3. številka.
Trst v četrtek 4. januvarija 1900.
Tečaj XXV.
..Cdinost" iz trni m eniral na dan. r&zun nedelj in praznikov, ob ♦>. uri zvečer.
>'trt>^uina zna-« :
Za celo leto........kron
za pol leta.........H _
za četrt leta................*»
za en mesee................2 kroni
NatoAnho je j/iačevat! natirej. Na na-Hrer. p:ilri£ene naročnin* in<r»rn
1*<. tolnkarnah v Tr-tu m- prodajejo po--amezoe Številke po stotink (."i nvč.); izven Trsta pa po S stotink <4 nvč.)
Telefon Al t. v7<».
Ct lasi I o političnega <lruštva „Edinost" za Primorsko.
\ edinosti je moč:
Oglasi
se računajo po vrstah v uetitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in isivne zahvale. domaČi o tri asi it«l. se računajo po poiroilhi.
Vsi donisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ll|»rarniStv». Naročnino in ogla.se je plačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna se nahajata v ulici Carintia ?«tv. 1-2. Vpravuištvo. in sprejemanje inseratov v ulici Molin piceolo >tv. ."!. II. uailstr.
rdajatelj in cr g >vorni urednik Fran Codc't
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
V Trstu. 3. januvarja 19f>-
>e nekoliko l>esed hi radi pridoda!; k izvajanjem v prvi številki tega leta, — *; i 11< ■ kol k«>r le možno jasno rojakom drurot^ kako <<! ~i'žna je naloga voditeljem tržaškega -'»veiistva in kakova mora l>iti taktika, jo aj"*diktično zahteva ta naloga.
\ ečina rojakov drugod — v kolik«r se -ploh zanimajo za naš*' oorhe	so teg:i kri-
vega menenja, da se delokrog političnega društva »Edinost« razteza !»• na mesto tržaško in njega okolico. To krivo menenje je glavnim vzrokom, da navadno sodijo krivi 'no in ne vedo ceniti mučnega in obs«žnega narodnega dela, ki so vrši t m v Trstu. Sta-vili hi, da jih je l>ore malo izven Primorja, vi bi v« tleli, da dol»re 3 četrtin«svojega dela. -kri»i in žrtev ]>olitično društvo »Edirost« P »sveea nesrečni Istri! Ako bi gospoda hote! I primerno poštevati ta moment, hi vse drugače xwlili o delu političnega društva * Edinost« in ne hi govorili o tem, kako zgubljamo »rušo za rušo«, ampak hi videli tudi, kako društvo »Edinost« po sv<»ji moči gre na roko istrskim junakom-voditeljem, da morejo j>ed za pedjo reševati našo sveto rušo. Ako hi mi smeli govoriti o vsem. ako hi -ineli jxc*e<lati tudi ono, kar ni za javnost, pa smo uverjeni, da hi marsikdo, ki je imel doslej le dovti|>e za nas in naše delo, kar •iebelo gledal in hi se opravičeval : Xa kaj takega seveda nisem mislil!
In ako hi se hilo rojakom — vsaj voditeljem in novinarjem — vredno zdelo, da se malce bolje poučili o naših s;vareh, hi udi drugače so< 1 i 1 i o našem listu, o njega namenih in njega taktiki. Jako jednostavno je *i-to vprašanje, v katerem tiči tista sila, tista vis major, ki si v slovenskem življenju našem p"dre"a vse drugo in ki toli tesno spaja vse rodoljube v Istri v trdno falango; in to \ pra-šanje je: ali naj rešimo Istro, ali je vredno, da do prinašamo žrtev za ohranitev te pokrajine slovanstvu, ali pa naj pustimo vse s k u p a j ? ! Kako mislijo rojaki, ne vemo, mi pa smo tega menenja, da avstrijsko slovanstvo, zlasti pa Jugoslovani morajo napeti vse >ile iu se ne smejo ustrašiti nol>ene žrtve, da si rešijo in ohranijo to pokrajino. Le-to naše menenje je ahko podpreti z nepobitnim slovanskim argumentom, zoziri na skupni slovanski interes. Mi moramo rešiti I stro ne 'e radi n jenih par
P O I) L I S T K K	3
Samostanska slika.
— Po test. — -»pisal Janko Kotla::.
Oče Evzebij pa je imel navado, da ni nikogar puščal v svojo spalnico. To je bilo njegovo svetišče, katero je varno zaklepal, kadar je hodil zdoma v gozd nabirat raznovrstnih zelišč. 1 >a-si mlado dekletce, sem vendar naglo opazila to in večkrat me je -kušnjava premagovala, da sem hotela iti pogledat v njegovo spalnico, a!i vselej zaman.
Tako so minila leta. Kar nenadoma mi je bilo dvajset let.
Neko jutro — bilo je prve pomladne
dni _ me je stric Evzebij pozval k sebi v
svoj(>___ — spalnico.
Na tleh na mahu, ki je bil pregrnen z belo rjuho, je ležal moj stric upalih lic. Težko j- sopel, obraz se mu je svetil, oči so mrklo zrie v mene in težko sem umela, ko me je začel tolažiti vid«?, <la hočem plakati.
Stric Evzebij umira; to sem vedela takoj. Ali to mi je prišlo prenenadno, moj um
ni mogel u met i tega.
♦ Jerica, ne boj ! Kadar zatisnem oči,
idi v vas, da pridejo ljudje, ki me pokopljejo; ti pa se po pogrebu vrni v rojstno hišo, o-tani pridna kaicor si bila in srečna
stotisoč slovanskih duš, ne le radi tega, ker ne smemo zgubiti nobene slovenske duše več, jtfPk t u d i radi nje zemljepisne lege, i j c tako v a ž n a, tla v s a E v r o p a p o-željivo obrača svoje oči t u-se m doli in hi gotovo na vstalo veliko klanje, ako hi nesreča hotela, da hi trebalo vnovič reševati vprašanje : kdo hodi definitivni gospodar tej pokrajini ? ! To je menda zadosten argument, ki zahteva, da se Jugoslovani ne smemo ustrašiti nobene žrtve, potrebne za rešitev pokrajine istrske. Premiso imamo torej : Istro moramo rešiti in jo nerazvezno pridružiti naši jugoslovanski narodni skupini. I/ vsake p remi se pa treba izvajati zaključke : logične in naravne. (1im sem se odloČil, da izvršim kako delo, moram takoj misliti na sredstva, ki bodo najprimerneja za moje namene, na pota, po katerih najhitreje in — kar je še veliko važneje — najzanesl ji veje pridem do postavljenega si cilja. Vprašanje, na katero si neizogibno moramo dati točen in odločen odgovor, bi bilo torej : kje je sredstvo in kaka bodi pot. po kateri najhitreje in n<ij zanesljiveje dosežemo narodni preporod Istre? Ne, nam niti ni treba mnogo razmišljati radi tega odgovora: odgovor že i m amo v o h s t o j e č i li r a z ni e r a h , obupnih v vsakem pogledu, v materijalne m in k u 1 t u r e1n e m, v razmerah, ki imajo morda svoj penil a nt jedino le v onih nesrečni! k rj i h, kjer i z v e s t n e p i j a v k e vrše s v o j e — c i v i 1 i z a t o r i č n o delo!! Razmere, kakor jih je v Istri ustvarila nesrečna latinska oligarhija in kakor jih podpira ne-rečni vladni zistem, so take, da na reše-n j e niti misliti ne s m e m o, ako n a <1 e 1 u rese nj a niso združene vse sile našega rodu. Brez koncentracije vseh močij, brez absolutne sloge mej rodoljubi, zlasti pa med posvetnim razumništvom
—	čegar število je, žal, še jako nedostatno
—	in duhovščino, ne bi mogli niti leto dnij vzdržavati tega hudega hoja, ki vihra v Istri mej zatiralci in rešitelji ! ! Tako stoje stvari in po tem stanju stvari je tudi dano postopanje pol. društvu »Edinost« in našemu listu! In oglasi naj se oni, ki ne bi hotel pripoznati, da so motivi, ki nas vodijo in nam odločajo taktiko, plemeniti, veliki, slovanski !
Slovenci in Hrvatje imamo torej pred vsem izvršiti veliko nalogo; zagotoviti s!o-
bos>. — Glas mu je opešal in ustnici sti se mu gibali, ali govoril ni.
Cez nekaj časa je nadaljeval: >Ne plu-kaj ! še zgo lbo te slike, ki visi nad mojim vzglavjem, ti moram povedati*.
< > teh besedah sem se vsklonila ter zazrla krasno, zorno sliko na steni, ki je zakrivala malo ne vso steno.
Z slabotnim glasom mi je pripovedoval stric Evzebij povest o sliki , kar mu je beseda zastala in ni ga bilo več — — — — < 1ez dva dni sem ga spremila k zadnjemu počitku ter se še tisti dan preselila v domačo vas, v rojstno hišo. Se ve: sliko sem vzela seboj, kakor tudi kozi, ki ste neprestano me-ketali za ranjim gospodarjem
«K je je sedaj tista slika?* sem pretrgal govor zgovorne žene.
«K jezgorela je, malo, ne popolnoma. Ako jo želite videti, pa idite z menoj, saj je videti mojo kočo. CaŠo vina nama prinese hči moje nečakinje in lahko boste strmeli nad umotvorom, nič manje pa nad mojo povestjo*.
Njena ponudba mi je bila jako po volji, torej sem jo vsprejel le z veseljem.
Čim sva dospela do hiše, sem poznal, da je gospodinja vzor snage in reda. Še bolj pa sem se čudil, ko sem stopil v sobo.
Jera je izvlekla ključ ter odprla omaro.
vanstvu to važno pozicijo ob A dri j i, temu biserju, po katerem neprestano poželjivo obrača svoje oči vedno gladni Italijan in v svoji ekspanzivnosti narodno požrešni Nemec. Tej veliki nalogi, tej ideji jugoslovanske celokup-nosti, temu vzvišenemu cilju podrejamo mi vse svoje osebne nazore, vsa druga vprašanja !
Narodom, ki žive v takih razmerah, v k;-koršnjih živimo mi, mora biti vendar prva skrb: da si zagotovč življenje, da si zavarujejo narodno posest in da si izvojujejo revindika-cjjo pravic, da si pribore zopet, kar jim je bilo ugrabljenega, česar so bili oropani. Najprej treba imeti hišo in ko bomo imeli to, bomo mislili na nje notranjo uredbo ! Le tako postopanje je logično in narod, ki je toli strasten, da se ne more pokoriti zahtevam take logike zdravega narodnega egoizma, tak narod ima v samem sebi najvećega sovražnika in je zgubil pravico tožiti druge, ko je zapravil življenje in pogoje za razvoj iu napredek.
Kdor je blage volje in mu je v srcu slovenski patrijotizem močneji, nego strast, provzročena po vsakdanjih domačih bojih, mora nas uineti, ko smo mu obrazložili misli in skrbi, ki so nara vodilne. Slovenski rodoljub, ki je blage volje, kateremu se zdi cilj, za katerega se borimo mi, tudi tako imeniten, kakor je nam, ta nas ume in nam bo hvaležen in nas ho podpiral po svoji moči. Najmanje pa, kar smemo zahtevati od slovenskega sveta sploh, hi hilo, da ne zamer-jajo o m, ki so so z vsem srcem svojim posvetili označeni veliki ideji in ki ne morejo drugače, nego da tudi vso svojo taktiko urejajo tej veliki nalogi v prilog.
Tr>t. dne 4. januarja 1900.
Dopolnilna deželnozhorska volitev, ki se je vršila v velikem posestvu goriškem vsled odstopa grofa Alfreda Coroninija, je izpala srečno in na čast volilcem te skupine. Ze iz sinočne številke tega lista so čitatelji izvedeli, da je bil izvoljen naš slovenski kandidat, mož, ki so si ga izbrali veleposestniki sami, gospod Oskar Gabršček, župan v Tolminu. — No, sinoči, že po zaključku lista, smo prejeli iz Gorice še nastopno kratko brzojavko: cGabršček 105, Lanthieri 50. V lad i n a agitacija ni h i 1 a š e n i k d a r t a k š n a ».
Ta lakonična brzojavka govori mnogo in nas sili, da malce postojimo pri tej volitvi.
v kateri je imela skrit svoj zaklad----
svojo sliko.
Nestrpno sem pričakoval, da obotavljajoča se starica razgrne sliko na mizi pred menoj. Konečno jo je rešila vseh ovojev in gledal sem pred seboj sliko «Marije v e n-čane», sliko uadzemske lepote. Zal, tla ni bila cela, ampak manjkalo jo je dobri dve tretjini; ukončal jo je bil požar, ko jeJerina hiša pred leti gorela. Mnogo imetja ji je zgorelo, ali tega ji ni bilo mar, da je le rešila svojo dragoceno sliko.
Slika je kazala Marijo, ko jo venča sv. Trojica, in umetnik ji je bil v lil ono vzvišenost, ki diči zlasti slavne laške slikarije. Izvedenec bi precej uganil, da je slika iz poznejše beneške šole.
«Le strmite in Čudite se!» Opozorila me je Jera, ko sem dolgo, molčč in občudovaje stal pred sliko, kt je ukljub nepopolnosti svoji napravila čudovit utis na moje srce.
«Tudi jaz sem strmela, ko sem jo videla prvič pri stricu, nič manje nego vi sedaj. Ko pa sem izvedela njeno skrivnost, nisem je več občudovala, ampak kar oboževala sem jo, če je smeti tako imenovati ono če-ščenje in čislanje, ki sem je imela do te slike*.
Med tem je mlado dekletce prineslo ma-joliko vina, kar je še bolj utrdilo v meni
Najprej besedo na adreso gospoda grofa Karola Lanthierija. Treba nekoliko. Mož ima skoro vsa svoja posesLva na slovenskj zemlji in mej slovenskim narodom tudi živi — pa naj že bo v Vipavi, Rihenberku ali Gorici —; rekli hi torej, da je njega interes spojen z narodom slovenskim. In res je bilo tudi takih časov, ko se je dozdevalo, kakor da plemeniti mož nekaj čuti v sebi kakor ljubezen do slovenskega rodu. Oni seveda, ki so dobro poznali gospoda grofa, so vedeli, da so r<» le
—	«muhe», kakor «e zaporedoma porajajo in zginevajo v abderitstvu življenja v malih krajih po deželi, nikdar pa pojav prepričanja ali trdnih političnih in narodnih načel. Zameril pa mu ni nikdo njega elasticitete v mišljenju, ker so ga poznali. Niti o zadnjih državno-zborskili volitvah se nismo čudili posebno, ko je gospod grof Lanthieri dal besedo, da bo glasoval za Coroninija in je potem glasoval za — Coroninijevega nasprotnika. Sploh smo nastopanje tega gospoda v javnem življenju jemali dosedaj — kakor se pravi — bolj na dahko ramo» in ga nismo tehtali s tisto tehtnico, s katero se tehtajo — resni politiki.
Danes pa ga pozna slovenski svet od druge, nekoliko resneje strani. Toliko poli-tiške naobrazbe in poznanja razmer mu smemo vendar prisojati, da more uineti usodne posledice, ki bi neizogibno navstale za slovenski <lel dežele — in ne le v narodnem, a m-p a k tudi v ir a t e r i j a l n e ni pogled u
—	ako bi se sedanje številno razmerje v deželnem zboru goriškem spremenilo le za jeden sam glas Slovencem na škodo. Le par let naj bi trajalo tako poslabšano razmerje in škoda bi bila tolika, tla hi se šele v dolgih letih tlala popraviti — ali pa nikdar! Le sovražnik našega naroda more torej želeti take spremembe. In gospod grof Karol Lanthieri je meti tistimi, ki žele take spremembe! Ako bi je ne želel, bi bil z indignacijo odbil kandidaturo, bi bil pokazal vrata
—	sovražnikom slovenskega tiaroda. On ni storil tega in s tem se je izjavil solidarnim z našimi sovražniki. Razmerje mej njim in našim narodom je postalo jasno. Konsekvenee si gospod grof lahko sešteje na prstih. Sam je skočil iz naroda, narodu pa ne ostaja dru-zega, nego da vsprejme ta afront in uredi svoje postopanje tlo gospoda grofa tako, kakor mora biti proti vsem onim, ki so prijatelji in somišljeniki njegovih s o v r a ž n i-
misel, da je Jera vestna prijateljica starodavnih šeg in navad.
cPijva, vince je domačega pridelka ; malo rezko res, a vendar se pije prijetno*. Tako in enakt) me je nagovarjala starka, kateri ne bi bil prisodil toliko poezije, kakor sem je videl na njej tekom jedne ure.
Ko se je okrepčala in tudi mene prijazno postregla, začela je nekako tako-le :
»Bilo je v predzadnjem desetletji sedemnajstega stoletja. Nad pletrijskim samt »stanom se je širilo jasno poletno nebo. Obširno zi-dovje se je zlatilo v žarkih zahajajočega solnca.
V	tej dobi so očetje jezuiti gospodarili v samostanu, ki so vso okolico spremenili v cvetoči vrt. Okrog samostana so se vrstili bujni nasadi cvetja; na vrtu so duhteli cvetoči oleandri, pravo čudo za tedanje ljudstvo. Sanjavo je žuborel vodotoč po umetni strugi čez samostanski vrt ter zalival bujni bršljan, ki seje spenjal po obrežji. Po bistri vodici pa so švigale pisane postrvi loveče komarje in mušice, ki so v gostih trumah rajale nad površjem.
Zaniišljeuo so zrie teinno-zelene smreke preko obzidja na vrt, kjer so duh tele vedno zelene ciprese, kjer so polnile vonjajoče limone obližje s prijetno dišavo.
V	bližnjem grmu pa je slavec poskušal po dolgem molku svoje melodije. — — —
(Pride še).
kov. To pa naj si zapomnijo tudi vsi. njuje z »tralmui dejstvo, da se je začelo«>U»-prijatelji, k<dik<»r jih gospod grof ima se e ven-j nižanje širiti tudi na mornarico, »ločim bi j)o i u val no }m. vipavski dolini.	načelih krščanstva in po opravičenih željah
<Vladna agitacija ni bila še narodov, ki hočejo mirnega razvitka, trebalo nikdar takšna!* Torei tudi vladni zi- z združenimi močmi vseh držav preprečiti
~t«'in je želel, kar so želeli prijatelji grofa I*anthierija. tudi on je hotel spremembe, ki bi - .»vensko večino dežele obhodila v obnemo-^lost: (»olitiško in narodno, in ki bi nje materijalno j h »loženje {»ostavila v nevarnosti, ki s v hipu nit preračunati ne dajo! Dejstvo, ki govori iz zadnjega stavka gornje brzojavke, <• -icer usodno. ali poročilo je jtovedalo le, da jc ostalo vse pri starem! Ministri orihajajo in odhajajo, fluktuvacija jiolitiškega življenja v Avstriji je silna, ali jedna točka e nepremična v šumenju in penenju valov :
ta zla.
Cesarja Viljelma nagovor častnikom in ruski listi. C esar Viljelm je na novega leta dan izustil v berolinski orož-nici, kjer so shranjeni spomini na zmage nemške armade, pred lastništvom berolinske garnizije govor, ki je bil razdeljen v dva dela. V prvem delu se je spominjal slavne zgodovine nemške vojske v prošlem stoletju: drugi del se je bavil s prihodnostjo, ki »leži na vodi«. Kakor znano, je cesarju Viljelmu najljubša želja, <la pomnoži mornarico, »la bo
vladni z;-tem na Primorskem.	Nemčija tudi kakor pomorska moč imela od-
Vladua agitaeija na tej volitvi pa ImmIi tudi	UkmIiio besedo v svetovni politiki. O tem irorišriim >l"veneem v re<en memento. da od- j govoru pišejo ruske »Novosti«: N e m-
prejo «■ . da liodo »i.leli vso nevarnost v	čija se trudi, da si zagotovi svojo
združenih m -nih nasprotnikih, da se p«»l>o-	svetovno veljavo, opiraje se na svoje
rajo m<-j : da l»o zjed i n j e n a f a-	gmotne moč". Krivo pa bi bilo misliti, »la
i a n g a -tala proti zjed i njenim	vsled tega preti kaka nevarnost občemu miru.
neprijatelje m.
Politični pregled.
TK.>T. 4. januvarja ItOD.
K položaju. Vsi listi, ki smo jih danes dobili v roke, ]»ovdarjajo, da je z uve-lavljenjem naj. >< I i j« »zneje med vsemi predlogami o nagodbi z Ogersko
Cesar Viljelm je za časa svojega vladanja zadostno dokazal svojo miro-1 j u b n (»s t. — * Xovo Vreme« pravi: Nihče ne dvomi, da je izjava cesarja Viljelma glede pomnožen j a mornarice bila v prvi vrsti naperjena proti A n g l i j i. Navedenemu listu se dozdeva, kakor »la bi nemški cesar hotel »lati umeti, »la bi nemška vlada
drugače postopala glede dogod-s pre»llogo o k<|v . u . u. Afrikif jje b; iraela
poraz«leljenjti užitnin — naloga se»lan]ega	, , . »
■ J .	.	&	J ^ Nemčija dovolj močno mornaric o.
.niiii-terstva zaključena in da je prišel zanje	n	. " , v ,	,
J 1 . . . i— » Kos sij a c meni, »la mec ne l>o igral vee
odločilne uloge, ampak da pridejo na površje
načela carja glede m i r u.
Agitacija v Makedoniji je začela bolgarski in turški vladi zopet delati pregla-
tn-note^ — odhoda. Istotako soglasno j a vljaj< i -ti, da načelnik liodočemu ministerstvu — ki bo tudi miaisterstvo uradnikov in ima stopiti na torišče v malo dneh — bo minister
za notranje stvari v ministerstvu i 'larvjevem,
i Z-- . L- i i • i j * j i viee. Prej ali slej se mora rešiti makedonsko -	Koriier, ki »lolu nalog, da dovede	▼ m i	-»«•
. _	^ii-i	vnrašanje. Veliko društvo »za Makedonijo«,
»ariament z»i|>et na j»ot »lela, jezikovno vpra- ! .	.	,	.	..
š uije do rešenja in jh» ugladenju parlamentarnih odnošajev «nlpre pot do parlament ir-i»ega minister-tva.
»Itd ormationc piše n. pr., da v jednem «:du »lunajskega novinstva že zvone zadnjo
ki ima svoj sedež v Sredeu, je raztegnilo svoje delovanje p«» vseh mestih in najmanjših vasicah, koder bivajo Bolgari. Povsod nabirajo prispevkov. Kdor ne more »lati denarja, pa izroča odboiu imenovanega društva živila in drugo blago, kar potem odbor spravlja v
t 4	III Viti« ^ ' » »r I»« ^ X ' y	»» H ■	I	V« "" ' » -	»
.. .. --dan,-mu m.nisterstvu: vendar pa se ute*»	^ ^	(;(MMM)0 " nl>.
-tvar se nekoliko vleči. Naravno je, da je	-	,	,	.	_ „ k .
. .	J	J	veznic po oO levov f 1	lev = oO stot.), da
«-uti seilaj raznih kombinaeij irlede sestave >	i • .....
nabere na ta način potrebni agitacijski zaklad. Namen tega društva pa ni osvoboditev
Makedonije iz turškega jarma, ampak društvo
Da-si Im» prihodnje ministerstvo tu»li i . -	i i	i i
deluje na to, da »loseze za .Makedonijo in
. VPIK :ir	1 ti > r-i7 i L-i>filit iui ui'i.ii	'	". ..	_	.
vilajet Drinopoljski politično svohodo,
zajamčeno od velevlasti, in preosnove na vseh poljih uprave.
Razsodba državnega sodišča v Parizu. Državno sodišče je spoznalo »zarotnika« Buffeta z 14S glasovi proti 4S krivim: 13 senatorjev ni glasovalo, .'» so bili odsotni. Pripoznali so olajšujoče okolnosti. G od ef rov in »le Vaux sta bila oproščena. istotako Sabran in »le Kamel.
Tržaške vesti.
novega mini ste rstva, n»», v resnici resna kandidata sta le bivša ministra pl. Korber in bar. <Tautsch
uradniško, vendar se bo razlikovalo po svoji veliki nalogi (Tu označuje »Information« to nal<»go, kakor smo rekli že gori) in nadaljuje, da Ik> t« i rej naloga prihodnjemu ministerstvu eminentno politična. Ven<lar pa bo za slučaj
da tudi ta |»oskus za ustanovljenje nor- s malo i h odnošajev { k »nesreč i — določeno že v n a prej. kaj se ima zguliti j»otem, a to ne bo ministerstvu na škodo!
I tuli praška »Politik« jx»v»larja. da želje miru že <i-.lgo niso bile tako dobre kakor >o sedaj. (Vl«'» naj bojevi tej i listi ubirajo nekako bolj mirne strune. Zlast' oni nemški krogi, ki produeirajo, so se jeli streznavat:, vidč,
kako jiii tlači nemški konkurent gori iz	Hoj II a vsej črti ! Iz Trsta nam pišejo:
rajha in da -e morejo proti njega konkurenci	Primorski Lahoni bijejo proti nam boj na
uz ii-ževati 1" s ]. >rnočjo spretnega in skrom-	življenje in smrt. Vsaj tako je čitati v gla-
31 * — č e s k e g a delavca. -Stvar stoji	silili, zastopajočih te smrtne sovražnike naše.
' »ko. »la Nemci ne morejo udušiti <'ehov, ni	I" res, ako čitamo njih glasila in ako neko-
<	ehi ne Nemcev. Ako bi Nemci in Čehi	liko opazujemo njih delovanje proti slovan-«li-!ai je«len z <lrtigim mesto drug pn»ti dru-	stvu. se moramo prepričat«, da nas misle p»»-gemu, l.i nastala tolika mera moči, da nebi bili	končati. Gledišča so za nas zaprta! Sole plati. pr. < »irri nikdar prišli do tolike veljave in	čujemo, a jih nimamo! Na magistratu posto-objestnosti. In do sprave pride lehko, ako	pajo z nami kakor bi bili mi kaki divjaki! Nemci opu-te misel, da le o n i m o r a j o	Državna oblastva treba |mivso<' in opetovano biti p r v i v d r ž a v i!	siliti, »la vrše svojo dolžnost, kak»>r to zahte-
1 -temu 1 -tu poročajo z Dunaja, da z	vajo avstrijski temeljni zakoni! Našim <le-
♦	»zip.ni na eventuvelna spravna pogajanja mej	lavcem, rokodelcem in sploh podrejencem na
*	'ehi in Nemci se bavijo z mislijo, da bi v	raznih podjetih pod kaznijo brane g»>-)>riho<lnje ministerstvo pozvali tudi jednega	voriti svoj materini jezik!! Ni-li to boj na
<	'eha kakor ministra brez portfelja, in sicer	življenje in smrt?! Ali, ako bi hoteli nasli-tako osel ki. ki je v kontaktu s parlamentom	kati vse, kar moramo Slovani trpeti po la-
:» stranicami. Minister za Galicijo da ne bo	bonih, bi trebalo napisati kar celo knjigo!!
uradnik, ampak parlamentarec. Zato pa ne	Oni nas napadajo in preganjajo pod
!"> nobenega drugega i'oljaka v novem mini-	pretvezo, »la jih mi hočemo nadkriliti ali celo
-:er>Lvu.	— uničiti. Kar si ne morem misliti grše laži.
Gibanje v dosego miru. Ukljub	Mi se branimo, ker se moramo, kakor se
nevs|K*hom konferencije v Hsagu, kateri je	brani vsaki napadeni, in kar zahtevamo, ni
kolika ironija! — sledila vojna v južni	nikako nadvladje, nikako uničevanje naših na-
Atr k . -tir Nikolaj n<- opusti svojih uzorov.	sprotnikov, ampak mi hočemo jedino le ž i-
Kakor je izvedel »Vorw5rts«, ki je bil že	veti in imeti iste pravice, ki jih že imajo
večkrat dobro p..učen o tajnostih diplomacije,	naši napadalci. Da so včasih n;» Kidalci sami
p.šlje ruski kancelar dne 13. t. m. (t. j. na	tepeni, nismo krivi mi, ne, ker od slovenske
pravoslavno novo leto) vsem vladam, ki so	strani — in še to v silo redkih slučajih
S'* udeležile mirovne konferencije, noT reskript,	— samo pobirajo or»>žjc, ki so je oni rabili
v katerem izraža veledušni car željo, naj bi	proti nam ter jim je vračajo z isto mero,
v poretku novega veka nadaljevali delo v	s katero merijo oni nam. Mi pa se vendar
«!.,sego miru ine»l narodi in, kolikor mogoče,	množimo ukljub naskokom in napadom in morda
v odpravo oheroženja. Car omenja tožno	ni daleč oni dan, ko jim poreČem»i — stoj!
i'ižoo-afriške v »jne ter pravi. <la ga napol-'	Kakor nam oni posojajo danes, tako se
jim bo vračalo danes jutri — in morda še z obrestmi.	K—s.
Naši dobri prijatelji! Pišejo nam: Na zadnje Si l v ostro vo sem bil povabljen na malo domačo zabavico. Me»l nami je bilo tudi par Italijanov (seveda bolj zmernih) in en Nemec. Po mali večerji je pričela domača zabava, ki je Dila precej zanimiva, osobito ker se je govorilo v treh jezikih ob enem!
Italijana sta bila (vsaj na videz) zadovoljna, ne pa tako gospod gost Nemec. Ta zadnji je začel ubirati politično struno ter nekako prikrito zabavljati, ker je slišal, da se mou »»troci razgovarjajo v slovenskem jeziku! Meni je bilo zelo težko odgovarjati in žaliti jMivabljencga gosta, ali ko sem videl, »la gospod Nemec nadaljuje v zabavljanju na Slovanstvo, sem odložil vsako obzirnost <lo gosta ter sem mu povedal, kar mil je šlo. Da se drzne kakov privandrani Nemec zabavljati v gostoljubni hiši proti domačinom, mej tem, ko se dva sodeležana Italijana vedeta dostojno, to je po mojem mnenju vrhunec neodpustljive nesramnosti. Poslušajte torej, kako je začel gosp. German! Rekel je: Zakaj govore vaši otroci v družini slovensko?] Odgovoril sem: Zato, ker so Slovenci. On: Kaj vas ni sram javno izpovedati to? Sram bi me moralo biti, ko bi moji otroci ne znali mojega materinega jezika, kater" nima nič manj veljave od vašega in katerega se boste morali učiti tudi vi Nemci, ako boste hoteli živeti mej nami. Moj gospod gost se je grozno jezil, »la sem ga tak»» — pribil, ali pomagano mu ni bilo niti potem, ko se je zadri na panslaviste, ki bi hoteli baje podjarmiti ves svet! Vprašal sem ga, zakaj »la on uči nemški svoje male? Zakaj uče Italijani svoje italijanski? ter sem dostavil, da moji govore vse te tri jezike. Doma in na ulici govore z Slovencem slovenski, ako pa treba, znajo govoriti tudi s tujcem v njegovem jeziku. Kar se tiče panslavistov, sem mu povedal, da so baš Nemci oni, ki bi hoteli vladati ves svet, in ako se v Trslu slučajno kažejo Italijanom prijazne, se to godi le iz zvijače! Namen Nemcem v Trstu je: pograbiti vso trgovino in kapital ter tako »lovr iti most <1»> Adrije!!	Panslavist.
Se enkrat o novih razglednicah družbe sv. Cirila in Metoda. Ko sem dobila v roko izvod lepih novih razglednic »Iružbe sv. Cirila in Metoda, katere je založil g. Skrinjar, tolmačila sem si slik»> gotovo popolnoma drugače, nego imajo te razglednice namen biti tolmačene. Nič me ni bilo strah ognja v strehi šatora in tista pomenljiva četrt ure me nikakor ni plašila ali malodušno razdvajala. »Slava« zame ne govori ljudstvu besede strahu in boječega opomina — ah, »Slava« »lanes ne pozna in ne more poznati takih besed! Pač resnica je, da nam gori st/eha naših domov, pač res je, da imamo le še malo materijalnega premoženja, ki ga nam niso še pograbili tujci, a tudi po njem iztezajo svoje nenasitljive roke — a kaj naj to znači ?! Mari to, da hitimo v grob? Krivo sodijo oni, ki sodijo tako! Da, ugrabili so nam imetje, ugrabili vse bogastvo naše zemlje, ugrabili celo domove — a kaj znači to? Saj niso ugrabili nas! Mi še živimo! In onemu, ki ima izgubiti samo še življenje, je v dolžnost, »la se bori tem pogumneje in najvztrajneje! Tudi najkrutejša in najmogočnejša moe podlega prej ali slej pravični osodi in že po naravnem zakonu se vsaka krivica maščuje preje ali pozneje, in prav zato smemo mi Jugoslovani za trdno pričakovati — ne svojega pogina, marveč svojega osvobojenja in svoje slave. Da, kazalec kaže na sji\-, a to je za nas veselo znamenje, »la se vedno b<»lj bliža 12. ura, s katero »ulklenka prevladi naših ošabnih zatiralcev in da je zora 20. stoletja — slovanska zora!
Kodoljubka. Naznanilo o napovedih za odmero osebne dohodarine, plačarinc od viših službenih prejemkov in priliodarine za leto 1900. (Zvršetek.) Kedor eno, oziroma tri leta še ni imel dohodkov, jih mora napovedati po povprečni dobi njih uživanja, odnosno sč zneskom, ki ga upa dobici v dobi jednega leta.
Ista načela veljajo za računanje troškov. ki se smejo odbiti.
Določila za obdačevanje novih davčnih zavezancev in njih dolžnost, predložiti napoved, se nahajajo v 227 in 22<š.
Natanjčneja določila, kako je postopati o sestavi napovedi za osebno dohodarino, se nahajajo v I. delu v drž. zak. št. 10* ex 1807 razglašenega in izvršitvenega predpisa k IV. poglavju zakona o»l 2"). oktobra 1.S96, drž. zak. št. 220. Ponatisek tega dobt? lahko
brezplačno davčni obvezanci v Trstu na c. k. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. k. davčnih glavarstvih, odnosno na c. kr. davkarijah, ki niso na setležu okrajnega glavarstva. — Ako kak davčni obvezanec ni podal dolžne napovedi v predpisanem roku, pripravi se odmera po novem pozivu na podlagi 5? 20:") lahko uradoma; razven tega mu je pričakovati, »la se uvede proti njemu preiskava zaradi davčne zatajbe. — Kazenska določila zaradi davčne zatajbe, davčnega prikrajšanja in opuščene napovedi obsegajo ££ 229, 241, 24o in 244. — Napovedi za prihodarino je glasom ij ] .">S predložiti na pristojni davčni oblasti ob prav tistem času kakor napovedi za osebno dohodarino. — V svrho odmere priliodarine za leto 1900 se poživljajo torej vse osebe, ki uživajo v Trstu, na Goriškem ali v Istri v zmislu § 124 prihodarini podvržene prejemke, da do 15. februvarja 1900 predložč napovedi o vseh teh prejemkih — izvzemsi one, pri katerih se prihodarina odtegne »lolž-nikom — po obrazcu, zaukazanem z izvr-šitvenim predpisom k III. poglavju zakona o osebnih davkih, razglašenim drž. zak. štev. 171 ex 1897. Te napovedi se vlagajo oziroma tudi tla»l»5 ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi »> osebni dohodarini. — Tiskovine za napovedi se »lo-bivajo lahko brezplačno na istih oblastih in uradih, kakor tiskovine za osebno dohodarino. — Prihodarini je p<> £ 124 zavezan, kedor iz imovinskih predmetov ali imovinskih pravic dobiva prejemke, katerih ni že naravnost za»lela zemljarina, hišarina, pridoba-riua ali plačarina. — Sem spadajo posebno v 124 št. 1—7 navedene obresti, rente, tekoča plačila, oprave itd. — Ker se prihodarina nasprotno <•»! osebne dohodarine ne odmerja ]»»» gospodarstvih, ampak za vsako osebo posebej, zato se opozarja še posebno na to, da mora vsaki posamični upravičenec prejemkov, odnosno njegov zakoniti zastopnik pod zakonitimi pogoj' podati napoved. — Osebe, katerih prihodarini podvrženi prejemki niti sami za-se, niti skupno z njihovimi drugimi dohodki ne presezajo letnega zneska 600 gld., so po § 12o štev. 7 sploh proste priliodarine, torej tudi niso dolžne podati napovedi. -p Podrobna zakonita določila o sestavi napovedi za prihodarino s<» natisnjena na zadnji strani obrazca za napoved v pouk davčnim obvezancem. — V svrho priredbe pribodarine za 1. 1900 treoa glasom £ 12S napovedati stalne prejemke v znesku leta 1899. dejanski doseženem, ne»loločene in nestalne prejemke pa v premeru 1897, 1*9* in 1899. — Kedor še ni imel toliko časa prejemkov, mora jih napovedati p»> povprečn-dobi njih obstanka, oziroma sč zneskom, ki ga upa doseči v enem letu. — Določila za obdačenje na novo v davčno dolžnost stopa-jočih oseb in njih dolžnost, podati potrebno naznanilo, se nahajajo v 1; 145.
Kedor ne poda pravočasno napovedi, odnosno omenjenega naznanila, se izpostavi tudi pri prihodarini kakor pri osebni dohodarini pravnim posledicam, »la so davčne oblasti glasom £ 142 pooblaščene uvesti obdačenje uradoma, ter »la se p«» 24o št. 4 in 244 more kazenski postopati radi davčne zatajbe.
Tudi glede prihotlarine je dolžnost, podati napoved, in nasledki opuščenja iste so neodvisni <>il tega, je-li bil davčni obvezanec za to osebno pozvan ali ne.
Llovd. Včeraj je parnik » H a b s b u r s 14 potniki na krovu prispel v našo luko, kjer so mu takoj dovolili izkrcanje. — Parnik »Berenice« so včeraj odpustili iz karantene, ter ga spravili v arzenal, ker ga treba popraviti. Ćastništvo, mnoštvo, zdravstvena komisija in delavci, ki so razkladali kavo, s»> se podali v Trst.
Drobnosti. 35-letua delavka Karolina L e o n a r d »> n iz ulice Fontane št. H> se je hotela včeraj zastrupiti s plinom <>»1 oglja (ogljikovim okisom); sosedje so »► pravem času opazili nje namero in poklicali zdravnika rešilne postaje, ki je spravil nesrečnieo v bolnišnico. — K a p je zadela 78-letnega Josipa Kota rja iz ulice Toricelli št. t>. Spravili so ga na rešilno postajo in od tam v bolnišnico. — Neki tuk. trgovec je z »lvema »tičicama« obiskoval več tuk. gostilnic in kava ren ; zjutraj je opazil, »la mu ni zginila le dobra vest iz srca, ampak tudi 195 gld. iz žepa. (t. oticijal Ti t z, katerega je do-tičnik obvestil o tatvini, se je podal namu-»loma na lov ter je tudi našel tičici in ji aretiral. Ženski sta priznali tatvino. — i V dobi od 15. »lo 28. decembra m. 1. je bilo
iz !»k.ladx>u št. 20 v svo'nniiii iuki u k r a-denih 10(1 kilogramov m a n <1 e 1 j e v. Policija išče. krivec. — Sin»*H ol» 11. uri in pol sta dva redarja v idici S. Spiridione zalotila moža. ki je jh »skušal udre ti v pro-< la jalo i co tvrdke A. All»erti. Tat je zbežal, a že v ulici Zonta so ga ujeli. Na p«»liciji so -{m »znali v njem 25-ietnega mizarja Natala (termine a iz Gorice, ki je I»i 1 že večkrat izgnan i* J rsta.
Dražbe premičnin. V j»etek, dne 5. janu varja ob 1«). uri predftoludne se bodo v sled naredite tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ci-vdne stvari vršile sledeče dražite premičnin : v ulici < apuanošt. 11. liišna oprava ; v ul:ci • iella lesa štev. .*», gredi, krmilo in tehtnice; v ulici Cal vola štev. 6, hišna oprava; v ulici della Tesa štev. 26, .:išna oprava ; v ulici Sa-iit/i štev. 2, drag«Klenosti : v ulici Irene«« štev. 2, hišna oprava: v Trebčah št. s2 in 131, prešiči in krave.
Pevsko društvo »Velesila v Skednju vabi na veliko veselico s plesom, ki bo v soiioto <lne 6. januvarja v veliki dvorani iT. Marije Sanein-< "einot. Vspore«! : 1. No-v« -ad : Južno—iavjanska koračnica«, godba. 2. F. <ierbič: »Žitno polje«, mešan zbor. Farkaš: »U In.jc iz oj»ere N. Subie, tamb. y <»r. 4. St. Pirnat: »Zah.st«, osmeroglasen mešan zU.r. 5. God.: »Mandoline, valček, tamb. zbor.	»Pogovor z domom«, me-
tati ztn»r. 7. Zaje: »Večer na Savi«, godba. >. I. Mahoreič: Ona me ljubi«, šalo igra v »Iveh dejanjih. 1». Ples. — Med dejanjem in -premem1 »ami igra godba. Začetek veselici ob 4. uri |H»p. Po veselici začne takoj ples, ki i o trajal do :>. ure pojtolunoči. Vstopnina k veselici za osebo	nč., sedeži 10 nč., k
plesu možki 1 krono in ženske 40 nvč. Ra-i >larni doneski se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vesti iz ostale Primorske.
Razglas e. kr primorskega na-mestništva od dne 2h. decembra 1899 1, štv. 29<-4"- o »časni dol<»eitvi naklad za deželni zal«»g mejne grofije ister^ke za leto 1M M).
Njegovo ees. in kr. Apostolsko Veličanstvo blagovolilo z najvišim ukre|M>m od dne 1*'. decembra 1*99. I. najmilostneje j*»tr«litie -klep deželnega zl»ora mejne grofije isterske dne 24. novembra	I., da se v jM»kritj
pri manj kjaja v deželnem zalogu naklade v meri in obsegu določenima za leto 1899., začasno nalože in {»obirajo tudi v letu liHM> in -i«*er dotlej, dokler se zakonitim ]M»tom določi deželni proračun za leto 11HJO.
Pobirale se Ih>I»o torej začasno v mejni grofiji Istri tekom leta 1H M» te le deželne naklade:
1.	doklada	na vso izravne realne davke in doklada 4.V' , na vse izravne jier--«i;aine davke, v kolikor i-ti niso oslobojeni d okla d v zniislu zakona 24. junija 1*9* dež. zak.. štev.
2.	doklada lOO" ,, na užitnino od vina in mesa ;
'■{. davščina i»o 3*40 korone od vsakega hektolitra na drobno p »pičenega piva in po 2<Mi4 koronne od vsakega hektolitra na drobno iM»točenih ojtojiiih žganih pijač, navedenih v zakonu «1 1 *. mainika 1 4i> drž. zak., štev, *»4 člen. I. 1*. II. odst. 1 in po 13*36 koron od vsakega hektolitra na dobro pot«»čty)ih o-| >'n:h p jač, navedenih v istem zak«»nu člen. I. B. II., odst. '2.
I davščine na pivo in na žganjine ne smejo - 1 ]»obirati ni ob izdelovanju ni ob uvozu. I - to tako jo žganje oproščeno deželne davščine v vseh slučajih, v katerih se za isto ne plačuje državni davek |h> o zakona od dnč 20. junija I*** leta štev. drž. zek.
To se objavlja na občno znanje vsled ukaza c. kr. ministerstva notranjih poslov od '22. decembra 1-01» 1., št. 4;;325.
brotmea dol»ro ^»ziiana gospa Hočeverjeva v	Ako se držimo tega, kakor se praznuje,
Krškem.	da je bil Kristus rojen dne 25. decembra.
— Krivično in neutemeljeno se	torej bo konec XIX. stoletja dne 31. de-
mora imenovati naredba poštnih ravnatelj-	eembra 1000. o polunoči.
stev, s katero se zabranjuje vsprejemanje uči-	Zakaj nj bj|o leto 1900. prestopno leto?
teljev v ]»oštne urade. I/ dejstva, da pri-	Tega pojasnila ne najdemo v letošnjih kole-
raanjkuje učiteljev, še menda nikakor ne sledi,	da rji h, dasi je stvar zanimiva in bi morala biti
da b, I,d. učitelji primorani vztrajati v	haA v Uledarjih nekoliko obširneje poja-
svojih nemilih materijalnih razmerah in bi ne j	hijena.
smeli stremiti za boljšimi. To je že res skrajno,	Lota 15Sl>m ko se je uvel gregorijanski
kar b« se zamoglo zahtevati v veku — j	kole«laPf „kanovih so povprečno dolgost vsa-
osebne svobode. Naj se raje že vendar en- j	kepi lf!tw na 365 - U(. 49 minut in
krat kaj pozitivnega stori v zboljšanje gmot-	sekund. Ker pa se leta računajo samo na
nega položenja učiteljev.	cele dneve, določilo se je, da ostane vsako
četrto leto prestopno leto, t. j. vsako
^ , .	leto, katerega številko je mogoče deliti z 4,
MdZne VGoll.	obsega 366 dnij. Ob enem pa se je tudi do-
Kuga. Kakor javljajo iz Rio de J a-	ločilo (da je razlika kolikor mogoče manjša),
neira z dne 2. t. in., se v San t osu in	da to pravilo ne velja o sklepnih letih vsa-
S t. Pao lu kuga razširja bolj in bolj. Slu-	kega stoletja (v tako imenovanih sekularnih
čaji, opazovani zadnje dni, so nenavadno hitro	letih). Za sekularna leta je bilo določeno, da
provzročili smrt.	bodi ono prestopno leto, katerega številko je
Cerkev se je porušila. Kakor javljajo iz	mogoče deliti z 400, torej tudi vsako četrto
I micana z dne 2. t. m., se je v Villnossu	sekularno leto.
na 1 irolskem meti službo Imžjo udri del	I>o zdaj je bilo torej edino sekularno
stropa ter pokopal pod seboj nekaj šolskih	leto 1600. prestopno. Tako bo tudi
otrok, ki so klečali blizo altarja. Enega	leto 2<MX).
učenea j<* ubilo, dva druga pa sta težko po-	Sekularna leta 1700., 1*00. in 1900. pa
škodovana.	so navadna le s 365 dnevi.
Pisemski zavitki Z črnim robom so na	Sicer pa povdarjamo še, da tudi s temi
Francozkem prepovedani. Vzrok temu je iskati	popravki« ni štetje časovnih oddelkov po-
v tem, da je na takem robu lah.vO prerezati	polnem uravnano in bo trebo ,zopet poprav-
zavitek, polastiti se vsebine, zopet zalepiti ga	ljati, ko mine kakih 3600 let.
in, če treba, na prerezanem kraju zopet po-	A nas ne bo tedaj glava bolela. To novo
črniti, da se manj pozna.	ureditev nai bojo izvršili oni, ki bojo takrat
Sarajevska Vlada je izdala odobrenje,	živeli — ako bodo. da knjigotržnica hrvatske delniške družbe v
Mostaru prične svoje delovanje. Narodnemu podjetju želimo vsestranski prospeh in napredek.
Pomanjkanje premoga v Zagrebu. Zaradi
snežnih žametov v zadnjih dneh, ki so ovirali železniški promet, je nastalo v Zagrebu veliko pomanjkanje premoga.
Brzojavna poročila.
Dunaj :>. (K. H.) Odsek ogerske delegacije za mornarico je imel danes sejo, v kateri je, z nekimi spremembami v besedilu, odobril poročilo referenta o predlogi glede mornarice.
Ihuiaj (K. B.) c Pol. Coresp.* javlja,
Žalostno novo leto. Z Keke nam poro-	,	. ...	,
.	1	da so se zastopniki avstrijskega m ogerskega
cajo: Na novega leta dan je sedela veča . .	,, ,. » .	..	.
* ..	., - ,	J	,	ministerstva v mulimpesti posvetovali o p r i-
druzba v «ljrrande Kestaurantu» ter poslušala	,
...	*	prava h za novo a v s t r o - o g e r s k o
cigansko go«lUo, med njimi prijatelja Atilij	,	. „	. .... .	.
. , . i, .	,	J	carinsko tarif«; o tej priliki so se do-
Ivudan in Pavel Baborskv. O polunoči je	..... ,	. "	.....
...	.	, •	1	J	g<»voriii, da je od pristojnih gospodarskih in
Kudan zace! tožiti, <ia ga boli glava ter je	' , ., , .	,
.	.	strokovnih <lrustev pre<l vsem zahtevati gra-
hotel ilomov. l>aoorskv ga je pregovoril, naj	.	,
..."	1	J	diva m menenj o tem predmetu,
izpije prašek antipirina, kar mu pomore, ter	« .	,, .r,	,
. 1	, \	, 1 , '	Carigrad d. (K. B.) Gregori|ansko-ar-
iiu se ostane. l)al mu ie i»rašek. Kudan je	, - .... ,	..
.	J 1	J	menski patrijarh je nedavno ponovil prošnjo,
opazil, da ima zdravilo neki čuden duh : Ba-	, , .	»	, .. .
*	da l)i se Armencem v revnih pokrajinah l»orskv je poskusil ostanek v čaši, ne da bi , . •• .	. ,	. ..."
: J	male Azi|e odpustile pristojbine za
zapazil kaj iH»sebnega. Kudanu pa je posta-	i i * *	i	• -t	i . i
1	- 1	®	1 1	osvoboditev od vojaške službe,
jalo slabše in slabše. Spravili so ga v stano-	- •	. ^ ., . . v .
J	1	■	Ker namerjajo te jinstojbme izročati upravi
vanje, kjer so zdravniki spoznali, da je bil	. -, , , ' .	, . . , . ..
..	J	javnih dolg(»v ter pričakujejo t»d istih veče
zastrupljen s strihninom, a bilo je že pre- i , , " ,, -	,
1 *	_ 7	J	1	redne dohodke, je malo
pozno. Baborskv je lovec ter rabi strihnin
proti lisicam. Zamenjal je bil prašek. Ko je Iiaborskv izvedel, tla je kriv prijateljeve smrti, (| ]<MP.l<M e se je zaprl v stanovanje ter se ustrelil iz revolverja. — (>ba prijatelja so pokopali o isti uri.
Potres. Kakor poročajo iz Petrogr «.da, je v ahalkalaškem okraju tiHiške gubernije potres ]m»rušil deset manjših vasi. Guverner je odredil izredno pomoč ter poslal vojaštvo na kraj nesreče.
Pozabljivost. Angležko novinstvo opo-
zarja Urite na slabosti sodobnih državnikov.
upanja, da 1 >i ugodili patrijarhovi prošnji.
Dunaj 4. (K. K.) Vojni < lsek ogerske se je danes začel posvetovati o vojnem proračunu. Poročevalec Munich je objasnjeval proračun ter v obee priporočal, da se ga sprejme. Seja še traja.
Lizbona o. (K. 1».) \* zbornici pa i rov je odgovoril minister za vnanje stvari na neko vprašanje glede vojne v južni Afriki, da je Portugalska gledala na to, da bi nobena vo-jujočiii strank ne našla v Lourenzo-Maniuezu pomoči ali podpore. — Minister za v nanje
Zlasti tednik »Truth« kar razsiplje sai kazem.
Vesti iz Štajerske.
— Štrajk v okraju K oflach. Vsled žuga nj delavcev v stavki morajo praznovati tudi v Biebersteinu in v Kotlachu. Vsega štrajka 1 '.».">0 delavcev. — Voditelj zemljedelskega ministerstva je jioslal ministe-rijalnega svetnika Zechnerja na lice mesta, da se pouči o namenili delavstva ter deluje na to. da bi >e nasprotja j»oravnala mirnim potom.
Kraj ni Šolski svet na Vidmu j'- kupil v svrho zgraditve novega šolskega j*»sl«>p> Pod jedo vo f>osestvo za 4<HH) gld., a o.| skupne cene plača kakor vel:ka do-
stvari ni dobil nobenega obvestila o prevozu
vojakov ali vojnega gradiva skozi navedeno
Lord Lamlsdo\vne«, tako piše n. pr. ome-	' .. . ' ' , ...
. ...	mesto. Vsak prestopek uradnikov v tem po-
njeni list, »nam ni vojni minister, ampak	, . . . , .. . Ar. . . .
1	gledii l)i bil strogo kaznovan. -Ministerje di»-
minister za — manevre . Potem pa pripove-	' i i »» . i i • i i i •
. .	stavil, da l orlugalska nuna vzroka, da bi
dtiiejo sledečo anekdoto: »Neki amerikanski	. . , .
J J .	dvomila o lojalnosti Anglije,
trgovec je potoval z ženo in detetom z nekim	' T, ..
® J 1 _ . .1	Newyork »Keuter« javlja: Glasom parnikom na reki Mississipiu. Ko so dospeli	. . *. , , . . . . . 1 ....	brzoja\ke iz Kio «le Janeira je sklenila brana iMjstajo, kjer je hotel izstopiti, je Aineri-	... . , . , , . "
'	ziljska vlada, da bo«le od blaga, uvoženega
kanec zbral svojo prtljago ter štel komade,	, ^ Av3tro_0gerfike> I)obirala 10o/q (1okladno
a nekaj mu je manjkalo. Stel je in stel, a	a ^ ^ hj Francije jn Iuilije do.
ni mogel najti, česa mu netlostaje. Sletlnjič	. , , .,.l0; ^ ,, . .
*c ' J J	klada po oOu/0. la naredba stopi 1. marca
je pristopil k njemu kapitan parnika pa mu	^ veljavo
rekel: »Vi, jaz ne morem dalje čakati z la-	_ .
, ...	Vojna v juzm Afriki.
dno. Pojdite vendar /e v kabino po ženo in	J " . ,. . .
J , . . -i« ■	London o. i K. B.) \ ecerm listi iav-
otrokac. (rlejte no, je dejal trgovec, saj sem	, . . .
. . . , rr, ,	Ijajo iz oterkstroma z današnjega dne, da so
vedel, da se ni vse na suhem. — Iako so	J J J ®
tudi vojaški krogi opozorili lorda Lansdo\vna,
da je pozabil poslati dovolj konjenice in
težkih to i m »v v južno Afriko. Glejte no, je	. . .
, , . , .	Danes je bil n a hribovju okoli Ko-
dejal lord, saj sem vedel, da sera nekaj po-	„ . J
J ......	lesberga vroč boj. Sovražnik je hrami
zabil. Xa tak način označujejo Anglež, spo-	^ ^ ^ ^ ge je wlmakniL
sobnost svojega vojnega ministra.	^^ ^ (R R ) ^ .y
Kdaj konča XIX. stoletje? O tem se po	Ren,isl)lirgll včerajšnjega dne: P o lož a j
svetu pričkajo. Zakaj ne bi še mi svojo	j p r; Koles b ergu seje spremenil ne-
rekli? Mi mislimo, da nimajo pravne eni ne	pri5akovano. Boerei so po noC.i zopet zasedli
I-: ____J„ V1V	1 .... .. 1 . __
Boerei danes jutro napadli Molteno. Bitka še ni zaključena..
Ne uit port 3. (K. B.) »Reuter» javlja:
drugi; ne tisti, ki menijo, da XIX. stoletje konča 31. dec. !*<><>., in ne oni, ki postavljajo konec temu stoletju na 31. dec. 1(.KX). Leta se štejejo po Kristusovem rojstvu. Kadar mine 11*00 let po Kristusovem rojstvu, takrat bo tudi konec XIX. stoletja.
torišče, v katerega jih je bil general Freneh poprejšnjega dne pregnal. Xi dvoma, da so Boerei dobili znatnih po m o č i.
Trgovina in promet.
Novi ktirzni list.
Piše J. U. II.
(Glej včerajšnjo »Kdinost«.)
Novi kurzni list je več ali manj pri-držal red starega, ali glede računanja treba ga je razdeliti v o delov: 1. devize, 2. valute, 3. vrednostne listine, ki se nominelno glasč na 100 ednot avstr. veljave (ali pa so tudi kronske), in so že j>rej notirale percen-tualno, 4. vrednostne listine, ki se nominelno ne glase na avstr. veljavo, ali j>a tudi ne na okroglih 100 ednot (150 gl., 2o0 gl., f)00 gl.t 100 gl. v zlatu, 200 d. M., 100 gl. C. i. t. d.): ;"">. akcije, ki so samo deloma vplačane :
1.	D e v i z e, v kojih je označen internaci-jonalni kredit in gmotno stanje (trgovska bilanca) dotične dežele, notirajo kakor popred, za 100 ednot tuje valute, v naši kronski veljavi, izvzemši Angležko, kjer je kura označen le za 10 Ls. (prej pa mnogokrat tudi le za 1 Ls.).
Pravega računanja v tem slučaju nimamo, kajti, kdor je popred bil vajen čitati fra ne oz k i kurz n. |>r. 48*10 in čiti sedaj 96*25, ali kaj stičnega, mora vedeti, da je popred 100 frankov veljalo 48*13 gl., sedaj pa 96.25 kron.
2.	Valut«?. Efektivni zlati denar notira za eden komad, bankovci pa za 100 dotičnih ednot v naši kronski veljavi. N. pr. 20 fr. v zlatu (naj»oleondor| je stal popred recimo gl. 9*63, sedaj pa K 19*25, ali pa: 100 d. in. v bankovcih je stalo prej prilično gl. 59*15, sedaj pa 118*30 K.	(Pride še.)
Nepoštene tvrdke na Nizozemskem.
Iver se ponavljajo slučaji, da trpijo do-tnav?i trgovci škodo po nizozemskih nepoštenih tvrdkah, zlasti takih, ki se bavijo s prodajanjem ž r e b o v (lozo v), priporoča naš konzul v Ant\verpenu, naj se vsa-kdor prej dobro pouči, nego se spušča v posle s kako nizozemsko tvrdko.
Pod ražen j e pa p i r j a.
Zastopniki ogerskih papirnic so imeli dne 2. t. m. shod v Budimpešti, ter so sklenili, podražiti ceno papirju. Ta sklep uteme-Ijujejo s tem, da so se baje podražile tudi surovine, t. j. gradivo, iz katerega delajo papir.
Bančna obrestna mera.
Osrednji zvezi avstrijskih industrijalcev je došlo naznanilo avstro - ogerske banke, da bode ista mislila na znižanje obrestnega merila, kedar bodo to dovoljevale obče <le-denarne razmere.
Kamenjanje meničnih ^rolic (blankctov).
Glasom naredbe finančnega ministerstva z <lne 29. decembra m. 1. zamenjujejo v zalogah in prodajalnicah menic neporabljene blankete menic, izdanih leta 1898 z utiskano letnico	z novimi z letnico 1 ... in to
brezplačno. Dotične prošnje strank so proste kolka. Zamenjanje se vrši brezplačno.
Notiranje kurzov blaga.
Dunajska borzna komora je izdala naznanilo, glasom katerega se morajo od 2. t. m. vse «'en<? blaga notirati v kronski veljavi. Uradno glasilo »Aratliche \Varencourse der \Viener-Borse« in mesečnik »Waren-Preis-hericht« bosta označevala za na prej cene v kronski veljavi. Z istim dnevom so uvedene jednote za notiranje s .">(> kilogrami, namesto dosedanjih 100 kilogramov: pri repnem olju, oljnatem semenju, masteh, kolonijalnem blagu, usnju, kožah, kožuhovitd in semenju sploh.
Izžrebane srečke.
Dunaj 2. (K. I».) Kre«litne srečke z leta 1858 :
Serija 3709 štev. 83 dobitek: kron 300000 1369 .. 56 ..	.. 60000
1138 .. 73 .. .. 30000
Po 10000 kron dobijo srečke: serija 178 št. 7»> in serija 3418 št. 66; po 4000 kron dobijo srečke: serija 1369 št. 5. serija 3993 št. 22; po 3000 kron dobijo srečke: serija 3166 št. 29, serija 34r>l št. 1 in serija 3519 št. 56; po 2000 kron dobijo srečke: serija 1720 št. 33, serija 3418 štev. 79 in serija 3535 št. 51.
Uravnava Donave 1S70:
Številka 24630 dobi kron 160000 188949 n „ 40000 53031 „ .. 12000
„ 135447 „ „ 10000 230616 .. .. 2000
Avstrijski rudeei križ 1882:
Serija 2745 št. 36 dobi kron 70000 _ 2023 . 47 „ „ 2000
J
Trgovinske vesti.
Hudimpesta 4. Pšenica za oktol»er K. 7.95 do 7.'."i. Pšenica za april K. 7.sl <lo 7-S2 Kž za oktober K. —* do —-—. liž za april K. »>'4 i do »Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1 (.M)0 K. 4-it:» do 4-414. Oves za oktober K. —*— do —• . Oves za april K. 5*03 do 5*04.
Pšenica : ponudb«* zadostne, povpraševanj«* omejeno, jako mirno. Prodaja: nekoliko tisoč met. st. Vreme: megla.
Ilaiuhiirir 4. Trg za kavo. San t« s good average za man* -14.— za inai o4.7.», za september .*>•>. 7.». za decen»l»er v»0r5O Denar.
Ilavre 4. Kava Santo »s goo«l average za januar 50 k. frankov 40.25 za maj	k.
frankov 41.7"».
Dunajska borza dne 4. januvarja.
		■lam**	viVraj
Državni dolg v	papirju		98J»o
n v	srebru	HH.SO	9 s.55
Avstrijska renta	v zlatu	tHi.To	i M ».75
- kr«	mah 4°/0		10
Kreditne akeije		231.95	2;>:,».:,»r>
London 10 Lsr.	...	242.65	242.55
^t) mark	...	'23.iHi	2:i.r»»;
Xa|M»leoiii .		19.20	19.10
lOO italijanskih	lir . .		sv.70
Cekini .	...	11.42	11.42
Prihod in odhod vlakov. pjpjh Ivan
Mala oznanila. P.«l ti» rnlirik« prina«ann» oznanila po najnižjih cenah. Za •nkntini iiiM-rrijo "t- plač* |hi i nvč. zu ; za večkratno m-»t-ri-ijo pt m* «*na prinieni« /niža. Oglasi za leto za enkrat na tnlfi; -ta«n-jo jh« i« jdd. t«-r plmoujejo v četrtletnih antecipatnih otirokih. Najmanja olijava :to ne.	Ahram Fran Ulica 5f* Fruncesco -- Cllll ■ ■ tli■ Trgovec z dogami iu so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solii ino, cene zmerne.	
	Nazarij Grižon jestvin, kolonijalnega blaga in olje.	
V Trstu. i Tosredov; liiiea za potovanja. Alojzij Mozetič korana potovanja in sprejema predplačila za ol»isk letošnje svetovne razstave v Parizu.		
	F 1*5)II Hittv Ulica Barriera veeehia št. 13 * ® J prodajalnica vsakovrstnega mani fakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se j»ošiljajo vzorci tudi na deželo.	
Zaloira krompirja, zelja i u fižola. Vntn\/pr 8Ii uliea Vienn:i ® iina VđlUVUlf jai\. 7alogo krompirja, zelja, fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo.	T 7or|||j|# mesar, ulica S. Francesco 16, " fctltlllll* postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom.	
	Novak Mihalj svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.	
Zaioira olja. mila iu kisa. Vatovec Anion ki-a na drobno in del»elo. Naročila izvršuje točno.		
		V Gorici.
Krčme. Ilirl/nuiA Mnfa u,icu Carintia štev. 25 JUVKUVIU IfldlO toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter ima dobro »lomačo kuhinjo.	1 Knnao svečar v Gorici ulica Sv. Antona r^ št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebel ne ^a voska. Zji pristnost jamči s ^000 k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrhništvom ter slavnemu občinstvu.	
Perhauc Jakob vin in buteljk Postrežba točna, cene zmerne.		
	■••••••••••••••a	
Acquedotto 21.
Acquedotto 21.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
ulica Media št. .'}., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
<».30 pdp
omn. lirzovl
«♦.—
1Ž.45 7t :;»»
<;.35 H.15 si:»
4:»
«».10
s 4:» _
_
10.35 _ IO.40 _ 11.-3» _ .»:!.» p*11
7.4"» zve" —> » _
_
11 :i.» Z
onin
_ pošt pop. omn.
|>ost.
N?brefiiuu 1 ervinjan. Benetke Ihinaj, zveza z Reko Nabrežina. V dem. Benetke, Rim Nabrežina. Videm, Benetke. Verona I >unaj. zven Budapest in Zagreb Kormin. zveza t. ervinjan. Benetke Nabrežina. Viden«. Benetke, Rim Benetke i via l ervinjan in via Videm) Rim <via Bixiji naravnost. Ihinaj. zveza z Reko lirzovl. Kormin
I >u naj, zvezdi s Pest m. Reko !*š. Nabrežina. Videm, Benetke
<lo Murzuschlajra amo ob sredah i ekspres v «>stende
Dohod v Trst:
.."«*"» pdp~ tu«*-. iz Miirzuschlaga. Beljaka itd. .'EJ _	iz Italije, Kormina. Nabrežine
brzovl. iz Kormina
1 >unaj. zveza « l*e~to. Mnihim po-t. Ihinaj, zveza z Reko lirzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk via « ervignjani |M>«t. Ihinaj. zveza z <«»ri«*o iiDin. iz Italije preko Kormina •rzovl. iz Italije preko Kormina
I Mina j. zveza z Reko oran. iz Italije pr«*ko Kormina »s |*lp- l ram "T v ~redo( ekspres iz < »stend«
Državna železnica.
O«] h od od Sv. A n <1 rej a
pdp. Hrpelje. Ljubljana. Ihinaj, lieljak
Hrpelje. Rovinj. Pulj. ! Hi naj pop. Hrpelj«*. I»iva»'-a. Rovinj. Pulj, 1'unaj brzovl. Pulj. Divača, lieljak. I »unaj H«-rpelje, I»ivača isamo ob nedeljah in praznikih I.
Poli od k sv. Andreju.
pdp. I Hva«'-a
Pulj, Rovinj
Hrpelje. Ljubljana. Dunaj zve. Pulj. Rovinj. Ihinaj, Ljubljana brzovl. Pulj. Rovinj. Ihinaj Hrpe'je. 1 Hvara samo ob nedeljah in praznikih, t
Furlanska železnica.
< > «1 h o «1 iz Tržiča:
pip., i "«.';. H.25 pop. preko t ervin jana v Italijo in 10.4K zvečer do (minjam.
D o h o «1 v Trži«':
-jo. i* 4r>. pre<lp.. f».4S. IO3A pop. iz Italije preko < ervinjana, 1JS5 pop. iz l ervinjana.
Odhcd in p-:hod parniko/.
Zavije preko S v. Marka. Skednja. Sv. Sobote. Milj ob 7 15, H. 11.30 predp. ±15 pop. Prihod , IO — predp. 12.10. 3.35, 4.4"» pop. Milje S (pošta!, !».:{0, 1 •» (pošta) predp. 3.30. I i."» i preko Sv. Marka «>.!"> pop. Prihod 7 preko Sv. Marka i. S. !».:»o ipoštai predp.; 1.30.
J*1 (pošta), ."».:io pop. Ob ne d. m prazn. - p<»-tai. '».."Jo. 1 -1 i po^tai predp.; 3.—, L:»O. 7.1"» jHip Prihod: «'»."JO i preko Sv Marka« S.— !».:io po-tai predp., 3.—. 3 45 (pošta) <».30 pop.
Koper 7.;i<» predp«, 13.0"» (pošta) 3.—, 4.15 <po--tai pop. Dohod «*.4-"». — (pošta) predp. 1.30. 3.— i pošta i. Ob ne d. in prazn. 7.50 predp., 13.U5 (pošta), 5.— pop. Dohod: tf.45, 1«.— «j»ošta) predp., 4.— (pošta) pop.
Piran j»reko Iz«»le 13..'»0, .'».— pop. D o h o <1 preko Izole <L30, 7.— predp. Ob n e d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: ti .30, 7.— zjutraj <}»aniika „Istria" in _Portorož*".)
I* m a »i vsak dan razun nedelj ob 4 pop. D o h o «1 «».— zjutraj.
Kovin j preko Pirana, i 'ittanove, Poreča vsjiki pond.. sre«lo. petek 7.30 zj. Dohod torek, če-trtek. soboto ob 7. uri zjutraj.
Pulj pr«-ko Pirane. t'ittanove. Salvore. Poreča. Vr-:ira. Ro\-inja in Fasane oh «i.4;"» zjutraj vsak dan. Dohod '1 p«»p.
Mira m a r lo.4-"» predp. 3.15 p«»p. Dohod 1 ,;lO.
pop.
Lozić Jurij
Androna S. Lorenzo (za magistratom1. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od , "» litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Potočnik Fran
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga puhistva za jediluiee. spahiiee in spre-jemniee, žimnic iu peresuie, oarledal iu železnih (»lauraju. p<» et*uali. «ia se ni bati konkurence.
VELIK PANOPTIK
Ivana Hermann-a
poznan že j>o spojili umetnih in mehaničnih podobah, izloženih ob uhodu lokala.
Največji izbor liiojsterskih <1p1 O O O O meliaiiipiio plastike.
Vse podoDe so od vosKa izdelane v naravnin —
---veliMIi od najveCjili umetnikov sedanjega veka.
Non plus ultra mehanične umetnosti.
v s K lt I X A :
Avstrijski et-sar, rimski pap«'ž. <leklicH s pcvajoćimi iitiči, umirajoči ntnjfiii vojak, trpinčenje device it»l. V«.. irililj.'. kakor <la I .i l»ilo živu. " 1'«»s e It n o s t: Posnetek <hI voska Tlet ne The Spotil »liri afrikanske^a plemena, ki Imi živa izložena lct.i^ na pari/.ki razstavi. Panorama: Bursko-angleška vojna, potapljanje ltnr-gignon . špansko - amerikanska vojna itd.
Vsak dan od 9. zjutraj do lO zvečer.
Vstopnina .... "20 nve. Vojaki in otroei . .10
ima gostilno v ulici Irt-n«*o št. 2., toei itrsko, «Ia!-matinsko in l»elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo ; vsaki <"as mrze jedi. < »dprto vedno (lo polno«M.
Obuvala.
<•. kr. rezervni častnikov pri poroča m o ..Zavod za uniformiranje in civilno krojačnico FRAN A JIRAS-A'4 v Trstu, ulica Caserma	1'i'iie nizke,
postrežba točna in zanesljiva.
oooooooooooooooo
Stantič Josip
»pri Pepetu Kraševcu« na Rožariju poleg cerkve Sv. P«*tra j»o<1 ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi narocl>e.
Rehar Peter
ulica Rihorgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Trirovei.
Jak. Perhauc !SU,lionl5,-^|,e"
karna in sladeu-arna, svež kruh večkrat na dan. prodaje moke. Vsprejema tudi domači krtih v pecivo. Postrežba točna.
O) - 4.'.
4 ;»o 74:»
-j . * t
- «c»
11.15
6JS
7 4s l«».4ž
Anton Šorli
priporočil svoji kavarni »Conimercio« in »Tedesco«, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Cene zmerne !
V soboto 6. januvarja se odpre
ESTAURANT AL CERIO BIANCO
v ulici S. Lazzaro št. j (Pnlazzo Salem).
Najboljše istrsko Tino od Sanvicenti. dalmatinsko belo in prve vrste Drelierjevo pivo. Nemška kuhinja. Točna postrežba. Zmerne pene. Posebne sobe za obede, društva, zborovanja, klube itd.
Lastnik je Slovenec.
Za obilen oh;sk se nujudaneje priporoča
Rome j F:\bhri, voditelj. Postrežba točna!

Službo išče
mlati trgovski ponioriiik za tr^«»vino s kolo nijalniui hladom, vest" slovenskega, nemškega in laškega jezika, spreten prodajalec, lepega vedenja in z najboljšimi spričevali. P<»nudl»e na npravništvo Kd in osti v Trstu.
Vabile n naročilo jsimiir.
P. n.
Z novim letom 1900 začno „Slovenka" svoj četrti letnik. Jedino slovensko, oziroma jugoslovansko žensko glasilo je postalo tekom prvih let svojega obstanka tako priljubljeno, da je vsaka posebna hvala nepotrebna. Izdajatelji lista se pa nočejo zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč hočejo napeti vse moči, da. pribore „Slovenki" tisto veljavo, ki sodi edinemu glasilu našega ženstva. Xaša „Slovenka" mora postati dostojna vrstnica enakim listom drugih omikanih narodov.
Žensko vprašanje zanima danes najviše duhove obeh spolov, in vsi izobraženci priznavajo njegovo veliko važnost, naj se ž o kakor koli postavljajo napram posamičnim zahtevam ženstva. Materijal, ki ga to vprašanje obsegu, je pa iako ogromen, da je za njega spoznavanje potreben poseben študij. In „Slovenkiu bo prva naloga, omogočiti in pospeševati t<> proučevanje. Zato bo posvečevala vso brigo in pozornost vsem pojavom ženskega gibanja in bo stala odločno na stališču ženskih pravic, ženske osamosvoje. Ozirala se bo pa tudi na vse prikazni, ki so direktno Jili indirektno v zvezi z ženskim pokretom, dobro vede, da je žensko vprašanje v svojem bistvu le en list velike knjige, le del organične celote, socijalnega vprašanja.
A' ta namen bo „Slovenka" objavljala temeljite znanstvene članke in razprave, izvirne in v dobrih prevodih, dalje : brižno sestavljeno kroniko ženskega gibanja — doma in po svetu — ter bibliografijo ženske socijologije. Pa tudi zabavnega dela ne bo zanemarjala, temveč bo skrbela za dobro leposlovno dag virov vezani in nevezani besedi. Spise bo objavljala tildi v hrvatskem oziroma srbskem jeziku ; a da bodo taki sestavki tudi Slovencem lahko umi ji vi, bo v vsaki šlevilki tolmačila manj umevne hrvatske besede.
Mnogo priznanih književnikov je obljubilo uredništvu svoje sodelovanje, med njimi zlasti : Alltoil
Aškerc. Aleksandrov. Ljubo mir Babic-Gjalski. Alojzij Benkovič, Bogomila. Danica. Desimira* dr. Fran Eller, Enirelbert Gaiurl. Fran Goestl, Fran Govekar, Fran Jagar, Vladimir Jelovšek, Etbin Kristan, Kristina, Henrik Krizman. Zofka K veder, Janko Leban, Janko Leskovar, 3Iarica„ Marica II„ Milan Marjanovič, Anton .Medved, .Mihovil Nikolić, Potočan, Jakob Vetnsekov, Vida. \ntonin Zavadil. Zorana. Oton Zupančič, Žabnik i. dr.
Tudi z svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Kadi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda razmerno povečana.
I)a bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovanskega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da se blagovolite naročiti na ..Slovenko ', ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naročnikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobe novih, bode mogla materijalno in intelektualno uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek.
Naročnina znaša za vse leto <» kron. — Naročuje se na upravništvu „Slovenke*% v Trstu, ulica Molino piccolo št. o.
Z odličnim spoštovanjem,
uredništvo in upravništvo „Slovenke"
V TRSTU, meseca decembra 1899.