PROSVETA ŠTEV,—NUMBER 250 KomenUurp Wmtk*, kl J« rodil« dvajMrt o-trok, dobila prvo nagrado PROS VETA THE ENLIGHTENMENT •labii-O ni lastnima blorwrn naooimm podporni jsdnots 0t Mi Glasovi iz naselbin Zanimive beležke iz raznih krajev tm lAnUm 4rUf (b*« CM- |1.M M <«r« M«; M Cbi«c» t« CtMM » M «i* m«. m 7» m pol me; m trn* «M far Um Uaitotf u4 C1«M» H» ITMT. 9«J« POT r«r. 9* iWWH. M M kM IM rt* • IIM« FKOSVETA IMT-M k. LmwmámU Af». CU-P, »U«^-MSMSEB or Tas rSDBSATSP rSEAS. >IM Domač drobiž Adamič pride v Chicago Chicago. — Louis Adamič znani ameriško-slovenskl pisatelj, Je obvestil uredništvo Pro-svete, da nas obišče prihodnji teden. Dobrodošel! Nov grob Cleveland. — Umrla Je Aga Lindlč, roj. Grlčar, stara 47 let in doma iz Mladevine pri Smar-Jeti. V Ameriki je bila 21 let in tu zapušča tri sinove in hčer, v starem kraju pa četrtega sina Pokojni br. Lotrfc Chicago. — V včerajšnjem poročilu o smrti br. Lovrenca Lo-triča, Člana društva Pioneer Št. 560 in očima splošno znanega bojevnika v krogih naše napredne mladine Donalda J. Lotricha, je bilo pomotoma rečeno, da je bil pokojnik doma izSelc pri Kranju. To je treba popraviti v toliko, da Je bil Lovrenc Lotrič doma iz Selc nad Skofjo Loko. Roosmlt podaljšal svojo Mpoilevalno pogodbo "Blanket code" ostane v veljavi do 1. maja 1034 Waahington, D. C. — Pred sednlk Koosevelt je podaljšal svojo začasno u posle val no pogodbo, ki poteče z novim letom, za štiri mesece, to je do 1. maja 1934. Vsi delodajalci, ki še niso podpisali rednih pravilnikov te ali one Industrije, so povabljeni, da se drže tega splošnega pravilnika (blanket code), ki velja za vse delodajalce. Ponovni podpis ni potreben. Predsednik poroča, da sistem rednih prsvilnikov zdaj krije 70 odstotkov mezdnih delavcev v Združenih državah. Nfro ovira prepočasno organiziranje delavcev Washington. — NRA preti največja nevarnost v tem, ker se delavci dovolj hitro ne organizirajo, je mnenje R. A. Mc-Gowana od narodnega katoliškega welfare counclla. "Vse premalo delavcev pristopa v unije, da bi pripomogli NRA do gotovega uspeha in pa vplivali na njen bodoči razvoj v tisti smeri kakor bi moral iti," pravi on. "Delno krivdo za to nosijo tudi tiste unije, ki imajo jurisdik-cijo nad delavci, niso pa dovolj aktivne v njih organiziranju. Cc delavci ne priatopijo v unije, je resna nevarnost, da bo skrahi-ral ves obnovitveni program," pravi McGowan. Farmarji niso ničesar izgubili W|Uard, Wis. — Tu pa tam še vedno slišimo, kako kak dopiso-valec.ali dopisovalka potoži, koliko smo izgubili v prošli far-marski stavki, dobili pa nič. Človek frkoj spozna, -kam taki dopisnici spadajo, ker ne vidijo stvari kot je. Resnica je, da ni nihče ničesar izgubil, izvzemši nekoliko časa, ki pa je na farmah zelo poceni. Mleka ni nihče v jarke zlival, kajtJLvsak ga je znal na svoj način doma porabiti tako, da mu je bilo v korist. Da nismo ničesar dosegli torej ni res; to nam bo pokazal šele prihodnji kongres. Stavka se ni vršila le radi mleka ali sira. Stavka je bila naš protest, da je nekaj^ narobe. In če ne bi bilo med nami toliko trmo-glavcev, bi zavpili soglasno in zmaga bi bila gotova stvar. Zato nam je Roosevelt rekel: {'Organizirajte se boljše!" Prav i-ma. Saj on vendar ni noben Mi« klavi in nam ne bo nikdar ničesar prinesel, ako sami ne bomo energično zahtevali. Valiko dela in truda bo še vzelo, da se to uresniči, kajti med nami je Še dosti takih, ki se jjm zdi vsaka organizacija peto kolo. Radi takih ljudi se pogrezamo nazaj v sužnost. Radi njih jc še sedaj v sedlu sedanji gnili sistem. V svoji nevednosti butajo proti naravnim zakonom. Narava nam da vsega preveč — pa nam vsega primanjkuje. Torej je očividno nekaj narobe z uredbo, z nami samimi, ki si ne znamo Urediti stvari tako, da bo za vse dobro. Z velikim trudom bo treba ljudem dokazati, da bogastvo tega sveta spada vsem, ki delajo in ustvarjajo. Se le kadar bomb stoodstotno organizirani, bo miogoče zmerno in pravično živeti ter uživati. Poglejmo rudarje, ki kopljejo premog! Po šest mesecev, celo eto fri tudi del j vztrajajo v stavki. Večkrat so lačni in brez stanovanja. Nam pa se ni kaj takega bati. Ako bi bili farmarji! složni, ni sile, da je ne bi premagali. Toda farmar ima tisto bo-ezen, če nekaj ne odvlece vsak dan na trg, takoj misli, da se bc svet podrl. Naj navedem en dokaz. Prvi dan naše stavke sem u-stavil nekega farmarja in g? vprašal, Če je sedel na ušesih, ko je bil na seji, na kateri smo sklenili, da od takrat naprej ne sme nobeden farmar več nobene stvari prodati (za časa stvke). Odgovoril je, da je slišal in dostavil: "Ja, kako pa bom živel?" Drugi dan se je isti farmar izra- zil: "Ako ne ubijem dve mački bosta sami crknili, ker ni dovolj mleka." Ali ni to sama razvada? In posameznikov takega kalibra je več. Morda se tudi F. B. strinja z onim farmarjem. Tudi on je bil navzoč na omenjeni seji. Kot razvidim iz njegovega dopisa v Prosveti, se je spozabil in oddal mleko iz navade pred časom. On :>ravi, da dotična unijskg sirarna v katero jaz in več rojakov daje mleko, je najbolj skebala. To seveda ne odgovarja resnici. Resnica je, da sta dva njegovega kalibra pripeljala mleko en dan predno je bilo izdano dovoljenje, da je stavka začasno ustavljena. Povedano naj mu bo, da v naši sirarni ni tylo treba nobenega ti-keta, obratno pa je bilo največ sitnosti z mlekarno, v katero on daje mleko. AH ne ve, da smo hodili iz Willarda zmrzovat radi njegove mlekarne? Ali ne ve, da bi bili kmalu njegovi društveni sobranje odpeljani v ječo radi razvade in mlačnosti njemu enakih? Ježi ae nad mano, ker sem zapisal, da sta dva na črni listi in povedati da nočem, koliko jih je na rdeči. Da, tudi na rdeči jih je precejšnje število. Ve pa naj to, da črna in rumena salamensko slabo paradirata na rdečL V mojem prejšnjem dopisu sem poročal, da je bil F. Perme bolan, ker se je smetane napil. Pisal mi je, naj popravim—ker ga drugi nadlegujejo—da je bil bolan na obistih, ne na želodcu. Novico sem izvedel po njegovi sestri, ki obiskuje srednjo šolo, in o tem je tudi šla splošna govorica. Ce ni njegova sestra povedala resnice, pač ni moja krivda. — Vsem čitateljem Prosvete vesele praznike in težko pričakovano srečnejše novo leto! v Matt. Bombach (nečlan). Prizor iz stavke v čikaAkih klavnicah. Piketi pred ktevniaunT LISTNICA UREDNIŠTVA Chicago, J. P. — Poglejte v pravila SNPJ, člen XVI, točka 6 na koncu. -, Pevka Rosa Raisa izgubila pol milijona v Insullovem krahu, Chicago. — Rosa Raisa, glqso-vita operna sopranistka, je te dni povedala, da sta ona In njen mož, baritonist Ciacomo Rimini, izgubila pol milijona dolarjev, ki sta jih investirala v propadli Insullov imperij. Insull, bivši kaški finančni car in podpornik opere, je Raisi svetoval, naj vloži svoje imetje v njegove bonde in delnice. Na ta način je Insull potegnil tudi ostale operne zvezde, ki so vlekle visoke plače za časa prosperitete. Avlni izvoički v hudi bitki 8 policijo Največja policijska bitka v zgodovini Philadeiphije. Vozniki se pripravljajo na aploUio stavko ' Philadelphia, Pa. — (FP) n To mesto "bratske ljubezni" in Philadelphia Rapld Transit kom-pamje, "Voditeljice openšapar-stva v Aiherlki," kakor je rekel Norman Thomas na velikem stavkarskem shodu, še ni videlo tako hudih spopadov med policijo in delavstvom kakor te dni. 0itka se Je začela po shodu pet tisoč avtnih izvoščkov, ki so v ljutem boju s prej omenjeno dražbo, katera kontrolira vso mestno transportacijo — cestne železnice in taksije. Trajala je 45 thinut v osrčju mesta in njene posledice so: pet policajev je bilo odpeljanih v bolnišnico, veliko stavkarjev aretiranih, med njimi tudi njih tajnik C. A. Parker, 46 taksijev pa je bilo demo-liranih. BtfVo je izzvala policija in pa detektivi, ki so, pomešani med njimi, hujskali delavce na pro-vokacije, češ: "le dajte jih!" In so jih res dobro namlatill. Na stavkarje je vsa mestna policija navalila, ko so se po shodu razvrstili v dolgo povorko in pričeli demonstrativno korakati po mestu v protestu proti openša-parski družbi. V boj jih je urgiral tudi Norman Thomas, ki je pozival vse transportne delavce na stavko. "Transportni sistem lastujejo DrexeH, Morgan, Stotesbury in drugI kapitalisti — le naj ga še obratujejo!" je ob gromovitem ploskanju rekel Thomas. Pozival jih je tudi, naj ustanove "vojni delavski svet za boj proti bos-som." Ta idea je takoj našla odmev tudi med drugimi vozniki in je v procesu že formiranje centralnega sveta vseh' organiziranih voznikov. Namen tega gibanja je splošna stavka, za kar se najbolj ogrevajo razvaževalci kruha pa tudi razvaževalci perila, ekspres-ni vozniki in drugi vozniki avto-trukov. Pozvane so bile vse unije, naj glasujejo o splošni stavki. Do tega revolucionarnega raz položepja je priilo tudi radi ve like nezadovoljnosti z vladnim delavskim odborom, ki je "reševal" že več slučajev na ta način, da je podjetnikom vrgel meso. delavcem pa kost. Kjer pa je odločil v prid delavcem, so podjetniki enostavno ignorirali njegov odlok. Centralna delavska unija je že sprejela protestno resolucijo proti L^bor Boardu in se pričakuje, da bo podpirala tudi splošno stavko voznikov. Stavi» av-toizvoščkov je pod», socialističnim vodstvom. Brezposelni se organizirajo Staunton, IU. — Organizacije brezposelnih delavcev iz 18 okrajev so i^a svoji konferenci v tem mestu ustanovile Illinois Workers Alliance. Ed Morgan je bil izvoljen za načelnika, Oscar Sturm pa za tajnika zveze, čije cilj je protekcija interesov brezposelnih. Zveza ima svoj glavni stan v Stauntonu. Shod brezposelnih ^unionistov v bližnjem DanviHu, na katerem so nameravali formirati brezpo-selnostni avet, je razbila policija in izgnala vse zunanje agitatorje iz mesta. To mesto je pred e-nim letom prišlo na prve strani časopisja zaradi drhalskih nasil-stev proti brezposelnim delavcem s strani članov Ameriške legije in trgovcev. Noben odvetnik v DanviHu ni hotA nastopit proti drhali, ki je terorizirala brezposelne. Elektrarskl trust šeli vladi zavezati roke Waahington. — Zastopniki e-lektrarskega truata, ki so prinesli v Waahington osnutek pravilnika, ao vladi aporočili, da je truat pripravljen podpirati NRA, če vladu pristane, da bo prenehala s tekmovanjem, to je z razvojem svoje hidroelektrarne sile, občinske elektrarne pa podvrgla nadziranju truata. Kakor is sdministracijskih krogov sporočajo, so bili zastopnik! trusts kratkomato ssvmjen! in via-ds ne maia sprejeti predloženega pravilnika niti v avrho razprav. d«»kler ni odatranjona do-tičrn točka, ki zahteva vladno kapitu!acijo. , One ne dvigajo, plače pa padajo New York. — Podjetniška or-j ganizarlja Iron t Ste »I Institute' puruča, da j \ Jeklarski industriji v juniju znslsls tedenska plača $18.v septembru $18.14, cene potrebše insm pa ao a# v tem času dvignile za 11%. Nova antracitna unija podpisala prvo pogodbo Wilkes-Barre, Pa. — United Anthracite Minera of Pennsyl-vania, nova unija rudarjev na antracltnem polju, je te dni oklenila prvo pogodbo z nekim manjšim operatorjem, ki upoeluje le sto rudarjev. Daai je to majhna zmaga, jo rudarji kljub temu smatrajo za značilno — podpis prvega kontrakta. feM kri*mili|;h francoskih delavcev ns Parte. K risa je se pa beij »riga «« "halaacirsn bad get" kakor sa potre* as viftku v Franciji, vlada In isstradaaih ljudi. Sov jati bodo prisostvovali aa čl kaikl razstavi v prihodnje« leta Chicago. — Sovjetska Rusija bo imela svoj paviljon na raz> stavi Stoletja napredka v Chics-gu, ki se nadaljuje v letu 1984 Zastopniki sovjetske vlade, ki so zadnje dni sklepali pogodbo z vodstvom razstsve, so ae obvezali, da v sovjetskem paviljonu ne bo nobene propagande proti Združenim državam. PLANAT SE JE IZGUBIL L. 1992 so odkrili majhen planet, ki so ga označili kot HA 1932. Planet je bil eden izmed nnjinteresantnejših plsnetoidov, ki jih poanajo astronomi kakšnih 2D00. Po ugotovitvah zvez-dogledov je meril planet v premeru samo 3 km ter je križal kot edini planetoid pot Venere, Msrss in Zemlje. Ta planet so zdaj astronomi pcjreJili.* Prof. G. Strake, ki obravnava astronomska odkritja v lanskem letu, pravi, da je treba smatrati planet HA 1932 za izgubljeno nebeano telo. Ni ia mogoče več zasledovati s astronomskimi računi, ker je bi1 čas za njegovo opazovanje prekratek. Zvezdogledom preostaja edino upsnje, ds bodo ns ta planet naleteli kdaj poeneje, in sicer čisto slučajno. TtksHIia ulja ti izr$k za splošno stavko Eksekutiva te unije pri»„J sklicanje izredne ko.3 Ameriške delavske federacij Skrajšanje delovne» t* na 30 ur cilj generalne sta? New York. — (FP) - £di generalna stavka ameriiken, ganiziranega delavstva lahko vojuje skrajšanje delovnega dna na 30 ur, je izjavil Thon F. McMahon, predsednik Unit Textile Workers of America, i seji eksekutive te organized Na njegovo priporočilo je eka kutiva sprejela resolucijo, v k ten zahteva, da Ameriška t lavflka federacija skliče izred konvencijo, katera naj bi p pravila vse potrebno za oklic i neralne stavke. Delavstvo ne bo nikdar dobi krajšega delovnega tedna br znižanja plač, ako se ne bo vri v boj, je rečeno v resoluciji, obenem obsoja organiziran p skus delodajalcev, da se izklji delavska klavzula iz industr skega zakona, ki jamči dela cem pravico organiziranja v sv jih unijah in kolektivnega pof janja. Resolucija tudi naglai da je produkcija v zadnjih des tih letih napredovala za 40 o stotkov, dočim je bil delovni I den znižan samo za 14 odsto kov. Ako bo tekstilna unija uspi in pridobila Ameriško delavs federacijo za generalno stavi bo to pomenilo revidiranje po tike te organizacije. Stavke ameriških industrijah so se ve no razlikovale od stavk v Evro v tem, da so le v redkih slučaj imele politični značaj, to se pr vi, da niso bile naperjene v pr vrsti proti delodsjakem, temv da s pritiskom na vlado izvoj jejo svoje cilje. Edino štra organiziranih pristaniščnih lavcev, katerih namen je bil p» prečiti pošiljanje munkije v su ameriške intervencije v siji, so imele deloma fM značaj. UTWA je ena od večjih ua ki so pridružene k Aroeriiki < lavski federaciji. Po poročilu, je bilo predloženo na aeji eto kutive, šteje tekstilna unija s 76,000 članov. V splošni sta» svilnih delavcev, čije središče , bilo v Patersonu, N. J, j« ta unija vodilno vlogo. gp»__ VHda preiskuje Frickovo drsi Washington. - Delavski po tajnik Edward McGrady, obenem tudi pomožni a« strator NRA, je pričel I iskavo Frick Coal A Coke kc panije, ker je rudsrjemoM pravico do svojegs tshtiuM Družbs se tudi ne mara P* jati z zastopniki rudarske uni za sklenitev pogodbe. O SPANJU Pravi odpočitek po Lawadala Ava., CfcUaga, IIL F3UCD A. VIDER. gl. tajalk.........HIT 8. Lawadala Avo, OSUago, tU. LAWRENCEORADI&HEE, «aj.bol.odd.166T 1. Lawadala Ava., Chicago, lil JOHN VOOR1CH, «L Nagaja» .....I66T 8. Lawadala Avo.. Chicago, IIL FILIP GODI NA, «arovlUlj glaaila.... »667 8. Lawadala Avo., Chicago, UL JOHN MOLKE, erodaik glaaila......166? 8. Lawndalo Avo., Chicago, 10. ODBORNIKI i FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......MM E. 74th 8t., CUvoUnd, O. JOHN E. LOKAR JR„ drugi podprodaodnik., 1166 E. ITOtk SU CUvoUnd, a GOSPODARSKI ODSEK) MATH PBTROV1CH, prod.cdnik...........666 E. MOth 81., CUvoUnd, a ANTHONY CVKTKOVICH .............668 Sonooa Avo., Brooklyn, N. Y. JOHN OUP...................146 8. Protect Avo., Claroadoa HUU, lil POHOTNI ODSEKI JOHN GQR&EK, piodovdn* ANTON ftULAft.., JOHN TRÖRL1..., PRANE »ODBOJ. FRANK BAKRU'II • *,• *•,«•«•«,pes »f*t) 8Uwbano, Pa* »«•*•*•••«•••>sm St, PaildMl »s« 16016 Parkgrovo Ava., CUvoUnd, a Ns verjame mu «p- Pravite, da 6em edina len-i ta na ovotu, ki jo ljubite? Jaz I« am pa na verjamem. — Ah, vidim, da ste prav tako neverna, kakor vaša 6estra. Tudi umor aa Vidmu delo sorodnikov? Poročila !b Vidma vedo poročati, da bo umor starko Jjuvančl-Čovo kmalu pojasnjen. Uvršenl ata bili še dve aretaciji, |n sicer so aretirali oo6tro in brsta umor-Jenko. Pri oo6tr! so baje našli o-poroko Juvančičsvo, pri tyati|, ki 6tanuje nokjo v Sevnici, ps do 60 našli ključe k umorjenkini hiši. Ce bo preiskava z dokasi potrdila ta sum, potem Imamo lotos še četrti umor, izvršen med sorodniki. M Andrej Mali Jo umoril svojo šeno, Jot t Herle jo uatrelil svoje-ga svaka Tineta Trdina v Trojanah, umora starka Goršetovo jo bilo ooumljong njena seotra, u-mora Juvančišovo sta osumljeno njena seotra In brotl Kakor epi-dem i jo so širi razbojniška metoda, obračunavati oporo mod brotl in oostrainl, možmi In tonami na krvav način. tJiarU oot V Ljubljani trafi-kan tka ftooina Pogačnlkova sa Jetiko, v IJublJanaki bolnišnici šovljarjova iona Marija Btarlče-va, v Križu pri Komendi posestnik Ivan Dlmlc, na Bledu hote-lirka Marija Troho, v Bradoh pri Vranskem 46-letal zdravnik dr. Bogdsn Novak, v Gol ju 86-letna velatrgovka In volapoooatnloo Moro Marinčova. NKKAJ ZA VRE Odrasel človek vdiha v 14 urah kakšnih 740 g aH 61« in pol I kisika Ur isdfha kakšnih KM) g ali 466 In poi I ogljikovo kislino. • Jetra odraalego človeka tehtajo 1.6 do 2 kilograma. o ttrart pod vodo nastopi po Lehrtu nojsgodooje v 7 min. za radi poškodovonjo podaljšanega mozga is nedoetajanja kisika. Poskuse, do M obudili nozavast- naga utopljenca, zato no smemo prekiniti prod 20. minuto, o Vsaka sao j na llosa ja cevko, ki seri najmanj pol centimetra v dolžino. Ker je vseh gnojnih »let poltretji milijon, maša njih akupna dolžina tadaj okrog 12 in pol kilometra—tri ure'hoda, o Pater Psrigoon, ki J** oikfil penačJ »o šampanjec, je la»t prvi uvedel tudi plutivlnaati tama šok. o V stari Mehiki so bigastvo kakšnega rodu cenili po S»H¿ini soli, ki jo je imel. o V Zrlinjenih državah prijavi jo vsako leto kakšnih 20,(MM) oaeb kot pogrešone I o Rimljan Hergij Orala je It« mil lo v I, stol. prwd našim štet-jem kurjenje s vročim trakom Kil mak s igralka — Kaj vso zahtevajo od nas 1 Najprej som aa morala učiti poti no svočrtl film, zdaj pa zopet zahtevajo, naj aa naučim zarde-vatl za barvni film. Ce ima Fuehrer rojstni dan .. . Kazensko sodišče v Essenu je odredilo aretacijo v Poruhrju zelo znanega duhovnika dr. Klinkhammerja^ ker je imel na rojstni dan kancelarja Hitlerja pridigo, v kateri se je pregrešil proti tako zvanemu kaneelarje-vemu paragrafu. SodfŠfe za zaščito države je obsodilo obtoženca na pol leta ječe. Strokovne šole enake univerzi Na zborovanju nemškega di-jaštva v Berlinu je imel rajhov-ski inšpektor Roehlich govor, v katerem je opozarjal na predsto-ječe reforme v nemškem šolstvu. Po njegovi izjavi bo nemška vlada popolnoma izenačila strokovne šole z univerzami, ker hoče odpraviti zavist in mržnjo, ki vlada med vseučiliščniki in obiskovalci strokovnih šol. Prešer-nost akademikov velja po Roeh-lichovi izjavi iztrebiti do najtanjše korenine. Posel zdravnikov jo v tem, da spravljajo stvari, ki jih solo alabo poznajo, v telo, ki ga še manj poanajo. (Iz nokogo almanaha 1880.) NOVO POOaVBTNO GIBANJE MED RUDARJI ' (Nadaljovaaja s L atcaal.) ganlzacije s poštenim vodotvom, ni treba poudarjati. Poudarjati po Jo potrebno, ds o olopiml ra-voltami, ki oo iicimijo v izključitvah Iskrenih in bojevitih rudarjev ali pa v novih organizacijah, rudarji ne morejo priti do uspeha. Nekdaj toliko obetajoča Progresivna unija v Illinoisu Jo zašla na ista pota kakor UMW pod Lowlsovim vodstvom. 0 korupciji v nji nI govora, očl-vldno pa Je, da naglo postajo konservativna. Na drugi strani po Jo UMW zopet pootala močna organizacija a skrajno konservotlvnim vodstvom. Do bo Lew!sov režim okušol sotroti vsak radika-lizem mod rudorji In iztrebil is unijo vae vplivnejša upornike, jo to še pokazal. Krajevnim u-nijam je na primer l«ewis prepovedal, da ne smejo sprejeti za člana Powers Hapgooda. Njegov pobočnik Von Bittner jo na nakani shodu v W. Va. nedavno rekel, do v UMW "nI proatora zo socialiste in komuniste." Rudarji morejo priti do enotno, bojovne in razredno sovodne organsiacije in naotopiti proti lewiolzmu lo s orgoniziranim vtgojevalnim dolom In to nalogu ai jo nadel "levičarski" blok, v katerem so rosen komunistov zastopano vae radikalne dela v-ako grupo. Rasvoj moderno znanstvenih strojev Je bil velikanska dobrota ss kadilce cigaret. Taki stroji so opomogli Izdelovat*-IJem cigaret, ki oo oo sa stvsr zanimali, Jim uotvarlll možnost povečanja produkcijo vellko-merno In ob istem času dali priliko do precejšnjo moro snllanjo stroškov. Ta ekonomija nastala vsled In po velikem obrstu In produkciji ns debelo Js deloma vrošla tudi v korist kadlloom. Zenljolno linajdbo, lo več, so dalo podlago sa Isboljšanjo kvaliteto cigaret kakor Je narašča-la množina izdelka. Mod tem so Ja izpopolnjevalo stroje sta oboje tehnika v izdelovanju In kakovost toboka znanetveno napredovala. In u-apah tega Je, da Imajo da-našnjd kadilci cigaret boljšo ka-denje In po prooej nižji eoni, ko dlicem le ono generacije nazaj Lucky H trika eigareto sa primer, vam lurinttujejo praoaj sani mi v vzor*: pripadajoč k znanstvenemu razvoju v proeeeu pri izdala vi cigaret Predvaam pa, samo dve najfinejši vrati tobaka sa kupuj« za u|>orabo pri Izdelovanju vaših URsk? Btrike. Ta tobak J« kupljen od izkutonih In isvašba-nlh prakupševalaev tobaka na vaeh svetovno znanih tržiščih Uibaka aveta. Okrog 88 odatot-kov tobokova raatlina Je nosvr-lanu pri Izdelavi Lucklaa, oamo izbran« Hote aa robi. To fini tobak aa pre paca ln proraalra za varatvo vašega grla ln boljši okua. Pri Isdelovl Lockles jo še več, v «ako «topinja v ItdelavanJu in pri pmcaau Je stopinja k enakosti, Nad 60 enokoatnlh Instrumentov pomaga napraviti prvi l«uefcy popolnoma enakega vaem drugim Lurkjrem. To je vzrok sokol voli Lurkjr Cigareti pridejo k vam zaviti pravilno, okrogli polno pakirani s čudovitim "LookMo tadovulj-atvom." (Adv.) q¡r } ■X hM Jezik jI jo zo ver al a On: "Hrček, aH se nisva dogovorila. da ne bova nikomur povedala, da svO se tar*čl'af" Ona: "Da, dragee, a jat nisem kriva Včeraj je namreč Mllva ifkla, da m« niti idiot ne hI vzel, po snem II vendar morala Jezik tat «tat i io ji povedat), da rem a teboj zaročena r Spopad »od policijo la dl< jaki arw> urške oolverzo O lass bi je. ka se dije* I dom» etrirall prall ge™ru Hitlerji vago pualoaika drjo. Ilonas lAithro. 4 Dragoeaao Urfjeaje Zena V čolna; "Koga bi rešil najprej, če M ae Čoln potopil? Otroke oil mene? Maš: "Bober brnim Adaaiči SMEH V DŽUNGLI ÍTTOIIOOIATUA ajuquIUOÍ Poslovenil Stanko L«bon Blakelock je bil pravilno uganil. Na* oddelek je bfl poslan naravnost v odaek Meuse-Ar-gonne: V priatanišču ao naa opremili e čeladami, plinskimi maskami in z vsem drugim potrebnim. Zasedli smo rezervno črto v tako imenovanem mirnem odseku, čeprav so nas tudi tu vaak tretji dan obmetavali z granatami in šrapneli. Vtis, ki ga je prvo obstreljevanje z granatami naredilo na moštvo, nI bil dosti drugačen od učinka, ki ga zapusti močno zdravilo: človek se ga boji in trepeče pred njim, a ko ga použije, zbija šale in se smeje. Ker prvo obstreljevanje ni zahtevalo nobenih težjih žrtev ter smo se skoro vedno lahko prihulili in poskrili v kaverne, ki so zdržale vgak napad, smo naslednja obstreljevanja prenesli mirno in brez razburjenja. Ponoči smo sedeli v strelskih jarkih ter poslušali grozotno tuljenje in pranje ameriških in nemških izstrelkov, takozva-nih "konzervnih škatel", ki so jadrali v^oko nad našimi glavami. Včasih so švigtnili' nad nami vžigalniki, ki so še goreli. Koški je bil obraz skoro ves čas razpoteg-njen v rahel posmeh. Nič ga nisem povpraševal, vendar mi je bilo jasno, kaj misli: da je vse goroetasnn bedastoča, nekaj čudnega ln burkastega hkratu. To naziranje ga ni seveda niti najmanj oviralo, da bi ne bil kar se da strumen stqtnijski poveljnik, kakor ga pred poldrugim mesecem v Louisiani pomanjkanje so-čuvstvovanja z moštvom, obolelim za "špansko", ni odvrnilo, da ne bi bil storil vsega, kar je bilo v njegovih močeh. Dva meseca smo bili že na fronti, ne da bi bilo medtem prišlo do pravega boja. V naši stotniji amo imeli le dve izgubi, dva "lahko ranjena." Potem smo za dva tedna odšli v zaledje. U tabori 11 smo se pod šotori v nekem gozdu, približno osem milj za bojno črto. Nato so nas zopet poslali nazaj v isti odsek, le da smo tokrat prevzeli prednjo črto. Odsek je bil še vedno "miren". Ko smo bili drugi dan na naših novih postojankah, mi je rekel Koška: "Sporočil sem Blakelocku, naj pride. Prepričan sem, da nas bo te dni prišel "pregledati" Na dan četrtega novembra, teden dni pred premirjem, je Blakelock res prišel. Nemci šo v presledkih obstreljevali naše jarke ves dan. Kdor je le mogel, se je tiščal v zavetišču ali v kaverni. " Bilo je popoldne. Pet mož, med katerimi aem bil tudi jaz, se je stiskalo v klonici, kjer je bilo nastanjeno naše stotnijsko poveljni-štvo. Koška je sedel v kotu pri mali, na hitro zbiti mizi ter gledal v zemljevid. Ce se je raz-počila granata kje v bližini, je za trenutek dvignil oči, takoj nato pa je bil z vso pozornostjo zopet pri zemljevidu, le medel usmev se mu je nakrožil okoli ustnic. Prvi poročnik, visok, mlad fant, ki je šele nedavno prišel k stotniji, se je naslanjal ob debel tram pri vhodu v zakon. Kadil je cigareto in čital pismo zdoma. Prvi seržant in jaz sva sedela na ležišču ter prebirala šop okrožnic in povelj, ki jih je tekač pravkar prinesel od polkovnega poveljni-štva. Zadnji mož v zaklonišču je bil stotnij-aki trobentač, doma is Novega Orleanaa; bilo mu je okoli dva in dvajaet let, toda videti je bil mlajši; opravljal je tudi službo tekača za stotnijskega poveljnika. Njegcve navzočnosti LstaM la MsftUiklfr žlevaštva sem si bil le nedoločno v svesti. Videti je bilo, da nekaj šari pri svoji opremi; kakor se je izkazalo pozneje, je stikal za ročno granato, ki jo je bil nekam založil. ZaČuli smo, kako pred zaklonom sprašuje glas: "Kje je stotnijsko poveljnlštvo kapitana Koške T' Bil je Blakelockov glas, a ne več tako zvonek in rezek kakor prejšnje č&se. "Naravnost pred vami, sir," mu je pojasnil vojak, na katerega se je bil obrnil. Koška je skočil na noge in sprejel Blakelocka. "Glej ga, Kosko!" je vzkliknil Blakelock. "Kako je z vami, polkovnik?" je vprašal Koška z malodane hladno vljudnostjo. V odgovor je Blakelock nagubančil čelo, se ozrl naokoli ter me spoznal. "Adamič, glej no!" je vzkliknil. "Seržant, če prav vidim. Kako se vam godi?" Odgovoril sem: "All right, sir." Nato sva si stisnila roke. Razen naju dveh ni poznal nikogar v zaklonu. Vsi so prišli k polku Šele pozneje, ko so njega že razrešili poveljstva. Blakelock je bil docela spremenjen, natanko tak, kakor ga je bil opisal Koška. Na glavi je imel jekleno čelado, z vratu mu je visela plinska maska. "No in zdaj ? . . ." je spregovoril ter se ozrl h Koški. "Bi se ne hoteli malo razgledati?" je povprašal Koška. Toda trenutek zatem, še preden je Blakelock utegnil odgovoriti, je mladi trobentač strahovito zakričal; našel je bil svojo granato baš, ko je obiskovalec vstopil. Ozrl sem se k njemu; mislim, da jih ni bilo oči v zaklonu, ki trenutek ne bi bile zazrte vanj. Stal je sredi zaklona ter držal v rokah granato, veliko "ananas", kakor smo jim rekli. Bil je ko zadet od groze. Kakor se je izkazalo pozneje, je bil dečko neizvežban prostak, ki je le površno umel ravnati z ročnimi granatami. Iz gole radovednosti je bil potegnil "ananas" iz varnostnega toka ter pri tem slučajno izdrl mali varnostni zatik. Znano mu je bilo, da se granata razpočt v .sedmih sekundah, če izdereš varnostni zatik. In namesto da bi sedaj zagnal to vražjo reč iz zaklona, kar bi bil po človeški pameti še mogel storiti, je obstal trd od groze, še enkrat obupno zakričal ter spustil granato na tla. Vse to se je dogodilo v morda manj ko trfeh sekundah. Jeknil je krik še nekoga drugega. Iz nagona in vežbe sem planil, da si poiščom kakršnokoli za vete j, toda še preden sem se irteghil okreniti, me je treščila ob tla strahovita eksplozija. Ko sem tako ležal v tej z dimom napolnjeini luknji in mi je v ušesih še vedno zvenel strahotni pok, da nisem slišal ničesar drugega, je bilo prvo, kar sem pomislil, to, kako je vendar smešno in čudno, da nas ni vseh pobilo. Čutil sem namreč, kako se na meni pregiblje človek, in ta človek je bil prvi seržant, ki je očividno ostal šiv in nepoškodovan; kmalu zatem sem tudi zaslišal glasove in stokanje. Kdor ni bil ranjen ali omamljen, je planil na prosto s tako naglico, da smo se prekopi-cali drug čez drugega; ko smo se ogledali, smo videli, da smo čez in Čez oškropljeni s krvjo, čeprav na nas ni bilo najti najmanjše rane. (Dalja prihodnjič.) toril Pogin Evrope ln vstajenje nove-ga sveta v I. 2030 Naše pokoienje čakajo Ae ža-loatni dogodki In ie bolj žalosten konec, prerokuje sloviti angleški romanopisec In zgodovinar Wella v avo j i najnovejši knjigi ("Shape of thinga to come"). L. 1940. ae prične ob nemško-poljaki meji is malenkostnega povoda vojna, ki se polagoma razširi čes vso Kvropo. Razen nekaterih mladih pustolovcev si je nI želel nihče, ne vlade ne ljudstva, toda v nikomur ni dovolj odpora in energije, da bi jo preprečil. Društvo narodov je polagoma itak isgubilo vsako bo-sedo in prenehalo ekslstiratl. Vojna je prav za prav vojna medsebojnega uničevanja bres določenih vojaških amotrov, prej vojna a talnih tračnih napadov na velemeata nego invasijaka vojna. L. 1946. ae pokažejo snakl Izčrpanosti. Ljudje gladujejo In nimajo niti energije, da bi ae branili. Tu pa tam ae javljajo aicer upori, ki »>I utegnili vojno končati, toda vaa moč je v rokah Končno se 1. 1960. častitljivemu češkoslovaškemu p red sod. BeneŠu posreči, da doseže na konferenci v Pragi premirje med vojskujočimi se driavami. Ni pravi mir, toda ljudje nimajo več sile, da bi se bojevali dalje in vrhu tega prične med njimi, kakor po zadnji svetovni vojni hrlpa, razsajati neznana kužna bolezen, ki pobere do 1. 1967., ko sama preneha, ogromno večino Ae preostalega evropskega prebivalstva. Potem pa je tudi konec evropske civilizacije. Mesta so prazna, ljudje live kakor v galako-rimakih Časih v majhnih akupinah na deželi in nimajo med seboj nobenih zvez. Tu pa tam Izhaja kakšen lokalni llatk^ toda telefon in brsojav ne funkcionirata več. Fotografija je skoraj neznana, kratke železniške proge so se sprelevile v konjske Železnice. Neki Titus Cobbett je 1. 1968. potoval s kolesom it Rima v Bordeaux In njegov dnevnik je značilen dokument ta ta žalostni čaa. Ceste ao povsod tako zapuščene. da se bohoti po njih trava, Monte Carlo ja v ratvali-nah. v Marselllesu ja v svoje veliko začudenje tagledal še nekoliko ladij po- 1000 do SOOO ton. - ------1 sar je ta to dobo svetovnega letalcev in tehnikov, kl jim je bankrota, ko ni nikjer nobenih malenkoat razpršiti vsako tbra- trgovinskih atikov, no množico. Utalci in tehniki de*. V Frejuau predstavljajo sploh nekakšno ga letališča In j'e vea tačuden d^^,™?*}*Uavrnihš*. nad duševno in moralno močjo • kl ¡7U'lur hoi« ln J* ne letalcev, ki skušajo orfaniairati more nič upirati. I novo idruženje sveta. V Bor- deauxu ostavi kolo in neki letalec ga pelje do pariških, od tam pa do londonskih rasvalin, kjer skušajo drzni naseljenci spremeniti razdejana tla nekdanjega Hydeparka v plodna tla. Wells objavlja tudi izvlečke poročila, ki ga je poslal angleški konzul 1958. iz Washingtona (kajti dežela je postala že tako brezpomembna, da ne premore niti poslanika več). Zedlnjene države so se sicer znale odteg niti vojni, toda blatna denarna politika, nesposobnost, da proizvodnjo in potrošnjo spravila v sklad, sta jih vrgla v prepad, ki ga je dopolnila potem še velika epidemija. Amerika aa je razcepila v nebroj brezpomembnih državic. Waahingttm-ski predsednik je konzula sprejel in mu med drufim t v< I jem povedal, da aa kažejo končno tnaki nove proaparltete. Vladi Ja spet uspelo, da je otvorila parno plovbo na Mississippi a to leto ja pridelala ie 140 avtomobilov, dočim jih Je lansko lato samo 72. Po dolgem oplau te propasti vsepovsod, obravnava Wells dobo obnove. Ustanovitelj moderne svetovne država bi bil neki sociolog de Wlndt. ki tbira mad ratvalinami in ostanki nekdanjih tehničnih viaokih šol. labo» ratorijev in vojak elemente ta svojo družbeno elito, ki naj sa-vlada svetu. "Bodita sami jedro sveta," pravi svojim učencem. "Moderna država lahko prične povsod." Okrog 1. 2030. je ta svetovna drŽava ustvarjena in zaključena. Znanstveniki vodijo gospodarstvo, a ne uporabljajo samo proizvodnje blaga, temveč tudi proizvodnjo človeških, živalskih in rastlinskih plemen. Ljudje žive v preobilici in miru, najvišji svet z modrimi ukrepi uravnava življenje in skrbi, da ne postanejo biologi s svojimi izumi še pro-goreči. Ljudje žive povprečno 90 let, mladost in študij trajata do 36. leta, do 86. leta traja dozorevanje. E&oizma in grozovi-tosti ne poznajo več, konkurenčnega boja in boja za obstanek isto tako ne. Socialni instinkt v njih je tako močan, da jim je postala vdanost do države, ki pa tudi skrbi za vse njihove, tudi najmanjše potrebe, druga narava. Tako Wellsova utopija. Lepo. Vsaj sa naše potomce, ker naše pokoienje je itak posvečeno smr-j ti ir propadu. £grEK,^DECEMBBi Your Christina* Seal» Make Me a Mc.enger of Mercy Umetni aadljadje V primeri s pračlovekom smol nadljudje, v človeku pa spe še | tajne šile, ki se lahko nealute-1 ao razvijejo t bodočnosti BatckelJ V primeru s pračlovekom, pravi sloviti predsednik londonske akademije znanosti prof. Arthur Keith, predstavlja današnji Človek nadčloveka, v njegovih kosteh, mišicah in možganih pa so skrite ogromne sile, ki dajejo možnost za nesluteni razvoj v bodočnosti. Človek je, kakor žival, podrejen zakonu po-dedovanja in če irtoremo. pri živalih vzrediti višji tip, bi ga mogli tudi pri človeku. Toda stvar tu, žal, ni tako lah ka kakor pri živalih. Konjere-jec lahko spravi po svoji volji dva čistokrvna konja, samca in samico, skupaj, da bi vzgojil nov tip dirkalnega konja. Čeprav to seveda ni tako lahka reč, kakor smo jo napisali, vendar se da z izbero živalskih staršev z najboljšimi in določenimi lastnostmi vzrediti nova pasma, ki kaž? vse te lastnosti združene v sebi in v čisti obliki. Tako bi utegnili tudi pri človeku vzrediti posebne tipe nadljudi, genije svoje stroke, recimo tip "sodnika in pol." Evgenik bi moral izbirati samo med najbolj talentiranimi družinami sodnikov in gojiti njih talent v potomcih. Toda tu naleti ie na prvo težavo: človeka, moškega ali žensko, ne moreš prisiliti, da se zve-že z določenim človekom in rodi njim določene potojnce. Človek, ki ima poleg razuma tudi srce, se ne bo v ime znanstvenega eksperimenta brez nadaljnjega odpovedal svoji individualni svobodi in prosti izberi. 'T? Poleg tega pa nedostaje eks-perimentatorju tudi drugega važnega činitelja: časa. Čeprav >i učakal Metuzalemovo starost, bi svoje eksperimente lahko za sledoval kvečjemu do dO. poko-enja, to pa nc zadostuje, ker je treba najmanj 100 pokolenj, da dosežeš tu zaželjeni Ideal. V indijskem ustroju kast ali v eks-kluzlvnostl angleškega plemstva mamo sicer nekakšen naravni primer *> ta nekam usmerjeno spolno iabero med ljudmi in ta zbara ja ustvarila tudi tipe človeka z določenimi lastnostmi; »da čistega razultata tu ni, ker ta ekakluzivnost ne isključuje manjvrednih elementov in ti manjvredni elementi seveda kvarijo zaieljene dobre lastnosti pokolenj. Po tej poti človeštvo nikoli ne pride do "nadčloveka." j Evgenik bo moral tedaj iakati drugih poti, če bo hotel ustvari ti človeški rod z boljšimi in bolj zdravimi lastnostmi. nego mogoča v sed:uljem križanju dobrega n slabega vsevprek. Pred vsem e treba poskrbeti, da se bolno n manjvredno na bo plodilo in zanašalo svoje slaba kali v bodo-la pokolenja. Drugič bo treba ljudi poučiti, da ni imetje tisto n najvažnejše, kar lahko oatavi ; o svojim potomcem, temveč da so to njihova dobra in slabe lastnosti. Ljudje bodo morali sami gledati na to, da avo jim potom cem g neprimerno izbero zakon-druga ne oatavijo slabega blaga. To utegne po-ustvariti ljudstva, ki bodo adrava na duši in na telesu. To ja pa ta današnjega evgani ka bolj taželjen smoter nego ustvarjanje poedinih nadljudi. 7 dni do JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESN1MI PARNIK1 BREMEN • EUROPA Posebni vlak eb parniku v Bremerhsvenu jamči najbolj udobno potovsnje v Ljubljano. Isborae železniške svese tudi ia Cherboarg« NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Z* podrobno*! vprašajte k a tare« a kol I lokali*«» agenta aH NORTH GERMAN LLOVD 130 W. Randolph St. - Chkago; NAROČITE SI DNEVNIK N Pa sklepa 10. redne konvencije se lakko naroči aa Ust PreeveU Is i šteje eden, dva, tri, štiri ali pet flauer la ene druiine k sai aarečahd. I Proeveta atañe sa vse enake, sa člane ali nečlane $«.0« ia eae letaš asr nine. Ker pa člani še plačajo pri ssssmeata $1.20 sa tedslk, se Jia te | šteje k naročnini. Torej oedaj ni vsroka, reči, da Je list pretor ss & S. N. P. J. Ust Proeveta jo vaša lastnine ki gotovo je v vsaki MU kdo, U M rad čital lieft vaak dan. Cena listu PreeveU je: Za Cicero ia Chlcage js.... 1 tednik ia.............. I tednika ia...............K 3 tednike la...............t 4 tednike in............. 5 tednikov ia............ ........$9.00 Za ZdroJL države ia Kanado 94.00 1 tednik i«......... .....4 JO t tednika ki...............2.00 t tednike ia............... 2.40 4 tednike ia............... 1.20 5 tednikov ia...............nič Za Evropo je. Izpolnite ep^dnji kupon, prifoiite potrebno vsote densrjs sli Order v pisna ia si naročite Proeveto, lieft, ki je vaša lsstnisa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Osa SNI ali de ee preseli proč od druiine in bo sahteval sam svoj list tednik, U moral tisti član ia dotične družino, ki je tako skupno naročena ns dmfl Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati doti vsoto listu Proeveta. Ako tega no store, tedaj mors «prsvnUtro mil datum sa to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, 2457 So. Lawnda!e A ve. Chlesie, IH Priloženo pošiljam aaročalno aa liet Prosveto vsote $................. j » jt >'}£, ' "V I) Ime. Cl. druitTs It - Vaslov ................................................ Ustavite tedalk la ga pripišite k moji naročnini od sledečih člsasf M druiine: l)l«WiHHHWH«mH.m«MM«miiiH.............................................Cl. dMŠtTS k"" l)l|»MII|......................................................... Ci drsitrs *L 4)eeeseee*e»eeseeeeeeeeeeeeee*eeeeeeeeeeeoee»eeee»«**»eoo*«ee»«eese»se««ss»eeesoeese*s«*eeo«*£te ¿nA^i t)e|M»eoeseooosooeesooooseooesossoaooooooeooosoeooseoo—.....................................dniM* 1 ............M........ .Drisvs Nee naročnik. I * /TI V .............-Stsr naročnik... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA ▼ tiikariko obrt spadajoča Tlaka vabila sa veselice in shode, visitniee, t knjiga, koledarja, letake Itd. v slovenskem, hm» slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jesiku is VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANS* S. N. P. J, DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI PRINTERY SSS7-SS Sa. AGIHRAJTB ZA PROSVETO!I