Terme Ptjj
SASA HOTELS A RESORTS
■'J&fi
Torek: Tednikov kopalni dan
-50 %
na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico

Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02/ 7494 5S0 e: termalni.park@terme-ptuj.si
Podjetništvo
Ptuj • Na pogorišču Tehcentra podjetje z 90 zaposlenimi
O Strani 6 in 7
se
s
dni
Ptuj
Ptuj,
3. junij 2017
www.polimaraton.si
Ptuj, petek, 26. maja 2017 letnik LXX • št. 41 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
Podravje
Kidričevo •
Za koncesijo za gramoznico Pleterje ena ponudba
O Stran 6
Kultura
Ptuj • Poletje bo tudi gledališko obarvano
O Stran 10 Za urgentni center Dejan Zavec: »Ni mi vseeno«
O Stran 17
Šport
Nogomet • Zadnja priložnost za Aluminij, Bizjak že na odhodu?
O Stran 11
Nogomet • Drava na pokalnem tronu zamenjala Videm
O Stran 14
Štajerski TEDMIH
Podravje * Voda za namakanje iz dravskega kanala kontaminirana
Razlog za onesnaženje so fekalije
M
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pred dnevi izdalo obvestilo o prekoračenih vrednostih bakterije Escherichia coli (E. coli) v vodi v dravskem kanalu. Vrednost je bila za določene primere uporabe vode presežena tudi za 46-krat, za druge primere pa štirikrat. Na MKGP so poiasniMdaišolvir onesnaženja neurejene kanalizacije ali odplake iz kmetijskih gospodarstev. Več na straneh 2 in 3.
Foto: Monika Levanič
Kronika
V središču *
Karnevalska dvorana tudi letos ni prinesla zaslužka
O Strani 4 in 5
Tv A
Kakšna x u bi bila
poštena
cena| vrtca
O Strani 24,
Aktualno *
Zakaj je Ranca še vedno brez gostinskega lokala
O Strani 4 in 5
Gradnja avtoceste *
V prihajajoči turistični sezoni dva dodatna zapleta
O Stran 7
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za^ vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI
Štajerskih
; RADIOPTUJ
a9,8-98^.l04;3
2 Štajerski
Aktualno
petek • 26. maja 2017
Podravje • Voda za namakanje iz dravskega kanala kontaminirana
Razlog za onesnaženje so fekalije. Bo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pred dnevi izdalo obvestilo o prekoračenih vrednostih bakterije Escherichia coli Podoben odgovor smo prejeli tudi od Dravskih elektrarn Maribor: »Onesnaženje z bakterijo E.coli lahko povzroči slabo delujoča čistilna naprava
Slovenija - raj za okoljski kriminal
Podatek, da je dravska voda prekomerno onesnažena s fekalijami, je skrb vzbujajoč. Zaradi bakterije lahko pride do epidemije zastrupitev. Absolutno so v najslabšem položaju pridelovalci, ki bodo zaradi napak, brezbrižnosti in malomarnosti povzročiteljev onesnaževanja pri dajanju pridelkov na trg podvrženi strogemu nadzoru. Preden bosta šla sadje in zelenjava na prodajne police, ju bo pridelovalec dolžan oprati, kar pomeni izjemno veliko dodatnega dela, organizacije in stroškov. To velja za pridelke, ki rastejo nad zemljo in se jih namaka s pršenjem — da torej onesnažena voda pride v stik s plodom. Če bi kontaminirana zelenjava slučajno zašla na prodajne police in da jo potrošniki uživajo, pa lahko pride do zastrupitev. Situacija je sedaj takšna, da bodo stroške in posledice neurejenih fekalnih sistemov in nedelujočih kanalizacij nosili pridelovalci, ne pa povzročitelji onesnaženja. Ker teh nihče ne nadzoruje. Okoljskih inšpektorjev v naši državi, kot da jih ni. Če so slučajno prisotni na terenu, pa se ukvarjajo z najmanj pomembnimi zadevami. Okoljska politika Slovenije je takšna, da velikim onesnaževalcem, ki imajo politično in ekonomsko moč, slepo izdaja okoljevarstvena dovoljenja za naprave in objekte, ki za obremenitev okolja predstavljajo velika, ogromna tveganja. Država onesnaževalcem nato pomaga še s pomanjkljivim nadzorom: ali ga sploh ne izvaja ali pa ga opravi z napol zaprtimi očmi. In tako so pri nas vrata okoljskemu kriminalu na stežaj odprta. V kakšni meri je bil dosežen cilj varovanja vodnih virov? Smo ostali na začetku ali na polovici poti? Sistemi so nedelujoči, predstavljajo potencialno veliko nevarnost za okoljsko onesnaženje in tveganje za zdravje ljudi. A za ljudi v našem sistemu ni nikomur več mar. Predpisi se pišejo na kožo korporacijam, za katere nadzor ne obstaja. V aktualnem primeru onesnaženja, o katerem pišemo, bi pristojne nadzorne službe bile dolžne pod drobnogled najprej vzeti čistilne naprave in natančno pregledati, kako delujejo in kaj spuščajo v okolje. Samo na takšen način bo možno omejiti nadaljnje onesnaževanje. Absolutno bo nujno bdeti nad tem, da se kontaminirana zelenjava ne bo znašla na trgovskih policah. A če bodo pod nadzorom samo pridelovalci, ne pa tudi povzročitelji onesnaženja, bo to Sizifovo delo. Odpraviti je treba vzroke, ne pa zdraviti posledic!
Da se v Sloveniji dogaja okoljski kriminal, ne govorim na pamet. Spomnite se na nedavni požar v vrhniškem Kemisu. Državne institucije so kakršnokoli onesnaženost bližnjega potoka najprej grobo zanikale. Dolgo niso mogli lagati, saj so posledice v naravi več kot evidentne: mrtev potok, v katerem je na desetine kubičnih metrov najhujših strupov. Če bi se onesnaženje skrivalo za visokimi zidovi, bi se država še naprej sprenevedala in javnosti govorila neresnice. Posledic požara, ki bodo vplivale na okolje in zdravje ljudi, se laična javnost zaenkrat najbrž sploh še ne zaveda. Rezultati analiz vode so katastrofalni. Prav tako tudi druge posledice požara — denimo uničena oprema gasilcev. Agresivne strupene snovi, ki so se izločale pri gorenju, so dobesedno razžrle zaščitno gasilsko opremo. Človekovo telo ni iz jekla in je občutljivo na dražljaje iz okolja. Strupi, ki se izločajo v okolje, organizem najedajo, na njem puščajo posledice in ga oslabijo. Ko ga premagajo, organizem zboli, oveni ali umre. In država je tista, ki nas ubija! Dopušča, če ne celo spodbuja okoljski kriminal: z izdajo dovoljenj na lokacijah, ki so za okolju nevarne dejavnosti neprimerne, ter pomanjkljivim nadzorom. Tudi za spodnjepodravsko regijo lahko na hitro naštejemo nekaj primerov obsežnih onesnaženj in potencialnih nevarnosti za okoljske katastrofe: v pitni vodi so presežene vrednosti rakotvornega atrazina (posledica škropiv), v dravski vodi bakterije E. coli (posledica fekalnega onesnaženja), v letih 2007/08 so v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju gorele pnevmatike (za njihovo mletje in skladiščenje v gramoznici je država izdala dovoljenja, finančne in druge posledice pa sedaj nosi na svojih ramenih!), zelo vprašljive so razsežnosti onesnaževanja iz bioplinarn, pa tudi drugih industrijskih objektov, v katerih se ukvarjajo s »kemijo«, nevarnimi snovmi, odpadki (nevarnimi in komunalnimi). Dejavnost, podobna ali identična Kemisovi (Eko les), je bila zelo blizu, da bi jo skoraj sprejeli v naše okolje — v obrtno cono Novi jork. K sreči je civilna pobuda namero nekdanjega markovskega župana preprečila, niso pa krajani uspeli preprečiti bioplinske katastrofe, ki so jim jo postavili ob robu vasi Sobetinci, saj so jih investitorji in župan naplahtali z lepo zvenečimi obljubami o daljinskem ogrevanju in rastlinjakih z orhidejami...
Pomenljiv je tudi podatek, da naj bi nam z muljem in številnimi škodljivimi snovmi kontaminirano dravsko vodo čez mejo pošiljali Avstrijci. Potem naša država za zaščito državljanov in njihovega zdravja nima problema samo sama s seboj, temveč tudi s severno sosedo.
Bakterija E. coli je naravno prisotna v črevesju ljudi in živali, v okolje se izloča s človeškim oz. živalskim blatom. Najdemo jo v fekalijah, ki so tudi najverjetnejši razlog za onesnaženje v reki Dravi. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor je v vzorcih vode ugotovil presežene mejne vrednosti prisotnosti bakterije. Vzorčili so 8. maja na črpališču namakalnega sistema Miklavž na Dravskem polju, ki je vzdolž reke prvi namakalni sistem na dravskem kanalu. MKGP je pridelovalce in lastnike namakalnih sistemov z dopisom obvestilo, naj glede na kmetijski pridelek opredelijo način namakanja in morebitna tveganja, po potrebi pa tudi ustrezno dopolnijo ali spremenijo proizvodne in higienske prakse. Za sadje in zelenjavo, ki se ju uživa sveža, je za zalivanje, če pride voda v stik s plodom, dovoljena mejna vrednost prisotnosti bakterije 100 CFU/100 ml vode. Ob vzorčenju 8. maja je bila ugotovljena prisotnost bakterije 4.600 CFU/100 ml vode! Presežena je bila torej za 46-krat, za določene druge primere pa štirikrat. Glede na to, ali se pridelek uživa svež ali termično obdelan, ali raste v zemlji ali nad zemljo in ali se med zalivanjem po njem prši ali zaliva pri tleh, so mejne vrednosti prisotnosti bakterije E. coli različne.
MKGP je šele v letošnjem letu začelo vzorčiti vodo, ki služi na-
Največji problem so plodovi, ki se jih uživa sveže, rastejo nad zemljo in se žena voda pride s pridelkom v neposredni stik.
makanju. Pred tem teh kontrol -monitoringa kakovosti vode - ni izvajalo. V mesecih od aprila do septembra bodo vzorčili enkrat tedensko, oktobra, novembra, decembra in marca pa enkrat mesečno. »Vsebnost bakterije E. coli v vodi zelo niha, kar je odvisno predvsem od količine padavin, pretočnosti vodnega vira in tem-
Foto: Črtomir Goznik
Voda iz kanala Drave tudi v vodovodni sistem
Voda iz kanala reke Drave se na ormoškem območju uporablja za napajanje vodooskrbnega sistema. »Pitna voda se pridobiva s črpanjem podtalnice na območju Mihovcev in z umetnim bogatenjem podtalnice. Surova voda se črpa iz kanala reke Drave v usedalnike in dalje v infiltracijska polja. Na infiltracijskih poljih pronica v podtalnico, ki se s tem obogati, da je možno iz vodnjakov črpati skupaj 99 l/s. Načrpana voda, v kateri sta prisotna železo in mangan, se odvaja v rezervoar s kisikom. Kisik železo in mangan oksidira ter ju na tak način izloči. Dokončno vodo očistimo s filtriranjem skozi peščeno-oglene filtre z namenom filtracije in absorpcije nezaželenih snovi iz vode. Pred distribucijo v omrežje vodo dezinficiramo s plinskim klorom, s katerim odstranimo morebitne mikroorganizme,« je pojasnila Bogdana Kolbl, na KP Ormož zadolžena za področje vodooskrbe.
■
peratur. Na podlagi enega vzorca ne moremo izpeljati realnih zaključkov o stanju vodnega telesa oziroma njegovem onesnaženju z omenjeno bakterijo. Ministrstvo je do sedaj prejelo rezultate osmih meritev. MKGP ni odgovorno za vodo v namakalnih sistemih. Prav tako nismo zavezani k monitoringu vode za namakanje, ampak je ta zaveza na ravni posameznega uporabnika ali upravljavca namakalnega sistema. Presežena vrednost E. coli v vodi za namakanje nikakor ne pomeni, da so končni proizvodi avtomatsko onesnaženi in neprimerni. Pač pa je preseženo vrednost E. coli treba jemati kot informacijo pridelovalcu, ki to vodo uporablja, da ustrezno dopolni oziroma po potrebi spremeni svojo proizvodno prakso. Smernice so po svoji naravi nezavezujoče, zato je njihov osnovni namen predvsem v tem, da proizvajalcem sadja in zelenjave ponudijo določene usmeritve oziroma napotke, kako naj ocenijo vodne vire, ki jih uporabljajo za namakanje,« so za naš časopis povedali na kmetijskem ministrstvu.
Na Uradu za varno hrano so pojasnili: »Vsak nosilec živilske dejavnosti je dolžan dejavnost izvajati skladno z načeli dobre higienske in kmetijske prakse -tudi glede uporabe vode za namakanje, saj je odgovoren, da daje v promet varna živila. To pomeni, da prepoznava in upošteva vsa morebitna tveganja, ki bi lahko vplivala na varnost živil. Pristojni inšpektorji Inšpekcije za varno hrano preverjajo, ali nosilci živilske dejavnosti spoštujejo zakonodajo glede kakovosti in varnosti živil in ali jo izvajajo skladno z določbami te zakonodaje.«
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 26. maja 2017
Aktualno
Štajerski	3
inšpekcija ugotavljala njihov izvor?
(E.coli) v vodi v dravskem kanalu. Na MKGP so pojasnili, da so vir onesnaženja neurejene kanalizacije ali odplake iz kmetijskih gospodarstev, ali drug onesnaževalec ob reki Dravi.«
Foto: Črtomir Goznik
jih zaliva s pršenjem - da torej onesna-
Kdo bo
pridelovalcem pokril nastalo škodo
Oporečnost vode za namakanje lahko pridelovalcu povzroči ekonomsko in gospodarsko škodo, pa čeprav sam za to ni niti najmanj odgovoren, kaj šele, da bi lahko proti povzročiteljem onesnaženja kakorkoli ukrepal ali onesnaženje omejil. »Vsak pridelovalec je sam odgovoren za produkt, ki ga daje na trg. V primeru, da je pridelovalec pravočasno seznanjen z informacijo o kakovosti vode, lahko ustrezno prilagodi svojo proizvodno oziroma higiensko prakso ter s tem zmanjša ali popolnoma odpravi tveganje, da bi bil njegov končni proizvod onesnažen in s tem neprimeren za dajanje na trg,« dodajajo na MKGP.
V Ormožu in Gorišnici na namakalnem sistemu 60 kmetij
Obvestilo o onesnaženosti vode za namakanje z navodili za ravnanje s pridelkom je kmetijsko ministrstvo posredovalo na naslove Sklada kmetijskih zemljišč, dveh pridelovalcev v Mariboru, ki namakata z dravsko vodo, ter na občini Ormož in Gorišnica, ki sta lastnici namakalnih sistemov, na katere so priključeni lokalni pridelovalci. Namakalni sistem Ormož pokriva 720 hektarjev obdelovalnih zemljišč, nanj je priključenih 32 uporabnikov: 31 kmetij in družba Jeruzalem SAT. Od začetka tega leta je lastnica sistema občina Ormož, začasni upravljavec za obdobje enega leta pa Komunalno podjetje (KP) Ormož. Kot
je povedal župan Alojz Sok, je prisotnost bakterije E. coli v reki Dravi povečana že v Dravogradu. »Sumim, da gre za onesnaženje najbrž že iz Avstrije in da je to meddržavni problem. Vode iz naših čistilnih naprav se v Dravo iztekajo pri Ormožu, mi črpamo vodo za namakanje v Mihovcih, torej vsaj tri kilometre višje. Ormoške čistilne naprave na kakovost vode, ki jo pri nas črpamo za namakanje, ne morejo vplivati.« Ludvik Hriberšek iz KP Ormož dodaja, da onesnaženja v dravskem kanalu ni moč pripisati kateri izmed devetih čistilnih naprav na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž: »Kemijske analize nadzira Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, čistilne naprave delujejo v skladu s projektiranimi in izvedenimi možnostmi. Postopki so utečeni, tehnološko dodelani.«
Direktor občine Gorišnica Matevž Cestnik je pojasnil, da je na namakalni sistem, ki je v lasti in upravljanju občine, priključenih 26 kmetij na skupno 162 hektarjih obdelovalnih površin. Na območju Gorišnice imata namakalni sistem individualno vzpostavljen še dva pridelovalca. Cestnik pravi, da izcedne vode iz čistilne naprave na stanje v dovodnem kanalu HE Formin ne morejo vplivati, kar je logično, saj je čistilna naprava za elektrarno in ne pred njo. Vprašanje, ali vplivajo na kakovost vode v odvodnem kanalu, torej nizvodno od elektrarne proti Ormožu, pa ostaja neodgovorjeno. Na Komunalno podjetje (KP) Ptuj smo naslovili vprašanje, ali lahko 100-odstotno zagotovijo, da čistilne naprave na Ptuju, v Markovcih in na For-minu, s katerimi upravljajo, delujejo brezhibno. Nedvoumnega odgovora na to vprašanje sicer nismo dobili, je pa nam Jernej Šomen pojasnil, da nobena izmed čistilnih naprav ne vpliva na onesnaženje vode v Ptujskem jezeru ali dovodnem kanalu HE Formin. To je res, saj se izcedne vode iz ČN Markovci stekajo v potok Rogoznica in potem v staro strugo Drave, iz ČN Ptuj
v desnobrežni drenažni kanal ob jezeru v markovsko laguno in staro strugo, iz ČN Formin pa v odvodni kanal HE Formin. »Vse tri naprave, ki jih omenjate, obratujejo povsem v skladu s predpisi, lahko vam pokažemo letna poročila o obratovalnem monitoringu. Res pa je, da v okviru rednih obratovalnih monito-ringov zakonodaja ne zahteva izvedbe mikrobioloških analiz. Zato rezultatov ne moremo primerjati s rezultati vzorca vode, ki se uporablja za namakanje,« je še pojasnil Šomen.
Onesnaženje je lahko vzrok izbruhov okužb in zastrupitev
Na Inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da zaradi onesnaženja obstaja tveganje za zdravje ljudi. Raba onesnažene vode za namakanje je lahko vzrok izbruhov okužb in zastrupitev: »Prisotnost bakterije E. coli v vodi kaže na fekalno onesnaženost vode. Raba onesnažene vode za zalivanje oz. namakanje je lahko vzrok izbruhov okužb in zastrupitev z živili, zato sta kakovost vode in način zalivanja zelo pomembna. Za zalivanje zato nikoli ne uporabljamo močno mikrobiološko oziroma kemično onesnažene vode, kot na primer gnojevke, gnojnice, odpadne sanitarne vode, vode, ki vsebuje kemikalije, vode iz onesnaženih potokov, ribnikov, mlak. Če voda za zalivanje ne ustreza zahtevam za pitno vodo, je toliko pomembnejši način njene uporabe. V tem primeru nikakor ne škropimo listov, sadežev, vrtnin, plodov, temveč rastline zalivamo nizko pri koreninah, uporabljamo sistem kapljičnega namakanja, večje rastline zalivamo nizko ob steblu. Na ta način se izognemo morebitnemu onesnaženju užitnih delov rastline. To je še posebej pomembno v primeru, ko pridelka pred končno uporabo termično ne obdelamo.«
Mojca Zemljarič
Znaki okužbe z E. coli
Prvi znaki okužbe z bakterijo E. coli so driska, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje, povišana telesna temperatura. Znaki bolezni se pojavijo v treh do osmih dneh od okužbe. Okužba se zdravi z antibiotiki. Če bolezen zelo napreduje, lahko pride do odpovedi delovanja ledvic. Zdrava oseba z dobrim imunskim sistemom se na zdravljenje dobro odzove in okužbo v nekaj tednih premaga. Večjemu tveganju so izpostavljeni otroci, starostniki in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Bakterija se lahko pojavi tudi v mleku ali surovem mesu. Zato so priporočljivi dobra toplotna obdelava mesa in nasploh hitro pokvarljivih živil, izogibanje surovim ali slabo toplotno obdelanim živilom, shranjevanje živil na dovolj nizkih temperaturah v hladilniku, temeljito pranje sadja in zelenjave ter ustrezna osebna higiena: umivanje rok po uporabi stranišča, pred pripravo hrane in po njej ...
_____________>ss&
Foto: Monika Levanič
Država odgovornost prevalila na pridelovalce
Kmetija Majerič iz Moškanjcev je pomemben pridelovalec različne zelenjave, predvsem ptujskega luka in česna. Od vsega okoli 45 hektarjev kmetijskih površin jih namakajo približno polovico. Kmetovalec Branko Majerič nas je ob srečanju pričakal s kupom papirjev. Nad ravnanjem države in inšpekcijskih služb je ogorčen, razočaran. Te so po njegovem mnenju odpovedale na polni črti. Še več. Opozarja, da se je država z obvestilom o preseženi vrednosti bakterije E.coli v dravskem kanalu ter s priporočili glede načina namakanja in uporabe pridelkov elegantno izognila odgovornosti in jo prenesla na nič krive uporabnike namakalnih sistemov - kmete. »18. maja smo prejeli obvestilo. Jaz kot kmet trenutno ne ukrepam, ker ni nobene potrebe, saj zakon o kmetijstvu iz leta 2015, ki je sveto pismo za kmete in kmetijstvo v tej državi, v 63. členu govori o mikrobiološki kontaminaciji, ostankih pesticidov in onesnaževanju v primarni pridelavi rastlinskega izvora, kjer pravi: v primarni pridelavi - to smo mi - morajo kmetijski pridelki in živila rastlinskega izvora, ob dajanju v promet - torej ne na njivi - ali uporabi glede mikrobiološke kontaminacije, ostankov pesticidov in onesnaževal v kmetijskih pridelkih in živilih rastlinskega izvora izpolnjevati predpisane zahteve. To se pravi, da jaz s to vodo lahko brez problema zalivam, vendar moj produkt, ko gre na polico, mora biti tega prost. Druga stvar, o kateri govori isti zakon v 172. členu - o inšpekcijskem nadzoru, v šesti alineji, pa je: kadar onesnaževala v primarni pridelavi kmetijskih proizvodov in živil rastlinskega izvora izhajajo iz okolja in niso posledica ravnanja nosilca, njihov izvor ugotavlja inšpektor, pristojen za okolje, in kmetijski inšpektor v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sedaj pa sprašujem te inšpekcije, ali so ukrepale in kako so ukrepale?! In to je začetek in konec zgodbe!« je jasen Majerič, ki še nadaljuje: »Ker gre za onesnaževalo v naravnem viru, ne more biti uporabnik namakalnega sistema, torej pridelovalec, niti pristojen niti odgovoren. Teče iniciativa oz. potekajo pogovori, da bi kmetje, ki smo investirali v namakalne sisteme, tožili državo, ker nas je naplahtala. Investirali smo svoj denar, denar države in davkoplačevalcev evropske skupnosti v investicije, ki nam danes delajo težave.«
Majerič je prepričan, da so razlog onesnaženja v dravskem kanalu čistilne naprave: »Po mojem mnenju gre v ozadju za veliko širše stvari. Nekdo bo verjetno v Bruslju kaj vprašal: »Gradili ste namakalne sisteme ob reki Dravi. Imamo podatek, da voda presega več kot štirikratne vrednosti E. coli. Kako mislite to reševati?« Najlažje je uporabniku izdati obvestilo in navodilo, kaj sme in mora. Skratka, odgovornosti ne prevzema nihče. Je pa jasno, da je za to kriva država, saj sem prepričan, da so vzrok za onesnaževanje v veliki meri čistilne naprave. Če država, ministrstvo za okolje in prostor, dovoli, da se čistilne naprave usmerjajo v rečne vodotoke, mi pa s to vodo lahko namakamo kmetijske pridelke, in če se nekaj zgodi, bi jaz bil ne samo oškodovan, ampak tudi odgovoren?! Zakon pa pravi, da mora biti moj produkt, ki pride na polico, tega prost. Saj to je popolnoma nelogično, neodgovorno! Če so 20 let govorili, da je Drava čista, zdrava reka, zdaj pa imamo E.coli ... Ne morem razumeti, da bom kot kmet popravljal stvari, ki jih je zakrivila država.«
Monika Levanič
Foto: Monika Levanič
4 Štajerski
V središču
petek • 26. maja 2017
Ptuj • Bilanca Kurentovanja 2017
Karnevalska dvorana tudi letos
Zadnjih nekaj let se na ptujski občini bolj ali manj uspešno ukvarjajo z vprašanjem, kako razmejiti javni in komercialni del Kurentovanja. ki je bila ena izmed dveh prijavljenih na razpisu za izvedbo tega projekta. Preverili smo, kako so zadovoljni z izvedbo in tudi s finančnim nega dela) nase prevzela ptujska občina, ki je projekt zaključila s 699 evri zaslužka. Letošnji rezultat je še slabši ...
Čeprav finalno bilanco še urejajo, je že danes, kot pravi Katja Grabrovec, direktorica agencije Novelus, jasno, da ta ni bila pozitivna. Rezultat je še slabši kot lani, kar naj bi bilo
posledica skupka različnih razlogov. Čeprav so se v organizacijo projekta podali z velikimi pričakovanji, so se ta takoj po začetku Kurentovanja razblinila.
Kaj se je zgodilo z denarjem, ki je ostal na karticah in koliko ga je dejansko ostalo?
Brezgotovinski način plačila, ki so ga uvedli letos v karnevalski dvorani, je dvignil zelo veliko prahu. Organizatorje smo vprašali, kaj se je zgodilo z denarjem, ki je ostal na karticah. Odgovorili so: »Vse potrošnike in obiskovalce dvorane smo redno obveščali tako o samem sistemu kot o načinu dviga gotovine. Obvestila smo imeli na spletni strani, socialnih omrežjih, ob blagajnah, na promocijah v Qlandii in centru mesta ipd. Korektnost izvedbe tega nam je potrdil tudi inšpekcijski nadzor. Znotraj dvorane je bil najet brezgotovinski sistem, ki prikazuje le naložen in porabljen denar na karticah.«
Gostinstvo navrglo 170 tisočakov
Pogoje v razpisu za pridobitev koncesije za izvedbo komercialnega dela Kurentovanja je postavil Zavod za turizem Ptuj. Podjetje Novelus kot izbrani ponudnik se je med drugim obvezalo, da bo javnemu zavodu poravnalo znesek v višini pet odstotkov od skupnega neto prometa vseh gostinskih storitev, izvedenih v celotnem obdobju delovanja karnevalske dvorane. Zavezali so se tudi, da bodo 15 dni po zaključku programa v karnevalski dvorani predložili poročilo o izvedenih obveznostih po tej pogodbi. Z gostinskim delom so v karnevalski dvorani v 12 dneh pridelali 170.305 evrov neto prihodkov (prodaja pijače), od tega Zavod prejme 5 %, kar znese okrog 8.500 evrov.
Ob 300
prepustnicah še vsak dan 300 kart brezplačno
Precej veliko breme za organizatorje so bile po besedah Grabrovčeve brezplačne vstopnice in prepustnice, ki so jih morali zagotoviti Zavodu za turizem Ptuj: „Dali smo jim 300 kart na dan, kar znese (če uporabiva ceno predprodaje) 39.000 evrov (te karte naj bi
bile za člane povork, kdo jih je dejansko dobil, pa so razporejali na Zavodu), k temu je treba prišteti še 300 prepustnic (teh kart drugače sploh ni bilo mogoče kupiti in so bile le za zlate sponzorje, ovrednotene na 120 evrov), kar je vredno 36.000 evrov. Vse to je bil naš strošek."
Za promocijo 50.000 evrov
Kljub temu pa so v Novelusu zadovoljni z izvedbo in zaključkom letošnjega Kurentovanja. „Menimo, da je projekt zadovoljil naša pričakovanja in da smo prejeli mnogo dodatnih izkušenj in znanja. Vsekakor ne bi mogli zatrjevati, da je bilo vse izvedeno popolno, smo pa gotovo v izvedbo in potek dogajanja vložili vso energijo in trud, da bi Kurentovanje in pustova-nje lokalnemu prebivalstvu, pa tudi Sloveniji, še bolj približali. O tem govorijo tudi podatki, da smo samo v oglaševanje in posledično tudi promocijo mesta Ptuj vložili okrog 50.000 evrov neto sredstev."
Stroški za 12 dni programa 184.000 evrov
Programska izvedba večernega dela je stala 183.926 evrov bruto, in sicer za 12 dni progra-

Kljub visokoletečim načrtom tudi letos organizacija Kurentovanja ni
Foto: MV
Ptuj • Zakaj je Ranca še vedno brez gostinskega lokala
Mestni svetniki s situacijo niso zadovoljni
Županu mestne občine (MO) Ptuj Miranu Senčarju se je pri obljubah ponovno zalomilo. Še zadnje dni v aprilu je zagotavljal, da bo čez prvomajske praznike na Ranci v okviru gostinske ponudbe možno spiti kavo, pa potem iz te obljube ni bilo nič. Danes, konec maja, je Ranca brez obratujočega gostinskega objekta. Zato so na to temo imeli mestni svetniki na ponedeljkovi seji veliko povedati.
Pomlad je, lepo vreme, sezona z gostinsko ponudbo bi že lahko bila v polnem teku, saj sprehajalcev in kolesarjev ob jezeru ne manjka. »Da se mestni svetniki na to temo toliko ponavljamo, kaže, da je zadeva aktualna in resna. Zato se je treba tega čim prej lotiti. Svetniki bi morali o tem razpravljati kot o samostojni točki dnevnega reda. Urejanja prostora se je treba lotiti resno in učinkovito, zagotoviti možnost plovbe in prevoza s turistično ladjico. Prihajajo ljudje od drugod in predlagajo, kaj vse bi lahko imeli na Ranci. Minuli konec tedna smo na Dobrotah slovenskih kmetij gostili številne skupine turistov. Ko so se sprehodili do Rance, so se lahko samo obrnili, ne da bi
tam spili kavo, in šli nazaj proti mestu,« je poudaril svetnik Janez Rožmarin (NSi), prikimala pa mu je kar večina prisotnih na seji.
Čelanovi s številnimi vprašanji
Svetniška vprašanja v zvezi z urejanjem Rance in območja Ptujskega jezera je na minulih sejah vložila svetniška skupina SMC, na zadnji seji pa tudi Lista župana dr. Štefana Čelana. »Večina stanovalcev ptujskega blokovskega naselja in starega mestnega jedra prosti čas preživlja ob Ptujskem jezeru. Kot mestna svetnica sem deležna številnih vprašanj in kritik glede trenutne situacije ob in na vodi Ptujskega
Foto: Črtomir Goznik
Župan M0 Ptuj Miran Senčar je zagon gostinske dejavnosti napovedoval za začetek meseca maja. Območje Ranče še danes sameva, so pa ureditvena dela v teku.
jezera. Še bolj me skrbi neurejenost plovne poti, saj je ob koncih tedna na jezeru veliko plovil, ki se lahko na plavajočih drevesnih deblih in vejah poškodujejo. Upamo lahko, da ob tovrstnih morebitnih trčenjih ne bo prišlo celo do izgube človeških življenj. V imenu svetniške skupine sprašujem, ali in kdaj bodo na Ranci postavljeni premični ali nepremični kontejnerji za izvajanje gostinske dejavnosti, iz katere postavke v občinskem proračunu bodo plačani kontejnerji, ali je v proračunska sredstva, namenjena revitalizaciji jezera, vključena gostinska ponudba? Kdo skrbi za čiščenje jezera in ali je MO Ptuj obveščena o nevarnih ovirah v vodi?« je med drugim v svetni-
petek • 26. maja 2017
V središču
Štajerski	5
ni prinesla zaslužka
Letos so vpeljali povsem nov model: organizacijo javnega dela so prepustili Zavodu za turizem Ptuj, komercialnega pa agenciji Novelus, izkupičkom organizacije največjega ptujskega dogodka. Spomnimo: lani je organizacijo celotnega Kurentovanja (javnega in komercial-
prinesla zaslužka.
ma. Lani, ko je bila organizacija dogajanja v karnevalski dvorani v rokah ptujske občine, je bil skupni znesek stroškov še bistveno višji in je za osemdnevno dogajanje znašal 237.000 evrov.
V skupnih stroških so zajeti stroški, vezani na Karnevalsko dvorano (najem prireditvenega šotora, najem tehnične opreme, stroški varovanja, stroški zdravstvene službe, gasilci, stroški dovoljenj, zabavno-glas-benega programa, SAZAS, IPF, stroški Eventima, stroški svetovanja in vodenja, gostinske storitve za nastopajoče, zavarovanje odgovornosti, podjemne pogodbe, stroški priključkov, najem sanitarnih enot, stroški čiščenja, posode za smeti, odvoz odpadkov, zaščitne ograje, obratovalni stroški dvorane - elektrika, voda, ogrevanje in drugi splošni stroški).
Da so bili v preteklem letu skupni stroški toliko višji, je precej nerazumljivo, saj naj bi za najem šotora Novelus letos plačal nekaj manj kot 80.000 evrov, Javne službe Ptuj (v imenu občine) pa lansko leto 41.000 evrov. Tako je navedeno v poročilu o lanskoletnem Ku-rentovanju. Čeprav je na Erar-ju jasno razvidno, da so Javne službe Ptuj podjetju Expo biro nakazale več, kot je navedeno. Znesek, ki so ga v treh obrokih nakazali marca lani, je nekaj več kot 52.000 evrov.
škem vprašanju zapisala Tatjana Vaupotič Zemljič iz Čelanove svetniške skupine.
Najprej stopnice, potem gostilna in terasa
Župan Miran Senčar je pojasnil, da premičnih montažnih objektov (kontejnerjev) še niso postavili iz dveh razlogov. Prvi je po njegovih besedah ta, da naj bi Dravske elektrarne Maribor (DEM) zamujale z izgradnjo stopnic na obrežju jezera. Drugi razlog je, da je bilo treba za namestitev objektov pridobiti dovoljenje Direkcije RS za vode, saj gre za priobalni pas. Izdaja dovoljenja naj bi se nekoliko zavlekla, a da ga sedaj že imajo. Ko bodo DEM zgradile priobalne stopnice, jih bo MO Ptuj oblekla v les in jih povezala s teraso montažnega objekta. Lesenega podesta za teraso zaradi gradbenih strojev, ki služijo gradnji stopnic na priobalnem pasu, zaenkrat še ne morejo postavljati. Kot je dodal župan, bodo postavili dva kontejnerja: v enem bodo pisarniški in gostinski prostori, v drugem sani-
Javni del: bistveno manj podjemnih in avtorskih pogodb kot lani
Predolg program v karnevalski dvorani Grabrovčeva šteje kot eno izmed pomanjkljivosti Kurentovanja, vendar pa Katja Gonc, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, odgovarja: „Koliko dni mora program v karnevalski dvorani trajati, sploh ni bilo definirano."
Končno poročilo javnega dela letošnjega Kurentovanja bo Gončeva sicer podala predvidoma ob polletnem poročilu, je pa bila pripravljena odgovarjati na novinarska vprašanja in razkriti podatke, s katerimi doslej razpolaga.
Za izvedbo javnega dela Kurentovanja je občina letos namenila 46.000 evrov proračunskih sredstev, bistveno večji del pogače so prispevali sponzorji, in sicer 120.000 evrov. Skupni stroški organizacije javnega dela znašajo po besedah direktorice Zavoda za turizem 160.000 evrov, kar pomeni, da so prihodke in odhodke dokaj uravnotežili. Ustvarili so tudi 12.000 evrov lastnih prihodkov (najem hišic, stojnic in največji delež prihodki iz karnevalske dvorane - 8.500 evrov). Največji strošek so predstavljali postavitev infrastrukture, odra, ozvočenje, varovanje, malice za nasto-
pajoče (13.000 evrov), nočitve tujih skupin (11.900 evrov) ... Precejšen strošek je tudi mode-riranje, skupaj 8.500 evrov. Pri tem Gončeva poudarja, da gre za znesek, ki so ga prejeli vsi moderatorji. Šest jih je pripravilo avtorske tekste in prevode ter skrbelo, da so 11-dnevni prikazi likov in obe povorki potekali zanimivo in gladko.
Je pa bilo letos malo sredstev (glede na velikost in pomen projekta) namenjenih oglaševanju. Skupaj nekaj več kot 9.000 evrov. „Želeli smo ponuditi zgodbe novinarjem in opazili smo, da je bila pokritost dogodkov boljša kot leta prej. Recimo novost so bili nastopi glasbenih skupin po povorki. Na ta način smo ljudi skušali obdržati v mestu, novinarjem pa smo to predstavili kot novost in zanimivo zgodbo, o čemer so seveda poročali. S to potezo so bili zelo zadovoljni tudi gostinci."
Bistveno manj sredstev kot lani pa je letos šlo za avtorske honorarje in podjemne pogodbe. Po zagotovitvah Gončeve so vse opravljali zaposleni na Zavodu, dodatno naj bi plačali le trem zunanjim izvajalcem: Branku Brumnu za pomoč pri organizaciji 3.600 evrov, za urejanje sponzorskih sredstev so najeli pomoč, kar jih je stalo 900 evrov, 780 evrov pa so odšteli za organizacijo treh predavanj Stanke Vauda Benčevič.
Dženana Kmetec
tarije. Stala bosta na platoju, levo od vhoda na Ranco, na zemljišču, ki je v posesti DEM. Do takrat, ko naj bi bili kontejnerji s teraso urejeni, predvidoma v roku meseca dni, bodo po županovih besedah premični objekt s ponudbo pijač postavili na koncu gramozirane-ga pomola. Še prej pa bo treba do tja napeljati vodovod.
Svetnik Rajko Fajt (SDS) je v nadaljevanju opozoril, da so nekateri pomoli (mostovi) na Ranci prepereli. Predlagal je, naj se do odprtja novega lokala koristi stari objekt, v katerem je dejavnost izvajal Radial. Župan je za naš časopis pojasnil, da to ni možno, ker objekt nima dovoljenj za opravljanje gostinske dejavnosti. Za pomol oz. most pa je pojasnil, da so razmišljali, da bi ga od Radiala odkupili, nato pa so se raje odločili za nakup novega. Dobavili so ga v tem tednu. Odstranitev nekaterih plavajočih teles pa je sicer z odločbo odredil tudi inšpektor. Fajt je svoje razmišljanje o Ranci sklenil z besedami: »Vreme je ugodno, sezona gre mimo. Poleg tega v Dupleku odpirajo vejk park ...«
Mojca Zemljarič
Predolg in prebogat program
Tudi letos organizatorji ne morejo biti v celoti zadovoljni z izkupičkom. »O tem, ali bi organizacijo prevzeli tudi v prihodnje, je za zdaj še preuranjeno govoriti. Treba bi bilo pogledati tako pogoje razpisa kot trajanje same izvedbe in nato s tehtnim premislekom sprejeti odločitev. Vsekakor pa smo opazili, da se je vsa ta leta pojavljal nek uveljavljen vzorec, za katerega se je tudi letos izkazalo, da ni uspešen. K temu gotovo sodi predolg program in preveč bogata programska shema, kije letos trajala skorajda dva tedna,« pravi direktorica Novelusa Katja Grabrovec
Mercator ostaja največji podpornik slovenskih pridelovalcev in proizvajalcev. Prizadevamo si za krepitev dolgoročnega sodelovanja z domačimi dobavitelji, kmetijami in zadrugami, kupcem pa nudimo pridelke in izdelke kot z lokalnih tržnic.
Mercatorjeva Akademija Radi imamo domače
je priložnost za poslovno in prijateljsko srečanje sedanjih in prihodnjih Mercatorjevih dobaviteljev iz posameznih regij, županov, predstavnikov zadrug gostiteljic ter medijev.
Vljudno vabljeni na Akademijo v Dornavo pri Ptuju, ki bo v torek, 30. maja 2017, s pričetkom ob 15. uri v prostorih Občine Dornava, Dornava 135 a.
Srečanja so izobraževalne in družabne narave. Predstavili se bodo dobavitelji ponudbe Radi imamo domače, posebej Šunkarna Kodila. Uradnemu delu sledi pokušina dobrot ob domači glasbi.
AKADEMIJA RADI IMAMO DOMAČE V DORNAVI!
□ na b m n
www.mercator.si
Mercator
moj najboljši sosed
Foto: CG
6 Štajerski
Podjetništvo
petek • 26. maja 2017
Ko mesto „ ubijajo " različni interesi
Prejšnji konec tedna je Ptuj prireditveno cvetel, toliko je bilo prireditev, da se mnogi v tem vrvežu niso znašli, pa tudi časa za uživanje jim je zmanjkalo. Četudi je bilo na videz vse v najlepšem redu, cvetk, takšnih ali drugačnih, ni manjkalo. Ptujčani smo se nanje že navadili, ne pa tudi obiskovalci, ki kar ne morejo verjeti, da si najstarejše slovensko mesto privošči toliko nedoslednosti, neurejenosti in negostoljubnosti, celo zavajanja. Najbolj trenutno še vedno bode v oči Slomškova 10 (sedež UE Ptuj) z belo-rdečimi trakovi. Le kaj sporoča? To, da mesto nima strategije o obnovi svoje dediščine, na drugi pa se loteva projektov, ki nekega kakovostnega preskoka ne bo prineslo? Če naj se ji obiskovalci oz. Ptujčani ognejo, le kaj pod temi trakovi delajo stojala za kolesa, ker če jih bodo postavljali tam, so še bolj izpostavljeni morebitnim poškodbam zaradi padanja ometa s fasade. Svojevrsten pomnik pozabe pa je rdeča stavba nasproti UE; odkar v njej ni več življenja, so jo še bolj prepustili propadu. Vmes so vsaj pokosili staro mestno pokopališče. Mestna korita so zasajena s sezonskim cvetjem in zelenjem, ne pa tudi ptujska Mestna hiša, ki bi morala dajati svojevrsten zgled. Edini okrasek v preteklih dneh je bilo obeležje Salona Souvignon, ne pa tudi največje državne razstave Dobrote slovenskih kmetij, kot da tega dogodka za mestno oblast ne bi bilo. So nekateri bolj „prodorni" kot drugi, ali imamo v mestu različno politiko do organizatorjev pomembnih javnih prireditev? Po odprtosti občinske denarnice že, tu dileme ni.
Povsem nerazumljivo pa je, da mesto nima moči, da bi poskrbelo tudi za odprtje stranišč na avtobusni postaji. Mladi, ki čakajo na avtobusni prevoz, tako veselo onesnažujejo bližnje grmičevje in puščajo sledove na vratih garaž za avtobusno postajo, nekaterim ni sveto niti bližnje igrišče, ki ga mesto tudi ureja že nekaj let. Vmes pa na tako neurejeno športno površino vabijo organizatorji poletnega dogajanja na Ptuju.
V pripravah na novo turistično dogajanje in festivalsko poletje bi morali biti odgovorni v mestu še kako pozorni na njegovo urejenost. Mestna stavba se ponaša vsaj z dvema mednarodnima priznanjema o urejenosti mesta, že to je dovolj velik dolg do mesta, če pustimo ob strani dediščinsko odgovornost. Mesto nima niti denarja, niti volje, da bi ob vstopu v mesto poskrbelo za tablo, da je bilo leta 2014 najbolj urejeno srednje veliko mesto v Sloveniji. Zaradi že omenjenih napak in napakic pa za tovrstne tekme o urejenosti več nima niti osnovnih pogojev. Pa je vse skupaj zelo preprosto, v enem dnevu do dveh je mogoče pridobiti spisek vseh teh napak in napakic, katerih popravek ni tako drag, da bi mesto lahko še bolj obubožalo, če seveda pustimo ob strani Slomškovo 10. Ampak tudi ta objekt bi lahko ponovno zasijal, če bi z mestom živeli. Tako pa je pač peskovnik za takšne in drugačne interese, ki na koncu, ker vsak vleče na svoje, mesto še bolj duši, namesto da bi zacvetelo. Škoda tudi, da seje v lepo sestavljeno zloženko letošnjih Dobrot prikradla tudi „napaka" o ponudbi tradicionalne kulinarike v okoliških gostilnah, naštetih je sedem, vsaj v nekaterih, v katerih so gostje povpraševali po tej ponudbi, so se čudili, da so 2 jih „vabile" na ponudbo, o kateri niso imeli q pojma, čeprav pripravljajo tudi domače dobrote. ^ Toliko o povezovanju in sodelovanju. Kako se že 5 imenuje povezovalec ptujskega turizma?
Majda Goznik
Ptuj • Na pogorišču Tehcentra novo podjetje z 90 zaposlenimi
Proizvodnjo bodo povečali in zaposlo
Poslovno stavbo nekdanjega Tehcentra na Puhovi ulici na Ptuju je lani jeseni kupilo avstrijsko podjetje Mark zvodnjo delov za avtomobilsko industrijo. Po obnovi in vgradnji opreme so nove prostore te dni slovesno predali
Slavnostnega odprtja se je med številnimi gosti udeležila močna gospodarska delegacija iz sosednje Avstrije, na čelu s predsednikom avstrijske gospodarske zbornice Christophom Leitlom. Podjetje Mark Metal je na trgu prisotno 97 let. Skupno zaposlujejo 500 sodelavcev, letno ustvarijo 70 milijonov evrov prometa. Podjetje ima sedež v Spitalu ob Pyhrnski avtocesti, 230 kilometrov severno od Ptuja. V Sloveniji so prisotni 20 let. Poslovali so v Bregu pri Majšper-ku, v prostorih nekdanje tekstilne tovarne. Pred dvema letoma so začeli razmišljati o širjenju proizvodnje. Na Ptuju so kupili proizvodne prostore, jih opremili in usposobili kader. Danes zaposlujejo 90 sodelavcev, v prihodnje jih nameravajo zaposliti do skupno 200. Za nakup in obnovo poslovne stavbe na Pu-hovi ulici je podjetje namenilo štiri milijone evrov. Enak znesek so namenili za nabavo opreme. Investicijo so izvedli tudi z bančnim kreditom ter subvencijo programa Spirit. Prostorske kapacitete imajo zasedene polovično, proizvodnjo nameravajo v naslednjih dveh, treh letih razširiti. »Naši izdelki so visoko tehnološki. Vsak izmed vas ima v svojem avtomobilu 200 delov, ki jih proizvedemo v podjetju
Foto: Črtomir Goznik
V torek so si gostje ogledali proizvodnjo podjetja Mark Metal na Puhovi ulici na Ptuju. Avstrijska gospodarska zbornica je podjetju ob tej priložnosti podelila certifikat odličnosti.
Mark. Sodelavcem v Sloveniji, pa tudi v Avstriji, želim uspešno delo. To naj nam bo izziv za prihodnost,« je poudaril lastnik in generalni direktor podjetja Rudolf Mark. Med številnimi gosti se je torkovega odprtja udeležil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Canta-rutti. »Veseli nas, da ste Slovenijo prepoznali kot kredibilnega partnerja za vaš poslovni izziv,
vaše poslovne korake. Ste najboljši dokaz, kako pomembno je sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo. Lansko leto smo v medsebojni blagovni menjavi dosegli 4,7 milijarde evrov, kar je najboljši rezultat v zgodovini. Avstrija je najpomembnejši investitor v Sloveniji. Vse to dokazuje, da so odnosi med državama, ne samo na gospodarskem področju, dobri. Ponosni smo,
da lahko v Sloveniji pod vodstvom avstrijske gospodarske zbornice te dni gostimo tako močno delegacijo,« je v svojem nagovoru med drugim povedal državni sekretar, za mesec junij pa napovedal objavo razpisa za 70 milijonov evrov evropskih sredstev za področje razvoja in raziskav.
Med gosti odprtja novih proizvodnih prostorov družbe
Kidričevo • 20. redna seja občinskega sveta
Za gramoznico Pleterje ena ponudba
Svetniki so na četrtkovi, 20. redni seji v prvem branju potrdili odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln na območju občine Kidričevo, na primer na stojnicah ob praznikih, kot je 1. november, ali na različnih prireditvah, zlasti prazničnih.
»Ministrstvo nas je opozorilo, da sme občina dovoljenje za prodajo izven poslovnega objekta podati v primeru, če ima za tovrstno (sejemsko) prodajo v občinskem prostorskem načrtu določeno območje ali če sprejme ustrezen odlok. Če tega nimamo, dovoljenja ne smemo izdati. V odlok, ki ga sprejemamo na to temo, smo navedli, da bomo lahko dovoljenja za prodajo izdajali za območje celotne občine,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. Svetnika Milana Fi-
derška (SDS) je zanimalo, ali bo občina izdajala tudi dovoljenja prodajalcem, ki po vasi kar iz avtomobila prodajajo sezonsko sadje in zelenjavo. Svetnik Milan Strmšek (SLS) je predlagal, da bi z odlokom omejili, katero blago bi prodajalci smeli ponujati; v smislu, da bi prednost dali tistim, ki izdelek ali pridelek sami pridelajo oz. izdelajo. Direktor Napast je dal vedeti, da namen občine ni, da bi prodajo omejevala: »Če bo imel prodajalec dovoljenje in določen prostor za prodajo, potem lah-
ko prodaja.« Svetnik Slavko Krajnc (SD) je izrazil zaskrbljenost, kako se bo nadzirala prodaja od vrat do vrat. V osnutku so svetniki nato odlok potrdili.
V nadaljevanju so sklenili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga bodo proslavili čez mesec dni, z občinskim odlikovanjem nagradili župnika iz Cirkovc Janka Straška ter dirigenta Draga Kleina. Potrdili so tudi projektno dokumentacijo (DIIP) za obnovo lokalne ceste Strnišče-Župečja vas
v dolžini 2,5 km. Po projektu je obnova ocenjena na okrog 120.000 evrov, v celoti bi jo financirali iz lastnih proračunskih sredstev občine in predvidoma izvedli letos jeseni. Župan je svetnike seznanil, da se je za koncesijo za gramoznico Pleterje prijavil en ponudnik, in sicer konzorcij Cestno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar in CWS cable sistems s hrvaške Reke. Postopek podeljevanja koncesije je v teku. Proti koncu gre tudi pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukture na in ob gramoznici. Dovoljenje pridobiva občina. Predala ga bo koncesionarju, ki bo v skladu z njim dolžan izgraditi vso infrastrukturo, za katero bo dovoljenje pridobljeno.
Kar nekaj pripomb so svetniki izrekli na račun cestne infrastrukture. »Veliko investiramo, z izvajalci in nadzorom pa imamo smolo. Dela so opravljena površno in ne-kakovostno,« je bil kritičen svetnik Strmšek. Župan Anton Leskovar je odgovoril, da se pri izvedbi in nadzoru situacija izboljšuje. Svetnik Stanislav Lampič (SD) je pri točki Pobude in vprašanja predlagal, da bi lahko občina v znesku 250 evrov sofinancirala vgradnjo toplotnih črpalk - kot ukrep, da se v občini zadrži mlade družine.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Kar nekaj pripomb so svetniki izrekli na račun cestne infrastrukture: o neprimernem vzdrževanju, slabi izvedbi novogradenj, potrebi po celoviti obnovi, pa tudi izvedbi manjših nujnih vzdrževalnih delih.
petek • 26. maja 2017
Podjetništvo
ŠtajerskiTEVHlK 7
ODGOVORNO OBNAVLJAMO \H VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO;2A PRAVSL.MO

PRI ZOŽITVAH AVTOCESTE SE PRAVOČASNO \H VARNO VKLJUČITE V EN VOZNI PAS,
Varno in srečno na poti vam želi DARS.
DARS

vali
Metal, ki se ukvarja s proi-namenu.
Mark Metal na Ptuju sta bila tudi župan Miran Senčar in podžupan Gorazd Orešek. »Gre za uspešno podjetje. Pomembno je, da lahko naši ljudje dobijo delo v domačem okolju. Ptuj je okolje, v katerem je bilo pred 30 leti na področju kovinske industrije zaposlenih ogromno ljudi, 3-000 samo v nekdanjem Agisu. Področnega znanja je veliko in pomembno je, da se to preda mlajšim generacijam,« je dejal župan Senčar, ki se za v prihodnje nadeja še kakšne avstrijske investicije na območju Ptuja. »Ustvariti moramo okolje za večje investitorje, domače ali tuje. Smo v navezi z investitorjem, ki je pripravljen graditi rastlinjake, za kar potrebujemo vrtine in termalno vodo. Na to temo smo se že pogovarjali z ministrico za okolje, ki je ideji naklonjena. Na področju spodbujanja gospodarstva smo v minulem obdobju na občini naredili nekaj pomembnih korakov. Med drugim smo za namen gospodarske gradnje za polovico zmanjšali dajatev komunalnega prispevka.«
Mojca Zemljarič
Ptuj • Mesto gostilo Ekonomijado
Neformalno druženje ekonomistov iz cele države
Predstavniki 27 srednjih ekonomskih šol iz vseh koncev države so se minuli teden udeležili Ekonomijade. Ta ni tekmovalnega značaja, temveč je namenjena predvsem druženju dijakov, ki so si vzeli čas in dodobra spoznali lepote Ptuja.
„Ptuj je mesto stoterih zakladov: mesto muzej, mesto dobrot, kulture, zabave, športa, zdravja in užitkov, zato smo se odločili, da bodo dijaki na letošnji Ekonomi-jadi spoznavali najstarejše slovensko mesto, njegovo rimsko zgodovino, pomembne Ptujčane in še kaj zanimivega - tako, da so iskali skriti zaklad. Letošnje srečanje ni bilo namenjeno tekmovanju, temveč predvsem prijetnemu
druženju dijakinj in dijakov ekonomskih šol, ki smo ga nekoliko »rimsko« obarvali.
Tudi vodilo našega srečanja je bilo zabavno raziskovanje mesta, predvsem pa navezovanje stikov," pravi Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole ŠC Ptuj.
Letošnje Ekonomijade se je udeležilo 85 dijakov in 70 učiteljev. Razdelili so se v skupine oz. ekipe, posamezno ekipo pa je
sestavljalo pet dijakov iz različnih šol. Z matematično uganko so se premikali po mestu, na stojnicah odgovarjali na vprašanja in na koncu prišli do skritega zaklada.
Z izvedbo je Harbova izjemno zadovoljna, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme, zato je bil celoten vtis obiskovalcev še toliko boljši.
Dženana Kmetec
Spodnje Podravje • Gradnja avtocestnega odseka Draženci-MMP Gruškovje
Dva dodatna zapleta pred turistično sezono
Okoli 430 delavcev se na bodočem avtocestnem odseku med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje trudi, da bodo naše poti kmalu lažje in hitrejše. Nove preusmeritve prometa se na podravski avtocesti obetajo konec letošnjega avgusta.
Po zagotovilih DARS dela na obeh etapah podravske avtoceste tečejo po terminskem planu, skupna vrednost investicije pa ostaja v okviru predvidene višine - okoli 245 milijonov evrov z DDV. Na dobrih sedmih kilometrih med Draženci in Dežnim pri Podlehniku je polovica avtoceste (desno smerno vozišče, gledano od Ptuja proti meji s Hrvaško) že zgrajena. Po njej dvosmerni promet teče s hitrostjo 50 kilometrov na uro, dela pa zdaj tečejo že na drugi polovici. Približno do nadvoza v Jurovcih so najprej zgradili desni smerni trak avtoceste (gledano proti meji), od tam naprej pa levega.
Dela na drugi etapi bodoče avtoceste, ki od Dežnega do Gruškovja preteče okoli 5,8 kilometrov, trenutno v glavnem potekajo na desni polovici avtoceste (gledano s Ptuja). Delavci izvajajo zemeljska dela ter gradijo meteorno kanalizacijo in temelje za protihrupno ograjo. Na DARS so razložili, da dela tečejo tudi na premostitvenih in podpornih objektih ter devia-cijah: »Na deviacijah se izvajajo zemeljska dela in gradi meteorna kanalizacija, na določenih odsekih tudi zgornji ustroj in polaganje nosilne plasti. Dela potekajo po terminskem planu
tudi v predoru, vseh treh nadvozih prek avtoceste, podvozu, mostovih, zidovih in prepustili. Po terminskem planu napredujejo tudi dela na vodotoku Ma-celjščica in Rogatnica ter komunalnih vodih.«
Načrt upravljanja prometa še pripravljajo
Predvidoma bodo letos konec avgusta promet na etapi lia preusmerili na desno polovico novozgrajene avtoceste, da bodo lahko začeli graditi levo. Septembra bodo tudi promet na območju Podlehnika preusmerili na desno polovico novozgrajene avtoceste. Bistvenih sprememb voznikom to sicer ne bo prineslo; hitrost bo ostala omejena na 50 kilometrov na uro. Ker torej do turistične sezone novih preusmeritev ne bo, smo se pozanimali, ali bodo tudi ukrepi za večjo pretočnost prometa proti morju ostali enaki kot doslej.
V lanski turistični sezoni so na DARS pripravili več sklopov ukrepov, da bi preprečili večje prometne zastoje: obveščanje domače in tuje javnosti, postavitev začasne prometne signalizacije s preusmeritvami na druge
Severno etapo podravske avtoceste bo konzorcij domačih gradbincev s SGP Pomgrad na čelu v celoti zgradil do letošnjega novembra, južno etapo bo sarajevsko podjetje Euro-Asfalt končalo do konca prihodnjega leta.
mejne prehode in celo aplikacijo za pametne telefone in tablice ... Ukrepi so se lani izkazali za uspešne; po podatkih DARS so na prometno najbolj obremenjeno soboto v turistični sezoni kolone vozil na podravski avtocesti merile največ devet kilometrov, čakalna doba za mejno kontrolo na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pa je znašala do okoli pol ure.
Na DARS so dejali, da bodo ukrepi v prihajajoči turistični sezoni »v pomembnem deležu« podobni lanskim, vendar so opozorili: »Letos sta pri upravljanju prometa na tem delu za zdaj predvidena dodatna negativna dejavnika: poostren nadzor potnikov na mejnih prehodih in popolna zapora mostu na Ptuju.« Zato že pripravljajo letošnji Plan upravljanja medna-
rodnega prometnega toka Šen-tilj-Gruškovje, ki ga usklajujejo tako s Policijo Slovenije (zaradi mejne kontrole) kot z Direkcijo RS za infrastrukturo (zaradi obnove ptujskega mostu). Za zdaj je znano le, da bodo na DARS tudi letos uporabnike podravske avtoceste glede predvidenih zastojev intenzivno obveščali.
Eva Milošič
Ekonomijade se je udeležilo 85 dijakov in 70 učiteljev.
8 Štajerski
Podravje
petek • 26. maja 2017
Starše • 20. občinski praznik
V	razvoj in prihodnost usmerjena občina
V	občini Starše letos praznujejo že 20. občinski praznik. Pripravili so bogat praznični program, ki se je začel 20. maja, in ga bodo sklenili 25. junija. V tem času bodo izvedli številne kulturne, družabne, športne in druge prireditve, tudi mednarodne; 40 let bo praznovalo DU Starše, 130 let PGD Starše, že četrtič pa bodo izvedli tudi praznik štajerske sivke.
Osrednja proslava ob 20. prazniku občine Starše bo jutri, 27. maja, v vaškem središču Starše, na kateri bodo podelili tudi letošnja priznanja za izstopajoče dosežke: pisna priznanja komisije za priznanja in priznanja župana ter plakete z bronastim, srebrnim in zlatim grbom občine Starše. Na praznični dan občine Starše, 31. maj, bodo položili vence pri spominskih obeležjih padlih v I. in II. svetovni vojni, pri spomeniku Borisu Adamu, padlemu v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, in pri spominskem obeležju vurberškemu
graščaku Juriju Gunterju Her-bersteinu.
Tudi letos bodo v občini Starše izvedli številne investicije na različnih področjih, da bosta kakovost življenja ljudi in njihovo zadovoljstvo še večja, poudarja župan občine Starše Bojan Kir-biš. Za investicije bodo namenili 55 odstotkov vseh načrtovanih odhodkov v letu 2017 ali dobre 3,6 milijona evrov. Tudi s tem dokazujejo, da so razvojno usmerjena občina. Nadaljevali bodo izgradnjo kanalizacijskega omrežja, v letošnjem letu bodo zgradili še manjkajočih 1,10 km
Bojan Kirbis, župan občine Starše
omrežja. Do konca leta 2016 so zgradili 38,17 km kanalizacijskega omrežja. Sočasno z omrežjem gradijo tudi priključke. Za dokončanje izgradnje kanalizacijskega omrežja in priključke bodo v tem letu porabili dobrih
516.000 evrov. Skupaj z občino Hajdina načrtujejo izgradnjo namakalnega sistema, v proračunu za letos so za to gradnjo namenili 240.000 evrov. Čakajo še na drugi razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
sofinanciranje namakalnih sistemov. Nekaj manj kot 490.000 evrov naj bi porabili za izvedbo komasacije in agromelioracije. Do konca prvega razpisa zaradi neurejenih lastništev niso uspeli pridobiti pravnomočne odločbe. Ta je postala pravnomočna šele konec aprila, ko je rok za oddajo vloge na prvi razpis že potekel. Za vzdrževanje in gradnjo občinskih cest je predvidenih nekaj nad 886.000 evrov, od tega bodo 281.000 porabili za izgradnjo 2,4 km kolesarskih poti na območju občine. Del teh sredstev so namenili tudi za pokrivanje občinskih stroškov pri ureditvi oz. izgradnji Dravske kolesarske poti, kjer sodelujejo skupaj s še 17 obdravskimi občinami. V okviru proračuna za letos bodo vlagali še v številne druge projekte: kupili bodo zemljišča za novo podružnično šolo v Marjeti in obrtno cono ter stavbo za
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
muzej; urediti pa želijo tudi med-generacijski center v Trničah in tribune športnih objektov. Center starostnikov v Staršah pa bodo urejali skupaj s koncesio-narjem. V letošnjem letu naj bi pripravili tehnično in investicijsko dokumentacijo. Komunalno bodo opremili poslovno cono v Zlatoličju. Za izgradnjo povezovalnega vodovoda Zlatoličje-Prepolje in druge krajše odseke vodovodnega omrežja, ki bodo zagotovili zanesljivejšo oskrbo z vodo in izboljšali njeno kakovost, je predvidenih 202.000 evrov. Na občinska sredstva pa v letošnjem letu lahko računajo tudi gasilska (sofinanciranje nakupa enega gasilskega vozila) in športna društva.
V občini Starše se trudijo, da bi zagotovili prijazno sobivanje vseh generacij in da bi tudi mladi videli prihodnost doma.
MG
Ob 20. prazniku občine Starše iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in vas vabimo na spremljajoče prireditve.
Še posebej vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 27. maja 2017, ob 17. url v vaškem središču Starše. Praznujemo vsi, zato lepo vabljeni.
Župan Bojan Kirbiš z občinsko upravo in občinskim svetom občine Starše
Videm • 10. Sport špas
V športu in eksperimentih so se preizkusile vse generacije
Na Osnovni šoli Videm so minuli konec tedna pripravili prireditev Šport špas, s katero h gibanju spodbujajo vse generacije. Jubilejni dogodek so obogatili še s Tekom podnebne solidarnosti in Hiško eksperimentov.
»Šport špas je vseslovenski projekt, ki se mu že tradicionalno pridružuje tudi naša šola. Gre za druženje treh generacij, saj poleg učencev na prireditev povabimo tudi njihove starše, stare starše in druge goste. Letos smo zanje pripravili pohod, kolesarjenje, športne igre ter merjenje krvnega tlaka in sladkorja v krvi, prvič smo k sodelovanju povabili še Hiško eksperimentov,« je povedal ravnatelj videmske osnovne šole Robert Murko. Za deseto obletnico prireditve so hoteli pripraviti
nekaj posebnega. »Že od začetka šolskega leta smo učence navajali, da so v šolo prihajali peš, s kolesi ali skupinskim prevozom. Zastavljene cilje smo dosegli in celo presegli, saj je v času trajanja akcije kar 84 % učencev v šolo prihajalo na trajnostno mobilen način. S Tekom podnebne solidarnosti smo se aktivno pridružili tudi ozaveščanju o podnebnih spremembah,« je dejal ravnatelj.
Učenci so pripravili bogat kulturni program, veliko zanimanja je požela tudi Hiška eksperimen-
tov, ki z raznolikimi znanstvenimi poskusi potuje po izobraževalnih ustanovah po vsej državi. Namenjena je spodbujanju radovednosti in kritičnega razmišljanja ter promociji raziskovanja. Na desetem dogodku Šport špas so sodelovali vsi učenci matične videmske in podružničnih šol Sela in Leskovec ter najmlajši iz vrtca, v športni aktivnostih in eksperimentiranju pa so se lahko preizkusili tudi vsi drugi radovedneži.
EM
Foto: arhiv Osnovne šole Videm
Hiška eksperimentov je v Videm pri Ptuju pripeljala okoli 50 različnih znanstvenih poskusov.
Ptuj • Pomlad na Turniščah
■bil ■ ■ ■ ■ V| ■■ ■ V ■■■	V I
Dijaki, ki živijo in čutijo s šolo
Tisti, ki so si minuli teden vzeli čas in obiskali katerokoli izmed dejavnosti, ki so jih v sklopu dne-vov odprtih vrat pripravili na turniškem posestvu, so se lahko prepričali, da dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli Ptuj s tem dejansko živijo.
Videti dijake, ki z veseljem skrbijo za konje, z občutkom negujejo sadike, pripravljajo sokove in prigrizke, vse le zato, da se bodo gostje dobro počutili pri njih, je bilo izjemno. Tudi letos je v času razstave Dobrote slovenskih kmetij Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj pripravila in izpeljala tradicionalno prireditev Pomlad na Tur-niščah. Med 19. in 22. majem so na stežaj svoja vrata odprli za vse obiskovalce. Šolsko posestvo je zaživelo v vsem svojem sijaju, za kar so v prvi vrsti poskrbeli zaposleni in dijaki. V teh dneh so predstavili delček tistega, kar so doživeli na praktičnem usposabljanju v tujini,
izpostavili so dosežke pri pouku, izpeljana so bila tudi strokovna predavanja, pa praktični prikazi namakalne tehnike.
Z velikim veseljem in ponosom so obiskovalcem predstavljali tudi svoje specializirane učilnice, delavnice in šolski vrt. Predvsem najmlajši obiskovalci pa so uživali v družbi živali, za katere skrbijo na posestvu. Številni so izkoristili tudi možnost jahanja konj.
V soboto je bil izpeljan tudi tako imenovan fotopotep po turniški učni poti, v ponedeljek pa še naravoslovni dnevi za osnovne šole. Sočasno so postavili tudi razstavo Moje okolje je moje življenje.
Vse te dejavnosti so na Biotehniški šoli na Ptuju s ponosom predstavljali tudi svojim kolegom iz Pančeva. Z eno izmed tamkajšnjih šol imajo namreč vzpostavljeno večletno sodelovanje. Kot je dejal ravnatelj Biotehniške šole Ptuj Marjan Horvat, so zelo veseli, da so imeli možnost predstaviti svojo dejavnost in prostore, v katerih delujejo. Ptujčani so jih obiskali že lani, tokrat pa so srbski vrstniki obisk vrnili v najboljšem možnem terminu, ko so na šoli pripravili aktivnosti v sklopu Pomladi na Turniščah in pokazali delček tistega, kar znajo in zmorejo.
Dženana Kmetec
Minuli vikend je bilo na turniškem posestvu pestro.
Foto: CG
petek • 26. maja 2017
Podravje
Štajerski	9
Destrnik • 19. občinski praznik
Projekti, ki jih bodo še dolgo pomnili
V občini Destrnik so letošnje praznične prireditve začeli 13. maja, z mednarodnim šahovskim turnirjem, in jih bodo končali 3. junija s hojo po pešpoteh občine Destrnik. Danes so občane povabili na ogled novih občinskih prostorov, jutri pa bo v športni dvorani OŠ Destrnik-Trnovska vas osrednja prireditev ob 19. občinskem prazniku.
Na njej bodo letos podelili 3 občinska priznanja najzaslužnejšim za razvoj občine, pisna priznanja pa bo prejelo 20 diplomantov višjih in visokih šol z območja občine Destrnik, ki so ob zaključku študija prejeli po 100 evrov simbolične občinske nagrade. Kot je povedal župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, se je med 18. in 19. praznikom zgodilo zelo veliko. Zaključil se je nakup novih občinskih prostorov, v katere so se preselili 1. decembra lani. Skupaj so jih stali 595.000 evrov, zagotovili so jih s kreditom v višini 502.000 evrov, 93.000 evrov pa so dobili s prodajo starih občinskih prosto-
rov. Pridobili so novo trgovino, ki so jo na Destrniku nujno potrebovali, preteklo je 300 let od omembe šolstva na Destrniku, praznovali so skupaj s predsednikom države Borutom Pahorjem. „Zelo smo zadovoljni s tem, kar smo naredili med dvema občinskima praznikoma. Mislim, da gre za projekte, ki predstavljajo pomemben mejnik v razvoju naše občine. S prehodom s stare na novo lokacijo se praktično zaključuje delo na južnem pobočju pod šolo, ki dobiva neko novo sliko, ob stari veduti šole in cerkve so tu še Volkmerjev dom, poslovno-upravni objekt, vrtec, igrišče. Prepričan sem, da

VEIT MIRAN
INSTALATERSTVO - VODOVOD OBNOVA KOPALNIC - CENTRALNA
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik.
Drstelja 27, 2253 Destrnik, tel.: 02 751-54-61, GSM: 041 709-255
Foto: Črtomir Goznik
Vladimir Vindiš, župan občine Destrnik
kar nekaj časa v tem delu nihče	in župan delovali zelo uspešno." V
ne bo posegal z gradbenimi stroji.	letošnjem letu pa je največja inve-
Pri vseh teh projektih in priredi-	sticija izgradnja kanalizacijskega
tvah so občina, občinska uprava	sistema v naselju Janežovski Vrh,
Cenjenim strankam in občanom čestitamo ob prazniku občine Destrnik
Janežovski Vrh 49, Destrnik, Tel.: 753-14-11, Fax: 753-14-10, GSM: 041/731-214, E-mail: elektro.zelenik@siol.net
v okviru katere bodo posodobili tudi električno infrastrukturo. Gre za dvoletni projekt v višini 420.000 evrov, ki ga bodo kmalu zaključili. V okviru posodobitve regionalne ceste pa so uredili tudi tri avtobusna postajališča, dve v Placarju in eno v Janežovcih. Investirali so tudi v javno razsvetljavo, zamenjali so 100 luči na relaciji od križišča ceste Ptuj-Lenart do cerkve. V javno razsvetljavo investirajo na podlagi prihrankov pri porabi električne energije. Nekaj manj kot 59-000 evrov pa so skupaj porabili za nakup opreme za nove prostore občinske uprave in opreme za režijski obrat. Na operativnem področju so opravili veliko delo s sprejemom operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih voda, čeprav je odprtih vprašanj še veliko, ker tudi za aglomeracijska območja nimajo zagotovil, da bo država pomagala, še vedno pa zbirajo predloge za pripravo novega oz. spremenjenega OPN. Več pa bi si
želeli narediti tudi na turističnem preboju, trenutno nimajo nekega velikega turističnega objekta, ki bi še posebej pritegnil goste.
„Ker v razvojnem obdobju 2014/2020 ni velikih razpisov, smo veseli, da smo se lahko s projektom Medgeneracijski center izmenjave znanj, ki ga bomo uredili v prostorih Volkmerjevega doma, prijavili na razpis Lasa. Projekt je Las - društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah - potrdila. Ocenjujemo, da bo ureditev stala okrog 80.000 evrov in da bomo vsaj 50.000 dobili od Lasa, preostalo bomo zagotovili sami. Medgeneracijski center bomo začeli urejati takoj, ko bomo pridobili sredstva Lasa," je pred praznikom še povedal župan Vladimir Vindiš, ki si želi, da bi bile vse občinske prireditve množično obiskane in da bi se občina kljub pomanjkanjem investicijskih sredstev še naprej uspešno razvijala.
MG
OBČINA DESTRNIK
Ob 19. občinskem prazniku vam želimo ustvaijalno sedanjost ter jasen pogled v preteklost in obstoječega v prihodnost. Vabimo vas na prireditve, Id se bodo vrstile do sobote, 3. junija 2017. Se posebej vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 27. maja 2017, ob 18. uri v š
Praznujemo vsi, prijazno vabljeni.
Vladimir Vindiš, župan občine Desi
Destrnik, Desenci • V pričakovanju 90-letnice PGD
Jubilej z novo gasilsko avtocisterno
V najmanjšem naselju občine Desenci, šteje le 10 hiš, že od leta 1929 aktivno deluje gasilsko društvo, ki je tudi najstarejše društvo v občini Destrnik. Leta 2019 bodo praznovali 90-letnico delovanja. Do takrat pa želijo nadomestiti tudi dotrajano gasilsko avtocisterno Tam iz leta 1980, ki je že zdavnaj odslužila.
Oldtimer pa ni samo gasilska cisterna, s katero sodelujejo tudi na srečanjih starodobnikov, temveč tudi vozilo za prevoz moštva z orodno prikolico, ki ga bo prav tako treba sčasoma nadomestiti. PGD Desenci pokriva požarni okoliš petih vasi, delno pa še za štiri vasi. Za novi avtomobil - gasilsko avtocisterno - si prizadevajo že nekaj časa. Sprejeti dokument na majski seji sveta občine Destrnik daje upanje, da bodo 90. rojstni dan v letu 2019 praznovali z novim avtomobilom Scania P360 z nadgradnjo. Kot je poudarila Majda Kunč-nik, se tudi pri nabavi opreme obnašajo racionalno oz. se pri tem dopolnjujejo s PGD Destrnik, da ne kupujejo vedno enake opreme. Predvsem pa si želijo, da bi s tem nakupom še dodatno motivirali mlade, da bi se jim še bolj množično pridružili v prizadevanjih za gasilsko preventivo oz. preventivo nasploh. Zavedajo se, da je nakup novega avtomobila velik zalogaj ne samo zanje, temveč tudi za občino Destrnik, ki bo prispevala večino denarja za nakup. Od skupaj
172.000 evrov, kolikor bo stal novi avtomobil, bodo gasilci skupaj z občani zagotovili 30.000 evrov, dobrih 118.000 evrov občina, nekaj manj kot 24.000 evrov pa Upra-
va za zaščito in reševanje (razpis). Člani PGD Desenci niso samo požrtvovalni pri usposabljanju, vajah in izobraževanjih, nesebično in s svojim lastnim delom obnavljajo
in skrbijo tudi za dom, da bi se lahko v njem in na športnem igrišču, ki je tudi urejeno za gasilske vaje, dogajalo čim več za napredek gasilstva, družabnega in tudi kul-
Vseh članov v PGD Desenci je 142, od tega je operativnih članov več kot 33. Društvo je nekaj posebnega tudi zato, ker ga vodi ženska, Majda Kunčnik. Pri pogovoru sta se pridružila tudi Branko Horvat, poveljnik Gasilske zveze Destrnik, in Andrej Habjanič, poveljnik PGD Desenci.
V garaži z gasilskim oldtimerjem (od leve): Andrej Habjanič, poveljnik PGD Desenci, Majda Kunčnik, predsednica PGD Desenci, in Branko Horvat, poveljnik Gasilske zveze Destrnik
turnega življenja. Letno dobijo za svoje delovanje okrog 8.000 evrov evrov, iz proračuna občine Destr-nik 6.000 evrov, in 2.000 evrov iz požarne takse. Preostala potrebna sredstva za delovanje pa si skušajo zagotoviti z akcijami, tudi novoletnimi koledarji, drugimi prispevki, predvsem pa skušajo večino dela opraviti sami.
Ponosni so na lipo, ki že 26 let raste ob njihovem domu, posadili so jo 25. junija leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država in da bi postala mesto srečevanj, tradicija, ki so jo že v davni preteklosti gojili Slovenci. Tradicionalno se srečujejo ob prvem maju, ko postavljajo majsko drevo in
zakurijo kres. Tradicionalno je postalo tudi gasilsko tekmovanje, ki ga organizirajo tri gasilske zveze: Trnovska vas - Vitomarci, Juršinci in Destrnik, za kar je zaslužen zlasti zdajšnji poveljnik društva. PGD Desenci se lahko pohvali tudi z organizacijo mladinskega tabora s čisto gasilskimi vsebinami, ki ga bodo organizirali tudi letošnje poletje. Aktivno sodelujejo tudi z gasilci iz Petrijanca. Zgodb o njihovem uspešnem delovanju na področju požarne preventive in družabnega življenja pa je še več. Vse to in še več bodo skušali zapisati tudi v jubilejno brošuro, ki naj bi jo izdali ob jubileju v letu 2019.
MG
Foto: MG
10 Štajerski
Kultura
petek • 26. maja 2017
Tednikova knjigarnica ^
Ptuj • Poletno gledališko dogajanje v festivalskem mestu
Poletje bo tudi gledališko obarvano
Že pred mesecem dni smo v Štajerskem tedniku namignili, da se bo poleti na enem neformalnih ptujskih gledaliških prostorov nekaj dogajalo. In da bo za to odgovoren režiser Samo M. Strelec.
Poletje je tik pred izbruhom, tudi ptujsko poletno festivalsko dogajanje je tu. Se torej res kaj dogaja tudi v gledališkem smislu? In kje? To boste izvedeli v pogovoru s Samom Strelcem ...
Že pred mesecem sva namignila, da v Ptuju pripravljate projekt, posvečen Franu Žižku, režiserju, ki je zaznamoval gledališko življenje Ptuja. Kaj vas je pri njem tako zelo pritegnilo in vas vzpodbudilo, da ga postavite na oder?
S. Strelec: »Ko sem bil direktor ptujskega gledališča (19972001), priznam, nisem 'štekal' Žižkove veličine. Zdaj vse bolj razumem, kaj je naredil v dveh svojih
Foto: S. M. S.
Pri Pomaranči se dogaja sto na uro; od leve igralec Andraž Jug, kostumograf Slavko Sever ter igralki Mirel Knez in Violeta Tomic.
Finančna podpora projektu
S. Strelec: »Zelo sem hvaležen vsem, ki nam zaupajo, dejansko brez njih predstave ne bi bilo. Tokrat nas niso podprla le podjetja, pač pa tudi trije posamezniki! Pri čemer dva sploh ne živita na Ptuju! Ponosen sem, da mi ljudje zaupajo a priori, že takrat, ko grem v projekt, jim šele povem idejo in nimam česa pokazati, ker je vse le še fantazija v moji glavi in mojem srcu. Z denarjem ali storitvami nas podpirajo: Simon Dobravec, Dušan Gabrovec, Darinka Purg, Absolut Fashion, Boljše rešitve, d. o. o., Di-scoverptuj.eu, Društvo Gibanje TRS, Goethe Institut Ljubljana, Kelc, d. o. o., Javne službe Ptuj, d. o. o., Mestno gledališče Ptuj, Pomaranča ob Dravi, Radio Tednik Ptuj, d. o. o., in Talum, d. d.«
/
predvojnih sezonah na Ptuju. In zato mu zdaj posvečamo predstavo Dejansko Gospod. Nekoč v prihodnje bi si želel, da mu na Ptuju postavimo spomenik.«
Če malo ukalupiva vašo predstavo - v kateri žanr bi sodila? Komedija, drama, tragedija ...?
S. Strelec: »Zame je to bridka komedija.«
Zakaj pravzaprav počnete to igro? Je Žižek edini razlog?
S. Strelec: »Ne, razlogov je več. Prvi: ker sem se leta 2012, ko sem igro prebral, 'zaljubil' vanjo in zdaj končno našel čas in prostor, da grem na 'randi' z njo in ptujsko publiko. Potem seveda Fran Žižek
v
Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali.
V četrtek, 8. ¡unija, ob 20.00 vas vabimo v prostore Pomaranče ob Dravi 3a na ogled predpremiere drame Philippa Lohleja, v režiji Sama M. Strelca, Dejansko Gospod, ki bo uprizorjena prvič v Sloveniji - na Ptuju.
Igrajo Andraž Jug, Mirel Knez, Violeta Tomic in Uroš Potočnik.
Dve brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalni) kupon iz Štajerskega tednika in ga prinesli ali poslali na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si bodo predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero Dejansko Gospod, boste obveščeni v Štajerskem tedniku v torek, 6. junija.
m
'»i
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
Telefonska številka:
Originalni kupon pošljite ali ga prinesite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00.
Živimo v norih časih. Mnogi so brez služb. Ljudje so na robu preživetja. Komajshajajoiz meseca v mesec. Gospod se odloči, da bo kapitalizem zgrabil za jajca.
Ko Gospod dejansko takole beži od ponorelega sveta, ga nič krivega nič dolžnega, po naključju doleti velika "sreča": v torbipred njim se znajde ogromno denarja!
In kaj zdaj?
Kaj bo z denarjem?
In kaj z Gospodovimi načeli?
Gospe in gospodje: Dejansko Gospod je bridka komedija, ki navdušuje publiko širom po Evropi. Sedaj lahko tudi vasi
četrtek, 8. junij, ob 20. uri - PREDPREMIERA petek, 9. junij, ob 20. uri - PREMIERA sobota, 10. junij, ponovitev nedelja, 11. junij, ponovitev petek, 30. junij, ponovitev sobota, 1. julij, ponovitev	Štajerski'
nedelja, 2. julij, ponovitev
Karte za premiero in za ponovitve lahko kupite v TIC-u Ptuj.
RADIOPTUJ
.98.2.104,3
in dolg Ptuja do njega. In končno: na Ptuju sem začel, dobil sem priložnost od Kristine Šamperl Purg, Branka Brumna (Na odprtem morju v Ljudskem vrtu leta 1991), dobil sem priložnost, da ponovno ustanovimo poklicno gledališče (1995), zdaj se mi zdi, da s tem nekaj vračam v sistem, imenovan življenje. Občutek imam, da z Dejansko Gospodom odhajam kot producent dejansko v penzijo.«
Je prizorišče - Pomaranča ob Dravi - izbrano naključno ali ste iskali za ozadje svoje predstave nekaj ptujskega?
S. Strelec: »Prizorišče je plod številnih zapletov in odpletov. Praideja je bila, da bi igro igrali v živinskem vagonu Slovenskih železnic. Ker je svet iz tira. (Mogoče celo iz drugega?) Slovenske železnice so bile za, zataknilo pa se je pri agenciji za potniški promet: varnost, pravila ... Nekega dne sem bil na malici pri Pomaranči, pogledal sem v prazno trgovino, nad njo videl napis 'oddamo v najem' in potem sem poklical lastnika, gospoda Rojsa. Imel je izjemen posluh za moje gledališke fantazije.«
Kdo je v igralski in kdo v tehnični ekipi?
S. Strelec: »Naslovno vlogo igra Andraž Jug, poleg njega pa igrajo še Mirel Knez, Uroš Potočnik in Violeta Tomic. Avtor besedila je Philipp Loehle (prevod Samo M. Strelec), scenografija Samo Strelec, kostumograf Slavko Sever. Tehnične ekipe ni, vse delamo sami. Boštjan Zupanič nas bo poskušal še kam prodati, Sandra Jazbec pa bo pripravila mini priložnostno razstavico o Franu Žižku.«
Bi vas zelo motilo, če bodo gostje Pomaranče že ob nastajanju predstave prisluškovali, kaj se dogaja? Ste na splošno človek, ki ima rad mir, ko kaj dela, ali vam je takšno motenje' vzpodbuda?
S. Strelec: »Občani so vabljeni na vaje. Z igralci se strinjamo, da so odprte. Nimamo težave pred njimi pokazati, kako nastajajo reči. Mogoče si seveda kaj bolj ostrega izrečemo na samem, a v osnovi: nič nas ne more zmotiti. Vemo, kaj bi radi. Sam pa sem v teh letih navadil, 'natreniral' samega sebe: v trenutku, ko se začne vaja, svet zunaj sveta igre začasno ne obstaja. Odklop. In ko se vaja konča, se nadaljuje moj vsakdanji svet.«
Raperske pesmi za mlade in vse druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pravi na strani 367, da je rap zvrst popularne glasbe, za katero je značilno govorjeno besedilo z navadno družbenokritično vsebino z ritmičnim glasbenim ozadjem. Rapati, še pravi slovar na istem mestu, pomeni izvajati to zvrst popularne glasbe, raper pa je tisti, ki poje raperske pesmi. Rythmically Accentuated Poetry, torej ritmično poudarjena poezija, je škrbina v slovenski spletni enciklopediji (Wi-kipedija), a v knjigi, ki je pravkar izšla v založbi Mladinska knjiga, ni nobene škrbine. Še več, knjiga z naslovom Ti si čist normalen in podnaslovom Raperske pesmi za mlade in vse druge, je vrhunska pesniška zbirka, ki je hkrati še odlična učiteljica za vse tiste, ki imajo tovrstno muziko radi, in za vse druge, predvsem za tiste, ki jim je mar dobra knjiga. Pravzaprav je to knjiga, ki bi jo lahko podnaslovili z Vse, kar ste želeli vedeti o slovenski raperski poeziji, o njeni zgodovini, izvajalcih, o njeni literarni vrednosti ...
Marko Godnjavec - Jizah Da Funk je avtor odličnega uvodnega zgodovinskega pregleda (str. 5 do 14), ki začenja tako:
Rap na Slovenskem je preživel vse svoje turbulentne otroške bolezni ter iz sramežljivih začetkov do danes pustil močan in neizbrisljiv pečat slovenski di-skografiji in njeni zgodovini, zaradi česar bo verjetno v prihodnjih letih in desetletjih doživel še mnoge analize in knjižne izdaje; v tej, prvi od njih, so zbrana besedila različnih izvajalcev ...
Zbirko izbranih pesmi zaključuje prav tako izbrana spremna beseda Aljoše Harlamova z naslovom Z ulice v knjigo (str. 141 do 150), ki začenja tako:
Ko sem odraščal, sem imel v sebi toliko jeze, da sem mislil, da me bo razneslo. Bil sem jezen na vrstnike, starše, učitelje, politike, pravzaprav na vse odrasle, na ves svet, na potrošništvo, religije, neumnost, sovraštvo ... Seznam stvari in ljudi, na katere sem bil jezen, je bil tako dolg, da sem se neprestano spotikal obenj. A še najbolj sem bil jezen nase ...
Vmes pa: poezija z izbrano likovno opremo! Začenjata Slon in sadež s pesmijo Reper, sledi črno-bel grafit, nato Ezy-G z naslovom Egotrip, spet ilustracija, grafit, 6 Pack Čukur in MC, grafit, Vaterrap in Barska pevka, grafit, Murat in Jose z Od ljudi za ljudi ..., skupaj 20 pesmi, dvajsetih izvajalcev in grafiti so odlično zliti z besedili, čeprav gre za fotografije neznanih grafitarjev, ki nikakor niso ilustrirali pričujoče pesniške zbirke, marveč so ustvarjali tam nekje, na zidovih, kamor pač grafitarstvu najbolje gre.
Cenjeni bralci Knjigarnice, naj vas navduši in vabi k branju pesem Razbijte stereotipe (Trkaj ft. Adam Velic):
Nisem redeč, nisem bel, nisem desen, nisem lev, rad, rad bi sam žarel, pel, bil vesel,
a jaz sem kriv, ker sem živel!
Če ti kaj je zmanjkal,
pol je ziher bil cigan, a ne?
Če kadim travo - kriminalc in narkoman.
Če mam mal več kil,
sem vreden malo manj,
in če sem musliman,
pol nardil bo najbrž BAAAAAM!
Ajde, vojska zbudi se:
razbijte, razbijte, razbijte stereotipe.
Če mam dost dnarja, pol sem ziher tudi snob. Ker sem druge barve, moram stran it od tod. Pršu sem iz zapora in se bom vrnu kmali not, a boljše rime pišem, ker sem padu iz šole, idiot. Jst sem raper,
ziher mam za pasom gun, a ne?
Da ti ga dam ke direkt na možgane BRRRRAAAM!
Knjigo je jezikovno pregledala in slovarček dodala Tjaša Jakop, uredila jo je Alenka Veler, ki je dodala še kratek zahvalni in pojasnjevalni zapis, knjiga pa je izšla s pomočjo Javne agencije za knjigo RS.
Liljana Klemenčič
Kdaj bo premiera, kdaj ponovitve? In kaj potem, ko poletja ne bo več - bo možno predstavo prilagoditi za zaprt gledališki prostor?
S. Strelec: »Premiera bo 9. junija, ponovitve pa 10., 11. in 30. junija ter 1. in 2. julija. Ja, predstavo bo mogoče igrati kjerkoli, ker je zamišljena kot druženje z gledalci. Če obstajajo stand-upi, delamo mi nekak 'sit-down' ... Dovolj je prostor 2 krat 2 metra za igralce in stoli, da gledalci sedejo...«
Še kakšna zanimivost glede projekta?
S Strelec: »Mogoče to, da si bo prvo ponovitev prišel iz Berlina ogledat tudi avtor Philipp Loe-hle. Igro so mu igrali po številnih evropskih državah, očitno ga zanima, kaj bodo naredili na nekem Ptuju neki neinstitucionalneži. 'Mogoče je jega malo straaah,' bi nekoč rekla Ruda in Tona (Nenad Tokalic in Tadej Toš v igri Ovinek).«
jš
Atletika
Ptujčani blizu točkovnega cilja
Stran 12
Kikboks
Šulek zmagovalec, Repina in Vuzem Vajda tretja Stran 12
Strelstvo
Venta in Kuharičeva visoko med najboljšimi
Stran 13 Wu Shu kung fu
Šauperl z bronom končal kariero
Strani 13
Nogomet
Drava na pokalnem tronu zamenjala Videm Strani 14
Nogomet
Ptujski trenerski dvojec uspešen na Malti
Strani 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na m¿tovn¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Zadnja priložnost
V soboto bo padel zastor za sezono 2016/17 v 1. slovenski nogometni ligi. Maribor si je že pred tremi tedni zagotovil naslov prvaka, zato v vijoličastem taboru že pogledujejo proti novi sezoni. V tem tednu so že podpisali pogodbe o podaljšanju sodelovanja s tremi igralci, to so Jasmin Handanovic, Aleksander Rajčevic in Luka Zahovic.
Maribor bo v zadnjem krogu na domačem stadionu gostil Krško (39 točk), ki še nima zagotovljenega neposrednega obstanka med prvoligaši, za to se bori z Rudarjem (40) in Aluminijem (38). Izmed trojice moštev ima najlažje delo Rudar, ki v zadnjem krogu gosti Kalcer. Radomljani bodo v naslednji sezoni igrali med drugoliga-ši, v letošnji celotni sezoni pa so dosegli zgolj eno zmago (konec novembra proti Domžalam). Če Velenjčani pričakovano zmagajo, potem bosta o neposrednem obstanku
odločala Krško in Aluminij, oz. njuni tekmi proti Mariboru in Olimpiji. Obe ekipi z največ trofejami v Sloveniji sta ob koncu sezone v slabi formi, zato presenečenja Kr-čanov in Kidričanov niso izključena. Za Kidričane šteje zgolj ena kombinacija: osvojiti morajo vsaj točko več od Krčanov. V primeru poraza Krškega jim je dovolj točka, saj imajo boljši medsebojni izkupiček, v primeru remija Krškega z Mariborom pa potrebujejo zmago. Če zmaga Krško (in obenem Rudar), potem Aluminij ne glede na razplet svoje tekme ostaja na 9. mestu, ki vodi v dodatne kvalifikacije za obstanek z drugouvrščenim drugoliga-šem.
V Kidričevem se zavedajo, da niso odvisni samo od sebe, a se kljub temu osredotočajo le na svojo tekmo z Olimpijo. Ta si po popolnoma ponesrečenem spomladanskem delu želi osvojiti končno 2. mesto (tekmeca sta Gorica
1. SNL, 36. krog: Olimpija - Aluminij,
sobota, 27. 5., ob 16.55 v Stožicah
Foto: Črtomir Goznik
Kar nekaj nogometašev iz tabora Aluminija je z dobrimi igrami pritegnilo pozornost nekaterih najboljših slovenskih klubov. V zvezi s prestopi se omenjajo imena Matic Vrbanec, Žiga Škoflek, Francesco Tahiraj, Blaž Kramer, Nemanja Jakšic, Lovro Bizjak ... Najbližje realizaciji prestopa naj bi bil po neuradnih informacijah Bizjak (na fotografiji), omenja se selitev v Domžale.
in Domžale), zato bo naloga varovancev Slobodana Gru-borja - osvojiti točko več od Krškega - vse prej kot lahka. »Proti Olimpiji gremo na popoln izkupiček; takšno miselnost imamo pred vsako tekmo, proti Olimpiji ne bo nič drugače. Zavedamo se
svojih kakovosti, dobrih strani svoje igre in osredotočeni s tem gremo v Stožice,« je za spletno stran povedal Mihael Rebernik, ki je v zadnjih tekmah dobil nekaj več priložnosti, z dvema zadetkoma pa je zablestel predvsem v Velenju: »Ponujeno priložnost sem po
mojem mnenju kar dobro izkoristil, seveda so mi pri tem veliko pomagali soigralci. Skupaj smo dobra ekipa, zato ne dvomim, da še imamo možnosti za pomik na 8. ali celo 7. mesto.«
Kidričani so se z Olimpijo v tej sezoni trikrat že pomeri-
Še brez remija
V dveh sezonah igranja med prvoligaši (2012/13, 2016/17) sta se Aluminij in Olimpija skupaj pomerila sedemkrat, štirikrat doslej so slavili Ljubljančani, trikrat Kidričani.
li, dvakrat so slavili Ljubljančani, nazadnje pa je bil aprila v športnem parku v Kidričevem boljši Aluminij (2:1). Prav na tej tekmi lahko gradijo svoj optimizem Štajerci, saj so takrat odlično izkoristili slabo stanje v taboru zelenih. To je sedaj nekoliko boljše, a ne več kot za odtenek.
Razlog za optimizem med navijači Aluminija je tudi serija petih zaporednih tekem brez poraza (dve zmagi, trije remiji). Če bi nadaljevali to serijo, potem možnosti za neposredni obstanek obstajajo ...
Jože Mohorič
Tenis • Roland Garros, Pariz 2017
Tudi Tamara obstala v 1. krogu
V ponedeljek je izmed Slovencev prvi na igrišče Roland Garrosa v kvalifikacijah stopil Blaž Rola in doživel poraz proti Mirzi Bašiču iz BiH, v torek je uvodni nastop doživela tudi 19-letna Tamara Zidanšek (155.) Njena tekmica je bila Nicole Gibbs (128.).
24-letna Američanka je 20. nosilka kvalifikacij največjega turnirja na peščenih igriščih, zato je bila proti članici TK Terme Ptuj v vlogi papirnate favoritinje. V to vlogo jo je dodatno postavljal Tamarin zdravstveni karton, ki je v zadnjih mesecih precej popisan (koleno). Resnih priprav za Pariz sploh ni mogla opraviti, zadnji dvoboj na pesku je odigrala lani decembra... Ker ob tem zaključuje tudi 4. letnik gimnazije, celotna slika
Roland Garros, kvalifikacije:
1. krog: Tamara Zidanšek - Nicole Gibbs (ZDA, 20.) 3:6, 5:7.
ni bila obetavna. Kljub temu festival breakov, Američanki je Tamara stisnila zobe... so uspeli štirje, Tamari le dva. V prvem nizu se je zgodil V drugem nizu je zobe poka-
Tamara Zidanšek in Dalila Jakupovič s svojima ekipama na kompleksu Roland Garrosa v Parizu.
zala tudi varovanka trenerjev Zorana Krajnca in Marjana
Čuka in je prišla do vodstva 5:3- Na servis Gibbsove si je priigrala celo dve zaključni žogici za osvojitev niza, a ju ni uspela unovčiti za izenačenje v nizih. To je dalo Američanki dodatnega zagona, s katerim je osvojila naslednje tri igre in se uvrstila v naslednji krog.
V celotnem dvoboju, ki je trajal približno uro in pol, sta si obe igralki priigrali enako število break priložnosti (11), Nicole jih je izkoristila 7, Tamara 4. Skupni zbir točk je bil 63:76.
„Tamara je imela težave s servisom (izkoristek krepko pod 50 %, op. a.), saj je pred dnevom začutila bolečine v trebušni mišici. Kljub temu je zaradi vseh težav na igrišču izgledala kar dobro, čeprav tekalno ni pripravljena tako, kot bi bila v primeru, če bi imela v nogah več odigranih dvobojev. V danem trenutku je zares dala od sebe maksimum. V Parizu nastopa le malo 19-letnic, še posebej takih, ki bodo letos maturirale," so zapisali iz njenega tabora, kjer že usmerjajo pogled v naslednje izzive. Eden izmed njih bo nastop na WTA-tur-nirju na Bolu na Braču.
m
Vršič pred Glavino in Novakovičem
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije je v torek podelil nagrade najboljšim nogometašem v aktualni sezoni 2016/17. To je bil že 13. izbor najboljših nogometašev sezone, prvi je bil Dare Vršič (Maribor)
izveden leta 2004. -
Gala večer SPINS, na katerem je bil prisoten tudi predsednik NZS Radenko Mijatovic, je v obeh individualnih kategorijah ponudil zmago članov Maribora.
»Pri glasovanju je sodelovalo 162 nogometašev Prve lige Telekom Slovenije, člani SPINS pa so izbirali tiste posameznike med svojimi kolegi, ki so v letošnji sezoni prikazali najboljše predstave na igralnih površinah in s tem navduševali soigralce, nasprotnike in seveda navijače,« so zapisali pri SPINS. Med trojico nominirancev za najboljšega nogometaša sezone 2016/17 je največ glasov prejel Dare Vršič, ki je za seboj pustil Dominika Glavino in Milivoja Novakovica. Soigralci so z glasovanjem izbrali tudi najboljšega mladega nogometaša v aktualni sezoni, v konkurenci Jureta Balkovca in Grege Sorčana pa je zmago odnesel Luka Zahovic.
Najboljša enajsterica SPINS XI sezone 2016/17:
vratar Jasmin Handanovic (NK Maribor), branilci Jure Bal-kovec (NK Domžale), Marko Šuler (NK Maribor), Rodrigo Defendi (NK Maribor) in Matija Širok (NK Domžale), zvezni igralci Dare Vršič (NK Maribor), Rifet Kapic (ND Gorica), Senijad Ibričic (FC Koper), napadalci Dominik Glavina (NK Rudar Velenje), Luka Zahovic (NK Maribor) in Miran Burgic (ND Gorica).
12 Štajerski
Šport
torek • 23. maja 2017
Nogomet • Ekipno DP
Kikboks m Tekma za SP v Budimpešti
Ptujčani blizu točkovnega cilja
Ekipno prvenstvo Slovenije v atletiki za člane in članice je organizacijsko pod streho spravilo Atletsko društvo Kla-divar. V Celju je nastopila popolna moška ekipa Atletskega kluba Ptuj in tri tekmovalke, med katerimi je bila daleč najuspešnejša Maja Bedrač.
V teku na 100 metrov z ovirami je zmagala z osebnim rekordom 14,16 sekunde, s čimer je izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu za mladince v Grosettu. Že prej je Bedračeva izpolnila normo za to tekmovanje v skoku v daljino, kjer je tokrat zaostala za Nejo Filipič, a je vseeno dosegla zelo dobro znamko 623 centimetrov. V Celju sta ptujski klub zastopali še Doroteja Domjan in Sara Serdinšek.
Veliko številčnejša je bila moška ekipa, saj so v njej v dveh dneh tekmovali Žan Viher, Aljaž Brlek, Boštjan Nahberger, Jan Bezjak, Tonček Lukman Žunec, Grega Pavlovič, Kristjan Čeh, Dejan Dokl, Zoran Nedog, Miha Kovač, Mark Drevenšek, Robert Prelog
Foto: Črtomir Goznik
Kristijan Ceh (AK Ptuj)
in Matej Jeza. Želja atletov je bila, da bi se prebili blizu najboljšim trem ekipam in da bi v skupnem seštevku presegli 13.000 doseženih točk. V prvem delu so bili na koncu šesti, medtem ko so zbrali 12.943 točk in so bili blizu začrtanemu cilju. Tega bi nedvomno presegli, a so bili njihovi tekmovalci v zadnjih dveh disciplinah diskvalificirani. Ne glede na to so npr. zelo solidno nastopili Zan Viher v teku na 400 metrov z ovirami, Aljaž Brlek v teku na 110 metrov z ovirami in Grega
Domjanova tekmovala v Halleju
Članica AK Ptuj Veronika Domjan je tekmovala v metu diska na dnevih metov v Halleju. V Nemčiji je nastopila v skupini B, v kateri je bila z izidom 57,26 metra tretja. Orodje je tokrat vrgla po serijah 55,82 m, 57,26 m, 55,21 m, prestop, 55,62 m in prestop. Zmagala je domačinka Nadine Müller, ki je disk najdlje vrgla 65,76 metra.
Pavlovič v dveh disciplinah, tekih na 200 in 400 metrov. Še bolj sta se izkazala mlada metalca: Kristjan Čeh je bil z novim osebnim rekordom 14,57 metra drugi v suvanju krogle in drugi v metu diska (52,00 m). V metu kladiva je z rezultatom 54,33 metra drugo mesto osvojil Jurček Korpič Lesjak. Ob omenjenih dveh mladih odličnih metalcih je treba omeniti še dober nastop veterana Dejana Dokla, ki je bil 3. v suvanju krogle z rezultatom 13,16 metra.
Na ekipnem članskem prvenstvu Slovenije so Ptujčani dobro opravili z nastopi za končno 6. mesto, zmagali so člani Atletskega kluba Mass Ljubljana. V Celju so se med ženskami naslova ekipnih državnih prvakinj veselile atletinje Atletskega društva Kladivar iz Celja.
David Breznik
Ptuj, 3. junij 2017
W1 inclusive - Celovita ponudba za vse udeležence
P Poli snack maraton (2 km)
( Mini Poli maraton (21.2 km) ( Maxi Poli maraton (52 km)
www.polimaraton.si
O Poli kolesarska majica O Kulinarične dobrote v šotoru
po zaključku prevoženih prog c Otroški animacijski program
Patrik Šulek zmagovalec, Tilen Repina in Lara Vuzem Vajda tretja

V	Budimpešti je konec tedna potekala druga tekma za svetovni pokal WAKO v tem letu (World Cup Hungary). Na tekmovanju je sodelovalo več kot 2500 tekmovalcev iz 38 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije. V Budimpešti je nastopalo 58 tekmovalcev iz Slovenije, ki so v različnih kategorijah imeli več kot 90 nastopov. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar.
V	Budimpešti so tokrat iz Ptuja nastopali Lara Vuzem Vajda, Tilen Repina in Patrik Šulek. Najbolj se je izkazal Patrik Šulek, ki je po odličnih borbah osvojil 1. mesto. Odličen je bil tudi Tilen Repina, ki je osvojil 3. mesto. Lara Vuzem Vaj-da tokrat ni prikazala dobre forme, v polfinalu je izgubila proti Jodie Browne iz Irske, vendar je vseeno osvojila 3. mesto.
Tokrat je na tekmovanju sodila tudi ptujska mednarodna sodnica Mateja Erlač.
Patrik je v kategoriji starejših kadetov nad 69 kg po prvem prostem krogu v četrtfinalu premagal Vladi-
Ift
j* T ro
Ptujčani v Budimpešti (manjka Mateja Erlač)
Foto: Franc Slodnjak
slava Shcerbaka iz Slovaške, v polfinalu še Economa Di-mitrisaa iz Grčije. V finalu je Patrik po odlični borbi suvereno premagal Klaudiusa Swistulskega iz Poljske ter postal zmagovalec svetovnega pokala. Tilen Repina je med mlajšimi kadeti nad 47 kg osvojil odlično 3. mesto. V Budimpešti je premagal Erika Lazarja in Tamasa Szaka iz Madžarske ter Solimosyja Bencea iz Nizozemske.
Ptujčani se zelo zadovoljni vračajo iz Madžarske in so v mislih že na zadnji tekmi za svetovni pokal, ki bo potekala v Riminiju v Italiji v sredini junija.
Med tem pa čaka tekmovalce Kluba borilnih veščin Ptuj naslednji teden še tekmovanje v Puli (Alpe Adria) ter Pokal Slovenije za mlajše kategorije, ki bo potekal 3. junija v Izlakah.
Franc Slodnjak
Zibrat do zmage med člani
Tekmovanja v madžarski prestolnici se je kot slovenski reprezen-tant udeležil tudi član Kikboks kluba Pomurje David Žibrat z Mote pri Ljutomeru in z odličnimi nastopi osvojil najvišji naslov. Po prvem krogu, ko je bil prost, je Prlek v četrtfinalu premagal tekmeca iz Avstrije, v polfinalu Madžara in nato v velikem finalu s soglasno odločitvijo sodnikov (3:0) še Italijana.
V juniju bo Žibrat nastopal na svetovnem pokalu v italijanskem Riminiju, kjer ga čakajo zelo kakovostni tekmovalci, a kot je povedal, znova pričakuje zelo dobre uvrstitve.
NŠ
M/ULRlinnnrPT
UDAPEST
I A
David Zibrat na najvišji stopnički
Kolesarstvo • K K Perutnina Ptuj
Mladi perutninarji spet blizu vrha
Mladi kolesarji v kategorijah dečkov in deklic so se pretekli konec tedna mudili v Idriji na tradicionalni 5. tridnevni etapni dirki, ki jo pripravlja domače društvo Sloga 1902. Pedale je vrtelo preko sto mladih kolesarjev iz Slovenije in tujine, gre pa za enega izmed napornejših vikendov v kolesarstvu za mlajše starostne kategorije, na katerem so seveda sodelovali tudi kolesarji KK Perutnina Ptuj. Glede na to, da je dirka etapna, je že iz tega razloga posebna, obenem pa se najmlajši v stilu največjih večdnevnih dirk borijo še za zmagovalne majice.
Etape so bile raznolike. V petek, 19. maja, je najprej mlade kolesarje čakala zahtevna gorska etapa s 3,7 km
dolgim Kanomeljskim klancem. V soboto je sledil 6,2 km dolg kronometer v Idrijsko Belo, tridnevno dogajanje pa je zaključila ravninska, a tehnično zahtevna dirka v centru Idrije. V uvodu so se mladi perutninarji odlično odrezali, dečki A in dečki B so osvojili stopničke. V najstarejši kategoriji dečkov je 3. mesto osvojil Vid Jeromel, pri dečkih B pa prav tako 3. Jan Svenšek. Sobotna „ura resnice" je bila prav tako zahtevna, vožnja na čas je bila prav tako gorska, s povprečnim naklonom 6 %. Fantje so startali s 30-sekundnim zamikom, pri dečkih A je bil Vid Jeromel 6., Andrej Majnik 7., pri dečkih B Jan Svenšek 9., Jure Majnik pa pri dečkih C 10. Nedeljska etapa
je bila krožna, krog pa dolg 750 metrov. Jeromel je pri dečkih A zasedel 5., Majnik pa 6. mesto. Pri dečkih B sta že v uvodu napadla kolesarja, ki sta odločila o zmagovalcu, z izjemno solo vožnjo pa je 3. mesto zasedel član KK PP Žan Hanžel. Pri dečkih C je bil Jure Majnik ponovno 10.
Skupno je Vid Jeromel med dečki A zasedel nehvaležno, a odlično 4. mesto z le sekundo zaostanka za stopničkami. Andrej Majnik je Idrijo zapustil skupno 7. Jan Svenšek je pri dečkih B skupno osvojil 5. mesto, pri dečkih C pa je bil Jure Majnik 14. Najuspešnejša kolesarka iz Ptuja v skupnem seštevku je bila pri deklicah C Hana Jeromel, ki je dirko končala na 3. mestu.
tp
petek • 19. maja 2017
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Strelstvo • ISSF WC München 2017
Venta in Kuharičeva visoko med najboljšimi na svetu
Od 17. do 23. maja je v bavarski prestolnici potekal drugi letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m. V Munchnu, kjer že sedmo leto zapored organizirajo vedno znova najmočnejši svetovni pokal v sezoni, se je zbralo kar 753 strelcev iz 80 držav, med njimi tudi 10-članska slovenska reprezentanca s tremi spodnjepodravskimi strelci, Ormožanoma Urško Kuharic in Kevinom Vento ter Ptujčanom Sašom Stojakom. Strelski šport na olimpijskem strelišču v Mun-chnu vedno pokaže najboljše, kar premore in tudi tokrat je ostal zvest tej tradiciji, saj je bilo doseženih kar šest novih svetovnih rekordov. V slovenski reprezentanci sta najboljši uvrstitvi dosegla Kevin Venta in Živa Dvoršak s 15. mestoma s pištolo na 50 m oz. s puško v trojnem položaju na 50 m.
Venta s pištolo blizu finalistom
Odlični ormoški strelec in dvakratni državni rekorder Kevin Venta si je znova priboril najboljšo uvrstitev v slovenski reprezentanci. Z malokalibrsko pištolo na 50 m je najprej zelo suvereno nastopil v vedno neugodnih eliminacijah, kjer si je med 104 sodelujočimi strelci priboril visoko 8. mesto (557 krogov) v prvi skupini nastopajočih. S tem se je uvrstil med najboljših 70, ki so se naslednji dan pomerili še v kvalifikacijah. S 555 krogi (po serijah 93, 94, 90, 92, 92, 94) je Venta v kvalifikacijah osvojil odlično 15. mesto in si priboril drugo najboljšo uvr-sitev doslej v štirih sezonah
Fotozapis
nastopanja na ISSF svetovnih pokalih. Boljši je bil le v lanskem letu na istem strelišču, ko je s 559 krogi osvojil 14. mesto, v eliminacijah pa je takrat dosegel zanj rekordnih 561 krogov. »Vedel sem, da bo kvalifikacijska tekma zaradi spremembe vremena in nizkih temperatur dosti težja od eliminacijske. Od prvega pa vse do zadnjega strela sem se moral močno truditi. Za finale so mi tokrat zmanjkali trije krogi, imel sem veliko strelov zelo blizu sredine v 9,9 in približno enako število 'kiksov'. Ravno takšne malenkosti pa nato odločajo o uvrstitvi v finale. Sem zadovoljen in z novimi izkušnjami grem naprej.« nam je po nastopu povedal najboljši slovenski strelec s pištolo.
Zmago je slavil aktualni štirikratni olimpijski prvak, Korejec Jin Jongoh (561), odlično streljanje pa sta pokazala tudi Srba Dimitrije Grgic (564) in Damir Mikec (564) ter si priborila 3. in 4. mesto.
Sedmica odnesla boljšo uvrstitev
Z zračno pištolo je Kevin Venta s 573 krogi (96, 93, 98, 95, 96, 95) osvojil 47. mesto v izjemni konkurenci 139 strelcev. Še višjo uvrstitev pa je Venta, ki na svetovni jakostni lestvici zaseda rekordno visoko 28. mesto, zapravil predvsem v predzadnjem strelu druge serije, kjer je zadel nizko sedmico. Najboljša uvrstitev Vente tako še vedno ostaja 12. mesto (575) iz letošnjega svetovnega pokala v Indiji. Nov mejnik pa je v svoji strelski karieri na najvišji ravni dosegel drugi najboljši Slovenec z zračno pištolo, 21-letni
Tek je družinska tradicija
V družini Zmazek je tek družinska tradicija, hkrati pa gibanje za zdravje in nabiranje moči.
Peter Zmazek (79 let) teče že od rane mladosti, že 70 let je tudi kurent; vsak, ki to želi biti, mora imeti dobro kondi-cijo. S tekom si jo je pridobil, je povedal Peter. Zanj je tek redna oblika gibanja, ki mu pomaga ohranjati zdravje. Ljubezen do teka je prenesel tudi na sina Borisa (55 let),
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ormožan Kevin Venta in Ptujčan Sašo Stojak sta dobro nastopala na največji tekmi svetovnega pokala v Munchnu ter si priborila 15. in 47. mesto oziroma 61. mesto v pištolskih disciplinah na 10 in 50 m. Dobro streljanje je pokazala tudi Urška Kuharič z najboljšima uvrstitvama na svetovnih pokalih doslej.
Ptujčan Sašo Stojak, ki je prvič nastopil na članski tekmi svetovnega pokala. Z dobro premiero s 570 krogi (91, 96, 98, 97, 92, 96) je osvojil 61. mesto ter se uvrstil v prvo polovico nastopajočih. Za preboj v finale je bilo treba doseči 582 krogov, najboljši rezultat v kvalifikacijah (588) je postavil japonski svetovni prvak iz leta 2010 Tomoyu-ki Matsuda. Finalne zmage z novim mladinskim svetovnim rekordom (240.9) pa se
je veselil mladi Ukrajinec Pavlo Korostylov.
Urška najvišje doslej z zračno puško
Na največjem strelišču na svetu se je z najboljšimi strelci na svetu pomerila še ena ormoška strelka - Urška Kuharič. V svoji tretji sezoni nastopanja med strelsko elito je dosegla doslej najvišji rezultat 414,7 kroga (104.0,
104.8, 102.8 in 103.1) in osvojila 45. mesto v konkurenci 160 strelk. Odličen ekipni nastop Slovenk sta s še boljšima dosežkoma dopolnili Živa Dvoršak (416.0) in Sonja Bencina (415.8), ki sta osvojili 32. in 34. mesto. Za preboj v finale z rekordno visokimi rezultati je bilo potrebnih kar 418.2 kroga, najboljša v kvalifikacijah je bila lanska zmagovalka iz Srbije Andrea Arsovic s 420.8 kroga, presenetljivo zmago v finalu pa je slavila odlična mlada Romunka Laura Georgeta Ilie.
Kuharičeva prvič v kvalifikacije trojnega položaja
Z malokalibrsko puško v trojnem položaju je 23-letni Kuharičevi prvič v karieri uspel preboj iz eliminacij. Z najboljšim rezultatom med Slovenkami (578) je osvojila 25. mesto v prvi skupini, s 577 krogi in 26. mestom v isti skupini pa je to uspelo tudi naši najboljši strelki Živi Dvoršak. V kvalifikacijski tekmi pa je nato z osebnim rekordom 584 krogov zable-stela Dvoršakova, ki sta ji do preboja med finalistke zmanjkala le dva kroga. Slabše pa se je odrezala Kuharičeva, ki je s 568 krogi (kleče 184, leže 196 in stoje 188 krogov) osvojila 70. mesto med 129 strelkami. Kljub temu je bila po koncu obeh nastopov še vedno zelo zadovoljna.
WC München, rezultati:
Pištola 50 m
1.	Jongoh Jin, KOR	561 + 230.5
2.	Joao Costa, POR	562 + 228.3
3.	Dimitrije Grgic, SRB	564 + 209.0
4.	Damir Mikec, SRB	564 + 190.0
5.	Tomoyuki Matsuda, JPN	560 + 171.5 15. Kevin Venta, SLO	555 E - 8. Kevin Venta, SLO	557
Zračna pištola 10 m
1.	Pavlo Korostylov, UKR	585 + 240.9
2.	Tomoyuki Matsuda, JPN	588 + 238.7
3.	Jongoh Jin, KOR	585 + 218.4 5. Damir Mikec, SRB	586 + 176.7 8. Dimitrije Grgic, SRB	583 + 115.1 47. Kevin Venta, SLO	573 61. Sašo Stojak, SLO	570
Zračna puška 10 m
1.	Laura Georgeta Ilie, ROU	420.7 + 250.2
2.	Gabriela Vognarova, CZE	418.4 + 246.5
3.	Sadeghian Armina, IRI	419.4 + 227.1 7. Andrea Arsovic, SRB	420.8 + 143.9 32. Živa Dvoršak, SLO	416.0 34. Sonja Benčina, SLO	415.8 45. Urška Kuharič, SLO	414.7 MQS - Klavdija Jerovšek, SLO 412.7
Puška trojni položaj 50 m
1.	Snježana Pejčic, CRO	586 + 462.2
2.	Selina Gschwandtner, GER	590 + 455.4
3.	Jolyn Beer, GER	586 + 444.6 15. Živa Dvoršak, SLO	584 70. Urška Kuharič, SLO	568 E - 25. Urška Kuharič, SLO	578 E - 26. Živa Dvoršak, SLO	577 E - 43. Klavdija Jerovšek, SLO	568
Venta in Kuharičeva v juniju še v Gabalo
V začetku junija se bo karavana najboljših strelcev na svetu prestavila v azerbaj-džansko mesto Gabala, kjer se bo do 14. junija odvijal zadnji (tretji) letošnji ISSF svetovni pokal za puško in pištolo. Slovenijo bodo s puško zastopali Rajmond Debevec, Robert Markoja, Živa Dvoršak in Urška Kuharič ter kot edini s pištolo Kevin Venta.
Simeon Gönc
Wu Shu kung fu • Evropsko prvenstvo v Gruziji
Šauperl z bronom končal kariero
vnuka Marka (30 let) in vnukinjo Nušo (33 let). Doslej sta skupaj s sinom Borisom pretekla večino malih maratonov, letos pa sta se jima v Radencih prvič pridružila vnukinja Nuša in vnuk Marko. Dedek Peter (79 let) je ponosen, da sta skupaj z vnukinjo pretekla celotno traso in bila na cilju deležna velike pozornosti. Še bomo skupaj tekli, so odločni Zmazkovi.
MG
Foto: M. Zmazek
Zmazkovi v Radencih: (od leve) Boris, Marko, Peter in Nuša.
Na povabilo slovenske Kung fu zveze - Zveza wu shu taiij-quan Slovenije se je Karel Šauperl, trener v Kung fu klubu Ptuj, v sredini maja udeležil evropskega prvenstva v wing chun kung fuju. To je med 12. in 16. majem potekalo v Tbilisiju v Gruziji, in sicer v sklopu evropskega prvenstva v tradicionalnem wu shu kung fuju.
Kot edini slovenski predstavnik na tem prvenstvu je našo državo zastopal v dveh disciplinah: v disciplini taolu in izvedbi forme (kata) sim nim tau, kjer je v številčni konkurenci 15 tekmovalcev zasedel 7. mesto z oceno izvedbe forme 8,325. Zmagovalec iz Rusije je bil ocenjen z oceno izvedbe 8,8.
Ptujčan je nastopil tudi v wing chun sanshou borbah, v katerih so bile dovoljene izključno tehnike wing chun kung fuja (dovoljeni le direktni udarci z rokami, udarci z nogami le do višine pasu, low kicki le po zunanji strani nog ..., op. a.). V kategoriji do 90 kilogramov se je v konkurenci osmih tekmovalcev v prvem dvoboju udaril z borcem iz Rusije Kirilom Efimovim - za glavo višjim in izredno dobro tehnično podkovanim tekmecem. Z izredno velikim razponom rok
Karel Šauperl na tekmovanju v Gruziji
je Šauperla z direkti držal na distanci in si pridno nabiral točkovno prednost. Šauperl je nato pritisnil na nasprotnika, zmanjšal distanco in izsiljeval klinč, iz katerega bi imel več možnosti. Pravila ne dovoljujejo krošejev, aperka-tov in udarcev s koleni, zato je bil zaradi nedovoljenih tehnik po treh javnih opominih diskvalificiran ... Ker je Rus v naslednjem dvoboju zmagal, je Šauperl dobil še eno priložnost v repasažu. V drugem dvoboju se je srečal z Armencem Karom Sargysa-
nom in ga po izenačenem dvoboju premagal s končnim rezultatom 2:1 in se uvrstil v polfinale. Tam ga je čakal domačin iz Gruzije Zaza Za-zarashvili, borec s številnimi izkušnjami ... Dvoboj se je začel previdno na obeh straneh, nakar je Šauperl počasi začel prevzemati pobudo. Prva runda dvoboja je potekla izenačeno, v začetku druge runde pa je Gruzijec krenil agresivno in vse napade zaključeval z močnimi low kicki ... Po dveh takšnih natančnih udarcih je bil
dvoboj prekinjen, Gruzijec je zmagal s TKO (tehničnim knockoutom - low kick). V finalu je Gruzijec v prvi rundi knockoutiral Rusa Efi-mova. Z 39 leti je tako Karel Šauperl kot najstarejši tekmovalec po treh dvobojih na koncu zasedel 3. mesto in priboril bronasto kolajno za Slovenijo. S tem uspehom se je na najlepši način poslovil od aktivnega tekmovanja in bo odslej nadaljeval delo v Kung fu klubu Ptuj le še kot glavni trener.
David Breznik
14 štojmfe tednik	Šport, rekreacija
petek m 26. maja 2017
Športni napovednik
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj, finale
Drava na pokalnem tronu zamenjala Videm
Videm - Drava Ptuj 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Križan (28.), 0:2 Romih (75.), 0:3 Križan (87.)
VIDEM: Žuliček, Koren (od 63. Pintarič), Gerečnik, Travni kar, Kostanjevec, Cafuta, Tement, Hliš, Božak (od 21. Ko-vačič), Krajnc (od 80. Murko), Plajnšek (od 80. Bračič). Trener: Primož Gorše.
DRAVA PTUJ: Domjan, Petek, Roškar,T. Golob (od 58. Perger), Kukovec (od 52. Romih), Šalamun (od 73. M. Golob), Gajic, Čeh, Šporn, Križan, Močic (od 65. Dirnbek). Trener: Simon Sešlar.
Odlična travnata površina in zaradi ploh nekoliko nižje temperature so poskrbeli, da so bili pogoji za igranje na nogometnem prazniku MNZ Ptuj resnično zelo dobri; v času tekme je za nameček posijalo še sonce ... Domači klub je kot organizator poskrbel tudi za pester spremljevalni program, v katerem so nastopili naraščajniki obeh klubov, in sicer v starostnih kategorijah U-7, U-9 in U-11.
Ptujčani so se še kako dobro spominjali lanskega spodrsljaja proti Vidmu v polfi-nalu pokala, zato so tokrat nastopili v izjemno močni zasedbi (manjkala sta le Mar-cius in Bašic) prav tako pa je okrepljena - glede na zadnje tekme v prvenstvu - nastopila tudi domača četa (manjkala sta Lah in Kmetec). Modri so pričakovano prevzeli pobudo, a uvod vseeno lahko označimo za klasično »tipanje« tekmecev. Šele v 17. in 26. minuti so gledalci po dveh poskusih Križana prvič resneje zavzdihnili. Isti igra-
Foto: Črtomir Goznik
V zanimivi tekmi pred številnimi gledalci so bili ptujski modri boljši tekmec.
lec je v 28. minuti vendarle zadel v polno - 0:1. Pritisk Drave se je stopnjeval, gostje so domačinom vsilili svoj ritem igre, ki ga je po podaji iz kota skušal prekiniti Hliš. Takoj zatem je imenitno priložnost za rumeno-zelene zapravil še Plajnšek, na drugi strani je »uslugo vrnil« Petek. Ob polčasu je blizu 350 gledalcev videlo zasluženo vodstvo modrih.
Drava je v drugem polčasu želela otipljivejše vodstvo, a je Šporn zgrešil čudovito priložnost. Večina srečanja se je tako odvijala na domači polovici, a tempo se je vendarle po dokaj burnem začetku nadaljevanja začel umirjati. Videmčani so nekako začutili svojo priložnost, a dobrih 15 minut do konca so po šolsko izvedeni »kontri« zadeli dravaši preko Romiha - 0:2. Domačini so razumljivo nato
povsem padli, Križan pa je po vratnici Šporna v 87. minuti le še potrdil zmagovalca - 0:3.
Obe ekipi sta si v prihodnji sezoni zagotovili nastop v Pokalu NZS.
Konec kariere Leopolda Šmigoca
Po tekmi je seveda sledila slavnostna podelitev priznanj in dvig pokala, ki ga je visoko v zrak dvignil kapetan modrih Nastja Čeh. Obenem je bil to slavnostni trenutek, saj je kopačke na klin obesil dolgoletni član Vidma, v zadnjem obdobju tudi trener in član UO Leopold Šmigoc. Vodstvo kluba mu je predalo simbolično darilo in se mu tudi na ta način zahvalilo za njegov prispevek v klubu, kjer še vedno ostaja, a ne več kot aktiven igralec.
tp
Karate
Jon Šporn, nogometaš Drave: »Zavedali smo se, da nas čaka težka tekma, saj se je igralo finale pokala. Na papirju smo bili favoriti, v tekmo smo šli maksimalno, brez podcenjevanja. Srečanje smo odigrali korektno in zasluženo slavili. Ta osvojena lovorika nam po uspešni ligaški sezoni pomeni veliko, saj bomo naslednje leto imeli priložnost igrati proti prvoligaše.«
Žiga Tement, nogometaš Vidma: »Drava je zasluženo slavila, saj nas je v določenih elementih nadigrala. Lani so nas morda malo podcenjevali, letos pa ne. Morda je tudi naša letošnja slabša sezona botrovala porazu proti
Dravi; ko zmaguješ, je tudi motivacija večja, zadnje prvenstvene tekme pa so bile letos slabše, posledično pa je tudi motivacija slabša. Vesel sem, da smo finale odigrali pred tolikšnim občinstvom.«
Stanislav Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »V finalu sta igrali dve odlični ekipi, se je pa pokazala razlika med 2. in 3. ligo. Drava je zasluženo slavila, pohvaliti pa gre tudi Videm, ki je srečanje odlično odigral. Poleg tega je bilo na tribunah veliko ljudi in tako smo bili priča pravemu prazniku. V Vidmu so organizacijski zalogaj opravili z odliko in veseli smo, da smo se glede prireditelja pravilno odločili.«
Šolska karate liga v Ljutomeru
V	nedeljo, 23. 4. 2017, je Karate zveza Maribor v Ljutomeru organizirala 4. krog šolske lige. Iz Karate-do kluba Ptuj so dečki v katah ekipno (Anej Šmid Cafuta, Sergej Skaza in Jin Shingshen) zasedli 3. mesto, deklice ekipno (Gracie Hall, Zala Cebek in Lea Julijana Ljubeč) pa 2. mesto. Posamično je Zala Cebek, ki se je karate tekme udeležila prvič, z dobrim znanjem kate osvojila 3. mesto. Preostalim članom kluba so se stopničke izmaknile.
17. pokal Rogaške Slatine
V	nedeljo, 14. maja, je karate klub Rogaška Slatina organiziral 17. pokal Rogaške Slatine. Iz Karate-do kluba Ptuj so se tekme udeležili Anej Šmid Cafuta, Gašper Plaveč, Boštijan Majcen Pia Kirbiš, Julia Potočnik in Lea Julijana Ljubec, ki so tekmovali v katah, Zala Horvat pa v borbah. Najuspešnejši sta bili Pia Kirbiš in Zala Horvat, ki sta v svojih kategorijah osvojili 3. mesti. Za preostale tekmovalce je bila tekma dobra priložnost za nabiranje tekmovalnih izkušenj.
jk
Nogomet • 1. SNL
PARI 36. KROGA - SOBOTA ob 16.55: Olimpija - Aluminij, Domžale - Celje (tekma bo na Mestnem stadionu na Ptuju), Koper - Gorica, Maribor - Krško, Rudar - Kalcer Radomlje.
2.	SNL
PARI 27. KROGA - PETEK ob 17.00 : Triglav Kranj - Roltek Dob; SOBOTA ob 17.00: Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini, Brda - Krka, Zarica Kranj - Brežice; Drava Ptuj je prosta.
3.	SNL sever
PARI 26. KROGA - PETEK ob 17.00: Šmarje pri Jelšah - Maribor B; SOBOTA ob 17.30: Videm - Šampion, Šmartno 1928
-	Korotan Prevalje, S. Rojko Dobrovce - Mons Claudius, ZU--VIL Brunšvik - AjDAS Lenart, Rogaška - Dravinja, Dravograd
-	Fužinar Ravne Systems.
Super liga
LIGA ZA PRVAKA
PARA 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Hajdina - Gerečja vas; NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Stojnci. LIGA ZA OBSTANKE
PARA 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi -Cirkulane, Podvinci - Kety Emmi Bistrica.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Boč Polj-čane, Tržec - Ormož, Podlehnik - Pragersko; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Markovci.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Pohorje Oplotnica -Slovenja vas, Lovrenc - Polskava avtoprevozništvo Grobelnik, Hajdoše - Grajena, Makole bar Miha - Zgornja Polskava.
Rokomet • 1. A DRL - liga za obstanek
PARA 13. KROGA: Drava Ptuj - Istrabenz plini Izola, Jeruzalem Ormož - Dobova (PETEK ob 19.30)
Tajski boks • OP Slovenije na Ptuju
Klub tajskega boksa Ptuj (Muay thai gyma Ptuj) v soboto, 27. 5., od 11. ure naprej v športni dvorani Center organizira odprto prvenstvo Slovenije. Borbe bodo potekale po turnirskem sistemu na izpadanje. Na Ptuju bodo tekmovali borci iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Madžarske, Češke in Slovenije. V zasedbi Muay thai gyma Ptuj bo nastopilo kar 11 borcev.
6. Teden gibanja - Move week
Vseevropski projekt je del mednarodne kampanje Sedaj se gibljemo - Now We Move, ki poteka pod okriljem Mednarodne zveze za šport in kulturo (ISCA). Namen kampanje je ozavestiti širši krog ljudi o pomembnosti redne telesne vadbe ter jih aktivno vključiti v šport, rekreacijo in gibanje.
V Sloveniji osrednji dogodek akcije Teden gibanja v organizaciji Športne unije Slovenije predstavlja enega največjih športno humanitarnih projektov na slovenskih tleh, humanitarni projekt 10 krogov za 10 nasmehov. Na njem bodo člani športno-humanitarnega društva Vztrajaj - Never Give Up v 10 različnih mestih tekli za 10 družin, ki so se znašle v nezavidljivem položaju in potrebujejo našo pomoč. Dogodek bo potekal od 26. 5. do 4. 6. 2017, vsak dan od 16. do 20. ure. Na Ptuju se bo dogodek na Mestnem stadionu odvil v torek, 30. 5.
Lansko leto so preko donacij udeležencev, podjetij in dražbe dresov slovenskih vrhunskih športnikov zbrali več kot 20.000 evrov. Teka se je udeležilo 1632 posameznikov, v vsakem kraju pa je sodelovalo kar nekaj društev in organizacij, ki so popestrili dogajanje.
Dodatne informacije: Mojca Markovič (041 601 155), mojca.markovic@sportna-unija.si, http://moveweek. eu/ in http://www.nowwemove.com/
17. Sandijev memorial v Vitomarcih
KMN Vitomarci letos organizira že 17. Sandijev memorial v malem nogometu. Ta bo na igrišču OŠ Vitomarci potekal 9. in 10. junija 2017. Ljubitelje nogometa in zabave čaka pester dvodnevni program:
Prijavnina za članski turnir znaša do 1. 6. 2017 le 30 evrov, po tem datumu 50 evrov. Vse preostale kategorije (mladinci, turnir med zaselki občine Sv. Andraž, turnir otroških ekip, veteranski turnir, ekshibicijska tekma ženskih ekip) igrajo brez prijavnine. Število ekip je omejeno. Rok prijav: 8. 6. 2017 do 20.00. Žreb bo 8. 6. ob 20.00 V OŠ Vitomarci.
Skupni nagradni sklad za članski turnir znaša 2.100 evrov, razdelile si ga bodo ekipe do 8. mesta. Organizatorji so za najboljše pripravili pokale in praktične nagrade. Informacije in prijave: Darko - 031 634 847.
DB, JM
petek • 26. maja 2017
Šport, zanimivosti
Štajerski	15
Nogomet • Nikola Jaroš in Miran Emeršič, Birkirkara (Malta)
Ptujski trenerski dvojec uspešen na Malti
Nikola Jaroš je bil v prvo-ligaških časih ptujske Drave pomočnik trenerja Draže-na Beseka, z njim je deloval tudi v vseh naslednjih letih. Decembra 2015 je omenjena dvojica odšla na Malto, k Bir-kirkari. Po letu skupnega delovanja je na Malti ostal samo Nikola (na Ptuju si je ustvaril družino), in sicer prvič v karieri kot glavni trener. Za pomočnika si je izbral Mirana Emeršiča, skupaj pa sta dosegla cilj, ki jima ga je naložilo vodstvo kluba. Čeprav je Malta v nogometnem smislu za povprečnega slovenskega ljubitelja nogometa popolna eksotika, pa je dogajanje tudi zaradi „ptujskega vpliva" sila zanimivo ...
Kakšen nogomet se igra na Malti?
N. Jaroš: „Glede nogometa je Malta še vedno eksotika. Na njihov nogomet zvečine gledamo preko rezultatov njihove reprezentance, ki pa je dosti slabša od njihovih klubov. Ti se širijo in povečujejo vlaganja v trenerje in igralce. Prav tako so povečali število tujcev, sedaj jih lahko na tekmi nastopi sedem - čez leto jih bo najverjetneje lahko že deset. V našem klubu imamo takšne tujce, ki bi lahko brez težav igrali tudi v slovenskih klubih. Njihov problem je v tem, da v mladinskih šolah še ne delajo na primernem nivoju, da bi lahko proizvajali kakovostne igralce."
M. Emeršič: „Tekme na Malti so dobre, napete, predvsem zaradi sedmih tujcev, ki lahko igrajo na tekmi. Zelo me je presenetila tudi sredozemska vročekrvnost, saj so
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Jaroš
Miran Emeršič
navijači sila temperamentni, na derbijih se zbere tudi preko 5000 ljudi, obe navijaški skupini, vsaka ekipa pa ima tudi svojo 'navijaško godbo', česar prej nisem poznal."
V Birkirkari si prvič v trenerski karieri postal glavni trener, pred tem si deloval kot pomočnik Dražena Beseka.
N. Jaroš: „Z Draženom sva prišla v Birkirkaro decembra 2015. Glede na to, da je Birkirkara največji klub na Malti -ob Valletti in Hiberniansu -, z največjim številom navijačev, sva bila takoj pod pritiskom nizanja dobrih rezultatov. Takrat smo bili na 3. mestu, enako je bilo ob koncu sezone, s čimer smo si zagotovili mesto v evropskih tekmova-
njih. Vodilni so bili zadovoljni z najinim delom, zato so z nama podaljšali sodelovanje. V sezoni 2016/17 je Birkirka-ra naredila zgodovinski rezultat z uvrstitvijo v 3. krog kvalifikacij za evropsko ligo - to ni uspelo še nobenemu malteškemu klubu. Pri tem smo izločili Široki Brijeg iz BiH in Hearts iz Škotske, ustavil nas je ruski Krasnodar, katerega letni proračun presega proračun celotne malteške lige. Veliko se je pisalo o tem, bila je zares dobra izkušnja.
Posledica vsega tega je bila, da smo postali izraziti favoriti za osvojitev naslova državnega prvaka in pokala. Zelo dobro smo startali v prvenstvu, po šestih krogih pa smo zašli v krizo rezultatov in igre -
Zanimivosti • NK Bukovci
V Bukovcih zanimiv obisk iz Senegala
Pretekli vikend so bili v Bukovcih priča sila zanimivemu obisku. Tekmo Superlige med domačini in Apačami si je namreč ogledala delegacija iz Senegala. V njej sta bila župana tamkajšnjih mest in svetovalec vlade za kmetijstvo, v Sloveniji pa so bili na obisku v Zavodu Most povezave Evropa Afrika Ptuj. Afričani so bili pri nas predvsem zaradi sodelovanja na gospodarskem in kmetijskem področju.
Med tem se je izvedelo, da so Afričani obenem tudi športni, sploh pa nogome-
tni navdušenci in jim tako ni bilo težko obiskati srečanja v Bukovcih. Zakaj ravno Bukovci? Delegacijo so predstavniki Zavoda peljali k Janezu Janžekoviču Mr-kucu, dolgoletnemu članu, trenerju in predsedniku Bukovcev, kjer jim je pokazal proizvodnjo bučnih semen. Kot nogometni zaljubljenec je Afričane povabil na nogometno tekmo, vabilo so z veseljem sprejeli. Senegalci so bili nad videnim (objekt in tekma sama) navdušeni, po tekmi, na kateri so bili toplo sprejeti, pa jim je ak-
tualni predsednik Bukovcev Janez Janžekovič ml. podaril simbolična darila, mlademu županu iz senegalskega mesta Mangagoulack Ousmanu Diedhiouju, kjer je v pripravi nogometno igrišče in ga je zaradi tega vse skupaj še toliko bolj zanimalo, pa še navijaški šal Bukovcev. Tako so temelji sodelovanja med Bukovci in ekipo iz Senegala vzpostavljeni. Afričanom je bilo tudi že ponujeno, da del priprav na novo sezono opravijo pri »superligašu« MNZ Ptuj.
tp
bili smo 'prebrana knjiga'. V novembru je kriza dosegla vrhunec in na žalost je ceno z odpovedjo plačal trener Be-sek. Tudi sam sem pričakoval odpoved, a so mi vodilni namesto tega dali presenetljivo ponudbo za mesto glavnega trenerja. Bil sem v šoku, tudi dvomi so me obdajali, a sem se po pogovoru z Beskom, s katerim sva prijatelja, ter z vsemi drugimi odločil sprejeti ponudbo in narediti nov korak v trenerski karieri."
Administrativna napaka odnesla Evropo
Sezona je bila zelo stresna.
N. Jaroš: „Za zdaj sem zelo zadovoljen s tem, kar smo naredili, saj smo izpolnili cilje kluba. Ob prevzemu smo bili na 5. mestu, z občutnim zaostankom za 3. in 4. mestom, a smo z odličnim finišem sezono končali na 3. mestu (1. Hibernians 71, 2. Balzan 64, 3. Birkirkara 62). Zadovoljen sem s tem, kako so igralci sprejeli naš način dela. Pohvaliti moram tudi mojega pomočnika Mirana Emeršiča, ki je s svojimi izkušnjami in znanjem veliko pripomogel k dobrim rezultatom. Tudi trener vratarjev Darko Stane-kovic je svoje delo opravil vrhunsko. Skozi krizo smo izšli veliko močnejši, boljši, tako da smo bili v zadnji tretjini se-
zone edini neporaženi klub."
M. Emeršič: „Za nami je težko prvenstvo, najpomembneje pa je, da smo izpolnili cilj. Po športni plati je tako vse ok, žal pa je v klubu prišlo do administrativne napake, tako da ne bomo mogli nastopati v evropskih tekmovanjih. Ko se je to izvedelo, je v ekipi zavladalo razočaranje. A kljub vsemu smo na pravi poti, spomladi smo se dvignili in tako lahko z optimizmom zremo naprej. V drugem delu sezone, če lahko tako rečem, saj na Malti ni zimske pavze, smo se velikokrat soočali s pritiskom, kar nas je naredilo še bolj homogene in ob nekaj pričakovanih spremembah že komaj čakam novo sezono.«
Nogomet je na Malti edini šport
Igralski kader je zelo pisan.
N. Jaroš: „V našem klubu igra npr. Vito Plut, ob njem pa še Škot, Urugvajec, Ar-gentinec, Avstrijec, Hrvat in trije Srbi. Izmed Maltežanov so vsi reprezentanti, dva sta tudi na klopi. Veliko smo naredili s tem, da smo bili fizično najboljše pripravljeni. Odziv igralcev je bil zelo dober, sploh glede na to, da so bili pritiski od prve tekme (6. 12. 2016, op. a.) res veliki in da smo bili v velikem zaostanku za želenim 3. me-
stom. Kakšno je bilo stanje v zadnjem krogu, ko se je odločalo o končni uvrstitvi, sami pa smo igrali brez centralnih branilcev, tekmec pa je imel v 88. minuti 11-metrovko in jo je zgrešil - to si ni mogoče niti predstavljati."
Kako naprej?
N. Jaroš: „Z Miranom sva s klubom vezana s pogodbo še za eno leto, vse ambicije so trenutno povezane s tem. Trenutno sestavljamo in osvežujemo ekipo, s katero bi lahko dalj časa vladali na Malti in dosegali primerljive rezultate z lanskimi v Evropi. A v nogometu ni nič dokončnega, vse se lahko hitro spremeni."
M. Emeršič: „Prvenstvo se začne 20. avgusta, z Nikolo, s katerim sicer odlično sodelujeva, pa želiva ekipo popeljati v boj za najvišja mesta. Klub je urejen, vse je tako, kot mora biti, zato verjamem, da nas v deželi, kjer je glavni in edini šport nogomet, čaka dobra sezona."
„Slovenska in malteška liga sta primerljivi"
Pogledala sta si nekaj tekem slovenske lige. Kako jo primerjata s 1. ligo na Malti?
N. Jaroš: „Preko televizije sem gledal nekaj tekem, po vrnitvi iz Malte pa tudi v živo, predvsem Maribora, Olimpi-je in Aluminija. Morda bo zvenelo pogumno, a po mojem mnenju se lahko Birkirkara kosa z vsemi slovenskimi pr-voligaši. Če bi tekmovali v slovenski ligi, zagotovo ne bi končali v zadnji tretjini lestvice."
M. Emeršič: „Če bi primerjal slovensko 1. ligo in 1. ligo na Malti bi rekel, da večje razlike v kakovosti ni. Morda je Maribor na malce višjem nivoju, vse drugo pa je nekje na istem nivoju.
Dogajanje v slovenskem nogometu sem spremljal, kolikor je le bilo možno. Predvsem to velja za dogajanje od 1. do 3. lige. Lahko tudi povem, da me je med časom na Malti zaradi službenih obveznosti obiskal tudi vodja NŠ Zavrč Sandi Petrovič, s katerim sva seveda pokramljala tudi o dogajanju v mojem nekdanjem klubu. Ob tem bi želel še dodati, da na Malti velikokrat poslušam tudi Radio Ptuj in tudi tako sem seznanjen z dogajanjem v domovini."
Jože Mohorič, Tadej Podvršek
Kakšna dežela je Malta?
N. Jaroš: „Po petih letih delovanja na Kitajskem sem se veselil vrnitve v Evropo, še posebej na takšno eksotično destinacijo, kot je Malta. Življenje je tam počasno, 'južnjaško', vreme je izredno prijetno, kopalna sezona traja praktično od marca do novembra - vse skupaj je čudovito in primerno za uživanje."
M. Emeršič: „Nad življenjem na Malti se ne morem pritoževati. Ugaja mi klima, saj je zelo prijetna, morda je poleti celo preveč 'peklensko'. Razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami niso velike, vseskozi pa tudi malo pihlja. Sam živim v apartmaju, ki je zelo velik, zato lahko brez težav pogostim prijatelje iz Slovenije. Ta sredozemski otok je resnično lep in zanimiv, a vseeno je bil prečudovit pogled, ko sem po koncu prvenstva prišel domov in videl zeleno
Slovenijo. Tam je namreč zelenja zelo malo.
Na Malti se nikomur ne mudi, tako da sem glede njihovih navad potreboval nekaj časa, da sem se povsem navadil. Maltežani vozijo po levi, kot Angleži, a s tem pretiranih težav nisem imel. Na cestah je sicer vedno gneča in tudi sicer so ceste slabši del infrastrukture. Življenjski standard je primerljiv ali celo nekoliko višji kot pri nas, cene morda malenkost višje tako v trgovinah kot v 'kafičih'. Veliko se gradi, povsod je ogromno žerjavov in tudi sicer je Malta izjemno gosto naseljena. Včasih sploh ne veš, da si prišel iz enega v drugo mesto, saj sta preprosto skupaj. Povsod je veliko gneče, turistov je polno že sedaj in imajo kaj videti. Dogaja se ogromno in ni tako kot pri nas, ko so mestna jedra prazna. Zanimivo je, da Slovenijo kar dobro poznajo: naletel sem že na nekaj ljudi, ki so bili pri nas, tudi na Ptuju."
16 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 19. maja 2017
Na kratko
Ormož • Četrti teden ljubiteljske kulture
Ptuj * Tradicionalna otroška prireditev Pomladna vetrnica, ki jo organizira Društvo prijateljev Mladine Ptuj, je tudi letos s pestrim in zanimivim programom privabila množico otrok in njihovih staršev.
Prizorišče letošnjega dogajanja so bili prostori Kinološkega društva na Ptuju, in ker je bilo vreme kljub slabi napovedi odlično, je bila izbrana lokacija idilična. Ustvarjalne delavnice, plesni nastopi, gledališka predstava Pika in Cene v pravljici, poslikave, sladkanje s torto velikanko, ki je tehtala kar 14 kilogramov, in še marsikaj zanimivega se je dogajalo v soboto. Da je dogajanje potekalo brezhibno, pa so bili zadolženi prostovoljci Društva prijateljev Mladine Ptuj.
Ptuj * V sklopu projekta priznanega bobnarja Marka Soršaka Sokija „20 za 20" sta glasbila ta teden dobili še dve osnovni šoli, in sicer Ljudski vrt in podružnica Grajena. Učenci so novih pridobitev izjemno veseli, zahvalili pa so se z odličnim programom, ki so ga pripravili ob predaji donacije.
Bas kitara, električna kitara, akustična kitara in cajon so nova glasbila, ki bodo odslej na voljo učencev obeh šol. Najprej se je Soki udeležil prireditve na ptujski OŠ Ljudski vrt, nato pa se je skupaj s svojo ekipo odpravil še na podružnično šolo Grajena. Na obeh so ga otroci pozdravili s petjem, plesom in glasbenim ustvarjanjem.
„Zelo smo veseli teh glasbil. To je za nas pomembna pridobitev. Naša šola je znana po tem, da imamo odlične glasbenike. Ponosni pa smo tudi na vse rezultate, ki so si jih v zadnjih časih prislužili. Dva naša učenca sta dosegla 100 % na državnem tekmovanju iz matematike in sta državna prvaka, naši učenci 4. razreda pa so dosegli 2. mesto v državi na natečaju Varno na spletu. Tudi turistični krožek se je uvrstil med šest najboljših na Turistični tržnici, prejeli smo kar nekaj zlatih priznanj na tekmovanjih iz slovenščine, zgodovine, fizike. Naša dramska skupina se je uvrstila na državno srečanje, naš učenec pa je zmagal tudi na državnem natečaju za najlepše panjske končnice," je o dosežkih osnovnošolcev dejala ravnateljica Tatjana Vaupotič Zemljič.
Dženana Kmetec
Foto: Katja Rasl
Ptuj * Na Rogoznici so z nedeljskim skupnim koncertom Kulturnega društva Rogoznica sklenili dogajanje ob Tednu ljubiteljske kulture, ki se je sicer začelo z odprtjem pregledne razstave slikarja Jožeta Foltina, v sredo, 17. maja.
Rdeča nit koncerta je bila tudi letos Gostilna Zadružni dom, ki je priložnostno zaživela na odru Doma krajanov Rogoznica. Nadaljevanje lanskoletne zgodbe s poštarjem, natakarico in vaškimi fanti je prineslo nove zaplete med glavnimi liki, ki so se jim pridružili še Moški pevski zbor KD Rogoznica, Folklorna skupina KD Rogozni-ca, ljudski pevci in godci, Stari prijatelji iz Kicarja ter novoustanovljena Dramska sekcija KD Rogoznica, ki se je s krajšim odsekom igre prvič predstavila na odru.
Rdeča nit letošnjega Tedna ljubiteljske kulture je bila likovna umetnost, zato sta člana Likovne sekcije KD Rogoznica Aleš Likar in Marko Vesenjak dogajanje v dvorani ves čas spremljala s čopičema v rokah, nastali sliki pa sta ob koncu pokazala zbranim v dvorani.
Nino Galun
S kulturnimi dogodki povezali različna
Teden ljubiteljske kulture je potekal v znamenju več kot tisoč kulturnih dogodkov po vsej Sloveniji, s številnimi je pridružil tudi Ormož.
Letošnji Teden ljubiteljske kulture (TLK) med 12. in 21. majem je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, posvečen likovni dejavnosti, kar so obeležili številni dogodki po vsej Sloveniji in zamejstvu. Kot je v izjavi za javnost zapisala programska vodja TLK Urška Bittner Pipan, ideja o prazniku ljubiteljske kulture izhaja iz tujine, saj se številne evropske države na ta način poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem. V tem duhu so na JSKD pred štirimi leti prvič zastavili teden ljubiteljske kulture, k izvedbi pa je pristopila še Zveza kulturnih društev Slovenije. Teden ljubiteljske kulture je tako namenjen predvsem promociji ljubiteljske kulture, ki je tako globoko vtkana v našo družbo, da si tovrstno produkcijo v povprečju vsak državljan ogleda dvakrat letno - kar štiri milijone obiskovalcev se namreč letno udeleži različnih kulturnih dogodkov, ki jih ustvarijo ljubitelji - torej ljudje, ki ustvarjajo, ne da bi za svoje delo prejemali plačilo. Teden ljubiteljske kulture želi tako opozoriti širšo slovensko javnost na to, da 25 tisoč kulturnih dogodkov, ki jih letno ponudi ljubiteljska kultura, pomeni raznoliko kulturno dogajanje po vseh koncih države - in to vse leto, ne le en teden v maju.
Na območni reviji mladinskih zborov Moje pesmi, moje sanje 2017, ki je med drugimi potekala v tednu vili štirje mladinski zbori osnovnih šol Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Velika Nedelja.
Poslikali grajsko dvorišče
Teden ljubiteljske kulture so na Ormoškem odprli s koncertom Zamejskega mešanega pevskega zbora Lipa Bazovica v Elizabetini hiši Velika Nedelja, ki so ga organizirali Vokalna skupina Tisa, Kolpingova družina župnije Velika Nedelja ter Krajevna skupnost Velika Nedelja. Prav povezovanje med različnimi društvi je tudi vodilo, ki so si ga zadali v ormo-
ški izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), pod okriljem katerega poteka teden kulture. »Na območni izpostavi JSKD Ormož smo se med drugimi aktivnostmi, ki so potekale v Tednu ljubiteljske kulture (revija mladinskih pevskih zborov in revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin), v sodelovanju z domačim likovnim društvom - LIKUDO, Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in Vzgojno izobraževalnim zavodom Vrtec Ormož, v torek,
16. maja 2017, priključili Tednu ljubiteljske kulture ter poslikali grajsko dvorišče v Ormožu. Mladi umetniki, stari od štiri do pet let, so na grajskem dvorišču s kredami ustvarjali na temo Mi smo svet ... - kakšno mesto, v katerem živijo, vidijo skozi svoje oči, oziroma kašnega mesta bi si želeli. Dogodek smo obogatili s pravljično urico v izvedbi domače Knjižnice Franca Ksavra Meška, obiskala pa nas je tudi Rožmarinka,« je povzela vodja ormoške območne izpostave Javnega sklada za kul-
Središče ob Dravi • Tretje srečanje kočijažev in konjenikov
Kljub slabemu vremenu 70 konjenikov
Približno 13 konjeniških društev ter blizu 70 kočijažev in konjenikov z obeh strani meje se je prvo nedeljo v Gra-bah v občini Središče ob Dravi pomerilo v spretnostnih vožnjah s kočijami in jahanju.
Konjeniško društvo Središče ob Dravi je v nedeljo, 7. maja, pripravilo tretje mednarodno srečanje kočijažev in konjenikov zapovrstjo. Organizatorji so z izpeljanim dogodkom, ki vsako leto privabi vse več kočijažev in konjenikov od blizu in daleč, zadovoljni. »Kljub nestabilnemu vremenu nam je uspelo izpeljati izvrstno prireditev, ki so se je udeležila številna konjeniška društva in klubi iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Namen srečanja je predvsem druženje konjenikov
in prikaz v spretnostnih vožnjah s kočijami in spretnostnem jahanju,« je dejal predsednik društva Miha Sok in še dodal, da se je prijetnega druženja udeležilo šest domačih konjeniških društev (poleg domačega društva še Konjeniški klub (KK) Galoper Spodnjega Podravja Obrež, Društvo Kočijaž Loperšice, KK Borl, Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih, Beloševič Dejan Cankova) ter sedem društev iz sosednje Hrvaške (Medimurski konjari, Udruga konj moj prijatelj
Zelendvor ter Udruga konj moj prijatelj Ludbreg, Potkalnički konjari iz Križevec, Udruga Foriuso iz Bjelovara, Team Klaric iz Zagreba in Udruga uzgajavača konja Sveti Križ-Začretje).
Obiskovalci prireditve so si oči napasli na kočijah z enojno, dvojno in prvič tudi četverovprego, videli pa so tudi številne jezdece s svojimi konji. Vsega skupaj je bilo 72 konj. Najbolj atraktivno pa je bilo zagotovo tekmovanje za kočijaže in jezdece. V tekmovanju enovprege je zmagal član doma-
čega društva Mirko Šumak, v tekmovanju dvovprege Miha Klaric iz Teama Klarič, med jahači pa se je najbolje odrezal Mario Šagi iz Udruge konj moj prijatelj Zelen-dvor. Zmagovalci so iz rok župana Središča ob Dravi Jurija Borka in predsednika Konjeniškega društva Središče ob Dravi Miha Soka prejeli priznanja.
Ob koncu so še povabili na že četrto mednarodno srečanje v prihodnjem letu, ko društvo slavi prvo desetletnico delovanja.
Monika Levanič

Obiskovalci so si lahko oči napasli prvič tudi na kočiji s četverovprego.
Foto: Arhiv Konjeniškega društva Središče ob Dravi
petek • 26. maja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
društva
kulturnimi prireditvami se
Foto: Arhiv JSKD in Valerija Novak
ljubiteljske kulture, so se predsta-
ture dejavnosti Barbara Pod-gorelec. S tem pa se kulturno dogajanje v sklopu Tedna ljubiteljske kulture v Ormožu še ni zaključilo. Minuli petek je bila v Domu kulture Ormož na ogled predstava deveto-šolcev Osnovne šole Ormož, naslovljena Vse razen hotela, v soboto pa je potekala še območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin - Kdor poje 2017.
Monika Levanič
Ormož • Teden vseživljenjskega učenja
V Ormožu prvič parada učenja
Območje ormoškega gradu je bilo v sredo, 17. maja, prvič prizorišče »Parade učenja - Dan učečih se skupnosti« v organizaciji Ljudske univerze Ormož. Gre za osrednji dogodek v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, najvidnejše promocijske kampanje na področju izobraževanja, ki poteka po Sloveniji pod okriljem Andragoškega centra Slovenije.
Ljudska univerza Ormož je skupaj s številnimi ormoškimi ustanovami in organizacijami na območju ormoškega gradu sredi tedna izvedla Parado učenja. »Ljudska univerza Ormož je bila izbrana kot izvajalka projekta, ki propagira in popularizira učenje. Ormož se je tako pridružil še 13 slovenskim krajem, kjer je na ta dan potekala ta zanimiva festivalska prireditev,« je strnila direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša. Na odprtju prireditve sta zbrane poleg Ivanuševe nagovorili še ormoški župan Alojz Sok, predstavnica Andragoškega centra Slovenije Nevenka Kocijančič in prejemnica priznanja ACS Ljuba Fišer. Pestro dogajanje je potekalo na parkirišču pred gradom, na notranjih dvoriščih in v prostorih gradu. Na stojnicah so se predstavila številna društva, šole, vrtci, podjetja, ustanove in posamezniki. Na odru je potekal živahen kulturno-iz-obraževalni program s številni glasbenimi, pevskimi in drugimi nastopi. Na malem dvorišču in v Mladinskem centru Ormož pa so se zvrstile različne delavnice. Živahno je bilo tudi na prireditvenem prostoru pred gradom, kjer je poleg stojnic potekal tudi ogled intervencijskih vozil. Prireditvi so se pridružili še Radio
Foto: KTV Ormož
Na notranjem dvorišču ormoškega gradu so mimoidoče poleg delavnic in številnih nastopov vabile tudi raznolike stojnice.
lo preko 50 zanimivih brezplačnih aktivnosti. »Tematike naših prireditev so zelo pestre. Na voljo so računalniške in jezikovne vsebine, predavanja in predstavitve na temo zdravega načina življenja, sprostitvene, športne in ustvarjalne delavnice, različna predavanja, svetovanja o možnostih nadaljnjega izobraževanja, dnevi odprtih vrat, ogledi, razstave, koncerti in drugi kulturni dogodki. Vključenih je veliko praktičnih in uporabnih znanj, takšnih, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju, informacij, ki služijo splošni razgledanosti, pa tudi vsebine, ki bodo bogatile in pobožale umetniško dušo,« še povabilo sklene direktorica Viki Ivanuša.
Monika Levanič
Prlek, TIC in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, enota Ormož, ki do-mujejo v gradu in so na ta dan na široko odprli svoja vrata, tako da je bilo mogoče pokukati v studio ali si ogledati grajske zbirke. V prostoru MCO si je bilo mogoče ogledati 3D-tisk, spiti kavo v bosanskem kotičku EVS prostovoljcev ali iz fotografije narediti umetniško sliko.
V grajski pristavi pa je bila na ogled razstava študijskih krožkov, ki so jo odprli dan poprej.
Preko 50
brezplačnih
aktivnosti
Gre sicer za osrednjo prireditev v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, katerega koor-dinatorica za območje Ptuja in Ormoža je že drugo leto zapored ormoška ljudska univerza in v katerem se bo v sodelovanju z okoli 30 različnimi ustanovami, zavodi in društvi do konca junija zvrsti-
________H5EL,
Foto: KTV Ormož
Spodnje Podravje • Za urgentni center
Dejan Zavec: „Ni mi vseeno."
Nekdanji boksarski šampion Dejan Zavec je eden izmed ambasadorjev akcije za zbiranje sredstev za ptujski urgentni center. „Ko me je gospod Kostanjevec povabil k akciji kot ambasadorja, nisem okleval niti za trenutek, saj mi ni vseeno, kaj se dogaja z urgentnim centrom.
Gre za široko in pomembno družbeno stvar, za katero se večina niti ne zaveda, kaj z njo pridobimo. Sam si želim, da niti sam, niti nihče od mojih bližnjih ne bi potrebovali urgentnega centra, a na to se ne gre zanašati. Številni ga potrebujejo in takrat je pomembno, da ga imamo čim bližje, saj v kritičnih primerih šteje vsaka minuta do primerne medicinske oskrbe. Takrat pot do najbližjega centra v Mariboru ne znaša le 20 ali 25 minut, ampak je lahko ločnica med življenjem in smrtjo," je povedal Dejan, ki pa na celotno problematiko gleda precej kritično.
„Moje mnenje je, da sistem ne deluje tako, kot bi moral. Zato moramo ljudje stopiti skupaj in po svojih močeh opozarjati na nepravilnosti. 10. junija pripravljamo prireditev s programom, na katerem se bo videlo, koliko
v
Štajerski
www.tednik.si
I Stajerskitednik Stajerskitednik
se nas s to problematiko sploh ukvarja. Z grenkim priokusom se sprašujem, zakaj se lahko ur-gentni centri po vsej Slovenijo gradijo po normalni poti, torej z davkoplačevalskim denarjem, le na Ptuju ni tako. Po mojem mnenju je to kar močna zaušnica ljudem v našemu delu države. Gre za enega od osnovnih kazalnikov kakovosti življenja državljanov Slovenije in tega nam nekdo na
mestu, ki odloča o gradnji urgen-tnega centra, očitno ne priznava. Po katerih merilih nas lahko nekdo uvršča med državljane, ki tega ne potrebujemo? Zame je to nesprejemljivo, še posebno zaradi tega, ker se je na drugem mestu takoj našel denar npr. za žičnato ograjo na naših mejah. Prioritete so očitno postavljene povsem napačno."
JM
Veliki dobrodelni
dogodek
za urgentni center Ptuj
Terme Ptuj — pri Grand Hotelu Primus
Sobota, lO.junij, od 1O. ure dalje
Teniški turnir dvojic, animacija za otroke
Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec
Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpreti z dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni!
Vsak evro šteje
Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprt pri NKBM.
Številka računaje
SI56 O4515OOO 3357872.
Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donaeijo že vnaprej lepo zahvaljujejo.
Foto: Črtomir G ozn i k
Dejan Zavec
18 Štajerski
Nasveti
petek • 19. maja 2017
Zdravstveni nasveti
Seneni nahod (1. del)
Pomagajmo si
Brezplačno izvedli 38 pregledov
V	Zdravstvenem domu Lenart sta se zobozdravnici Mojca Trost in Maja lljaž pridružili vseslovenski akciji brezplačnih preventivnih pregledov ustne votline.
V	projektu sodeluje več kot 500 zobozdravnikov, ki ozaveščajo javnost o pomembnosti rednih zobozdravniških pregledov in promociji ustnega zdravja.
Tačke in repki
Ovratnica zoper bolhe in klope
Na tržišču so različni preparati, ki jih uporabljamo za zatiranje bolh in klopov pri mačkah. Najpogostejše so ampule za kožni nanos, potem zdravilo zoper bolhe in klope v obliki tablete, ki jo žival zaužije, in tradicionalne repelentne ovratnice, ki so najdalj na trgu, vendar so sodobnejše po sestavi, videzu in dolžini delovanja. In prav glede repelentnih ovratnic in določenih težav z njimi pri mačkah je prispelo nekaj vprašanj.
Foto: ZS
občutek srbenja v nosu, ustih, očeh, žrelu ali po koži, vnete, srbeče in solzne oči, kašelj, oslabljen ali odsoten občutek voha in glavobol. Znaki so: pordele očesne veznice, vneta in otekla nosna sluznica, vneto žrelo.
4. Kako postavimo diagnozo?
Zdravnik družinske medicine se bo z vami temeljito pogovoril. Zanimala ga bo vrsta in pojavljanje težav glede na letni čas, izpostavljenost živalim ali določeni vrsti hrane. Morebiti bo izvedel pregled nosu. Za dokončno potrditev diagnoze vas bo napotil k alergologu zaradi alergološkega testiranja in/ali otorino-laringologu, ki se bo lahko odločil za dodatne preiskave.
Sezonsko pojavljanje cvetnega prahu:
Foto: Črtomir Goznik
Foto: osebni arhiv
cvetita jelša in leska. cvetijo topol, vrba in brest. cveti breza.
cvetijo borovci in trave. cveti lipa. cvetijo žita.
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike
Februarja in marca Marca in aprila Aprila in maja Maja Junija
Maja in junija
1.	Kako pogost je seneni nahod?
V raziskavah je bila ugotovljena v Evropi okoli 25 % pogostost senenega nahoda. Bolezen je zelo pogosta v t. i. zahodnih deželah, pogostejša je v razvitih deželah. Ve se, da je alergije na pelode več v mestnem kot podeželskem okolju, kjer je večja količina pelodov v zraku.
2.	Kaj povzroča nastanek senenega nahoda?
Gre za več vzročno bolezen, ki nastopi zaradi medsebojnih vplivov genov in okolja. Veliko vlogo igra bolnikov imunski sistem, ki se prekomerno (preburno) odziva na sicer
Zobozdravnici sta v sklopu preventivnih pregledov ustne votline pregledali 38 pacientov, od tega približno polovico moških in polovico žensk v starosti od 25 do 70 let. Večina pregledanih je imela zdravo ustno votlino z normalnimi anatomskimi značilnostmi. Pri treh pacientih so odkrili sumljive spremembe. Bili so napoteni tudi v nadaljnjo obravnavo k specialistu za parodontologijo in ustne bolezni. Dve pacientki sta imeli prekancerozno obolenje, ki ga
Ovratnice proti bolham in klopom imajo svoje prednosti in slabosti. Ovratnica je prepojena s kemikalijami, ki delujejo repelentno oziroma odbijajoče na bolhe in klope. Učinek je lahko kar dolgotrajen, celo do 6 mesecev pri boljših ovratnicah. Uporaba je tudi zelo enostavna, saj ovratnico enostavno namestimo na vrat živali in ovratnica začne opravljati svojo funkcijo. Vsekakor pa je izredno pomembno, da muco, ki smo ji namestili novo repelentno ovratnico proti bolham in klopom nekaj dni pogosteje opazujemo. Zanima nas predvsem, ali muca dobro prenaša ovratnico in ali se obnaša popolnoma normalno, kakor da nima ničesar okoli vratu. Zgodi se, da je prvi dan po namestitvi ovratnica lahko nekoliko moteča za žival in je potreben dan ali dva, da se privadi, da ima nekaj okoli vratu. Podobno kot
popolnoma neškodljive snovi iz okolja, to je cvetni prah. Dejavniki okolja so:
•	zunanji alergeni (pelodi trav, plevelov, dreves ter plesni) in
•	notranji alergeni (pršice, žuželke, živalski izločki, glive in plesni). Vdihovanje teh snovi izzove pri preobčutljivi osebi t. i. alergijo, pri tem se sproščajo v telesu različne snovi, npr. histamin, ki vplivajo na pojav simptomov.
3. Kako se seneni nahod kaže?
Simptomi so: kihanje, zamašen nos, voden izcedek iz nosa,
nadzoruje in zdravi specialist. Nekaj pacientov so napotili k specialistu za parodontologijo in ustne bolezni zaradi slabega parodontološkega stanja zob. Zobozdravnica Mojca Trost je o akciji povedala: »Veseli smo, da je bil odziv ljudi pozitiven, na kar kaže tudi dejstvo, da so bile naše kapacitete oz. prosta mesta že zelo hitro zapolnjena. Ker so se na pregled ljudje prostovoljno odzvali, so bili seveda tudi pripravljeni sodelovati z izpolnjevanjem vprašalnika.«
se včasih dogaja, če namestimo klasično ovratnico kot lepotni dekorativni dodatek. Pozorni pa moramo biti, če se muca začne intenzivno praskati po vratu. V tem primeru si moramo pobližje ogledati kožo na vratu muce, in če opazimo, da je koža pordela, pomeni, da je odreagirala z alergijo na sestavine ovratnice. Začne se lokalna alergična reakcija, s skelečo, srbečo bolečino in rdečino po koži. Žival pa se začne praskati z zadnjimi tačkami po vratu in ostri krempeljci poškodujejo kožo, ki je že tako rdeča in boleča. Pojavijo se kraste, in če ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do bakterijske infekcije kože, kar lahko nevarno obremeni žival in zahteva dolgotrajno zdravljenje. Vsekakor moramo ob pojavu rdečine po koži vratu ovratnico takoj sneti. Če je že prišlo do izpadanja dlake in krast in se žival, kljub temu da smo ovra-
tnico sneli, še nadalje praska, moramo obiskati veterinarja, ki bo z zdravili ustavil napredujoč vnetni proces.
Lastnikom mačk, ki imajo težave s kožo zaradi ovratnice proti bolham, svetujem, da odpeljejo svoje živali pokazat v ambulanto,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
še zlasti, če se intenzivno praskajo po vratu. Naslednjič naj raje uporabijo zaščito proti bolham in klopom v obliki ampul, kar pomeni kožni nanos. Vendar tudi pri uporabi ampul velja, da moramo žival opazovati še nekaj dni, da se ne začne praskati po mestu nanosa vsebine ampule, saj se tudi pri tem lahko razvije alergija. Repelentne ovratnice proti bolham in klopom, ki niso pravilno zategnjene okoli vratu, lahko predstavljajo tudi potencialno nevarnost, da se muce
Zdravstveni dom Lenart stremi k ozaveščanju prebivalstva o pomembnosti preventive, saj na ta način povečujejo kakovost življenja, preprečujejo bolezni in varujejo zdravje. Posledično povečujejo preživetje in zmanjšujejo število bolnikov. Zato k vsakdanjem delu zobozdravnika spada tudi to, da je pri vsakem pacientu pozoren na morebitne spremembe v ustni votlini, na ustnih sluznicah. O uspešno izvedeni akciji je zobozdravnica Maja Iljaž dodala: »Pacienti so bili pripravljeni sodelovati in so tudi želeli izvedeti več o rakastih spremembah v ustih. Izjemno smo ponosni, saj je namen akcije dosežen. Moram priznati, da zaradi ogromnega in pozitivnega odziva razmišljamo o nadaljevanju akcije v naši ambulanti, za katero bomo pravočasno obvestili javnost.«
ZŠ
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
zataknejo za vejo v grmu in lahko resnično zabredejo v težave, ki lahko ogrozijo celo njihovo življenje.
Pri nakupu ovratnice proti bolham in klopom bi morali dobiti strokovni nasvet, kaj lahko pričakujemo, kaj se lahko zgodi in kako naj ukrepamo v primeru težav. Večkrat sem že napisal, da svetujem lastnikom malih živali, da naj kupujejo v trgovinah za živali, kjer bodo deležni tudi ustreznega strokovnega nasveta, kako kupljeno stvar pravilno uporabiti. Pri nepravilni uporabi lahko povzročimo svoji mački več škode kakor koristi.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: osebni arhiv
petek • 19. maja 2017
Za kratek čas
Štajerski	1S
KREPOST, VRLINA
SESTAVIL
EDI KLASINC
BARVNA PREVLEKA, OPLESK
ŽILA ODVODNICA
NAŠ SKLADATELJ (BOR)
IRANSKI DENAR
RECICA
NEGATIVNI ŽIG (GUM.)
AMERIŠKI DŽEZIST ARMSTRONG
SPISEK NAPAK
KARBIDNA TRDINA
POGANJEK, CIMA
MESTO V MICHIGANU
JOŽICA AMERŠEK
SKUPPINA LJUDI, MOŠTVO
NAŠ KLASICNI FILOLOG ŠKERLJ
PREBIVALEC SLIVJA
SLIKARSKA DELAVNICA
FIN. PISEC (JUHANI)
MESTO V BRAZILIIJI
2. LENNO-NOVA ŽENA
PREBIVALEC PALERMA
POLJSKI NOGOMETAŠ (JACEK)
MERILEC PRITISKA
EVA LONGYKA
MODEL KIE
REKA NA ŠKOTSKEM
IBERCI
PAVZA
FINSKO JEZERO, ENARE
HIDRO-CENTRALA
OP. PEVKA KLASINC
ODREZEK
POVLEK
SKUPINA IZ VELENJA
TATARSKI POGLAVAR
IGRA NA SRECO
FRANCOSKI
FILMSKI KOMIK (MAX)
NOG. TRENER (MATJAŽ)
ŠIVANKA
PORTUGALSKO VINO
ESTONSKI
PEVEC (GEORGIJ)
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
ZORAN ILIC
PLIN PRI ZGOREVANJU
IZNAJDBA
NOVINAR (JANEZ)
REŽISER PREMINGER
NORDIJSKI BOG
GREGOR ILC
SLAVKO OSTERC
IVAN LEVAR
NEUGOTO-VLJENOST
ŽENSKO IME
ITALIJANSKI POMORŠČAK VESPUCCI
GRŠKI OTOK V KIKLADIH
NAŠ KAJAKAŠ (ANDREJ)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AHO = finski pisatelj (Juhani), AMAT = slovenski klasični filolog Škerlj, BAK = poljski nogometaš (Jacek), DAO = portugalsko vino, LINDER = francoski filmski komik (Max), NITEROI = mesto v Braziliji, NOLIMAL = slovenski kajakaš (Andrej), TUREL = slovenski skladatelj (Bor).
nviAinoN 'soi 'ODiaaiAiv Vrnuo 'isonvndoobn
'Niao 'ono 'avao 'lAinzi 'iz 'vidi 'vibvi 'aaaNn 'oaiod 'noivi 'vllo 'oh 'lavNi 'laaai 'visa 'oía 'aaiAiovivu 'NVoiAiaaiVd 'ohv 'anaiv 'oaavAns 'aausiav ivia laani 'viaov 'visaid :ouabjopoa imnvzihm 3i a3iis3h
Podravje • Letos drugi Drava Festival
Drava - reka, ki povezuje
Od sredine meseca maja do druge polovice julija bodo na Koroškem in v Podravju organizirali vrsto aktivnosti v sklopu Drava Festivala. Festival združuje dogodke in prireditve različnih področij: od športa, rekreacije, kulture in etnologije do varstva narave in izobraževanja.
Prvi Drava Festival je Skupina za Dravo izpeljala lani, v sodelovanju z več kot 30 organizatorji. Cilj festivala je povezati različne ponudnike in organizatorje prireditev vzdolž reke Drave, od severne do južne meje. Dogodki bodo potekali večinoma ob koncih tednov. »Želeli smo združiti čim več organizatorjev dogodkov v naseljih ob Dravi, ki se trudijo razvijati dejavnosti na področjih športa, varstva narave, izobraževanja ali kulture, ter tako ljudem, ki živijo ob reki, in turistom predstaviti, kaj reka Drava že ponuja, pa morda sploh ne vemo. Hkrati želimo doseči, da bi se ponudniki povezovali in skupaj nadgrajevali in razvijali ponudbo. Reko Dravo vidimo kot turistični magnet tega območja,« je poudaril koordinator Skupine za Dravo Uroš Rozman.
Medtem ko je lani festival trajal deset dni, so ga letos raztegnili na več kot dva meseca, povečali število vključenih organizatorjev in dogodkov. Med drugim bodo v okviru Drava festivala priredili vrsto tekaških prireditev, kolesarjenj in vodenih ogledov. Številni dogodki bodo potekali na mariborskem, pa tudi ptujsko-ormoškem območju. »Med drugim kolesarjenje po Dravski kolesarski poti od Dravo-
grada do Središča ob Dravi, pohod ob Dravi v obdobju polne lune, sprehod s psi na Ptuju, prikaz košnje trave na star način v Novi vasi pri Markovcih in Šturmovcih, tek čez ptujski grad, prikaz izpiranja zlata v reki Dravi, obisk naravo-
slovne poti Berl v Slovenji vasi, demonstracija vožnje v Vejk parku na ptujski Ranci ter šola vejkanja, zajtrk ob Dravi na pomolu pri Termah Ptuj, dan v ormoških lagunah - vožnje s konjskimi vpregami, fotografska razstava ormoškega
fotografa Marka Zabavnika, prikaz ribolova kot možnost za razvoj športnega turizma, spust s kajaki po Dravi - od Starš do Term Ptuj, Poletni dan v krajinskem parku Središče ob Dravi - vožnja s traktorskimi zračnicami ter trening z
Dejanom Zavcem. Želja je, da bi zaključek festivala organizirali na Ptuju. Naša prizadevanja tečejo v tej smeri,« je pojasnil Matija Bro-dnjak, član koordinacijske Skupine za Dravo in destinacijski mene-džer na 2RS Bistra Ptuj.
Skupina za Dravo se je najprej osredotočila na ureditev Dravske kolesarske poti, ki povezuje občine od Dravograda do Ormoža in naj bi bila že letos ustrezno označena. Za naslednji projekt so si zadali promocijo še drugih možnih dejavnosti ob in na Dravi, da bi reko in njene številne danosti približali lokalnim prebivalcem, s tem pa tudi spodbudili sodelovanje za skupen trajnostni razvoj in promocijo območja reke Drave v Sloveniji. »Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi vrednotami in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, hkrati pa reka sama predstavlja glavno življenjsko os območja in s tem priložnost za povezovanje prebivalcev ob reki od Dravograda do Središča ob Dravi. Reka nudi pogoje za razvoj naravi prijaznega turizma in rekreacijskih dejavnosti, hkrati pa omogoča povezovanje za skupen razvoj,« so še pojasnili v koordinacijski skupini.
Ambasador Drava festivala je nekdanji svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, ki mu reka Drava s svojo trdoživostjo predstavlja vir navdiha.
Mojca Zemljarič
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 26. maja 2017
Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 9. del
Proti samostanu
Del poti do samostana
Zdaj mi je bilo že malo lažje, saj sem del poti poznal, vseeno pa sem moral še enkrat skozi množico nadležnih trgovcev, ki pa še zjutraj niso bili vsi na mestu. Vmes sem pisal še prijatelju Sabriju, vodji marketinga v Petri, ki sem ga spoznal na nekem sejmu v Sloveniji, a je bil znova nekje v tujini in se nisva mogla dobiti. Nič zato, opravkov sem imel še dovolj ...
Cilj današnjega dne je bil samostan Ad-Deir, ki je bil globoko v gorovju. V načrtu za naslednji dan je bil še obisk grobnice brata prvega kralja Nabatejcev, do katere je pa kar ves dan hoje. Ta načrt je sicer dobesedno padel v vodo, ker je naslednji dan res deževalo, danes pa se je vreme še držalo do konca. Skozi središče Petre vodi Ulica stebrov z marmorno tlakovano potjo in mogočnim Velikim templjem ob strani, po tej ulici pa se skozi sprehajajo osli, konji, kamele in konjske vprege. In vsak me je hotel prepričati, da naj se usedem na mercedes ali uporabim taksi z naravno klimo, kot so se slikovito izražali vodniki. Saj, po celodnevni hoji se na koncu ideja o najemu
praznično okrašenega osla sploh ne zdi neumna.
Zavil sem desno s poti in čez dobre pol ure prišel do skupine grobnic, ki so poimenovane s številkami. Tudi te grobnice predstavljajo zelo impresivno arhitekturo, zraven pa je spet živel človek, ki mi je ponudil čaj. Teh čajev sem imel že čez glavo, ampak prijaznega gostoljubja teh 'avtohtonih' prebivalcev Petre pa nisem hotel kršiti. In vsak je vedel nekaj besed angleško. Teh grobnic je tam res ogromno, omeniti pa velja, da v samo naselbino vodi skozi skale tudi nekaj skritih poti, ki so jih včasih uporabljali za pobeg.
Na koncu vasi leži manjše naselje, imenovano Mala Petra, kjer se lahko okrepčaš ali malo posediš, nato pa pot zavije desno čez most znova med strme skale. Ta pohod proti samostanu je bil nekaj posebnega. Na prvi pogled ni bilo videti skozi sotesko nobene poti, a ljudje so od nekod morali priti. Strme stopnice, ozki prehodi in dolga pot ... Tokrat mi je bilo edinkrat žal, da si nisem najel mule ali konja, da bi udobneje prispel do cilja. Pot je namreč utrujajoča,
najdeš jo pa sproti, ker preprosto daleč naprej ne vidiš. Skoraj na vsakem ovinku stojijo stojnice, kjer ponujajo čaj in drobnarije, jaz pa sem ves čas razmišljal, kdo na svetu je šel delat to pot med skalami. Ko sem bil nekoč v Albaniji, sem kolovratil po gorskem masivu Prokletje, ki skriva nešteto tihotapskih poti, vendar se s tem križe-vim potom niso mogle primerjati.
Samostan ali Ad Deir leži skrit v osrčju gora, na ravnem platoju, izgleda pa še mogočneje od Zakladnice, saj je še dobrih 10 metrov višji. Pogled nanj je spektakularen, tako da sem se tam nehote pomudil kar nekaj časa, prostor pa je bil tudi drugače zelo pripraven za počitek.
Malo naprej je še en hrib, od koder se vidi Izrael in dolina Wa-diAraba. Če sem bil že tam, sem zbral še nekaj energije in splezal na vrh. Na vrhu je imel stojnico mladi Beduin Jahud, pri katerem sem si naročil kavo s kardamomom, nato pa sva se lep čas pogovarjala. Živel je kar v hribih, vsi v njegovi družini pa so bili prodajalci, tako da ne čudi, da je tudi on 'podedoval' to znanje. Vseskozi je igral piščal in zvok je popolnoma sovpadal s
Omenil sem že, da si naselbine Petra v Jordaniji ni mogoče dobro ogledati v enem dnevu. Na voljo sem imel vstop za tri dni, ostalo pa mi je še kar nekaj stvari, ki sem si jih želel pogledati. Vreme se je počasi začelo kisati, kljub temu pa sem se zjutraj znova podal na znano pot.
OVEN (21.3. - 20.4.)
S svojo ognjeno energijo boste podarili drugim ljudem upanje. Zvezde bodo na vaši strani v ljubezni in na tem področju dogodkov ne boste smeli prehitevati. Finančni uspehi se bodo korak za korakom strmo vzpenjali. Prosti čas bo priložnost za sprostitev in za športne aktivnosti.
¿BIK
(21.4. - 20.5.)
Konec meseca prinaša paleto svežih idej in zamisli. Iskali boste morebitne bližnjice, a jih ne bo. V veliki meri vas bodo osrečili pogovori. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Na delovnem mestu boste v ospredju

Foto: Dani Zorko
pokrajino. Ljudje so sicer hodili občudovat razgled, vendar sem jaz pri njem ostal najdlje. Pokazal mi je tudi, kje leži grobnica, ki sem jo mislil obiskati naslednji dan - to je bil vrh sosednjega hriba in sam Bog ve, kako so na tem nedostopnem mestu ljudje izklesali živo skalo. Človek lahko samo nevedno zmaja z glavo .
Pot nazaj je bila lažja in prav pri-voščljivo sem se moral nasmihati, ko sem gledal ljudi, ki so sopihali v hrib. Starejši so bili pametnejši in so si za pot privoščili mule, vendar tega jahanja ni bilo za gledati. Na ravnini to sicer izgleda zabavno, v teh nepredvidljivih hribih pa je že kar nevarno, čeprav imajo živali zanesljiv korak.
Vseh stvari, ki sem jih videl, ni mogoče na kratko opisati, ker je vsega enostavno preveč. Verjetno sem prehodil še več kot prejšnji dan, zato sem se že odločil, da ostanem še kak dan in se spočijem. Zvečer sem se oglasil v Al-Arabi-ju, restavraciji, kjer si se za dober denar lahko pošteno najedel. Tam so me že poznali in gospodar mi je ta dan osebno še dodatno obogatil porcijo.
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Za resnico in pravico ste se pripravljeni tudi boriti. Na delovnem mestu bo zagorela bakla uspeha. Potrudili se boste in ■ doživeli razcvet v ljubezni. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim ljudem. Koristne učinke bo imela tudi fizična aktivnosti. Vese-se palete novih
osebe. Dan ljubezni: sreda.
DVOJČKA
^ (21.5. - 20.6.)
Iskali boste svojo resnico. Obdobja osamitve bodo naravna oblika meditacije. Na delovnem mestu bo nekoliko nemirno. Popaziti boste morali na svoje besede. Diplomacija vam bo koristila in bodite bolj prožni. V ljubezni bo čas prijeten in poln romantike. V ospredju bo čustvena varnost.
<C> rak (21.6. - 22.7.)
Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad. Teden, v katerem bo zapihal svež vetrič. Spremembe se bodo nadaljevale in prihaja obilica ugodnih priložnosti. V poslovnem smislu se boste postavili na prvo mesto. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Prisluhniti boste morali glasu srca!
m^ , LEV
T/9r (23.7. - 22.8.)
Notranji nemir se bo stopnjeval. Previdno boste morali stopati po svoji poti. Sprostili vas bodo pogovori in glasba. Nihanje v ljubezni se bo nadaljevalo, dokler boste trmasti. Narava bo vaša zaveznica in učiteljica. Pomembno bo, da boste našli tudi izzive in priložnosti v poslovnosti.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Raziskovali boste področje filozofije. Sledili boste sebi in tako odkrili zanimive premike naprej. Obdobje bo ugodno tako za učenje kot za pridobivanje znanja. Podpora srčnega izvoljenca bo nevidna roka, ki vodi iz teme. Pogovoriti se boste morali tudi o tistem, kar vas moti.
SKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Obeta se obdobje povečane čustvenosti in harmonije. Ce boste prisluhnili glasu svojega srca, se obeta obilica skladnosti in romantike. Ljubezen bo prinesla O prijetnosti in neizbežno prilaganje. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Res je, da iz majhnega raste veliko.
STRELEC R (23.11. - 21.12.)
Kocka odločitve bo padla. Radi boste pomagali tistim, ki so v stiski. Veliko časa in energije boste namenili tudi raziskovanju drugačnosti. Ljubezenska sreča bo O namenjena tako vezanim kot samskim. Kovali boste načrte za prihodnost. Delo in delovne obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevali.
^ KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Sveža energija vam bo podarila krila. Načrte boste kovali in razvijali še naprej. Tako ne bodo izostali uspehi. Sprejeli boste tudi prijateljev nasvet. Morebitne bližnjice bodo zavajajoče. Ljube- K zen prinaša obilico sprostitve. V prostem času boste zelo pridni in
O
VODNAR Jfy (21.1. -18.2.)
V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Radi boste pomagali tistim, za katere boste čutili, da so potrebni vaše pomoči. Obdobje bo tudi nemirno in svoje občutke boste hitro menjali. Odkrili boste, da vam bo izgubljeno energijo povrnila narava. Zdravilni bodo sprehodi v dvoje.
m&l ribi
<@f (19.2. - 20.3.)
Na platno življenja boste vnašali svetle barve. Pogovori prinašajo nek razcvet. Radi boste pomagali ljudem, ki bodo v stiski. Duhovnost vam bo naravni eliksir. Pomembno bo, da si boste znali postaviti meje in pravila igre. Srčni izvoljenec vam bo v oporo in pomoč.
P
i 'Ki 1
Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko
Samotni Beduin, tradicionalni trgovec
Iz sveta • Italija
Zgodovinske stavbe zastonj
Italijanska vlada se je odločila zastonj oddati 103 zgodovinske stavbe po vsej državi, vključno z gradovi, samostani in stolpi. Pogoj je, da najemniki te stavbe obnovijo in spremenijo v turistične atrakcije ali objekte.
Program sta napovedala italijanska agencija za upravljanje z državnim premoženjem Agenzla del Demanlo ter ministrstvo za kulturno dediščino v okviru državnega strateškega načrta za razvoj turizma. Ta med drugim predvideva razbremenitev nekaterih prenatrpanih italijanskih turističnih destinacij s spodbujanjem obiska manj poznanih krajev.
Potencialni investitorji bodo morali, preden jim predajo ključe gradu, oblasti prepričati, da imajo uresničljiv načrt za privabljanje obiskovalcev.
Vse stavbe, ki jih ponujajo vlagateljem, stojijo ob zgodovinskih romarskih poteh ali kolesarskih stezah. Država namreč upa, da bo z njihovo oživitvijo spodbudila več turistov k hoji ali kolesarjenju po doslej manj raziskanih poteh.
Italijanska vlada je k sodelovanju med drugim povabila mlade podjetnike in podjetja. Tisti, ki bodo uspešni, bodo z nepremičnino razpolagali devet let, zatem pa bodo imeli možnost podaljšati pogodbo za še dodatnih devet let. Posebej izvirne ideje za oživitev stavb pa bodo nagrajene s 50-letnim najemom. Prijave je potrebno oddati do 26. junija. V prihodnjih dveh letih naj bi v projekt vključili še 200 stavb.
(sta)
Foto: splet
petek • 19. maja 2017
Poslovna in druga sporočila
Štajerski TEDNIK 21
Podlehnik • TD organiziralo tradicionalni pohod
Odkrivali lepote narave
V soboto, 6. maja, je TD Podlehnik pripravilo 18. tradicionalni pohod po občini. To je njihov tradicionalni pohod, pa vendar, kljub temu da že osemnajsto leto hodijo po domači občini, še niso spoznali vseh poti in skritih lepot haloške občine Podlehnik.
Na lepo majsko jutro so se ljubitelji hoje in narave zbrali pred kulturno-turističnim centrom v Podlehniku. Vse navzoče je pozdravil predsednik TD Milan Vidovič. Vsak pohodnik je prejel spominsko priponko. Na pot pa so jih pospremili mladi harmonikarji: Tadej, Anže, Tilen, Luka in pevec Vito. Pot jih je vodila proti podlehniški cerkvi, kjer jih je pri družini Feguš čakalo prvo okrepčilo. Potem so prečkali gradbišče nove avtoceste proti gostišču Maučič, kjer jih je čakalo naslednje okrepčilo, pri Mariji in Jožetu Vaupotiču
Foto: ZG
pa topla malica in osvežilni napitki. Nato jih je pot vodila po dolini na Rodni Vrh. Od tam pa so se odpravili do Etnološkega muzeja na Gorci, kjer je bil zaključek. Predsednik društva Milan Vidovič in podžu-panja občine Podlehnik Jožefa Svenšek sta podelila priznanja, ki so jih prejeli vsi, ki so prinesli vina na ocenjevanje. Vse navzoče je pozdravil tudi župan občine Podlehnik Marko Maučič. Sledila je zabava do poznih popoldanskih ur ob zvokih ljudskih godcev Halo-ških veseljakov TD Podlehnik.
Zdenka Golub
DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva @ Visoka vsebnost bombaža @ Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR Preverite na
080 30 25
www.vitavera.si	TEDNIK
¿r
POTOVALPfl AGEnCUfi
InformocUe in rezervacije: Turistagent Ptuj, miklošičeva 2. tel 02 23 50 206.
Družba fiadio-Tednik Ptuj in Turistagent vas vabita na nepozabno zabavo in piknik no vrhu Pohorja
Dan bomo preživeli ob spoznavanju holcerskih iger in zdravilnih zelišč v neokrnjeni naravi Pohorja, na svežem zraku nam bodo še posebej teknile dobrote z žara, prav tako pa se bomo veselo zavrteli ob domoči glasbi.
Štajerski TEDNIK
Akcijsko cena zo'
08:00 Revija malih pevskih skupin 09:00 Dan OŠ Benedikt 11:30 Utrip iz Ormoža 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 8. Jurjevo srečanje FS 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica
SIP
TV
21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
08:00 Predstavitev knjige - Življenje z žogo 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronka 10:00 8. Jurjevo srečanje FS 11:30 Seja sveta Dornava - ponovitev 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Zaključna prireditev bralne značke na
OŠ Majšperk 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka 09:00 Koncert Vzgojiteljskega zbora OŠ Hajdina m v 2|V0 {udj 11:00 Srečanje ljudskih pevcev v Pobrezju r preko spleta 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si
08:00 ŠKL
08:30 Ptujska Kronika
17:00 Območna revija PZ; 1. del 18:30 8. Jurjevo srečanje FS 20:00 Trniče-Teden ljubiteljske
kulture 21:30 Veseloigra
Uredništvo: www.siptv.si
02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340
www.siptv.si 08:00 Oddaja iz občine Videm 09:00 ŠKL
09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Srečanje ljudskih pevcev
v Pobrežju 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:15 Predstavitev knjige -
Življenje z žogo 23:00 Video strani
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Davčna številka: Telefon:_
:
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJ
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu mali(u)glasov v Štajerskem tedniku
•	Avtobus zvestobe
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem StCIJCTSki
vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in	^ RADIOPTUJ
se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.	89.8-98,e.io4;3
NAROČILNICA ZA Äo/g
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
www.tednik.si
tednik@tednik.s
22 Štajerski"TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
petek • 19. maja 2017
modra Številka
(((O 080 88 62 )
AVTOMOBILI P.R. MARIBOR
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si
- rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini)

ZNAMKA LETNIK CENA			t OPR.	BARVA
ALFA ROMEO GIULIETTA 1.6 JTD	2013	12.290	ODLIČEN, REDNI SERV.	BELA
BMW 318D SPORT	2015	27.890	SAM019.646 KM, ODUČEN	BELA
FORD B-MAX 1.0 ECO.TITANIUM	2013	10.990	SAMO 66.000 KM, 1.LAST.	KOV. MODRA
FORD C-MAX 1.6 TDCI,115KM	2011	9.980	1. LAST, SLO, ODLIČEN	BELA
FORD FIESTA 1.25 TITANIUM	2012	7.990	ODLIČEN, VINJETA.TRAJNIK	HOTMAGENTA
FORD FOCUS 1.0 ECO,KARAVAN	2015	12.990	1. LAST., ODUČEN	KOV. SREBRNA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2014	18.490	SAMO 63.000 KM	KOV. ZELENA
FORD KUGA 2.0 TDCI TREND	2011	13.590	ODLIČEN. 1. LAST.	BELA
FORD SMAX 2.0 TDCI TITANIUM	2011	14.890	1. LAST, ODLIČEN	KOV. T. SIVA
FORD TRANSIT 300 S 2.2 TREND,	2012	12.200	REDNI SERV., ODLIČEN	BELA
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2012	11.290	ODLIČEN, SAMO 85.988 KM	RDEČA
NISSAN NOTE 1.2 VISIA	2015	10.690	SAMO 29.900 KM, 1. LAST.	KOV. TEMNO SIVA
ŠKODA SUPERB 2.0 TDI KARAVAN	2010	13.990	ODLIČEN, 1. LAST.	KOV. RJAVA
TOYOTA YARIS 1.0 WTI TERRA	2008	5.490	ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK	ČRNA
VW GOLF 2.0 TDI BMTR-LINE	2014	18.990	1.LAST., SAMO 52.200 KM	BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO!
KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
■ - i				
PRODAJA			VOZIL	
Znamka Letnik		Cen&	Oprema	Barva
peugeot 30081.6 hdipremium	2010	9.600,00 €	serv. knjiga	belaperla
kiaproceed 1.6 crdi sport	2008	5.300,00 £	prvi last.	bela
bmw x3 3.0 d sport avt.	2005	7.450,00 €	avt. klima	kov. Črna
opel astra 1.616V cosmo	2010	6.990,00 í	prvi last.	kov. sv. modra
renault laguna 2.016v privilege limuz.	2008	6.850,00 €	prvi last.	kov. srebrna
renaultscenic 1.5 dci dynamique	2013	8.990,00 í	avt. deu. klima	bela
otroenc51.6dhitourer dynamique	2010	6.800,00 €	avt. deu. klima	kov. črna
chevrolt lacett11.616v sw	2010	3.990,00 €	47.307 prev.	kov. sv. modra
nissan qashqa11.5 dcitekna	2007	8.490,00 €	serv. knjiga	kov. srebrna
opel insignia 2.016v biturbo kar. opc avt.	2012	18.900,00 í	75.551 prev.	kov. siva
opel astra 1.416vclub	1998	1.190,00 í	serv. knjiga	rdeča
renault cli01.216v dynamique	2006	3.990,00 í	serv. knjiga	kov. siva
opel corsa 1.216venj0y	2004	2.490,00 í	prvi last.	kov. srebrna
renault megane 1.9 dci dynamique	2004	2.500,00 í	redno serv.	kov. siva
renaultscenic 1.5 dci privilege	2009	5.250,00 {	serv. knjiga	kov. črna
hyundai geïï 1.3 gl	2005	1.580,00 é	serv. knjiga	kov. sv. modra
renault cli01.416v expression	2006	3.450,00 í	avt. klima	kov. b0rd0
opel astra 1.616v active	2014	10.590,00 ê	24.453 prev.	kov. rjava
opelmeriva 1.4tc0sm0	2011	7.600,00 €	70.263 prev.	kov. siva
alfa rome01471.6ts impression	2005	2.200,00 í	serv. knjiga	kov. črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PISANA • ZABAVNA ■ AKTUALNA
PETEK 26. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 SKL SQ3E33, pon. 8:25 Sola, da se ti zrola: GS Ravne, pon. 9:15 Kuhinjica, pon. 9:40 Povabilo na kavo: Alen Hliš, pon. 10:10 Sport(no): Branimir Komel, pon. 10:40 Cista umetnost - maj, pon. 11:00 Pogled nazaj, pon. 11:20 Glasba za vse, pon. 11:50 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Koncert skupine Infected, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:35 Glasbena osmica (sloj, pon. 19:05 Charlie Chaplin Easy Street, pon. 19:30 Charlie Chaplin Shanghaied, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal, pon. 20:35 Dan D, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Charlie Chaplin Festival, | 23:45 Videostrani
NEDELJA 28. maj; 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Pregled tedna, pon. 8:25 SKL 503E34 . 8:50 Sola, da se ti zrola: SS Ravne 9:50 Reqi Gorišnica 10:50 Glasba za vse, pon. 11:20 Sport(no): Branimir Komel, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Poral, pon. 12:35 Sekvenca, pon. 12:40 Pogled nazaj, pon. 13:00 Gostilna »PrTrancet« 14:00 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj
18:45 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon 19:15 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:45 Risanke, pon. 20:00 Pregled tedna, pon.
, pon.
20:25 Dan D, pon. 22:05 Ptujska kron 22:25 PflA, pon
Ptujska 3riA, p 23:45 Videostrani
nika, pon.
Risanke, pon. .S03E33,pon.
a, da seja zrola: GS Ravne, pon.
SOBOTA 27. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 .Risa ' 8:45 SKL
9:10Sob_________________
10:00 Sport(no): Branimir Komel, pon. 10:30 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 11:00 Glasba za vse, pon. 11:30 Sekvenca, pon. 11:40 Pogled nazaj, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Cista umetnost - maj, pon. 12:45 Rožmarinkina ljubezen, pon. 14:50 Videostrani 17:35 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal, pon. 18:35 Sekvenca 18:50 Glasba za vse 19:20 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:50 Risanka, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Boksarski rnagazin S02E08, pon. 21:25 Gospodje ptujski, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Koncert zasedbe Plamen, pon. 23:45 Videostrani
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfoôpetv.tv, www.petv.tv
PONEDELJEK 29. mai
7:30 Glasbena osmica (slo.) pon.
8:00 Risanke, pon.
8:30 Prealed tedna, pon.
8:55 SKL503E34, pon.
9:20 Guliverjevo potovanje, pon.
. pon.
_______________________Horvat, pon.
12:00 Ptujska kronika pon. 12:25 Otrod pojejo slovenske pesmi, pon. 14:40 Videostrani 17:10 Kuhinjica, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 18:55 Glasba za vse, pon. 19:25 Sport(no): Branimir Komel, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Minuta za MS MDP, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:30 Glasba, pesem združuje, pon. 0:00 Videostrani
, pon.
■JgJS:
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
TOP/AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO ^
[MMm cs^ummM
O ODKUP, PRODAJA				
O MENJAVE VOZIL			——jm-t	
O UGODNA FINANCIRANJA			L^jHBlàÎH	IIHIm00{i
(DO 7 LET BREZ POLOGA)			i—roy^M	
O UGODNA ZAVAROVANJA				
ZNAMKA	LETNIK CENA,		t OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDt	2013	16.990	1 .LAST., ODUČEN	VEČ BARV
BMW 118 DM-PAKET	2013	14.990	1.LAST, ODUČEN	MODRA
BMW 3 COUPE LCI 2,0 TDI	2012	16.490	1.LAST., ODLIČEN	BELI
BMW SERIE 320d	2013	16.990	1.LAST., AUT.	BEU
CHEVROLET AVE01,4	2009	2.790	2 LAST., SLOVENSKI	SIVA
CITROEN C4GRAN0 PICASSO 2,0 HDI EXLUSSIV	2014	14.990	1.LAST, ODLIČEN	KOV. SV. MODRA
HONDA CMC 1,4i LS KUMA	2003	1.799	ZELO UGODEN	KOV. SV. MODRA
HONDA CMC 2,2 D	2008	6.490	ŠPORT	RJAVA
K1AVENGA 1,4	2011	7.990	57000 KM	BELI
MERCEDES BENZB 200	2013	15.990	LEPO OHRANJEN	ČRNA
OPELASTRASW 1,7 COSMO	2012	9.490	1.LAST.	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTIUSNJE	2011	8.980	1.LAST., ODLIČEN	SIVA
OPEL TIGRA 1,4	2005	3.990	TWIN TOP	SREBRNA
PASSAT 2,0 TDI	2007	5.490	SLO	ČRNA
TOYOTA YARIS	2012	6.990	1.LAST.,ODLIČEN72000KM KOV.SV.MODRA	
VW PASSAT 1,6 TDI BLUE MOTION NÄVI	2013	11.490	LEPO OHRANJEN, 1.LAST.	SREBRNA
VW TIGUAN 2,0 TDI	2011	14.990	1.LAST.,SLOVENSKI	SREBRNA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
Brezplačna cenitev vašega vozila
' Odkup vseh vrst vozil t Prodaja osebnih vozil ' Prodaja tovornih vozil
' Transfer oseb t Prevoz oseb z voznikom ' Prevoz tovora po EU
t Najem osebnih vozil t Najem tovornih vozil ' Najem dostavnih vozil
ZNAMKA	Ob Dravi 3a. 2250 Ptuj LETNIK CENA«		OPREMA	BARVA
BMW 318D KARAVAN	2016	25.990	AVT0MATIK	TEMNO MODRA
VWSHARAN2.0TDI	2014	22.990	ODUČEN	SREBRNA
OPEL ASTRA 1.4	2006	2.490	ODUČEN	TEMNO MODRA
PEUGEOT 307 2.0 H0I	2004	1.590	KLIMA	ČRNA
FORD C-MAX	2005	2.790	ODUČEN	MIŠJE SIVA
BMW218D	2016	25.990	AVTOMATIK	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1	2006	2.490	KARAVAN	BELA
SEAT LEON 1.9 TDI	2010	8.990	ODUČEN	SREBRNA
NISSAN JUKE 1.5 DCI	2014	12.990	ODUČEN	SIVA
BMW 520	2015	33.990	KOT NOV	SREBRNA
FORD GALAXY 2.0 TDCi	2014	13.900	DOBRO 0HRANJ.	SREBRNA
PEUGEOT 508 2.0 HYBRID	2013	13.990	ODUČEN	ČRNA
Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com
^UlM/
^TVJ*
VEČER *
• SVETOVNIH
USPEŠNIC
S PIHALNIM ORKESTROM PTUJ
dirigent Fredi Simonič gost David Matici - CheeCha
27. maj 2017 ob 19.30 MESTNA TRŽNICA PTUJ
(v primeru slabega vremena v Športni dvorani Ljudski vrt Ptuj)
Vstop prost!
_____¿m - ■	
PETKOV VI	ECER 1
Bodite nocoj	
c/ družbi oddaje	^ A
Z tj(ctsbo do srca Z	* * do I
na radiu Ptuj	I
z Marjanom	www.radio-tednik.si
NOTRANJA VRATA in OKNA
po meri
MM
\ 031688777 6 www.vrata-tuningsi
Prireditvenik
Petek, 26. maj
09:00 Destrnik, 19. občinski praznik Destrnik, pokrajinsko tekmovanje v
pikadu za upokojence v telovadnici OS ob 9.00, dan odprtih vrat novih prostorov občine od 10.00 do 13.00, turnir v odbojki na mivki v Jane-žovcih ob 15.00, srečanje ljudskih pevcev v Volkmerjevem domu kulture ob 18.00
09:00 Stoperce, Dom krajanov, 25. kmečki praznik v Stopercah, ocenjevanje
suhomesnih izdelkov ob 9.00, ocenjevanje vina ob 18.00 11:00 Ptuj, telovadnica OS Ljudevita Pivka, zaključna projektna prireditev OS
dr. Ljudevita Pivka, projekt Art Emotion Xpress in Europe 17:00 Cirkulane, na trasi ceste, odprtje ceste Pristava-Kumer 17:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, KUL koncert otroški in mladinski
pihalni orkester ZGS v samostanu sv. Petra in Pavla 19:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, območna revija komornih vokalnih zasedb,
Male skupine - velika pesem 19:30 Grajena, Dom krajanov, predstava Gospod plemeniti Prasetnik 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Cucki
Sobota, 27. maj
08:00 Slovenska Bistrica, ploščad trgovine Pika, kolesarski izlet na jezero Sestr-že
08:00 Slovenska Bistrica, parkirišče pred tovarno Impol, Sejem starodobnikov, delov in opreme
08:30 Ptuj, Mestni log 1, sedež Športnega društva Canis, 2. dobrodelni sprehod s psi ob Dravi, za Društvo proti mučenju živali Ptuj 09:00 Cirkulane, občinski praznik, pohod
09:30 Zavod Bodidobro, Rajšpova ulica 14, Ptuj, Dan za druženje - Sofijin
kovček zgodb in delavnica z eteričnimi olji za mame 10:00 Ptujska Gora, Bazilika Marije Zavetnice, srečanje starejših župljanov s
sveto mašo, bolniško maziljenje in pogostitev 13:00 Pohorje, srečanje radioamaterjev, Hamfest
15:30 Hajdoše, 25. tradicionalno tekmovanje za pokal Hajdoš 2017 in tekmovanje za pokal GZ Slovenije 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture, Orfejeva pesem 2017, območna revija
odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 18:00 Destrnik, športna dvorana OŠ, osrednja slovesnost in pogostitev ob 19. občinskem prazniku, ob 9.00 kolesarjenje po mejah občine, zbirališče pred občinsko stavbo, ob 17.00 odprtje likovne razstave v Volkmerjevem domu kulture
18:30 Stoperce, Dom krajanov, 25. kmečki praznik v Stopercah, predstavitev kmetijske mehanizacije Krpan, Rapid Rex ob 14.00, predstavitev PD Donačka gora Stoperce ob 15.00, tekma koscev in tekmovanje v gozdarskih veščinah ob 16.00, podelitev priznanj za vina, suhomesne izdelke in kmetijam za ohranjanje kulturne dediščine ob 18.30 19:00 Grajena, Dom krajanov, predstava Gospod plemeniti Prasetnik 19:00 Slovenska Bistrica, Crouzet- nasproti lokala Beli konj, Dan ljubezni 2017
19:30 Ptuj, Mestna tržnica, Večer svetovnih uspešnic s Pihalnim orkestrom Ptuj, dirigent Fredi Simonič, gost David Matici - CheeCha
Nedelja, 28. maj
10:00 Destrnik, župnijska cerkev, župnijska slovesnost s sveto mašo ob godu sv. Urbana
15:00 Rače, Botanični vrt Tal, Pravljične dežele v botaničnem vrtu, otroška delavnica
19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Zvočna meditacija s himalajskimi posodami in gongom,
Ponedeljek, 29. maj
18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, Moje svetlobno telo ■ predstavitev priročnika Barbare Heider-Rauter
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00; Zaigraj-mo in zapojmo 1. del, nastopajo: ansambel Rubin, Dan in noč, Mladi Dolenjci, Ansambel Marjana Kočevarja, Ansambel Petra Finka, Potep, Pogum, Kristal, Spomin, Alfi Nipič. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
PVC okna, vrata, senčila
ABA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Mestni kino Ptuj
Petek, 26. maj: 17:00 Deček s planin; 19:00 Osmi potnik: Zaveza; 21:00 Služkinja.
Sobota, 27. maj: 10:00 Kinoskop: Slon po Animateki in delavnica animiranega filma; 16:30 Deček s planin; 18:30 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje; 21:00 Ameriška ljubica.
Nedelja, 28. maj: 16:30 Deček s planin; 18:30 Služkinja; 21:00 Osmi potnik: Zaveza.
PRODAMO/ODDAMO ■ pritlična obnovljena (2008)
hiša Destrnik, letnik 1929,99,50 m2, zemljišča
7.178m2,59.000 ¿r^
EUR/300 EUR/	RE^MBK
mesec, tel: 041933 ^^
151,02 620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
www.tednik.si
petek • 19. maja 2017
Oglasi in objave
Štajerski	23
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Neže Čuš
IZ MOŠKANJCEV 107
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, prav-nukinji Viti in ge. Hedviki za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsi njeni
amnosek
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b
r
spomeniki police stopnice
_
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
PRODAMO telice, krave in bike. Tel. 051 254 556.
KUPIM nakladalko trosilnik in drugo kmetijsko mehanizacijo, lahko v slabšem stanju. Tel. 041 368 437.
JARKICE - rjave kokoši nesnice pred nesnostjo, cepljene proti osmim boleznim. Dostava na dom. Kmetija Šraj. Tel. 031 751 675.
PRODAM bikca in teličko, stara 7 in 12 dni, sta simentalca. Tel. 070 250 441.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 051 639 033 ali 766 90 01.
OBRAČALNIK Sip 220, malo rabljen, prodam. Tel. 051 316 591.
NESNICE, rjave, v 22. tednu starosti, v začetku nesnosti, in purane, 5 kg, za nadaljnjo rejo po zelo ugodni ceni, prodajamo. Rešek, Starše 23. Telefon 040 531 246.
PRODAM luščeno koruzo z možnostjo dostave. Telefon 041 394 258.
NESNICE, mlade, rjave, sive in črne, v začetku nesnosti, cepljene, prodam vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babin-ci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM telico, simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 753 18 51 in 031 440 363.
DOM STANOVANJE
V NAJEM oddamo opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju, z dobo do enega leta. Tel. 041 915 645.
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem in internetom. Tel. 041 428 673.
NEPREMIČNINE
NA MIRNI lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodamo starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem ter nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem in približno 30 ari zemlje. Tel. 040 155 959.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960.
PRODAM dve kobili in poni žrebička. Tel. 031 313 227.
BUČNICE, odlične kakovosti, sorta Glaisdorf, Rustikal, prodamo. Tel. 031 743 951.
RAZNO
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
Danes, 26. maja, mineva eno leto, odkar smo izgubili drago mamo, taščo, babico in prababico
Rozalijo Horvat
IZ PODVINCEV 66 B
Ohranjamo jo v lepem spominu. Vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče njenemu spominu, iskrena hvala.
Vsi njeni
Čas teče, bolečina še vedno skeli, a spomin na te še vedno živi! Imeli smo te neizmerno radi in zelo te pogrešamo!
SPOMIN
25. maja je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi partner, oče, očim, tast, dedek, pradedek in brat
Stanko Cafuta
IZ MAJSKEGA VRHA 47
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga nosite v svojih srcih, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči: tvoji najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Marije Gregorc
OREŠJE 31
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujem se tudi kvartetu za občuteno zapete pesmi. Hvala tudi požrtvovalnemu osebju Doma upokojencev Ptuj, bolnišnicama Ptuj in Maribor.
Žalujoča hčerka Mira
Ni te več na dvorišču ne v hiši, nihče več tvojega zlatega glasu ne sliši, ker tvoje srce je onemoglo, tvoj dih je zaspal, a spomin na tebe, dragi mož, za večno bo ostal.
SPOMIN
28. maja 2017 minevajo tri leta žalosti, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek, brat, stric in dobri prijatelj
Jože Kokol
IZ ROTMANA 49
Zahvaljujem se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje, sveče in ga imate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z Janezom ter vnuk Roman s Sanjo
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Franca Kolariča
SPUHLJA 93 B
1938-2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Gasilcem iz Spuhlje, godbeniku za odigrano Tišino, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali in bili v oporo v teh težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče ter za svete maše in našega ata v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Davidu in Jožici za vloženi trud.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši,
nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da nazaj več te ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Zdaj prazen je naš dom in dvorišče, naše solzno oko zaman te išče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, hčerke, babice, sestre in tašče
Kristine Kokol
IZ DOLAN 31 B, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrazili ustno in pisno sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, govorniku, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku, praporščaku, zastavonoši. Zahvaljujemo se tudi društvu gospodinj in društvu upokojencev iz Cirkulan ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Stanko, sin Damjan z družino, mama Silva, brata Janez in Miran z družinama
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila.
ZAHVALA

—- I
Ob nepričakovani in nenadni izgubi drage hčerke, mame, tašče in čudovite babice
Lidije Drevenšek
se globoko zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Vaša tolažba nam daje moč in upanje.
Žalujoči: vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od volje do življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, očeta, brata, svaka, strica in botra
Romana Miheliča
IZ GRAJENŠČAKA 51 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred in pogrebnemu podjetju Maher.
Njegovi najdražji
Ptuj • Občini cene v vrtcu ustrezajo, kaj pa staršem?!
Kakšna bi bila poštena cena vrtca
Mestni svetniki so na minuli seji namenili največ časa ugotovitvam revizije glede cen v Vrtcu Ptuj. A na občini se niso zganili kljub nesporno ugotovljenemu dejstvu, da občina del bremena, ki bi ga morala kriti sama, že vsaj deset let prenaša na starše. Še vsaj do septembra bodo starši ta del kolača preplačevali.
Čeprav je bilo na seji mestnega sveta poudarjeno, da je bila razprava na odborih široka, so svoja mnenja tudi pred očmi javnosti številni svetniki ponovili. Ravno na dan seje, v ponedeljek, sta Marija Vučak, nova ravnateljica Vrtca Ptuj, in Andreja Komel, direktorica občinske uprave MO Ptuj, podpisali dogovor med občino in Vrtcem. S tem so se med drugim dogovorili, da do konca šolskega leta ne bodo spreminjali cen, da bo razliko v primeru povišanja plačilnih razredov krila občina in da bo Vrtec Ptuj pripravil izračun novih cen za prvo in drugo starostno obdobje.
Eden izmed dogovorov se nanaša tudi na normativ, ki je celoten izračun cene postavil na glavo. Za novo šolsko leto bo izračunan nov fleksibilni normativ, ki ga bo potrdil mestni svet, in sicer le za oddelke, kjer bo to potrebno.
Kaj pravi t. i. uskladitveni sklep med MO Ptuj in Vrtcem
Ob vseh teh dogovorih pa je bil svetnikom posredovan še uskladitveni sklep med ptujsko občino in Vrtcem Ptuj: „Svet MO Ptuj nalaga, da Vrtec Ptuj pripravi nov finančni načrt za leto 2017 v skladu z zakonodajo. Občinska uprava in Vrtec upoštevata priporočila in predloge
OKNA, VRATA , GARAŽNA VRATA www.naitors.si «■
BREZPLAČNO SVETOVANJE, BREZPLAČNE IZMERE, BREZPLAČNA PONUDBA, STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
t
NOVO! OKNA ZA PASIVNE HIŠE PO ENAKI CENI KOT SO KLASIČNA OKNA
NAI/ORS,,
Tel.: 02 741 13 80, Mob: 031 793 204
Vsaj do septembra bodo cene v Vrtcu Ptuj nespremenjene, čeprav revizija ugotavlja, da niso „poštene"
iz predloženega revizijskega poročila o pregledu cen Vrtca za leto 2017 in čim prej, najkasneje pa z novim šolskim letom, uskladita predlog nove kalkulacije cene. Hkrati mestni svet predlaga, da ustrezne službe na podlagi pripravljenega poročila preučijo način financiranja Vrtca Ptuj v prihodnje. V vmesnem času pa mora MO Ptuj zagotavljati nemoteno likvidnost poslovanja zavoda."
Obenem so svetniki županu Miranu Senčarju naložili, da o novih cenah razpravljajo najkasneje na septembrski seji. Kljub temu pa so nekateri svetniki izrazili dvom v pravilnost takšne odločitve. Rajka Fajta je zanimalo, zakaj ni možno cen pravilno izračunati in spremeniti že naslednji mesec. Dejal je še, da je jasno, da so napake na strani občine in da jih je treba odpraviti.
Številne pomisleke je izrazila tudi Helena Neudauer, ki jo je med drugim zmotilo dejstvo, da so svetniki županu naložili, da se pregled cen oprav že januarja in da imajo poročilo na mizi šele konec maja. „Ni mi jasno, zakaj bi sedaj zadeve prelagali na jesenski čas, ko lahko cene znižamo še prej kot septembra," je zanimalo Neudauerjevo. A kljub temu so svetniki z večino glasov, 25 za, potrdili tak predlog sklepa. Neudauerjeva in Fajt o tem nista glasovala.
Poštena cena: vsaj 20 evrov manj za otroka
„Jasno je, da pravi normativ ni 1050 otrok, temveč 1075. Sistem financiranja očitno ni v redu, moramo slediti navodi-
lom revizije in spoštovati zakonodajo," je bila jasna svetnica Nuška Gajšek.
Da je občina dolžna spoštovati metodologijo izračuna cen ter da si želi, da na to temo po dveh letih agonije sploh ne bi več sklepali, je dejal svetnik Branko Kumer.
Kljub temu da so prav vsi svetniki na mize dobili končno poročilo, pa je najpomembnejše ugotovitve na seji predstavila tudi ena izmed revizork, Vida Žurga.
Jasno je dejala, da način izračuna cen določa zakonodaja in da je v primeru ptujskega Vrtca napačno interpretirana zakonodaja vse od leta 2003, ko je bil normativ izračunan. Za mnenje o tem so revizorji prosili tudi ministrstvo za izobraževanje, ki je njihovi ugotovitvi v zvezi s tem, kako se cene
v vrtcih računa, pritrdilo. Prav tako jim je dalo prav v primeru ugotovitev, ki se nanašajo na izračun cene živil. Ta naj bi
bila prenizka. Ministrstvo pa je Vrtcu naložilo še eno zadevo, in sicer da mora nadomeščati manjkajoče delavce, kar naj bi že upoštevali.
„Mestna občina Ptuj ima pravico določiti drugačno ceno, kot jo je izračunal Vrtec. Je pa prav, da se ve, da je ta višja od izračunane poštene cene," je bila jasna Žurga. Trenutno veljavna cena je po izračunih tokratne revizije približno 20 evrov višja od poštene.
Nekaj pojasnil v zvezi s tem je sicer podala tudi Andreja Ko-mel, direktorica občinske uprave MO Ptuj, a ta samih ugotovitev ne spreminjajo. Poudarila je, da sistema financiranja občina že vsaj deset let ni spremenila in da občina zneska za živila v zadnjih letih ni zmanjševala. O „pošteni" ceni je Komelova dejala, da namen občine nikakor ni bil oškodovati staršev in da je Vrtec Ptuj v prvem predlogu podal še višjo ceno, kot je trenutno veljavna. „Uspešno delo Vrtca Ptuj je naš skupni cilj in dogovor med vodstvom občine in Vrtca je gotovo napredek," je še k temu pripomnil Senčar.
Dženana Kmetec
Čelan priznava: cen nismo računali po metodologiji
Da cene v ptujskem Vrtcu niso bile natančno izračunane po metodologiji in zakonodaji, je priznal tudi nekdanji župan, sedaj svetnik Štefan Čelan. Je pa poudaril, da je občina letno namenjala okrog 400.000 evrov za nadstandardne programe v Vrtcu Ptuj in da do takrat, ko je denar bil, ni bilo težav, pojavile naj bi se s finančno krizo. Leta 2011 naj bi se lotili številk in cene določili, kot to veleva zakon. „To je bilo v naši eri, leta 2014 pa se je začela nova," je še dejal Čelan.
Ne glede na ero je nekaj - sodeč po ugotovitvah revizije -jasno: starši že več let plačujejo delež, ki bi ga morala občina. In ga bodo še vsaj do septembra, pa čeprav bi zneske na položnicah lahko spremenili že naslednji mesec.
dcndéi' fladded ...
Napoved vremena za Slovenijo
Urban glive v zemljo meče, Primož jih pa povleče.
lokalih ponaranfa
Danes bo povečini sončno, predvsem na vzhodu občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in postopno še nekoliko topleje.
Vremenska slika
Po prehodu hladne fronte se nad srednjo Evropo in Alpami krepi območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje doteka od severa prehodno nekoliko hladnejši zrak.
Sosednje pokrajine
Od severa se bo delno zjasnilo, popoldne niso izključene posamezne kratkotrajne plohe. V Kvarnerju bo pihala šibka burja. Jutri bo povečini sončno, v krajih vzhodno od nas občasno zmerno oblačno.
Foto: CG