaj 475.75, Berlin 804.50, Rim 125, Budimpešta 4.67125. Pariz 155.875, London 164.10, Newyork 33.75, Curih 656 50. BERLIN. Beograd 7.215. Dunaj 59.057, Milan 15.48, Praga 12.43, Pariz 19.34. London 20.390. Newyork 4.195, Curih 81.43. LONDON (ob 11.15). Beograd 281, Talija 131.25, Newyork 486.12 in pol, Švica 25.03. NEWYORK (ob 18.; po našem cb 24.). Beograd 1.73, Italija 3.71 in pol, London 4 86 in ena osminka, Švica 19.42 in pol. Šport Službene objave LNP. (Iz seje u. o. 24. VI.) Na praznik v pondeljek 29. junija ob 18 se vrši na igrišču Ilirije zaključna prvenst« vena tekma med prvakom ljubljanskega okrožja Slovanom in prvakom mariborske« ga okrožja Ptujem. Tekma bo odločila, ka« teri od teh klubov pride v prv i razred Slo. venije. Službujoč odbornik g. Kunaver. Citajo se s pravom nastopa naslednji igra« či: za Ilirijo: Novak Franjo 24. XI.; za Ma« ribor: .Mernig Ivan 24. XI.; za Muro: Saurer R-jdolf, Goldmann Aleks 24. XI. Opozarjajo se vsi klubi ljubljanskega pod saveza na sklep sodniške sekcije, da morajo klubi oddati sodniško takso najpozneje 48 ur po odigravanju tekme. Tajnik II. * LLAP. (Službeno.) Poživljam tehn. od» bor, da nemudoma skliče sejo in sklepa o izbirnem mitingu za Dunaj, 4. in 5. julija. Vrstni red tekmovanja je v zmislu dopisa upr. odb. JLAS«a bil objavljen v službenih objavah v dnevniku «Jutro», dne 24. t. m — Kot delegata LLAP v skupni odbor z LHP. za priprave gostovanja češkoslovaških športnic v Ljubljani določujem gg- geom. Cerne in Sancin S. — Predsednik. Concordia (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo 28. t. m. igra Ilirija prijateljsko tekmo s HŠK Concordijo, ki -elja točasno za naj« močnejše moštvo v Zagrebu. Nastopiti je obvezna s kompletnim I. moštvom Poseb« no interesantno na tem srečanju je, da igra« jo v njem 4 igrači renomiranega splitskega Hajduka: Benčič, Bonačič in Hockmann v Concordiji in S. Poduje v Iliriji. Zadnji važ« nejši rezultati Concordije: proti Fašku 2 : 1 in 4 : 2. proti BSK v Beogradu 3 : 2, proti Jugoslaviji v Beogradu 1:1, proti Old boys Basel 3 : 1, proti UTE, Budimpešta 2 : 1. Pri če tek tekme ob 1730, tribunski sedeži se izdajajo v predprod2ji pri tvrdki J. Goreč po znižani ceni. 5. K. Panonija (Zg Šiška » Koseze). Dne 28. junija ob 15. se otvori igrišče S. K. Pa« nonija v Aleksandrovem gaju. Ob 15. se vrši nogometna tekma. S. K. Ilirija naraščaj : S. K. Panonija naraščaj, ob 16.30 S. K. Ilirija jun. : S. K. Panonija I. Po tekmi sc i vrši prosta zabava v naravi. Od 18. naprej bo koneert in razne zabavne točke. V sluča« ! ju slabega vremena sc preloži otvoritev na j 12. julija t.'l. Ssdonel Montevideo : K pid 2 : 1 (2:1) j Pri včerajšnji tekmi proti Rapidu so ;-ma:<2« li Uruguavci z 2 : 1 (2 : 1). Pred odmorom so predvedli sijajno kombinacijsko ig~o. Vodstvo jc dosegel srednji nanadalcc Na« sazzi. kmalu nato jc desni krilec zabil drugi gol. Gol za Rapida jc zabil \Vesselik. To odmoru se jc terapo tekme nekoliko zmanj« šal. Rapid je mnogokrat ogrožal vrati l'ru« na podružnico »Jutra* v Mariboru. 14154 Fotograf, učenca s primerno šolsko izobraz-bc. sprejme Davorin Rov-šek. Kolodvorska ul. :-4. 146-" Mesarski pomočnik trezen in vešč vsega dela, posebno sekanja, se sprejme. — Plača ROO Din ter prosta hrana in stanovanje Nastopiti je takoj ali v o=inih dneh. Ivan Zrimec, Elcd I, Grad. 14660 Mehanika prvovrstno moč. sprejme Florjančlč, Ljubljana, še. Ienburgova ulica. 14i06 Kuharica srednje starosti, želi mesta pri orožnikih ali samskem gospodu, kot gospodinja. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena gospodinja«. Mallnovec pristen in naraven, t naj boljšim sladkorjem vkuhan v steklenicah in eodčkih na drobno in veliko nudi lekarna dr. G. Plccoll ■ Ljubljani. S23 Provizijski potnik ki potuje za tukajšnje tvrdke, bi prevzel zastopstva za Slovenijo, Hrvatsko. Srem. Banat, Bačko in Dalmacijo. Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Provizijski potnik«. 14680 Maserka dobro izvežbana, išče mesta v Ljubljani ali izven. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Masaža«. 14719 Učenca za umetni valjčni mlin, pridnega in iioštenega, spre-'me Vinko Lenarčič, Gomilsko št. 15, Štajersko. 14745 Periektna slovenska 6tenografinja in strojeniska. z lepo pisavo ter dveletno prakso, Išče mesta v kaki pisarni. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod značko »Vestna 7254». v 14710 Trezen fant vajen konj, želi službe ko-čijaža, najraje na deteU kje na Gorenjskem. Razume so na vsa domača dela. Kompletni kroj proda Kastelic. Lepi pot 8. Poizve se od 12,—14. ure, 14567 Otroška zibelka skoraj nova, se ceno proda Naslov pove uprava »Jutra« Ognla varno ilovico popolnoma suho, dobavlja Josip J. JSnnisch v Mežici, Koroško, Slovenjia. 14650 Mevers Konwersa-tions Lexlkon peta izdaja. 18 zvezkov — Weltall und Mensehheit, 5 ev ter črešnjavo okroelo mizo, proda Hladnik, Ml klošičeva cesta štev. 7/m (Vzajemna posojilnica). 14678 Šivalni stroj dobro ohranjen, se proda Naslov pove uprava »Jutrai 14731 Eleganten voz (Kutschierphaeton) — skoro nov. dunajski Izdelek. Naslov pove uprava »Jntra« ---- ------—. ----- pod značko »Trezen J proda. Naslcr po« "PJJg vsemi proda ma. 1 -1654 Kupim hišo eno- ali dvodružinsko. v sredini Ljubljane, v kateri bi lahko dobil do novembra stanovanje 3 sob ia pritiklin. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Čim prejo 25«. 14697 Lepo posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji. pridelkom in premičninami, za 10 glav živine, tik glavno ceste it železnice, četrt ure od Litije, prodam. — Pojasnila daje g. fotograf Rožun v Litiji. 14699 Kupim avto 4—6sedežen. Ponndbe na noravo »Jutra« pod tnačko »V dobrem stanju«. 146S8 Pisalni stroj »Adler«. dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upr. »Jutra« pod šifro »Adler«. 14645 Pozor, lesni trgovci Po telo ugodni ceni proda stavbna paicela (njiva) pripravna za skladišče tik kolodvora Skofja Loka Pojasnila daje Iv. Ziherl, Suha. pošta Skofja Loka. 14726 Vila na Sušaku (revijera. Pečine ob morja) v krasni poziciji, z dvema stanovanjema, se proda. Pojasnila daje A. Glavan, Sušak-Pečine. 14735 Trgovina elektrotehničnih predmetov telo dobro vpeljana, s pravico lokala in prodaje, se proda. Samo resni reflek-tanti naj pošljejo svoje ponudbe na poštno ležeče pod »D a 1 m o s«, Split. 14663 V vili ob cesti na Rožnik, v bližini mestnega vrta, so odda velika novo opremljena t o b s s solnčno lego. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod tnačko »Solnčno 800». P 14188 Neopretnijena soba tračna in solnčna. velika ter popolnoma separirana (vhod iz 6topnjic), se odda. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Zračna soba«. ^ 14535 Naslovi dijaških stanovanj se dobijo pri g. M. Likar, Poljanska cesta St. 87, vila Bergman. 18319 Prazno sobo s kuhinjo ali s souporabo kuhinje, v Ljubljani ali blizu postaje izven LJubljane. išče mlad zakonski par za takoj. Ponudbe na unravo «Jutra» pod značko »Mirna stranka 7209». 14895 Čez počitnice in avgust) se odda -2" sobi, event. s kuhinjo Naslov pove uprava »Jutra« 14650 Dijake nižjih razredov. 6 pre j me ugledna rodbina v vso o 6 k r b o. Na željo francoska in nemška konver-zaclja. Naslov pove uprava »Jutra«. 14681 Blagajna VVertheim mala, so kupi. Oferte pod »Blazajna 7232» ca upravo »Jutra.. 14647 Hrastove hlode od 30 cm debeline in 3 m dolžine, Ia in Ila. kupimo takojšnjo dobavo franko vagon postaja na progi Celje-Zidani most-Brežice. Ponudbe na naslov: And. Jakil. Krmelj. 14664 «Fiat» tovorni avto (Carnionl za 1500—2000 kg. dobro ohranjen, kupim. — Točne ponudbe pod »Avto« na upravo »Jutra*. 14663 Vzorno posestvo 10 oralov vinograda, velik sadonosnik. letni pridelek 250 hI vina in 200 hI jabolčnika. njive, travniki, gozd, 6 hiš, veliko inventarja. v mariborski okolici. ugodno naprodaj. Pojasnila daje Sepee, Maribor, Grajski trg štev. 2. 14614 Hiša s trgovino in vsem inventarjem, rodoviten vinograd, gozd in njiva, vse tik postaje železnice Poljčane-Konjice, se proda. NmIov pov« nprava Zemljišče v priblifaem obsegu 400 m' v Ljubljani ali ljubljanski okuUci, se kupi. Cenjene ponudbe na npravo »Jutra« pod značko »Zemljišče 400> 14731 Stanovanje v vili ob cesti na Rožnik, v bližini mestnega vrta. obstoječe it 2 solčnih sob t veliko teraso, kopalnico, kuhinjo in predsobo, te odda s 1. Julijem. Ponudbe pod »Lep razgled 1000» na unr. »Jutra.. 14178 Stanovanje 2 sob. kuhinje, shramb« In pritiklin, ee s 1. avgustom odda v najem proti posojilu 20—25.000 Din,— Ponudbe na upr. »Jutra, pod _šlfro »Separirano*. 14469 ■■■■■BiaaBGaiBssmH a ■ —- B ■ B ■si I Tam v Tivoliju na sprehodi se pogovarjajo gospodi: aEj, moj kolega, vi pa znale gradili si na zemlji raj! In avto tudi že Itncte, in gospodinjo zalo, kaj? Pa vedno nobel — dovolilcl vse vam lepo po sreči gre, brezbrižno, mirno zdaj živite, Ljubljana vsa o tem že vč...» mNo — res sem srečen zadnje čase, kar čitam ccJutrove» oglase!**... u s Opremljeno sobo . š č e soliden gospod. Ponudbe na npravo »Jutra, pod mačko »Uradnik 7113. 14685 Trgovec išče do novembra v sredini metta stanovanje, obstoječe it 8 sob, kuhinje, kopalnice ln kabineta služkinjo — t električno ratsvetljavo. Plača po dogovoru. Cenjeno ponudbe na upr »Jutra, pod šifro »Bret otrok.. 14690 Več dijakov so sprejme na hrano ln stanovanje v bližini realke in Srednje tehn. šole. Naslov pove uprava »Jutra. 14703 Stanovanje sobo in kuhinjo, v sredini mesta, oddam. Vpraša na Krekovem trgu 10(11. 14641 Opremljeno sobo lepo, z 2 posteljama souporabo kuhinje, oddam za mesec julij, avgust in september. — Naslov pove uprava »Jutra«. 14677 Dijak it boljše rodbine, eo sprejme na hrano in stanovanje Kaslov pove uprava «Jutra» 14702 Kdo potuje te dni čez Italijo v Parit, naj se radi priključitve Javi v upravi »Jutra«. 14741 I. brač kupim Naslov rove uprava »jatr|£ «An!ta» Dvignite karto pri opravi »Jntra« in pošljite Veš naslov! P. t b. 14053 Prazna soba s posebnim vhodom, se išče s 1. julijem. Pismene ponudbe pod šifro »Plačam aobro« na upravo »Jutra«. 14576 mamm uisse-Debeliak, Oge^j. Roman, Broš. 30 Din, vez. 38 Din, pošt. 2"50 Din. Burban Vajanski - Albrecht, Leteče sence. Broš. 22 Din, vez. 28 Din, pošt. 1*50 Din. Sienkiewicz-Mole, Z ognjen? in mečem. Broš, 106 Din, vez. 120 Din, pošt. 5 50 Din. ---: B a-- Izdaja jih obvestila registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. Naznanjamo žalostno vest, da je naša predobra mama, sestra, stara mama, tašča in svakinja, gospa Prešernova uiica 54. 380S0«0a0'0'0|0i0l0l° ro|. EoN?:2S dne 24. junija, večkrat previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v soboto ob 7. zjutraj v Borovnici. V Borovnici, 25. junija 1925. Žalujoči ostali. sprejema vloge na liranIMe in tekoči račira ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. _______ A PrtfJ- o* VT «JUTRO» št. 146 ■ 8 —--