ZS. ifeuflKn. Posamezna Številka stane Din 1*50. V Uumioni, v sredo 30. lonoorlo mi. teto um. 1 i OVENSKI liha a vsak dan popoldne, Uršo a ti aodoi]a la prasalae« Inaerati: Jo 30 petit vrst i 2 D, do 100 *rst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 O; Popust po dogovoru — In bera t ni davek posebeu Vprašanjem glede inseratov naj se nriloS« znamka za odgovor. Onravnistvo „Siov. Naroda* ta »IVarsdoa ttsfcaraa" Knarieva olfca it S, nritiićao. - Talafsn M. 304. Uredništvo „Slor. Naroda* Kaallaaa atlea IL S, L aadetrople Tala aa Atav. 34. Dopfae spra] ama aadolsaaa la sad ostao trtakotia«. -ir Rokopisov sa na vraća. as| W Posamezne Številke: H v Juejoslavilt od 4—6 str. po O. VSO, 8 in vet 2 O. V Inozemstvu 4—O str. 2 O., O In vet po 3 O« Poštnina platana v gotovini. .Slovenski Narod" velja: JU ■ OSliT! • 12 mesecev 6 3 . I • • • • • Din 2>0 — 60-20- Dni 2 10— Uln 360 — . 120*- . IS j* — . 60*- . 90-— 20- i . 30- Fri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Nov! naročniki naj poslieio v prvič naročnino vedno "*3F~ no :i ika.rnc!, Na >amr> pismena naročila brca poslatve denar* se ne moremo ozirati. Institucija gospodarskega sveta. V nedeljo se je vršil v Zagrebu zbor gospodarskih krogov iz cele drža« ve. Z enodušnostjo. ki je na političnem polju redka prikazen, so se formulirale dalekosežne in številne resolucije go* spodarsko*političnega značaja. Po pra* vici so neki govorniki povdarjali, da predstavlja impozanten zbor pravi go* spodarski parlament. Resolucije so se dotaknile skoro vseh vprašanj, ki danes tarejo naše gospodarske kroge od Ljub« Ijane in Zagreba do Sarajeva, Beograda in Skoplja. Razne sekcije, ki so zboro* vale dva dnj poprej in pa skupna seja trgovskih zbornic iz cele države, ki se je vršila v soboto, je pripravila toza» devne resolucije na čisto parlamenta* ren način. V nedeljo se je vršila samo še plenarna razprava in končno skle« panje. Tmpozantnost zbora pa ne tiči v tej forma-ni strani. Ni glavno, da so se zakliučile tako številne in pomembne resolucije gospodarskega značaja, o ka* terih ie sporno, alt jih bodo v Beogra* du spričo sedanjega parlamentarnega ustrojstva sp'oh upoštevali. Platonične pohvale od strani poedinih ministrov in beogradskih listov še ne bodo pome* nile izvršitve, in tudi ne delne izvršitve teh rfosnodarskih ciljev. Tudi ni danes prilika, da povdarimo patrijotično stran tega zbora In pa tisto enodušnost. ki je v resoluciii naglasila, da je »blago; stanie in nanredek gospodarstva sestas vina konsolidacije in srečne bodočnosti cele naše države." Mi vemo, da pomeni taka resoluciia najhuišo obsodbo dcfe* tist"čnera= čunu dohodkov in izdatkov za leto 1923 1924. odnosno 1924 25. Poročevalec večine finančnega od* bora posl. Božo M a k s i m o v i ć (rad.) čita na današni; seji po končanih for^ malnostih zelo obširno sestavljeno po* roči'o o dr/avnem proračunu. Uvodo* ma konstatira razloge, zakaj se je mo« ral iz tehničnih, političnih in parlamen* tarnih ozirov za leto 1923/34. sestavljeni državni proračun z nekaterimi pove« čanimi krediti raztegniti na leto 1924 1925. Proračun za leto 1923/24 je bil žc sestavljen 16. novembra 1922. a ga ni mogla narodna skupščina rešiti pravo« časno, ker je bila razpuščen^ in raz« pisane nove volitve. Radi tehničnih in parlamentarnih okolnosti je finančni odbor ta proračun koncem I. 1923. spre* jel v podrobnostih in po tem je narod* na skupščina dovolila dvanajstine do 1. aprila t. 1. Ker je finančni minister v odboru navedel tehtne razloge za raz* tegnitev tec!a proračuna na prihodnje proračunsko leto. je odbor to stališče odobril in po sprejemu nekaterih povi* šanih kreditov se je lanski proračun apliciral za !e*o 1924/25. Poročijo dalje zelo obširno raz« pravija o proračunskem rainntežju. — Konstatira, da se je v proračunu do* seglo popolnoma sfvarno in realno ravnotežje med dohodki in izda'ki. — Pred'ozeni proračun nomenia velik ko* rak naprej v državni finančni politiki Tzdatki. čeprav zelo povečani, izkazu* jejo najnujnejše potrebščine države. Postavke izdatkov kazeto značaj šte* denja v državnih financah in nikjer ne* potrebnega razsipavanja. Projektirani 24 R"«*ti Elvestad: 3)ama v borbi z dvema Sscer pa se mu je zdelo in ta misel ga ie pogrela, da ga je gospa Sonja opazila. Toda to misel si je takoj izbil iz glave. Sai nI bilo mogoče! Na niei ni bilo opažati ničesar nosebnega. Kar se tiče bandita, je bil ves čas obrnjen s hrbtom prot' njemu. Polici'ski poročnik se je zavedal da bi bil n namolie. ako bi nadalieval svojo pot. Istočasno pa je bil tako zelo v skrbeh, da je gospa Sonja v nevarnosti, da ie premagal svoj naravni nagon k molčečnosti. Potipal je svoje žepe, ako Ima pri sebi revolver, toda ne, tudi to pot ni Imel prt seb? nobenega orožja. Kako nerodno ie to. da nI bil nikdar pripravljen na najskrajnejše možnosti. Sicer pa kdo bi si naj mislil, da bi se ta zločinec zopet pojavil v tem kraju? Policijski poročnik se je skril v goščavi. Izza dreves je imel nailepši razgled po vsej okolici in je lahko sledil vsaki niih kretnji. Pazgovor je trajal skoraj četrt ure. Zdelo se je, kakor da bi gospa Sonja govorila ves ta čas. Iz njenih živahnih in prenr^evalnih kretenj ie lahko razvidel. da ga je skušala o nečem prepričati, za kar pa on ni kazal razumevanja. Parkrat je besno udaHI z nogo ob tla. Ona je postajala vedno živahnejSa, on pa je maial z glavo. Policijski poročnik se je nekoliko sklonil in zrl na nje, kakor začaran. Ali je mogoče? Da. bilo je mogoče. Ona ga je za nekaj prosila, rotila ga je. ali on je odklanjal. Končno se je zdelo, da je razgovor na koncu in dasi ga je skušala zadržati, vendar Jo je surovo zapustil. Ostala ie sama In zrla za n'tm. dokler ni zginil za ovinkom, še trenotek je stala na m^tu nepropusno \e^r\r bi ^e hotela prepričati, da se več ne vrne. Tn ko je videla, da ie izginil, se je ©krenila ter počasi odšla v nasprotni smeri — proti kraju, kjer je bil skrit policiiski poročnik. Sklonil se je med gosto vejevje, da bi ga ne opazila, fn čudno, ustavila se je pred njegovim skr1vališčem.^5restrašil se je. Ali ga je opazila? Naenkrat je zaslišal, da ga kliče po imenu. Ni se ganil. »Dragi Helmersen.c je dejala, »vem, da stojite tamkaj. Počakajte tamkaj še trenotek, da se oddaljim !c Sla je naprej po poti. ter se ogledovala. Poročnik je na to brez nadalmega pomišljanja zapustil svoje skrivališče. Ko ta je zagledala, je jezno nagubančila čelo. »Tako neprevidni ste.c je dejala, »izrecno sem Vam rekla, da bi ostali tamkaU »Milostliiva,« je odgovoril, »oprostite ml. bil° je to naključje, da sem prišel semkai. Ako bi Ml vedel, da imate tajen sestanek z zločincem, bi seveda ne prišel semkai.« Policiiskemu poročnikn se je zdelo nammest-neje, ako igra vlogo nžaljenca. Gospa Sonja pa jc. kakor se je zdelo, popolnoma preslišala nameravano odurnost. »Nisem mislila tako,« je de:ala. »hotela sem samo, da bi še ostali v svojem skrivališču; po svoji neprevidnosti bi lahko nama obema nakopal! veliko nesrečo. Hotela sem se naiprvo prepričati, ako se je oni človek v resnici oddaljil.« »Nikogar se ne bojim«, je zaklical poročnik. Nevoljno in nepotrpežljivo je zmajala z glavo. »Kako naivni ste vi moški.« je pripomnila. »Skoraj bi stavila, da ste brez orožja.« »Uganila ste.« je odgovoril, »toda vkljub temu sem se ustavil, ker sem slutil, da ste v nevarnosti Z golimi pestmi bi navalil na lopova, ako bi se drznil vas napasti.« Smejala se je, smejala se mu je porogljivo v obraz in dejala: »Dajte mi roko, hočem vam nekaj povedati. Pojva počasi naprej.« je nadaljevala, »tu na tej samotni poti sva nemotena. Tu mimo ne prihajajo ljudje.« Policijski poročnik je pozorno poslušal gospo Sonjo; ko je stopal ob njeni strani, je opazfl. da ;e govorila z izredno čudnim glasom, suho in z velikim naporom. Zdelo se je, kakor da je vsa obupana radi neke stvari in da se bori s solzami. Polastilo se ga je bolestno razpoloženje. Polastilo se ga ie Čustvo, ki ga je Imel popre je: da je ona v nevarnosti in da ji ne more pomagati. »Vi me ne poznate.c je dc'aia. »moj mož me tudi ne pozna popolnoma, toda ie človek, ki mc pozna docela in popolnoma in to je tisti, ki je pred nekaj trenutki izginil tam v gozd.« »Odkrivate mi s tem z-^lo zagonetno tajnost,« je pripomnil polici'ski poročnik. »Ne razkrivam nobene tajnosti, povedala sem \am samo, kar je res in kar morate vedeti, ker ste že preveč vid-li.« »Ni bila moja krivda, da sem--« Prekinila ga je. »Vseeno.« ie dejala, »svojemu angelu varhn se lahko zalivaljujete, da ste se pravočasno skrili v gozdu.« »Zakaj?« »Ako bi bil on vas videl, bi vas bil najbrže ustrelil.« »Milostliiva, zdi se ml, da so vaše besede nekoliko premočno izbrane za to mirno in prijazno okolico.« Ustavila se je m mu zrla v oči, in pri njenem pogledu ga je objel strah. »Prevdarite. prosim, dejanski položa?: na^M ste me v zaupnem razgovoru s človekom, ki ima na vesti drzen vlom in umor ali vsaj poskusni umor, našli ste mene. ženo odvetnika Gadeja. v za«/nrem razgovoru s takšnim človekom — ali smatrate to situacijo za resno ali ne?« » »♦ran 2 •SLOVrNSK? NAROD«, dne 30 farm rja jggj *tev. 25 dohodki kažejo možnost njih realiza* cije, kljub vsem nenormalnim financ« nim razmeram, v katerih žive vse ev* ropske države. Doseženo ravnotežje v proračunu ne predstavlja samo golih Številk, marveč je resen izraz smo tre ne finančne politike. Poročilo dalje navaja nekatere dovoljene kredite. Najvažnejši so kre* diti za izvedbo uradniškega zakona in zakona o prometnem osobju v znesku 600 milijonov dinarjev, dalje krediti za oboroževanje in reorganizacijo vojske v znesku 200 milijonov dinarjev; važen je tudi kredit 123,200.000 dinarjev za izplačilo obresti in amortizacije vojne odškodnine, kredit 50 milijonov dinar« jev za izboljšanje gmotnega položaja državnih vpokojencev in vpokojenk in 20 milijonski kredit za ustanovitev šol w pasivnih krajih. Na koncu poročila konstatira, da daje koncentracija kreditov po materiji in njih kategorizacija po prirodi, ne pa po pokrajinah kot do sedaj, v prora* čunu jasen in točen pregled, proračun kaže celotno sliko naših državnih financ, proračun predstavlja organsko celino, kakor to zahteva finančna zna* nost. Res še ni dosežen ta ideal v vseh točkah, znači pa sedanji proračun lep napredek, ki ga je treba po prepričanju odbora z zadovoljstvom konstatirati. SLS ZA FTNANČNO SAMO« STOJNOST. Posl. Vladimir Pušenjak (Jug. klub) čita odvojeno mišljenje svojega kluba, ki so ga kot člani finančnega odbora podpisali poslanci Vladimir P u» Itn jak, dr. K u 1 o v e c in Ivan V e* 6 e n j a k. Poročilo zagovarja avtono« mistično stališče kluba v državnem pro* računa in protestira proti temu, da je proračun glede Slovenije v izdatkih zelo restringiran. Kritizira posamne po« stavke raznih ministrstev, ki se nana« sajo na Slovenijo. V smislu političnega programa Jugoslovenskega k^uba pred* laga poročilo različne postavke in kre* dite za Slovenijo. — Na kraju izjavlja klub: Sestava proračuna samega, neupo* štovanje potrebščin našega slovenskega ljudstva, neenakost glede razdelitve kreditov in bremen na posamne pokrajine nas uveravajo, da je popolnoma upravičena naša zahteva po finančni samostojnosti posamnih pokrajin. Potom finančne samostojnosti bi vsaka pokrajina uredila svoje gospo* darstvo. oziroma potrebščine v okviru svoje gospodarske moči. onemogočilo bi se zapostavljanje in izkoriščanje po* šaranih pokrajin, nastopilo bi zadovolj* stvo v našem javnem življenju in v dobrobit države. Iz navedenih razlogov izjavlja Jugoslovenski klub, da bo gla* so val proti predloženemu proračunu. (Nadaljevanje med Najnovejšimi!) Sporazum z Italijo. Vtis sporazuma na inozemstvo. — Položaj Avstrije. — Beograd, 29. januarja. (Izv.) 5e niso znanj vsi komentari! o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Po sedanjih poročilih je sporazum svetovno javnost v marsičem presenetil, ker Je stilizacija zelo previdna in mestoma zaklav-zulirana. — Rim, 28. januarja. (K.) »Tribuna« javlja, da obstoja prijateljska pogodba iz treh glavnih členov. V prvem členu se obvezujete obe državi gfede nevtralnosti v slučaju vojne. V drugem čfomi se obvezujete na medsebojno pomoč, če bi bila kaka od obeh drŽav predmet nasilnemu vpadu ene al! več sil. »Tribuna« pristavila kratek komentar, da Je »sodelovanje« (kolaboracija) velikega pomena za Italijo v vseh vprašanjih Srednje Evrope in Balkana. Ze-S? po tej določbi le izšla od jugosloven. ske strani. Pogodba je sklenena na pet let in se lahko avtomatično podaljšuje, če jo kaka pogodbena stranka eno leto popreje ne odpove. Sporazum ima tudi klavzulo, da se Imajo pričeti definitivna trgovinska pogajanja, ki se imajo tekom enega meseca v Beogradu za-kSučUi —■ Rim, 28. januarja. (Izv.) Posebna komisija, obstoječa iz treh članov zastopnikov obeli držav, ima odločiti "končno vsebino vsem prilogam, ki se :majo Še priklopiti sporazumu z Italijo« — Rim. 29. januara. (Izv.) Značilen komentar oficijozne agencije »Volta« kot refleks glavnega mišljenja o sporazumu, ki konstatira veliko in splošno zadovoljstvo v Italiji. Zadovoljstvo, ki ga Je Izzvala sporazumna rešitev reškega problema, je jasen dokaz, da pakta o prijate'istvu ne pričakuje običajna usoda, da postane hfnden zgodovinski dokument, temveč mu Je namenjeno, da razvije pravo intimnost v odnos a jih med obema narodoma. — Dunaj, 29. januarja. CTzv.) V di-plomatičnih krogih naglaŠajo, da si je s sporazumom ustvarila Italija kot element miru ravnotežie v Evropi in da si Je Jugoslavija znala ž njim varovati svoj prestiž na Balkanu in si je obenem s tem sporazumom znala Jugoslavija varovati svo*e mesto v Mali antanti. Tudi za Avstrijo ie ta sporazum velike važnosti Avstriji, največji ipedicUskt tvrdki, največji trgovski tvrdki hi največji industrijski deželi Srednje Evrope, so s tem sporazumom odprta vrata na Balkan. Avstrija ima največji gospodar. . ski interes, da na jugu vlada'© urejene j razmere. Mir in red oh AdrfH pa sta tudi garancija za plodonosno delovanje Avstrije ob obalah tega morja. Izmenjane napitnice sporazuma. Značaj Mussolinijeve napitnice. — Rim, 27. januarja. (Izv.) Na da» nasnjem svečanem velikem sprejemu, ki je bil v palači bivšega Venezia in na katerega je bilo povablj nih okoli 1000 uglednih senatorjev, poslancev, di« plomatov in politikov, je Mussolini pred otvoritvijo svečanosti imel na čast ministrskega predsednika g. Pašića to* le zdravico: »Simpatije, ki ?*• je Vara izkazoval italijanski narod ves čas Vašega potos vanja. dokazujejo Vam več n~go moje besede čuvstva italijanskega naroda do Vas in Vaše države. Pot, ki ste jo na? pravili, čast, ki ste jo izkazali nežna* r.emu italijanskemu vojaku, posebno pa pakt, ki smo ga tu svečano podnisali, izzvali bodo v vsej Italiji največje za* dovoljstvo. Naš sporazum zaključuje zgodovin« sko dobo vznemirjenja po vojni in 06% pira novo dobo v bodočnost. Kdor oce« njuje medsebojne interese, ve, da znači sporazum, ki vsebuje ureditev vseh od* nošajev med obema državama, dejanje, ki bo pospešilo srečen razvoj naroda, ki ve gospodarsko, politično in duševno ceniti in ohraniti elemente za evropski mir.* G. Mussolini je dvigni! čašo ter naj* preje napil Nj. Vel. kralju Aleksandru I.. za tem ministrskemu predsedniku g. Pašiču in končno procvitanju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po tej svečanosti je sledil sprejem politikov, senatorjev in mnogih diplo* matov. — Rim, 28. jan. (Izv.) Pri banketa v palači Venrzia včerai zvečer sta govorila Muss^lmi in Paštć. V vseh poli-Včn-h krogci se zelo poviHria vseb:na MussoHnjevega sovora. Očrtal je slovesen sprejem Paš'ča in Ninč'ća na italijanskih fleh. spontano se je izkazovala simpatiia Pašiču in JugosJaviii. Sklenjeni dogovori so ?zzv$>|» največ'o za-dovoljnost v vsej Italiji. Sporazumi zaključujejo dobo mučne zgodovine v povojnem času in otvarlajo novo. Modro ocenievanje vza;*»mnih interesov nas je privedlo do realizacije sporazuma, ki obsega vse odnosa "c med obema državama in iih napraviia plodonosne v svr-ho naraščajočega razvoja naš:h narodov, katerih gospodarsko, politično m duševno sodelovanje tvori bistveni element za evronski mir. Napil je Mussolini na zdravje kravja Aleksandru ter na prospevanje ter bodočnost Jugoslavije. Italranski politiki izvajaio, da se Je Mussolini tako ualor'srčnelše približal Jugoslaviji in da ta napitn;ca uspešno zaključuie prizadevanje za doseženi sporazum. Po ogromni večini sodijo italijanski oolitiiini in gospodarski krogi, da pomeni pot^Hna z Jmro«faj»/Ha za Italijo sijajno bodočnost na Balkanu. Predsedniku Mussoliniui je odgovoril P a š i ć z zahvalo za pozdrave italijanskega naroda tekom niegovega potovaii?a in Izrekel Je svo*e zadovoljstvo nad uspehom m!s?;e. 2e?1, da ostane zskl;učena pogodba o pr?Jatel:stvu ht miru zgodovinski Č!n ?n zagotovi večen mir In prla+efstvo med obema narodoma ter da bo služil razvoju- trgovskih stikov in kulturnemu zbUžanJu med njima ka*'or tftđl vzdrževalni svetovnega miru, doseženega po tolikih skupnih žrtvah. Napil je na zdravje kralja, naroda in njega, odličnega zastopnika svojega naroda. Tudi Ppš;čev govor je bil sprejet v vseh pciitičrrih krogih z velikhn priznan:em M;r in pri;ptH;stvo. da privede do dobrih kupčijskin odnosa*ev! Veseliš»Vatikanu radi Pašić in Ninčić pri papežu. — R?m, 28. januarja. Ozv.) Pašić in dr. Ninčić s soprogama sta bila danes dopoldne v spremstvu kabinetnih šefov Hrističa in Petroviča, poslanika Antonijeviča in vatikanskega našega poslanika dr. Smo đ tak« sprejeta opoldne v avdijenci od paptža Pija XI. Sveti oče je izrazil svoje srčno zadovoljstvo radi sporazuma, sklenjenega med Italijo in Jugoslavijo ter izrazil željo, da 'e upati na povoljni razvoj miru v Evropi, posebno pa Je hu razU tudi željo za napredek JngosfavUe. Papež je dalje izjavil, da ima naša država kot vse mlade države veliko bodočnost. Pašić se je zahvalil za sprejem, obenem izražajoč željo, da se naj sklene konkordat med Vatikanom in našo državo Se to leto. Glede zavoda sv. Hi-jeronima v Rimu je izjavil papež, da mu )e zelo milo, da »ima sedal kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev tudi svojo župno cerkev v Rima«. Po nvdrjenel obeh državnikov Je papež sprejel g. Pašićevo m g. Ninčiće-vo v polurni avdijenci. Jugoslovenska državnika sta nato imela daljši razgovor z državnim tajnikom kardinalom Oasparrijem, tudi ob tej priliki se je naglasala želja, da se čirrrpreje sklene konkordat. Gasparri je izrazil obenem svoje zadovoljstvo nad sklenjenim sporazumom. — Rta. 28. januarja. OO Po oficijelnih obvestilih je papež na današnji avdijenci Izrazil Pašiču in Ninčiču svoje veliko zadovcilstvo In veselje, ker se je sklenil med Italijo In Jugoslavijo sporazum, kl bo imel blagodejne posledice za mir v EvropL Aneksija Reke. — Reka, 28. jan. (Izv.) Nabit je bil po mestu manifest, kl proslavlja aneksijo, spominjajoč se žrtev in nastopa osvoboditelja D'Annunzia. Poziva meščane na kiic: Mati Italija, bodi blagoslovljena! Manifest je podpisal Grossich. Včera« ob 16.15 Je počil strel Iz topa, znak. da Je aneksija podpisana. Razvilo se je bučno vrvenje po ulicah. Mesto je v zastavah, na palači guvernerja plapola italijanska zastava. Sledili so nadalj-ni streli, sirene v pristanišču so piskale. zvonovi so peli svojo aneksijsko pesem. Povsodi krik in vik: Viva Hume ita-liana! Viva Italia! Razvila se le velika povorka. Na balkonu hotela Lloyd je imel senator Grossich nagovor na množico in dr. B?I!asich je prečital znani proglas za aneksijo z dne 30. okt. 1918. Sedaj je Reka res priklop!:ena Italiji. Senator Grossich je imel navdušen govor in proslavljal je »rešitelja«: D'Annun-zia. Posebno zahvalo je izrekel Musso-liniju. Nato je izrekel slavo guvernerju Giardinu, ki je Grossicha ginjen obte! in poljubil. Potem Je govoril Giardino. naglašajoč, da nai bodo Rečani zvesti Italijani in Reka bo prospevala. Povorka je šla dalje. Svirale so godbe. Zvečer Je bila razsvetljava z raznovrstnimi napisi, velikimi Italijanskimi zvezdami, umetnimi ognji itd. ODHOD NASE DELEGACIJE IZ RIMA. — Rim, 28. januarja. (Izv.) Radi urdltve, stilizacije ie podpisa nekaterih s sporazumom paralelno tekočih protokolov, se je odhod naših delegatov zakasnil en dan. Pašić in Ninčić odpotujeta jutri ob 11. zvečer iz Rima. Pašić je prvotno nameraval ostati en dan v Florenci. To je sedaj opustit KONFERENCA EVROPSKIH DRŽAV. — London* 28. jan. (Izv.) »Evenlng News« javlja, da namerava Macdonald sklicati konferenco evropskih držav, oa kateri se imajo resiti: I. reparacljsko vpraSa-sanje, 2. ureditev medzavezuiskib dolgov. 3. ureditev trgovinskih odnosajev med narodi in 4. razširjenje delokroga Društva narodov. Konflikt med Anglijo in Poljsko. — Krakovi, 29. lan. (Izv.) Kakor javljajo flsti, odpotuje v najkrajšem času angleški strokovnjak Sir Y o u d s Ez Poljske, ker je med njim fn ministrskim pfedsrafai-kora Grabskim prišlo do ostrega kor. Bik ta. Julijska krajina. — S Krasa. Pred dnevi so nasll pri Stjaku mrtvega znanega roparja Edvarda Renerja. On ie bil vodja zločincev, ki so se klatili po Krasu. Svoje bivališče je imel na skritem kraju dobro urejeno pod vojaškim setorjem. kateri ]e bil pokrit z vejevjem, tako da ga je bilo težko najti. Mož je ležal tam hudo bolan dolgo časa. Okoli nJega Je bilo šc polno jestvin. — O kraškem vodovodu se je radnja leta zopet mnogo govorijo. Uahjarii so op svojem prihodu na^U ogromcu rezervni materija! za vodovod. Ta materij si so odpeljali v Italijo. Potem ie vojaška uprava odstopila vodovod kraškim občinam. Po dolgem knlcbanju se Je sesul lani odbor, ki je imel nalogo, sestaviti pravila, ki pa šc danes niso potrjena. Kraševci zahtevajo, da bi bili v odboru samo zastopniki udruženih občin, oblast pa hoče imeti v nJem tudi »voie ljudi, in najbrže v večini! — iz Trata. Trfalki mestni svet »c skleni1 v svrbo zboljšanja občinskih financ posebne doklade na žrvila. VsTed tega so se trgovci dogovorili, da zvišajo s februarjem cene skoro vsem živilom. Kilogram kave se podraži za BoJdrttgo Ifre. zvišalo se tudi cene masri In sladkor'-j. Moka in testenine se baje nc obdačijo. Tako se razvija v tržaškem mestu vedno hujša draginja. Plače in dnine se zmanjšujejo In novo delo, nižjim slojem tako potrebno, se samo obeta m ga na to nikdar od nikoder m. — Tržaška trgovska zbornica ie poslala v Rim k mirovnim pogajanjem med Italijo m Jugoslavijo posebno spomenico, v kater! so znova obsežene vse različne že dobro znane zahteve in želje tržaškega trgovskega sveta. Posebno se želi, da se ohrani Trstu promet z lesom z Jugoslavije in se poskrbi glede splošnega trgovskega gibanja kolikor mogoče carinskih ugodnosti Spomenica opozarja tudi aa vipavsko vino, katero se Je prodajalo v bližnje jugoslovenske pokrajine, z željo da bi se isposlovala večja količina za predajo v Jugoslavijo proti znižani carini. Spomenica opozarja na tarife m vse draga, kar se ji adi potrebne, da bi na opešala tržaška trgovina, marveč da M ostala središče v prometu z Juiostavljo. 2eli se tudi poskrbi za italijansko trgov sko m finančno edejBtvovaaje v Jugesla* Naprednim članom »Kmetijske družbe« za Slovenijo* Vlada je ustregla želji klerikalcev Ter preklicala občni zbor »Kmetijske družbe« za Slovenijo, ki bi se imel vršiti jutri dne 30. t. m. To sporočamo v znanje in ravna* nje naprednim družbenim članom, da ne bodo intri po nepotrebnem hodili v Ljubljano. Prosveta. Polurne vesti. as Izvrševafni odbor NNS, ki je bil svoičas izvoljen na zboru ljubljanskih zaupnikov te stranke, ima nocoj pri »šestici« svojo plenarno sejo. Najnovejši udarec ki ie zadel z odložitvijo občnega zbora Km. družbe vse naprednjake brc-z izjeme, je najboljša ilustracija težkih razmer, v katerih živimo in kaže, da je taktika enega dela slovenskih na-prednjakov povsem pogrešena. Naj bi izvrsevalni odbor NNS pod težo tega dokaza našel pot, ki vodi k združenju in ne k nadaljnem cepljen.u naprednih sil. Mnogi trezni možje, ki so člani izvršnega odbora NNS, bodo v teh kritičnih časih gotovo znali uveljaviti načelo, da se morajo splošnim naprednim interesom umakniti vsi osebni pomisleki. = Pogodbe niso večne! Na velikem gospodarskem zboru, ki se je vršil v nedeljo v Zagrebu, se je predsednik zaupa večni pravici ki bo zmagala, izvajal, da je današnji dan — dan žalosti za ves naš narod, ker se danes podpisuje v Rimu dogovor z Italijo, s katerim izgubljamo našo Reko. Govorni kzaupa večni pravici, ki bo zmagala, in je zaklica! Italiji: Dogovori niso večni! Nato je predlagal, da se z zbora odpošlje min. predsed. Pašiču v Rim in predsedništvu ministrskega sveta v Beograd brzojavka sledeče vsebine: »Neugodno iznenađeni in tik pred podpisom zgube naše Reke zahtevajo gospodarski zastopniki, zbrani na današnjem zborovanju, najodločneje, naj vlada poišče načine in pota, da s sklenitvijo trgovinske pogodbe z ItalJjo vsaj nekoliko kompenzira to izgubo.« Gnsnndarstvo. —g Za sanacijo Jadranske banke. Jadranska bank't d. d. v Beogradu objavlja sledeči komunikć: »V zadnjih dneh so se vodila pogajanja v svrho srvoritve ožje poslovne zv^ze s Jadranske banke« v Beogradu s ^Srbsko banko« v Zagrebu, s >Mrvatsko-slavensko zemaljsko hipotekar-no banko* \ Zagrebu fn $ »Podunavskim trgovačkim akc. društvom« v Beogradu. Pogajanja so sc zaključila z ngodnlrn rezultatom, ki tamčj »Jadranski banki« potrebna sredstva za uspešno razvijanje njenih poslov«. Iz te objave je razvidno, da so pogajanja za ureditev razmer pri J. b., ki so se zadnji čas vodila z raznimi zavodi, dovedla do aranžmana, ki obeta da se bo J. b. mogla Izvleči iz krize. Pri zavodu n&stane novo razmerje s tem, da dobijo navedene tri banke, ako pride do končnega sporazuma, na vodstvo odločilen vpliv. Cim se posreči zavod Izločiti i£ političnega meteža, za kar bodo novi interesenti morali v prvi vrsti poskrbeti je pot k ozdravljenju odprta. Odkrito priznavamo, da bi nas to v interesu celokupnega c-ižega gospodarstva iskreno veselilo. —g Zagrebški gospodarski zbor. Vsfed pomanikama prostora prinesemo izvirno In izčrpno poiočilo o zagrebškem gospodarskem zboru rutri. —g Dohodnina, Glasom opozorila Trgovske in obrtne zbornice za Slovenijo poteče rok za vložitev napovedi za dohodnino, koncem februarja ti. Do tega roka mora vsakdo, kdor že p!ačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega mjjr'ba. da se izogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih, Za sestavo ie nujno potrebna knjlgn. Žuc, Dohodnina. Lahko umiiiva, s praktičnimi vzorci opremljena bo olajšala delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Knjiga velja Din 10 in se dobi v Jugoslovanski knjigarna v Ljubl'ftni. Šolstvo. — Sokol Ljubljana II. inirodi dne 9. febrni.r'a 1924. v dvorani Kazine velrk ples z maskerado. fvrfcHN m spori. — Mot^lub Slovenija vabi vse člane v sredo 30. t m. ob & zvečer na sests-Bek v kfubovo kavarno »Evropo«. — « VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj. 29. jan. Uradna vremenska napoved za 30 trn : Sneg ob močnih severnih vetrfb snežni viharji v gorah pozneje nastop mraza. Kino LJUBLJANSKI DVOR •O. jan. 91. Jan. Repertoir Narodnega gledališča v Llnh'i^ni- DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer* Torek, 79. jan : Zaprto. Sreda. 30. jan.. Golobček Red D Četrtek. 31. jan.- Zaprto. (Ocnera! vaja) Peiefc, |. feb.: Beneški trgovec, premijara Izven. OPERA. Zftčetek ob pol 8. zvečer. Torek, 29 ;an.: Traviata, gostuje &o. We~ Sreda, 30. ian.: Suzanina ta.-nost, Mozart in Salieri. Giaai Schlcc^* Red A Četrtek. 31. jan: Plesni večer mladostne plesalke gdč. Rut Vavpotičeve Izven Petek, 1. teb.. Gosposvetski sen Red E ★ ★ * — Plesni večer mladostne T>1e<.n-.ke gospodične Rut Vavpotšćevc vrši se v četrtek, dne 31. trn. v operrcra gledatttčtl pol 8. zvečer. Spored obsega sledeče točke: 1) Chopin: Valse v E-molu, 2) Men-delssolin: Pomladna pesem, 3) Cajkovskv; Jesenska Pesem, 4) Cajkovskj: Chansnn triste. — 5) Schumann: E.an, 6) L. M. Skerjanc: Ind. motiv in 7) L. M. Skerjanc: Groteska, (fz suite k žlahtnemu meščanu). S) Oric&: Škrat (Puck), 9) Raehmaninov: PoUchinene — Spremeba dramskega repertoarja. Vsled tehničnih zaprek vrši se premijera Sekspfrjevega »Beneškega trgovca« v potek, dne 1. februarja. V sredo pa se vrsl predstava Golobčka za red D. — Burka »Vražji Rudi« na Šentjakobskem gled. odru. V petek dne I. iebr. se vr5i premijera burke »VražiI Rudi«. Igra je satirično veseleza značaja in žigosa klečepiazce in petolizce. ki plezajo po hrbtu svojih tovarišev navzgor, ker bi drugače vsled svoje plitvosti ne pri$1 i nikamor. Za-pljetljaji so silno humoristični. Poletite predstavo. — K plesnemu večeru v operi. NaSa mlada plesalka gospodična Rut VavpoiiČ, članica baleta Nar. gledališča v Ljubljani priredi v četrtek dne 31. t m, v operi samostojni plesni večer z najraznovrstnei^m sporedom, v katerem nam prikaže v pestrih slikah stopnjevanje od klasičnega plesi pa do ekstas eksprezivnega. vsa moderna stremljenja v plesni umetnosti. V celovečernem programu razKrne pred nami mlada plesalka vse svoje mlado in močno hotenje umetnice, ki I5če novih potov preko hladnega baletnega aparata, v oblasti absolutne umetnosti. Vse prijatelje te lepe umetnosti opozarjamo na ta večer, kl se vrši kot izven predstava. Opozarjamo r>a tudi na najnovejšo številko gled. lisn, l na Članek v tem listu, kf podrobneje e: \ o posamnih točkah sporeda. Gleda'Kk? list se dobi pri srtedaliSki blagajni in pri b -terjih. Abonente reda D opozarjamo« da imalo danes v sredo predstavo fin'i* ka za svoj abonma. Premijera »Beneškega trgovca« se vrsi v petek 1. febr. Glasbeni vestnik. Kadar država nima denarja, elegantna, zelo razkošna komedija v 6. dejanjih v glavni vlogi Ernst Riickept. — Zveza godbenikov za Slovcn jo priredi v soboto, 2. februarja ob U. uri dop. v Unionskl dvorani prvo matinejo s svojim simfoničnim orkestrom. Matinejo dirigirata operni ravnatelj Rukavina In kapelntk Balatka. Vstopnice za to matinejo so v predprodaji od sred& dalje v Matični knjigarni. — Ouartcto Triestino v LJubljani. Sirom glasbenega sveta visoko cenjeni Ou.it-tetto Triestino želi ob priliki svoje umetniške turneje po Nemčiji, Češkoslovaški itd. v prvi polovici marca meseca prirediti tudi koncert v Ljubljani na katerem b« izvajal skladbe velikih ruskih skladatelj-v Tane jeva, Borodina ter kvartete Crurbuil-ja ali Dvofaka itd. Pogajanja so v teku. — Stanislav Blnlčki, srbski dirigent in komponist praznuje v začetku februarja 25- . letnico svojega glasbenega delovanja. V ta j namen vprizori v to svrho sestavljen i d-bor 3., 4. in 5. februarja trodnevno slav-no.it, na kateri se bodo izvajale izključno samo skladbe Biničkesa. 3. febr. ie ob 10. zjutraj v Voznesenski cerkvi svečana liturgija z blagodarcnjem, cb i url pa v dvorani družine »Stankovič« svečana akademija. 4. febr. je svečana predstava v N:*r. gledališču, 5. pa veliki koncert v dvorani iMancžat, pri katerem sodelujejo vsa giu:— bena udruženja Beograda. Binički je vsrm Ljubljančanom v prijetnem spominu izza lanskega koncerta družine *5ianko\ič*. K 25-letnici Iskreno čestitamo! —• Proslavo 100-lctnlce Smetanovega rojstva proslavi »veza godbenikov za Slovenijo« s slavnostnim koncertom 3. marca v Unionski dvorani. Protektorat prirtd'fve je liubeznjivo sprejel gen. konzul ĆSR g. I dr. O. BeneS. Na koncertu se izvaja c cikius Smetanove »Ma vlast.« — Za prošlo nedeljo napovedana mla-dlnsko glasbeno predavanje, ki Je moralo odpastl vsled obolelosti gdč. Zikove, naj se ima vr$itl na praznik, 2. febr. Ta dan pa Je tudi matineja »Zveze godbenkov za Slovenijo« In so dijaki vsled semestralnih počitnic odsotni. Svetoval) bi predavanje preložiti na pozneje. — Koncert gc Vilme Th!erry-Kavčnl-kove. Vstopnice za koncert, ki se vrši v ponedeliek 4. v Unfonski dvor*ni so od danes opoldne dalje v predprodaji v Matični kn;h?arnf. — Pevski zbor G!n«*ene MaHce v LjubOnn; pr'redi v sredo 30. ob 8. uri zvečer brezplačni konrert za vojaštvo ljubljanske gflrnizije. Nn vsporedu se Izvajajo nailepSi zbori Iz jugoslovanske glasbene literature. w ?5 .Q? nVPNcri NAPO Pa On? JbO farmarja 1928. Stran 3 Dnevne vesti. V Liubttant. dne 29. januarja 1924. Po svetosavski slavnosti v Ljubljani* Naši pravoslavni rojaki v LJubljani so veliki praznik svojega narodnega prosvetitelia sv. Save proslavili zadnjo nedeljo, dne 27. t hl, na prav svečan način. Dopoldan je bila šolska proslava v veliki uniunski dvorani Pričela se je s cerkvenim obredom in sečen.em kolača, nato pa je sledilo izvajanje obsežne* ga sporeda, ki so ga izvajali učenci *n učenke tukajšnjih srednjih in osnovnih šol. Obširna dvorana je bila docela zasedena po mnogobrojnem občinstvu pravoslavne in katoliške vere; istotako je bilo na balkonu vse črno naroda, Z vzorno točnostjo in dobrim umevaniem so izvajali učenci in učenke svoje deklamacije in pesmi, srbske in slovenske. Prav ugoden vtis je napravil nastop pevskega zbora ljubljanskih učite!jiščni-kov pod vodstvom prof. Adamiča kakor tudi zaključni alegorični dramatični prizor. Vse priznanje zaslužijo prireditelji te lepe šolske slavnosti, tembolj ker jih je gotovo stalo nemalo truda, ves spored, ki so ga izvajali učenci in učenke razne starosti in z raznih šol. prirediti tako, da je potekel v najlepšem redu. Naše šole bi si lahko vzele to prireditev za vzor, kako treba šolske slovesnosti prirejati. Ne moremo pa pojmiti, da se je ljubljanski klerikalni dnevnik tako daleč spozabil, da je v svo-i sobotni številki priobčil skrajno neokusen protestni članek proti tej šolski prireditvi, h kateri je šolska oblast na povabilo pravoslavne cerkvene občine povabila deputacije ljubljanskih šol. Nikogar niso silili k tej prireditvi, učenci sami so se prostovoljno javljali; klerikalni člankar pa, naj si je že kak stolni korar ali šenklavski rnežnar, si je v svoji razgreti fantazija predočeval, da se bo vsled udeležbe naše mladine pričelo pravcato preobra-- čanje k pravoslavni veri. Da bi gospodje le malo pomislili, kako nekulturno, bornirano je njih početje in koliko s tem škodijo svojemu ugledu pri Srbih, če ga sploh še kaj uživajo. Sicer pa je že naj-skromnejša zahteva preprostega takta, da se na vljudno vabilo istotako vljudno odzovemo, če nas kdo vabi h kaki prosvetni prireditvi ki ima vseskozi primerno izbran spored. Prav na tej šolski slavnosti se je videlo, kako lepo se vjema narodna vzgoja srbske mladine s patri "otično in versko In kako pri takih prilikah sodelujejo duhovnik, general In laik. Kakor rečeno t nailm Šolam, višjim fn nižjim, naj bi bila svetosavska Šolska slavnost zgled, kako je treba prirejati slične slavnosti, ki se pri nas žal vedno bolj opuščajo; višji šolski svet naj bi bil ljubljanskim šolam udeležbo naravnost zaukazal. kaj še. da bt jo naj bil orepo-vedal. kakor si želi famozni »Slovencev« »protestant«. Tudi naša univerza je s pomembno svečanostjo proslavila spomin ustanovitelja srbske književnosti in kulture s tem. da je nien rektor profesor dr. Kidrič v veliki zborovalnici na univerzi pred množico odličnih gostov in vseuči-HŠkih slušateljev v znanstveno zasnovanem svečanem govoru označil kulturno dobo. v kateri je Sava Nemanjić deloval ter ocenil njegov pomen v prosvetni in slovstveni zgodovini srbskega naroda. Nad vse slovesen pa je bil prizor, ko ie rektor v krogu dekanov vseh petih fakultet razglasil imena tistih akademikov, katerim je v medsebojni tekmi v znanstvenem delovaniu pripadla svetosavska nagrada, darilo Nj. Veličanstva kral;a za na bolfse znanstvene spise mladih akademskih naraščainikov. Nekdanji avstrijski vladarji niso imeli smisla za to. da bi s sličnim? nagradami pri mladini vzbujali veselje do znanstvenega dela. Naši mladi univerzi moramo le Čestitati, da ima v svojem okrilju kader mladih znanstvenikov, njim samim pa, da so postali deležni kraljeve nagrade, k t znaša za vsako fakulteto lep znesek 2000 dinariev. Zvečer je bila v tmlonskl dvorani »Svetosavska beseda«, krasna družabna prireditev v večjem obsegu. Naši najbolji operni solisti so krasno odpeli Izbrane koncertne točke. Adamičev pevski zbor «.e le v svojih pevskih točkah dobro odrezal pred mnogoštevilno publiko, ki je v svečanem odela oblečena napolnila prostrano dvorano. Tako so naši pravoslavni rolaki Svetosavski dan proslavili v vsakem pogledu dostomo in pobudno za vse tiste naše Hudi. ki še nimajo pravega smisla za narodne proslave. Prav z nedeljskimi proslavami o nam naši srbski rojak! pokazati, kako se dado naclionalnl. verski kulturni, vzgojni m družabni momenti strniti v lepo zaokroženo enoto: samo ponosne samozavesti. Jasne smotrenosti In dobre volte Je treba, pa se da vse srečno m uspešno izvesti. Slovenci, pridite se les učit! ¥ m * — Obcnl zbor »Kmet. družbe« preklicati! Jutri. 30. t m. bi se moral vršiti občni zbor »KmetlisVe družbe «a S!o-veniio«. Kakor je znano, so se klerikalci pritožili proti sklicanju tega ob* čnega zbora. Snočl pa so došla iz Beograda poročila, da je ministrski svet včeraj sklepal o tej pritožbi in da je končno ministrski svet na predlog ministra notranjih del sklenil, naj se ta občni zbor preloži na kasnejši čas. Ker vlada do pozne nočne ure ni dobila nobenega službenega obvestila, se je splošno sodilo, da je bila ta vest lansirana samo od klerikalcev s prozornim namenom, da bi v vrstah naprednih volil-cev napravili zmedo, da bi se ne udeležili polnoštevilno obč. zbora in tako omogočili klerikalno zmago. Toda stvar vendarle ni bila zgolj volilni manever: danes dopoldne je namreč dobil veliki župan dr. šporn iz Beograda službeno brzojavko ministra notranjih del Vuil-čiča, ki odreja, da se za Jutri 30. t m. določeni občni zbor »Kmetijske družb« za Slovenijo« prek licu je m da se bo vrši! kasne e. O tem je naše uredništvo telefonično obvestil sam g. veliki župan in nas naprosil, da naj javnost obvestimo o preložitvi občnega zbora Kmetijske družbe ter njene člane opozorimo na to s pozivom, naj po nepotrebnem ne prihajajo v Ljubljano, ker občnega zbora ne bo. Informirani smo bili že preje, da klerikalci napenjajo vse sile, da bi se v zadnjem momentu prepreči! jutrišnji občni zbor »Kmetijske družbe«. Kupčije, ki jih imajo klerikalci kljub svojemu opozicijonalnemu stališču in kliub svojim federalistično - separatističnim težnjam z vlado, so jim res omogočile, da so v zadnjem momentu dosegli svoj namen. Kaj so za to obljubili, se pokaže v kratkem. Tudi iz te kupčije je razvidna morala klerikalne politike, ki bluje ogenj in žveplo na režim, se neprestano postavlja kot zaščitnica vseh avtonomnih pravic, za kulisami pa stoji z istim režimom v partizansko - poslovnih zvezah. To znova kaže. kako nujno ie potrebno, da se vse napredne stranke strnejo v eno fronto, ker je več kakor jasno, da bodo klerikalci vse dotlej trium-firali. dokler složno ne nastopilo proti njim vsi v resnici napredni elementi. Na občnem zboru »KmetHske družbe^ je, kakor je znano, najbolj zainteresirana I »Samostojna kmetijska stranka«. Dasi I se ie v zadmem času ta stranka tako- j rekoč raliirala v slovenskimi radikali in z narodno napredno stranko, ki sta obe v na tesnejših stikih z vlado, ven- j dar ni mogla doseči, da bi klerikalci ne ! uvel ;avili svoje volje. To dejstvo govo- j ri cele knjige in ne potrebuje nobenega | komentarja! — Resolucija slede sporazuma z Italijo. Da ne bo nepotrebnega spodtika-nja in neslanih opazk, priobčirerno včeraj zalomijeno resolucijo, sprejeto v soboto na protestnem shodu proti sporazumu z Italijo. Resolucija se glasi ^Zborovale!, zbrani iz vseh kra'ev In strank na protestnem shodu v L:ubi.iani dne 26. januarja 1924, ogorčeno obsojamo spo* j razum, ki ga Je sklenPa naša vlada z Italijo na lastno pest brez sodelovanja narodne skupščine, ker ta sporazum ne predstavlja sporazuma med prizadetima narodoma. Zborovalci slovesno izjavljamo, da omenjenega sporazuma ne moremo priznati, ako ne garantira nacionalne, kulturne m gospodarske svobode slovanskemu življu, nahajajočemu se proti svoji volji v mejah italijanskega kraljestva.« — Nemci si znajo pomagati! Znani nemški finančnik in industrijalec Robert Bernheim je ustanovil na svoja sredstva v centru Berlina draški dom za bolgarske akademike, kupil je veliko palačo, ki ima 100 krasno opremljenih sob. V tem domu živi sedaj okrog 400 bolgarskih akademikov. Preskrbljeni so z vsem. Brezplačno stanovanje, hrana, obleka, knjige in druge udobnosti jim omogočajo študiie tam, kjer vlada pomanjkanje in neznosna dragima. Svojo ustanovo je Bernheim prepustil bolgarskemu ministru prosvete. ki določa število in pogoje za studiranje v Berlinu. Predstavitelji bolgarske akademske omladine so sestavin pravila za notranji red In poslovanje dijaškega doma. Poleg tega bo v palači na razpolago več sob za bolgarske novinarje, ki posečVo Nemčijo ali pa pohajata berlinske novinarske tečaje. Tudi starši akademikov, ki prihajajo po opravkih v Berlin, lahko dobe v palači hrano in stanovanje za minimalno ceno. Di'aški dom je na razpolago vsem bolgarskim društvom in korporacijam, ki posečajo Berlin. Posebna pravila določajo pogoje za sprejem. Namen ustanove je jasen. Nemcem ie ležeče na tem. da odgoje bolgarsko inteligenco v germanofiskem duhu in da se prijateljstvo med obema narodoma, ki datira iz svetovne vojne, ne ohladi. — Odlikovanje kulturnih delavcev. Na praznik sv. Save Se Nj. VeL kralj Aleksander I. podpisal velik ukaz o odlikovanju mnogoštevilnih kulturnih m prosvetnih delavcev. Z redom sv. Save ITI. reda sta bila odlikovana: dr. Fran Kidrič, rektor ljubljanske univerze in dr. Lazar Car, načelnik Sokola v Zagrebu in pod s ta ros t a JSS. Z redom sv. Save IV. vrste: dr. Valentin Koran, gimnazijski ravnatelj v Ljubljani, Josist Mag i. ravnatelj realke * UuJ* * Dani. dr. Josip Tom in še k, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, Anton Jer-§ i n o v i c, gimn. ravnatelj v Celju, Amand Skerl, gimn. ravnatelj v No* vem mestu, Alojzij V i r b n i k , profesor na L gimnaziji v Ljubljani. — Z redom sv. Save V. vrste: dr. Josip Debeljak, profesor na I. dimnaziji v Ljubi ani, Andrej R a p e, šolski nadzornik v Ljubljani in Marija M e h 1 e , učiteljica v Ljubljani. — Konferenca mfverzitetnib rektorjev. V ministrstvu prosvete ie bila včeraj da'jša konferenca med ministrom prosvete Markom Trifunovlčem In rektorji vseh jugoslovenskih univerz. Te konference so se od strani ljubljanske univerze udeležili rektor dr. Fran Kidrič, dekan filozofske fakultete dr. H a d ž i in univ. prof. dr. Metod D o-I e n c. Zagrebško univerzo je zastopal dr. Zimermann. Na konferenci so se obravnavala vsa aktualna vprašanja, posebno vprašanje dotacij in subvencij. — Ali so res napredoval! klerikalci? »Slovenec« pravi, da so klerikalci na Koroški Beli napredovali od zadnfih volitev. Fvo, kakšen je bil ta napredek. Meseca marca 1. 1923 so dobili klerikalci 215 glasov, sedaj 195, demokrati preje 36, sedaj 63, socijalisti preie 220-{-71, sedaj 160. Kdo ie nazadoval? — Jnbilej dela. 59-letnico svojega službovanja pri mestnem magistratu ljubljanskem slavi 4. febr. letos g. Nikolaj Ras. sluga pri mestnem fizikptn. V mestno službo je x'Stop?l 4. febr. 1874 ter jo opravlja! ves čas vestno in marljivo. G. Rus ie bil rojen 1. 1S48. fteie torej danes že 76 let, a opravlja svoje službene posle še vedno neutrudljivo in točno ter je vkljub visoki starosti duševno in telesno se vedno čil in zdrav. Se na mnoga leta! — Promocija. Dne 25. tm. je na dunajski univerz? promovirala za doktora vsega zdrav-Hstva gdč. ETza S o s s o v a iz znane lnih?i*anske narodne rodbine. — Zazidava mestnega sveta ob Aleksandrovi cesti. Stavbno parcelo na vogalu Aleksandrove ceste in dr. Tnuanove ulico nasproti Nar. doma namerava kupiti od mestne občJne tukajšnji Čekovni urad in si zgraditi tam svoje uradno poslopje. — Ostavko na svojo službo je no-dala učiteljica nomnSfne šele Cirila Pe-rld-Oon^^vn v T.Jtib!vinf — CHnkovfcnje. Z Nnjvfliim ukazom je odlikovan z redom Sv. Save V razreda kapetan Ljubo M'ladlnović, nadzornik artilerijskega radionice v Ljubljani. — Dobrodelna zabava Češke Obce. V ponedeiek zvečer se je v dvorani Kazine vršila debrodeina zabava, ki jo je priredila tak. Češka Obce s prijaznim sodelovanjem gen. konzula dr. Beneša, gdč. Marije Jezekove. prof. Šlajsa, g. Kantorja ?n kapelnika Bafatke. Zabavo je otvorilo poučno predavanje gen. konzula dr. Beneša o verdenskem bojišču. V lagodnem pripovedoval nem stiki je dr. Benes opisoval svoja doživetja v Verdunu ter po trdnjavah Vaux in Doueaumont, ki so zaslovele tekom svetovne vojne po svojih neobično ljutih borbah. Okoiu Verduna počiva nad 400.000 trupel, od teh 300.000, ki jih je bojni ogenj tako razmesaril, da so ostali neznanL Predavanje ie ponazorevalo večje število skioptičnih slik. Pohvaliti moramo rzreden trud g. gen. konzula, ki je svoje predavanje priredil slovensko ter na ta način znova dokazal, kako temeljito se je vživel v slovensko družbo ter v njeno duševno življenje. Prof. Slajs hi g. Kantor sta odigrala ljubki Mozartov dut za vijolino in vijolo. Ta ima v zadnjem stavku nekad Še za današnje uho interesantnih zvokov in rnisii. Briljantne Sarasatove Ciganske melodije, ki jfh je igral prof. Slajs z bravuro in dovršeno tehniko, so izzvale burne aplavze. Poseben užitek pa je gostom napravila nova pevka gdč. Bela Rozumova, ki je te dni stopila v našo opero. Odpela je dve ariji iz »Prodane neveste« in iz opere »Tajemstvi« ter nekaj narodnih pesmi. Pevka ima prav obsežen glas. dobro šolo ter kultiviran čut za muzikalno izražanje. Glas ji doni metattčno ali temno, prava češka pevka Ljubljanski operi bo prav dobrodošla. 2ela je Številne aplavze in je morala še dodajati. Kot zadaja na koncertnem sporedu je nastopila gdč. Ježekova. članica naše drame, izvajajoč Dvora k ovo skladbo U mohyly is op. 85. Gdč. Jeikova prihaja iz Diacro-zove šole ter je včeraj pokazala, d razume izrazno plesno umetnost. S pravim užitkom smo slediti njenemu notranjemu snovanju, ki se je nato pretakalo po njenih telesnih gibih tfin kretnjah. Semintja bi bm lahko markantnejši, vendar so zadostovali, da vzbudijo dojme nekakega težkega notranjega čiščenja ta oproščanja. Nato je zaplesala še slovanski ples št. 8. istega Dvo» faka s pristno grazijoznostjo češke h o Tke. Po koncertnem delu se je razvila prisrčna plesna zabava. Vodil jo je baletni mojster g. Vlček. Dvorana je oživela z raznimi modernimi in starimi plesu Na zabavo je prihitela skoro polnostevilna češka kolonija. Med gosti pa smo opazili g. velikega župana dr. Sporna, mestnega župana dr. Perica, delegata dr. šavnHca, generala Stoja novica, bivšega ministra dr. žerjava s soprogo, dr. Trillerja m dr. Originalna dobrodelna zabava Češke Obce je Popolnoma uspela, njen čisti dohodek poj-de v prid otrokom Invalidov m slepcev v Ljubljani. — Celjske vesti Umrl je mesarski mojster Fr. Slnič. Svojo mesarsko obrt le Izvi Seval na stojnici na Glavnem trgu. Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju ima v sredo & febr, svoj redni občni zbor ob 20. zvečer v hotela »Balkan«. — Skrit ti ca se le sonet pojavila v celjskem okrožju posebno v krajih Dobrna, Cellska okolica. Teharje, Petrovce in Nova cerkev. V celjsko bolni- eo so pripeljan te okrog 15 oseb. — HL c a-rinska konferenca se vrši v Celju danes v torek zvečer ob 20. v mali dvorani Nar. doma. — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 20. do 26. Jan. to-ie statistiko: Umrlo je 12 oseb, 6 moškega in 6 ženskega spola (tujci 3) Smrtni vzroki: jetika 4, pljučnica 2, možganska kap 1, srčna hiba, bolezni žilja S, drugI naravni smrtni vzreki 2. M'-\J tem časom se je rodilo 24 otrok. 16 nv*5Vega fn S ženskega spola (1 mrtvorojen). Naznanjene nalezljive bolezni: da vica 2. duslivi kašelj 1. _ O zdravnika dr. B krožijo po Ljubljani najrazličnejše vesti, ki so večinoma tendencijorne. Z zanesljive strani smo izvedeli, da ie vest. ki smo Jo včeraj regi-strirali, neresnična. Dr. B. Je živ in zdrav. _ Zmrznila v zaporo. Sarajevske »Večernje Novosti« poročajo rz Vareša. da sta bila. od orožnika prijeta mladeniča To-bija Z!ot«šič in Avgust Božič, ker sta prepevala hrvatsko. Bila sta prepeljana v znpor. Drugega dne sta biJa najdena zmrznjena, eden mrtev, drugi pa je bU še malo pri življenju. — Samomor v Zagrebu. V nedeljo zjutraj se ;e v Zagrebu ustreli trgovski pomočnik Slavko Fiedmarm. Samomor je izvršil baje radi neozdravljive živčne bolezni. — 2occc potres v Šibenika. V šlbeni- icu Je b!! ,PTed dnevi zopet občutiti s!abš! potresn* sunek, ki ga je spremljalo podzemno bobr.tnje. Prebivalstvo je radi pogostejših potresov v zadnjem času silno v skrbeh. — Rectok plen. V Dravi pri Ptuju je ujel preglednik finančne kontrole g. Zenko 16 kg težkega sulca. —- Zavraten napad. Posesrnlkovega sina Antona Anžera iz Male nedelje pri Ljutomeru ie neki neznanec fz zasede ustre U v levo roko. Anže ie bil prepeljan v bolnico. — Pazite na otroke! Strrnetrermi fvfm Plevniku rz Brezovice pri Ljubljani je stemoreznica težko poškodovala desno nogo. 31. januarja do lO. februarja „tHNA Z MILIJONI" SI. jan. do 3. feSsi*. — L. CEL a ,,Si?sI v psrliU operi1. KINO MATICA PREKRASNA STAMBULSKA PROSJAKINJA. Kino Matica predvaja izvanredno krasen in pester film r Prekrasna sta-mbuiska prosjak'nja^. Dejanje nas povede v Stambul, mesto haremov, ljubezni in umazanostl. Jasno in (zborno so Izraženi orijents:-: Upi in klasični so posnetki minaretov In irošej Stambufa. V vsej originalnosti leži pred nami puščava-morje peska, kopajo-čega se v s^lnčnfh žarkm. Sijajni pa so prizori bitk m napadi na kuio drznega in mogočnega šeika. Junakinja tega filma je glasovita diva PriscUla Dean, najlepša krasotica Amerike m pravi tip Amaconke. Samo do srede! — KINO TIVOLI. Kljub temu. da se Se film i i- ■ i s k i nagrobni spomenik* že predlanskim predvajal, ima vendar še vedno veliko privlačno moč, kar Je pokazal včerajšnji številni poset. Prizi> rt s tigri, sloni, bajne in eksotične orientalske stavbe so ugajali zlasti mladini, ki ima tudi dostop. Samo še danes, torek prvi del. v sredo drugi in četrtek tretji del tesa nadvse zanimivega filmskega umotvora. Nikomu ne bo Zal. če si ogleda to remek-deln filmske umetnosti. ELITNI TEHNIŠKI PLES NARODNI DOM 5. //. 1924. Krvava nedelja v Kamenici. Sest oseb težko " m j enih. Zadnja nedelja je zopet potekla v znamenju alkohola. Na več krajih so se vršili prete?: rn poboji. Najhu še pa je menda bilo v Kamnio pri Mariboru. V tamošnji Seragovf gostilni se je vršila veselica gasilnega društva Zabava je bila v najlepšem teku, ko je nenadoma med navzočimi fanti nastal prepir. Radi tega je gostilničar Štefana Straussa, ki je najbolj razsajal postavil pod kap. To pa ni bilo po volji hlapcu Matiji Kaložanu, ki jc prišel za njim in ga začel hujskati proti ostalim iantom. Privlekel je rudi od nekje staro vojaško pištolo, s katero Je začel na slepo streljati v gostilniško sobo. V sobi. ki je bila nabito polna, je nastala atrahovita panika. Vsak se Je skušal rešiti, koder je mogel. Pri tem streljanju je bilo ranjenih Sest oseb m sicer je kregija predrla 16 letnemu Franju Refterju iz Bistrice prsa ter ie dobil rudi strel skozi nogo, nadalje je bila Terezija Gradišnik iz Kamnice ranjena v koleno, mesar Štefan Pavečlč Is Kamnice, je bil ranjen v nogo in vinlčar Fraa Marinšek iz Rošpoha ima razstreljen nos. Težko ranjen je bil Fran Lešnik iz Studencev, ki je dobit strel v trebuh, Ivaaa Flakuš iz Kamnice pa Je bila ranjena v nogo. Orožniki so še tekom noči aretirali Haložana in Straussa, ki sta bila oddana sodišču. Vsi ranjenci so bili takoj s rešilnhn vosom odpeljani v mariborsko bolnico. Tudi na Pragerskem se ie vršil pretep med fanti. TeZko poškodovanega so v mariborsko bolnico precpljall nekega Josfca Sagadma, ^ TRŽAŠKA »EDINOST« PROTI »SLOVENCU«. — Trst, 29, jan. (Izv.) Današnji »Edinosu polemizira proti glasilu k er> kalne stranke »Slovencu«, ki je v zadnjem času opetovano ljuto napadel vodsrvo političnega društva »Edinosti* v Trstu m zagovarjal ločitev krščansko orijentirani* elementov« v Julijski Krajin! od liberalom »Edinost« pravi: »Gospodje pri »Slovenci« naj bi pomislili do kakih poledic bi neizbežno dovedlo. ako bi se duhovi tare/ ločevati po raznih naziran.ih: Ime!; bi r"> več strank, ki bi se borile druga pt U drugi. Tu narodnjak, tam narodni socij*-lec, ta nevo, tam staro strujo. Le fronte za narodno obrambo bi ne bilo. Vsi h| fe žagali vejo, na kateri sedimo — vsi!« -I Točno! ČIČERJN — NASLEDNIK LJENINOV. — London, 29. januarja. fReuterj' ćičerin kandidira na mesto Ljcninovo?' POINCARE IN ZBORNICA. — Pariz. 29. januarja. (\Volf.) Zboiv; niča je odklonila predlog soc. poslanca! Klotza, da se imajo vladini zakonski načrti o sanaciji franka razpravljati! žele po novo izvoljeni zbornici s 410 proti 125 glasovi. STAVKE NA ANGLEŠKEM- — London, 29. januarja. (\V'oIt.)' Po poročilu »Ewening News« je priča*, kovati izbruha stavke pristaniških de* lavcev. Med njimi je gibanje za pov~U sanje mezde za dvit 5i!inqa dnevno. — London, 29. januari2. (Havas.)! Vodja stavkujočih vlakovndij in kur* jačev je napovedal skorajšnjo resjtev' mezdnega konflikta. Borzna poročila.. ZAGREBŠKA BORZA. D n.; 29. januarja. Sprejeto ob 13. Današnja borza ni prinesla skoraj; nobene izpremembe. NekoliKo oslabela* so izplačila Dunaj, Zurich in New-York.. nasprotno pa so bile čvrste Še devize, Pariz. Trst in London. — Blaga je bilo-v splošnem dovoli ter se je največ tržilo v izplačilih London, Dunaj in Trst. Na efektnem trgu so nekoliko popu-* stile Slavonija delnice z ozirom na novo emisijo. Ostali papirji pa so ostali skoraj neizpremenjeni. Ob zaključku notirajo: Devize: Curih 15.05—15.15, Pari*! 402—107, London 369.80—372.80, Dunaj 1 0.1218—1238, Praga 251^5— 254.25, Trst 378.50—38! .50, Newyork 86.60—87.60 Budimpešta 0.0292—0.0329. Efekti: 7% kivest. drf. posojilo od leta 1921 67, Ljublj. kred. banka 213— 214., Prva hrv. Sted. Zagreb 1020—1025, Slav.; banka, Zagreb 107, Hrv.-slav. zemlj. hip. banka Zagi^b 01—92.50. Hrv. eks. banka j Zagreb 169—170. Jugosiav. banka Zagreb 152—153.50 Trb. prem. društvo 865—87f. Expfoatacf^MGDOOBOOO0OOOeOOOO0OPO0OBOOOO^ nun Krojno šola ?o dome m gospode, LJUBLJANA« Židovska nlica »tev. 5. V mesecu februarju se vršc dnevni in večerni tečaji za Šivilje n krojače. Za dame, k! niso šfvflie, se orirejajo posebni »ahki tečaji. Foiikv iivaniu! Vsaka dam?) lahko izdelue svoje garderobo. Pri k rojevanja vseh vrsi moških in damskih oblek strankam, ki žele kroj po modeli^, tudi no meri. Posebni prei kureni najelegantnejšf kroji za gospode. Poi*k v krojenju obleke za časllt-j duhovSčmo. Lastni slovenski zvezki za pouk v pri kroje van ju. (Tuđi za neSivii ie)- RTZposHiam modne žurnale vseh svetovnih aVademfl. Korespodenćni učni tečaji potom samouka« kameno sol fino zmleto Ima stalno v zalogi in odda v vsaki množini po ugodni en-groioeni Vzdržujoči tudi zalogo l-a inozemskega livnega koksa in prosim za poskusna naročila. JOS. KIRBISCH, Coljo DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13555 Vedno velika izbira vpletk (kit). Piiporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z mV Oreal Hene\ tudi v modnih barvah, M. POOKRAJSEK. frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 .TIFTPIFHili- JHBBi j od jo v I UMU OGLAS! so malih oglasov |> vsaka bes« para. — Naji pa Din S toda L ijmanja fj I Službe I Blagaj ničarka iSče službe. Vstop lahko takoj. — Ponudbe pod »B./755« na upravo »SI. Naroda«. Vajenko ali vajenca sprejme — »Narodna knjigarna^. Prešernova ul. št. 7, Ljubljana Zastopnika iščemo v vsakem krra* ju Jugoslavije. Jako la* hek postranski zaslužek za vpo*:ojence aH invalis de. Vprašanja pod »Za* stopniki povsod«- na upra* vo »Slov. Naroda«. F priporoča Nerodna knjigarna. »H 91] PHnnn pekhrim BIZJAK i SVEŽE PECIVO VSAK DflH POPOLDNE OB 14. H OB 17. URI. ože divjačine lisic, kun. dihurjev, vider, za cev itd. KUPUJEM NEPOSREDNO ZA A MEHIKO- PLAČAM PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH! Od l. januaria zbirališče v vseh večjih mestih JUGOSLAVIJE, ITALIJE In BOLGARSKE in sicer: Zagreb: M. Klobočki, Mesnicka ul. br. 1; Križevci: Marko D.-utsch; Bos Novi: Ibrahfm Memič; Beograd: Josip Fischer (Hotel Pe-trograd); Tuzla: Braća Antič; Skopi je: Jeruham Karto sinovi; Lovinae: Mate Kovačević; Banjaluka: Mile Janković; Osijek; Herman Lederer; Sušak: Mato Stipčič; Bjelovar: Weber i drug; nadalje v Ljubljani, Nišu, Go.«piču, Sofiji in Trstu. MRO FISCHER, SISAK Telefon št, 86. 30 in 63. Tem potom si usojamo izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so spremili našega preblagega soproga in očeta na njegovi poslednji poti, ki so mu ob bolezni prinašali tolažbe in lajšali bol, zlasti preč. gg. duhovnikom za dušno skrb in svečan pokop, darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nepozabnega nam pokojnika in nam izrazili sočutje. STOŽICE, 29. januarja 1924. Žalujoča rodbina In. PeCnikoua. Išče se delovodja (preka_ievalcc\ vešč vseh v mesno :nd'tstrijo sna* dajočih del Plača po do* Tovoru. Stanovanje, hra* na i. dr. prosto. Samci iniajo prednost. — Dop:= si pod »Prekajevalec« na Aloma Companv, Lj**^ Ijana. 753 Vzgojitelfica se išče za učenca 3. rax* reda ljt*ds-:e šole. ki bi v prostem času pomagala tvdi v gospodinjstvu. — Prednost imajo one, ki ohv'adajo francoščino in klavir. — Oferte je na« loviti na upravo »Slov. Narodac ood M. V.A720. Korespondentinja (spretna)z znanjem cirili* ce, kakor tudi nemške in slovenske stenografije ter strojepisja — in s a 1* dokontistinja z zna njem dvojnega knjigo* vodstva se sprejme proti dobrim plačilnim po» gojem v industrijsko pod* jetje v Ljubljani. Starej« še moči imajo prednost. — Ponudbe se naprošajo ood »Marljiva in soretna 793« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Pisalna miza iz mehkega lesa se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 798 Moško kolo »Waffenrad« se proda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 770 I proBam | Mlada psica dobennanka se ceno pro* da. — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 796 Pletiln stroj št« 5 (36 cm) se proda. Cena 4500 Din. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 795 Izprašan strojnik izučen stroini ključavnic čar, bil več let tudi kot avto*monter in na mo« tornem čotnu, vešč elek« trične inštalacije, oženjen — išče službe od 1. do 15. februarja. — Ponud« be pod »MonteW687« na upravo »Slov. Naroda«. Gramofon, dobro ohranjen, s plošča« mi vred, se ceno proda. — Naslov pove upravn »Slov. Naroda«. 692 Dve soalni owavi nrodam. — Oddam dve sobi in kuhinjo v novi hiši stranki brez otrok. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 789 Hanronrka (tri vrstna) dobro ohranjena, se po ugodni ceni nroda. — Vfeč se noizve nri Franc Pireu, Zgom'n šgka 47. 797 Radi selitve se proda kompletna nova oprava za spals no sobo po nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 804 I Xufm I Kupimo več vagonov krompirja za takoj, ter prosimo ponudbe z navedbo vrste in zadnje cene na »Stanj? va Celje«. 772 Pozor!! Kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo. Priden na dom: dopisnica zado* stuje. — D-ame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba na* brez je 29. 791 Nakan lesa! Madriere in bastinPi. brv* sitni les po meter dolg. do 20 cm debelosti, debla od 7—15 metrov, na vrh" močna od 14 cm naprej, se kupi. — Odda se žaganje v komisijo za 4 me* frske deske in morale. — Nanrižjo in natančno po« nudbo na R. Frizzi. izvoz lesa, Vuhred ob Dravi. 712 2 meblovani sobi v sredini mesta iščem za takoj. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sob a /776*. Din 2000 nagrade dam onemu, ki mi pre« skrbi v sredini mesta 2 do 3 nerncblovane sobe s kuhinjo. — Ponudbe pod »Tajnost.775« na upravo »Slov. Nar.«. 775 2 meblovani sobi (solncnati) se oddaste, in sicer ena z dvema po« steljama takoj, druga z eno posteljo za kasneje. — Naslov nove uprava »Slov. Naroda«. 792 I K« "remicnine 8 I S*2nov2ira | Lepo meblovano mesečno sobo z električno. razsvetljavo v sredini mesta, po mož« nosti s posebnim vhodom iščem za takoj. — Po* nudbe pod »A. D. /794« na upravo »Slov. Nar.«. Pozor trgovci in obrtniki ! Prodam lepo hišico na prometnem kraju pri dr* /avni cesti in železnici v St. Vidu nad Ljubljano, Ivan Planinšek, Gamcline št. 26. 783 I lokali i Razno Trgovski lokal na prometni točki Ljub; Ijanc sc iSčc za takoj ali pozneje. — Ponudbe pod »Promet/779« na uprave >Slov. Naroda«. IiaSĐBEIillE Trgovski lokal se išče ali se prevzame trgovina v prometnem kraju. Eventualno se ku* pi za to primerna hiša. — Ponudbe pod »Trgn* vina/790« na upravo »SI. Naroda«. ^HHIDSEfliJE] Pod lastno ceno razprodajam, dokler traja zaloga: damske zal* ne obleke, plašče in ko* stume. — Fran LukiC, Ljubljana, Pred Skofho žt 19_553 Plesne obleke od Din 400 do Din 1200 v vseh barvah. Po na« tančnem naročilu glede velikosti, barve in mate* rijala — p oš" em no po« vzetju. — P. Magdič, Ljubljana, nasproti glriv, ne pošte. 679 POZOR! PEKARJII Diamalt tvornice Hauser in Sobota ka, Dunaj, Stadlau. pe* karski sladni ekstrakt, je najboljše pekarsko sredstvo ter prekaša \ ostale dosedanje nado= mestke. — Čuvajte se sličnih potvorb, naj bo prašek ali tekočina! Za« htevajte samo originalni »Diamalt«! — Glavno ra» stonstvo ra Jupo«;'i vi »o: Edvard Dužanec, Stross. rnaveriev* ulica br 10. Zagreb. 12.961 Sveže morske ribe na trgi: po i r redno Upod* rtih cenah. Od petka, dne R. februarja nadalje pro« da i a trgovka Ivana Flor* .anJič na Vodnikovem trgu morske ribe \ vrst. Cene: brancini, je« gtlje in dn'ge najbolt? vrste 60 Din kg. ribe druge vrste 50 Din: male ribe. kot sardele itd. po Din 30. Raki proti nar-v čilu. Da vsa''« stranka sigurno dobi ribe. se pro* si za naročilo do torka vsakega tedna. Trgovei dobe proti naročilu vsa« ko množino. 7Sc* Bukova drva v polenih 1 m dolga povsem suha se oddajo na cele vagrone in tudi na posamezne metre za tukajšnji konzum. Na željo se drva razžagajo in dostavijo na dom! f9ABB9H