Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K VSO. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in •:	od	6.—7. zvečer.	::
Štev. 23.
Posamezna številka 6 vinarjev.
V Ljubljani, v pondeljek dne 3. julija 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „ZarJe“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od V26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Leto I.
Slovenci v državnem zboru.
Baron Gautsch sestavlja novo vladno večino. Največ mu je ležeče na tem, do pridobi Cehe zase, a da vsled tega ne izgubi Nemcev. Ali čim več strank pride v vladni tabor, tem ljubše bo Gautschu, kakor vsakemu ministrskemu predsedniku. Sedaj mu je tem več na tem, ker je za nekatere predmete potrebna dvetretjinska večina in ker za nobeno vlado ni prijetno, če si mora od slučaja do slučaja izposojevati glasove opozicionalnih strank. Zanesljiva večina je prvi pogoj voake vlade, kako jo sestaviti, pa njena prva skrb.
Na severu bo imela vlada nekoliko težav. Vladanja se sicer ne branijo ne čehi ne Nemci, ali v volilnem boju se je toliko govorilo o »narodnem sovražniku", o »narodnih idealih", o nevpogljivosti itd., da je zdaj z ozirom na volilce vendar treba nekoliko previdnosti. Torej morajo na nemški in na češki strani še nekaj časa kazati radikalizem in lepo polagoma pripravljati tla, dokler ne bodo vo-lilci pripravljeni tako daleč, da bodo vsak ministrski sedež smatrali za velikansko narodno pridobitev.
Na jugu bo imel ministrski predsednik veliko lažji opravek, če bo le hotel. Jugoslovanski poslanci brez razlike stranke čakajo že nestrpno, da jim Gautsch namigne. Vsi so se naveličali »grenkega opozicionalnega kruha“ in kdor pazno zasleduje naše meščansko časopisje, lahko opazi, da se ponujajo jugoslovanske stranke novemu kabinetnemu šefu kakor na sejmu. Opazi pa tudi lahko, da jih ta hip ne ločijo nobena načela, ampak edino ljubosumnost. Vprašanje je namreč, kdo naj postane jugoslovanski minister. Sicer sploh še ni nikjer zapečateno, da res kdo postane, ^li intrigira se že na vseh koncih in krajih, na-stavJjajo se kandidatje, pripravljajo pasti in tako je, kakor da bi bila vsa bodočnost slovenskega naroda odvisna edino od osebe še , neimenovanega jugoslovanskega ministra.
Da bi dr. Šušteršič rad postal ekscelenca, je stara reč. Vsa njegova politika meri edino <>na to. Ali tudi dr. Ploj bi bil strašno rad »svetovalec krone", dr. Ivčevič pa tudi nič manj ne. Da je poleg njih še nekoliko hrepenečih duš, ki pa le nimajo toliko trabantov, je znano. Ker pa le ne morejo vsi postati ministri, je spletkarstvo zdaj v cvetju.
Ali razven tega nečednega boja za osebne interese počivajo vsa principielna nasprotja in na obzorju se kaže tista nezna'ajnost, kateri jo ime „sloga“. Kako ima biti krščena, je vseeno. Dovolj je, da jo stvarno hočejo. »Slov. Narod" je v petek že precej jasno povedal, da žele liberalci v državnem zboru za vse jugo-
slovanske poslance skupno streho. Zakaj bati se je, „da v slučaju needinosti med Jugoslovani ostanemo izvnn kombinacije". Oe ne gremo vsi v en hlev, tedaj sploh ne bo ministra. Zakaj pa riskirati to, ko ni treba nič drugega, kakor da »izločimo vsa ona vprašanja, ki bi mogla postati za sporazumno postopanje usodna . . .“?
Ona vprašanja . . . katera vprašanja pa so to? Liberalce in klerikalce baje loči klerikalizem. To prisegajo v svojem časopisju, to so trdili v volilnem boju. Verjeli jim niso socialni demokratje in liberalna gospoda je bila zaradi tega zelo huda. Toda čeprav državni zbor ni skupaj, se že kaže, da so socialni demokratje zopet imeli prav in da je liberalizem naših liberalcev čisto prostaška laž.
Toliko soli vendar imajo v glavi, da ne morejo pričakovati rešitve kulturnih vprašanj, tičočih se svetovnega naziranja, ne v občini, ne v deželnem zboru. Glavni boj proti klerikalizmu se more voditi edino v državnem zboru. Politični komediantje, ki se imenujejo narodno napredna stranka, pa postavljajo stvar na glavo :
Doma, kjer ne morejo nič druzega kakor zmerjati, hočejo biti »protiklerikalni"; na Dunaju, kjer bi bilo mogoče resno delo, v državnem zboru, kjer se ima z zakoni omejiti moč klerikalizma, osvoboditi šolstvq, zavarovati svoboda vesti, uvesti svobodomiselne reforme, tam pa »naj se izločijo vsa ta vprašanja, ki bi mogla postati za sporazumno postopanje usodna", torej vsa vprašanja, ki niso všeč drju. Šušteršiču. V Ljubljani, kjer je vse njihovo kričanje brez pomena, bodo grmeli proti klerikalcem, na Dunaju bodo vtaknili svoj protiklerikalizem v žep.
Cemu je bil torej ves volilni boj ? Zakaj ? Za koga? Za nič druzega ne kakor za osebe. In vsa načela niso bila nič druzega kakor pesek v oči.
Toda naj le izvrše še to izdajstvo. Privoščimo jim ga prav iz srca. Doslej je marsikdo mislil, da je Hribar le za svojo osebo poteptal program in načela. Le naj pošljejo še Ravniharja v skupni hlev. Potem bodo morda slovenski volilci vendar enkrat spoznali, da je vsa liberalno-klerikalna gouja pri nas navaden političen švindl, smrdeč do neba. Potem ne bo nikomur več prihajalo na misel, delati razliko med liberalci in klerikalci in ljudstvo bo spoznalo, da jih vodijo eni in drugi samo z nekoliko različnimi trakovi za nos.
Današnjo številko smo poslali mnogim prijateljem in znancem na ogled.
NOVICE.
Novi naročniki, ki plačajo naročnino do 8. jul ja, dobe brezplačno roman „Mati“, kar ga je doslej izšlo v „Zarji“.
* Socialno zavarovanje hočejo zopet z a v 1 a č i t i. Nemško nacionalna korespondenca javlja, da se načrt socialnega zavarovanja ne predloži takoj parlamentu, ker se bo zadeva vnovič predložila in morda starostno in invalidetno zavarovanje postavilo na popolnoma novo podlago.
* Manj komisa — »boljši" komis. Vojaška uprava je odredila, da bodo vojaki prejemali iz finejše moke pečen kruh. Za peko vojaškega komisa se bode doslej uporabljala ržena moka, katera bode do 20% očiščena otrobov; v šestnajstem (dalmatinskem) koru bodo dodejali tretjino pšenične moke. Ampak dočim je sedaj znašala dnevna porcija za moža 840 gramov, se bo po novi reformi zmanjšala na dfevnih 700 gramov. Dokler je bil kruh slabega okusa, ga je vojaška uprava dajala vojakom v izobilju, da je plesnil po kovčegih, sedaj ko postane komis za spoznanje slastnejši in užitnejši, pa je vojaška uprava koj zategnila vojakom jermen okolu pasu in v zuatni meri utrgala dnevno porcijo. Nova uredba se uveljavi vsepovsod najkasneje z januarjem 1912; v tistih okrožjih, kjer vojaški erar ni založen z dosedanjo moko, pa stopi v veljavo že s 1. oktobrom t 1.
* Tobačni avtomati. Tobačna uprava, ki je vzlic protestu socialno-demokratičnih poslancev zvišala ceno tobačnih izdelkov, bi rada oslajšala grenki okus kadilcev z majhnimi bonbončki: lepšo vnanjo opremo svojih fabrika-tov obeta, lepe škatljice in lepe omote — samo zboljšanja tobačne kakovosti ni prav nič opaziti. Sedaj vpeljuje novotarijo, ki je sama na čisto ugodna, le da nima z nezaslišano podražitvijo tobaka nič opraviti in ki zasleduje izključni namen: potolažiti nejevoljo ljudstva, na katero hoče zvaliti meščanska vlada vso butaro tobačnega davka. — V prodaji tobaka in tobačnih izdelkov se vpeljejo avtomati; proti določenem znesku, ki ga bo treba vreči v avtomat, bo avtomat samotvorno oddajal tobačne izdelke. Cena tobaka, smotke ali svaljčice ne bo smela presegati splošne prodajne cene, ki mora na avtomatu biti točno označena. Vsak trafikant bo smel pred svojo trafiko postaviti na svoj račun po en avtomat; gostilničarji in kavarnarji v svojih prostorih tudi po več. Na vsakem avtomatu moia biti označeno ime lastnika, ki jamči kupovalcu za redno poslovanje. Avtomati bodo morali biti napolnjeni z nepoškodovanimi fabrikati.
* Srbska vlada je demisionir^la vsled nasprotij med finančnim ministrom Proti-č e m in trgovinskim ministrom Prodano-
vičem zaradi posojila državne hipotečne banke. Pospešila so krizo nesoglasja med radikalnima strankama, ki se že dolgo vlečejo in od dne do dne bolj poostrujejo.
* Bolgarsko veliko sobranje je z večino glasov sprejelo revizijo ustave, kakor jo je bila predložila vlada. Minister Ludskanov je naglašal, da se ne bo mogel ponavljati osebni režim, ki je obstajal v tem, da je kralj imeno-noval vlado po svoji volji, ne da bi se oziral na položaj v sobranju, ko se izvede občinska avtonomija.
* Angleški minister za volilno svobodo delavcev. V založbi Evgeua Diedericha izide v kratkem LIoyd Georgejeva (izg. Lojd-džoržova) knjiga »Boljši časi", iz katere posnemamo tudi za avstrijske razmere zelo važen volilni govor ministra Lloyda Georgeja, ki biča terorizem kapitalističnih pijavk ob volitvah. Ta govor je zelo poučen za našo slavno vlado in tudi naše podjetništvo bi iz njega lahko spoznalo, kako nemoralno in podlo je siliti delavca, naj voli proti svojemu prepričanju. Lloyd George pravi: „. . . Navsezadnje je volilna pravica najdragocenejše pravo delavčevo. In to naj bo edina posest, ki nima zakonitega varstva? Ako ukrade kdo komu groš, mu je roka pravice takoj za petami in tatu zadene postavna kazen. Zakaj ne velja to tudi za tatu volilne pravice? Eavnokar je bil divji lovec obsojen na šest mesecev zapora, ker je ustrelil zajca. Ge uživa torej posest zajca varstvo zakona v tako visoki meri, kako to, da bi bila ta najdražja posest delavčeva brez vsake zakonite zaščite ? Pravično bi bilo, da bi bil oni, ki skuša delavca z grožnjami ali kako drugače pregovoriti, ravno tako kaznovan, kakor divji lovec. Njegovo dejanje je velik pregrešek in v takem ravnanju vidim utesnjevanje najelemen-tarnejših državljanskih pravic in nevarnost za obstoj države. Temu zlu moramo odpomoči! Oe je postava premila, jo poostrimo in pazimo obenem, da se bo izpolnjevala I. . . Pomislimo, kako nezaslišana je zahteva delodajalčeva, naj mu žrtvuje delavec poleg dela svojih rok še svoje prepričanje!- Naši podjetniki smatrajo, da pridobe s tem, ker vzamejo delavca v svojo službo, obenem tudi njegovo dušo. To nazira-nje je v bistvenem nasprotju z najprimitiv-nejšimi človeškimi pravicami in dokler ostane, je vse svobodomiselno kričanje prazna komedija." Avstrijski ministri so pač iz drugačnega testa narejeni 1
* Odvetniki !n sodniki. V Budimpešti je bila pred prizivnim sodiščem v torek razprava zaradi tožbe, katero je vložil odvetnik dr. Julij V i r a g proti profesorju tehnike Mo-ricu Hoor-Tempisu zaradi dejanske žalitve. Prizivno sodišče je oprostilo profesorja. Nato je vstal zastopnik budimpeštanske odvetniške zbornice dr. Maks B a r a c s in podal
MAKSIM GOKKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Nad množico je plaval oblak saj in prahu, potu obliti obrazi so žareli in koža na licih j® jokala črne solze. Na temnih licih so blestele oči in zobje so se lesketali.
Tam, kjer sta stala Sizov in Mahotin, se je pojavil Pavel in njegov klic je zadonel:
— Sodrugi!
Mati je opazila, da mu je lice prebledelo, in ustni so se mu tresle; nehote je rinila naprej potiskajoč množico vstran. Bazdraženo so kričali nad njo:
~~ Kam lezeš, starka I
n suvali so. jo. A to žene ni oplašilo; s peči m s komolcem je odrivala ljudi in se počasi približevala sinu, le da bi stala bližje njega.	J
Ko je zalučal iz svojih prsi besedo, ki je vanjo polagal globok in važen smisel, je Pavel začutil, da mu je oster krč bojne radosti zadrgnil grlo; lotila se ga je neodoljiva želja, da se uda svoji veri, da vrže ljudem svoje srce, goreče od ognjenega hrepenenja po resnici.
— Sodrugi! — je ponovil zajemajoč iz te besede silo in navdušenje. — Mi smo, ki gradimo cerkve in tovarne, ki kujemo verige in denar... Mi smo živa sila, ki živi vse in razveseljuje od zibelji do groba .. .
— Tako jel — je zaklical Bibin.
— Mi smo vselej in povsod prvi pri delu in zadnji v življenju. Kdo se meni za nas?
Kdo nam hoče dobro? Kdo nas ima za ljudi? Nihče!
— Nihče! — se je kakor odmev razlegala ta beseda.
Pavel se je obvladal. Začel je prostejše in mirnejše govoriti, množica ga je polagoma obstopila in se združila v temno tisočglavo telo. Stotine svojih pozornih oči je upirala v njegov obraz, vsesavala njegove besede, jih prikrivala in skrivala.
— Boljše usode ne bomo deležni, dokler se ne čutimo sodruge, rodbino prijateljev, zvezanih z eno željo — z željo po boju za naše pravice.
— Govori k stvari! — je grobo zaklical nekdo poleg matere.
— Ne moti ga! Mir! — sta se na različnih krajih začula dva tiha glasova.
Zakajeni obrazi so gledali nezaupno in temno izpod čela; desetine oči so resno in zamišljeno gledale Pavlu v obraz.
— Socialist pa ne neumen! — je pripomnil nekdo.
— Ah 1 Kako smelo govori! — je dejal visok, upognjen delavec in sunil mater v pleča.
— Cas je, sodrugi, da se upremo lakomni sili, ki živi od našega dela, čas je, da se ji postavimo v bran; vsi moramo uvideti, da nam ne pomore nihče, če si sami ne pomagamo. Eden za vse, vsi za enega — to je naša postava, če hočemo preniagati sovražnika !
— Mož ima prav, otroci! — je zaklical Mahotin. — Poslušajte resnico!
Široko je zamahnil z roko in potresel svojo pest v zraku.
— Takoj moramo poklicati ravnatelja! — — je nadaljeval Pavel. — Vprašati ga moramo . . .
V množici je zašumelo kakor vihar. Zazibala se je in na desetine grl je naenkrat zakričalo :
— Kje je ravnatelj!
— Pojasni naj nam!
— Sem ž njim!
— Pošljimo ponj!
— Ni treba!
Mati se je prerinila v ospredje in je od-spod gledala na sina. Ponos jo je navdajal — Pavel je stal sredi starih, uglednih delavcev, vsi so ga poslušali in soglašali ž njim. Všeč ji je bilo, da je bil miren in da je tako prosto govoril, da se ni razljutil in da ni psoval kakor drugi.
Kakor toča na železno ploščo so se usipali odtrpani vzkliki in psovke. Pavel je gledal na ljudi in iskal s svojimi široko odprtimi očmi nekoga med njimi.
— Odposlance izvolimo!
— Sizov naj govoril
— Vlasov!
— Bibin! Ta ima strašne zobe!
Naposled so izbrali za razgovor z ravnateljem trojico — Sizova, Bibina in Pavla in že so hoteli poslati ponj, kar se oglasijo v množici pritajeni vzkliki:
— Saj gre sam! . . .
— Eavnatelj gre!. ..
— Aha!?
Množica se je razmaknila in napravila prosto pot visokemu in suhemu človeku z ostro brado in dolgim obrazom.
— Dovolite! — je dejal in s kratko kretnjo odmaknil na poti stoječe delavce, ne da bi se jih dotaknil. Z očmi je pomežikoval in s pogledom izkušenega ovladovalca ljudi je raziskujoče motril delavske obraze. Pred njim so snemali čepice in priklanjali so se mu — ne da bi odzdravljal, je korakal naprej in sejal med množico tihoto in zmedenost, konfuzen smeh in pritajene vzklike, v katerih se je čutilo otroško kesanje.
Stopal je mimo matere, oplazil njen obraz s strogimi očmi in se ustavil pred kupom že-lezja. Nekdo mu jeponudilroko — ni seje oprijel prosto, z velikim zamahom telesa se je vzpel kvišku, se vstopil pred Pavla in Sizova in vprašal:
— Kakšen zbor pa je tukaj ? Zakaj ste ustavili delo?
Nekaj hipov je bilo vse tiho. Glave ljudi so se zazibale kakor klasje. Sizov je s čepico zamahnil po zraku, zmajal z rameni in sklonil glavo.
— Vprašam vas, zakaj ste ustavili delo? — je zaklical ravnatelj.
Pavel se je vstopil poleg njega in je glasno dejal, kazoč na Sizova in Bibina:
_____________ (Dalje.)
sledečo izjavo: „Ravnokar razglašeno razsodbo jemljem na znanje. Sodišče naj bo prepričano, da sloni tista cenitev, ki jo je s svojo razsodbo izrazilo odvetuiškemu stanu, na popolni vzajemnosti." S temi besedami je vzel klobuk in odšel.
* Senzačno medicinsko odkritje. Profesor C a r r e 11 na Rockefellerjevem zavodu v Novem Jorku je na znanstvenem sestanku zdravnikov pokazal odkritje, ki zbuja velikansko pozornost. Posrečilo se mu je iz raznih telesnih organov ljudi in živali vzeti celične tkanine, pa jih i z v e n telesa pripraviti do tega, da so d a 1 j e rasli. Tako n. pr. izreže košček kože, pa ga v sredi zareže in potem se nataučno opazuje, kako se zareza kakor na živem telesu zaraste. V sliki je pokazal izrezan košček rakove, otekline, ki se je v 24 urah kolosalno razvil. Za kulturo rabi krvni plasma, t. j. krvDO tekočino, iz katere so izločena rdeča in bela krvna telesca. Za znanost je to velika pridobitev, ker se bodo sredstva za celjenje ran in pa bistvo in zdravljenje raka lahko študiralo izven človeškega telesa.
* Francoska zbornica je z večino sprejela izjavo nove vlade, ki zahteva od parlamenta, da pred vsem reši zakon o omejitvi Šampanje in volilno reformo (s proporčnira sistemom). Vlada obljubuje, da bo branila posvetno šolo pred klerikalnimi napadi in se brigala za rešitev dohodninskega davka ter službene pragmatike za državne uslužbence. Na vzhodnih železnicah bo skušala razširiti kontrolne pravice države. V zunanji politiki hoče „na podlagi alianc in dragocenih prijateljstev ter z naraščajočo močjo armade in marine varovati slavo francoskega imena.“ — Socialisti nimajo zaupanja do sedanje vlade.
* Senzaficn proces se je te dni končal v Londonu. Hči rajnega generala M a s t e r -j a je tožila po vsem Angleškem znanega parlamentarca in advokata Horatio W. B o 11 o m -1 e y a, da je njenega osemdesetletnega slaboumnega očeta kratek čas pred smrtjo oguljufal s prodajo papirjev črez vrednosti za dva milijona. Bottomley je že enkrat imel podobno afero, v kateri je pa s svojim sijajnim zagovorom zmagal. V petek ni bil tako srečen. Sodišče ga je obsodilo, da ima tožiteljici plačati .milijon odškodnine.
* Izreden uspeh t zraku je dosegel na Nemškem višji inženir Hirth. V četrtek ob četrt na 7. zvečer se je s svojim letalnim strojem v Monakovem dvignil v zrak. S seboj je imel za pasažirja tovarnarja Dtirlaha. čez dve uii se je v Norimberku gladko spustil na zemljo. V petek zgodaj zjutraj je nadaljeval let iu je dospel ob 9. in devet minut zjutraj v Lipskem. Odtod je letel dalje do Berolina. Hirth in njegov sopotnik pripovedujeta, da sta imela ves čas nasproten veter. V zraku sta bila 5 ur 41 minut, preletela sta 90 do 100 kilometrov na uro, za pot sta potrebovala polovico časa, ki ga potrebuje ekspresni vlak. Hirth je dosegel Kathreinerjevo ceno, ki znaša 50.000 mark.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
— Suspenzija župnika Bcrceta. Škof Jeglič je prepovedal župniku Bercetu vsa cerkvena opravila z dopisom, ki ga je objavil „81. N." v latinskem izvirniku. V slovenskem prevodu se glasi škofovo pismo tako : „Št. 2561. častitemu gospodu Antonu Bercetu, vpokojenemu župniku v Ljubljani. Ker nisi
LISTEK.
Mara Gregorčičeva.
Grinte.
i.
Morje je valuckalo s tajnostnim šelestenjem liki hrastovo listje, kadar ga ziblje in boža lahnokrili zefir ob solnčnem tramontu . .. „Argentina“ pa je plul z zanosom in veličastjem, ko da so tiste kodraste pene, ki ga ob-krožujejo od vseh strani, iz pristnega srebra. Pasažirji so se kratkočasili na vse načine. — Starejši gospodje so kvartali v salonu, drugi so posedali v čitaln:ci in kadili; nekateri so se naslanjali ob ograjo pa sanjarili kdo ve o čem ali pa poslušali akorde, ki jih je izvajala na glasovirju elegantna pasažirka. In zopet drugi so sedevali kraj gospa na numeriranih platnenih naslanjačih, pomenkujoč se o temin-onem. Da, ne samo o morju, obrežju, naravoslovju in zemljepisju, marveč o teminonem; na primer gospa na sedežu 22 je vzkliknila: Moj mož me ceni najbolj zaradi moje dobrosrčnosti! — Mahoma je nastal na krovu nenavaden hrup; spogledovali smo se, a takoj nato hiteli do ograje. Pod nami — v tretjem razredu — se je zgodila nesreča: Kmečko dekle je nevesekako padlo v morje. — Bliskoma se je raznesla vest po „Argentini* . . . utihnil je parni stroj, utihnil pa tudi glasovir in gologlavi in golosrajčni so drveli pasažirji iz kabin . . .
ukazu z dne 16. junija čisto nič zadostil, marveč si s svojimi pismi z dne 22. junija 1.1., ki si jih priobčil tudi v listu, cerkvi in veri katoliški sovražnem , in strogo prepovedanem, povzročil novo žalitev škofijskega ordinariata, izjavljamo, da si zapadel kazni suspenzije od vseh cerkvenih opravil, kakor si bil opominjan v pismu z dne 16. junija. V Ljubljani, škofijski ordinariat, dne 26. junija 1911. f Anton Bonaventura s. r. šk f.“
— Ljudski shod v areni je bil včeraj jako dobro obiskan, dasi je bil zopet naznanjen samo v „Zarji“ in se niso izdala nobena posebna vabila. Otvoril ga je sodrug B a r t 1. Za predsednika je bil izvoljen sodrug U d o v č, za podpredseduika sodrug Zore, za zapisnikarja sodrug H 1 e b š. O političnem položaju je poročal sodrug Etbin Kristan. V obširnem govoru je karakteriziral Bienerthov sistem s posebnim ozirom na delavske interese ter pomen njegovega padca. Nato je naslikal aktualni politični položaj in pokazal, kako nestrpno silijo slovenske meščanske strauke v vladno večino, ki ima vpeljati nove davke in izvršiti protiljudsko brambno reformo. Sodrug Anton Kristan je potem opisal veliki pomen delavskega časopisja iu živo priporočal razširjanje „Zarje“. Oba govornika sta žela burno odobravanje.
—■ Ljubljanska policija še vedno smatra za svojo nalogo nastopati skrajno pristransko proti pekovskim pomočnikom, stoječim v stavki in še vedno ne razume, da ji ni stavka nič, prav nič mar ter da v nasprotje med mojstri in pomočniki sploh nima vtikati svojega nosu. Šef mestne policije g. Lauter je vendar služil na Dunaju iu je menda tam videl, da so minili tisti časi, ko se je v Avstriji policija smatrala za trabantno gardo podjetnikov. Naj torej blagovoli svoje policiste poučiti, da jih absolutno nič ne briga, kje stoje .in kje se sprehajajo pekovski pomočniki, pa če so tisočkrat v stavki. V soboto zvečer so n. pr. preganjali delavce, ki niso storili nič drugega, kakor da se jim je ljubilo biti v takih krajih, kjer slučajno niso daleč pekarne. Upamo da nam ne bo treba še nekolikokrat pisati o teh rečeh. Če pa hrepeni ljubljanska policija na vsak način po posebni časti, da se njeno nazadnjaštvo in njena objektivnost prikaže v parlamentu širšim krogom, ji že tudi lahko ustrežemo. Ampak tedaj se to zgodi temeljito.
— Na simpatije občinstva apelira zadruga pekov in kolačnikov v Ljubljani. Sobotni „Sloveneo“, ta „prijatelj delavcev", je res objavil tisto dolgo klobaso, s katero hočejo mojstri postaviti sebe v lepo, pomočnike pa v grdo luč. Še celo tako predrzni so, da govore o podraženju kruha, ki ga hočejo baje povzročiti delavci. Na to moramo reči, da so vse take čenče o podraženju kruha čisto nepotrebne, zakaj če se gospodje mojstri zadovolje z nekoliko manjšim profitom, pa lahko izpolnijo tudi v Ljubljani zahteve pomočnikov, ki so v mnogih drugih mestih že davno izpoljnjene. Oe si občinstvo le predstavi, kakšen je zrak pred razbeljeno pečjo, kakšno je delo v pekarnah sploh, tedaj bo razumelo, da je deseturni delavnik izredno skromna zahteva. Pekovska obrt je dandanes ena najbolj nezdravih in zahtevati, da morajo ravno tisti delavci, ki izdelujejo vsakdanji kruh, ubijati svoje zdravje in krajšati svoje življenje, je pač absurdno in nečloveško. Simpatije v sedanjem boju gredo le pomočnikom, mojstrski apeli so pa enostavno hinavski.
— Rod pritlikavcev. Ivan Cankar je nekje zapisal, da se sme rod pritlikaocev v srednji Afriki šteti za srečnejšega, kakor pa
Ženske, gospe in gospice so s trepetom motrile žilave mornarje, ki so se spuščali s čolničkom z „Argentine“, da rešijo potapljen-ko; z nevarnostjo lastnega življenja so se prepuščali silnim valovom, da rešijo človeka . . , Samo dama, ki je počivala v sedežu št. 22., je malomarno dvignila lornjon pred oči in s porogljivim nasmehom opomnila: Koliko razburjenja za bitje iz III. razreda!----------------------------------
2.
„. . . Kje naj družba sv. Cirila in Metoda zajema, ako je ne podpiramo sami, ki se smatramo za nesebične narodnjake? — Kako moremo zahtevati, da nam šolska družba oblači in ohrani mladino, ako je sami ne podpiramo s cvenkom ? Kako naj naša ugledna šolska družba doseže nasprotniško zvezo, ako ne postopamo sami požrtvovalno kakor naši narodni nasprotniki? — Da doživi družba sv. Cirila in Metoda najlepše uspehe, častiti zborovalci, je odvisno le od naše vztrajne podpore. Zato predlagam, da nemudoma naberemo in položimo čim znatnejši dar naši šolski družbi na oltar 1
„Tako jeu! so kimali okolosedeči narodnjaki. „Naša podružnica bi usahnila, ako bi ne bilo tega požtvovatnega človeka,* so pripominjale rodoljubke in ploskale v pozdrav predlagatelju — prodajalničarju . . .
Brhko dekle pa je hudomušno snelo bližnjemu mladeniču klobuk iz glave in šlo od mize do mize . . . Tok, tok, tok, so pacale desetice, petieo in vinarji v slamnik.
mi Slovenci, ki nas še naši najbližji sosedi ne poznajo in nam odrekajo vsako kulturo. Ko so odkrili r6d pritlikaveev, so poslale države tja svoje najboljše učenjake, da jih preiščejo in doženejo njihovo kulturo, nam Slovencem, ki živimo v Evropi, pa odreka še lastna očetnjava sredstva za napredek. V tolažbo nam je, da kriče o manjvrednosti Slovenci le taki ljudje, katerih narodi bi presneto tenko piskali, če bi bil njihov napredek odvisen od takih razgrajačev. Da je angleška publicistika nedavno tega zamenjala nas Slovence s Hrvati in da si celo nemški humoristični listi predstavljajo kranjski deželni zbor tam nekje v Šabacu, ni nič čudnega — ampak da nas ne poznajo tam, kjer bi nas po vsej pravici morali poznati, je več kot žaljivo. Da ne bomo hodili kakor mačka okoli vrele kaše, povemo kar naravnost: V nebesih nas ne pozuajo! V minulem volilnem boju smo slišali, ne enkrat, ampak tisočkrat, da smo Slovenci veren, bogu vdan narod, ki že stoletja brani vero svojih očetov pred napadi brezbožnih framazonov. Sam ljubljanski škof in dr. Šušteršič sta to potrdila, zraven pa dodala, da so na Francoskem in Portugalskem največji falotje, ki da duhovnike kar žive pečejo in delajo iz njih najboljše klobase. Ampak čudno je pri tem, da imajo Francozi in Portugalci vse polno svetnikov, ki razumejo in govore njihov jezik, mi verni in krščanski Slovenci pa še enega hornista nimamo pri nebeškem regimentu! To je res skrajna prezirljivost, zlasti še, da imamo škofa Jegliča in dr. Kreka ter še celo vrsto drugih ljudi, ki bi bili prav sposobni kandidati za nebeško krono. Minuli volilni boj bi nam moral prinesti najmanj pol tucata kronanih mučenikov, seveda, če se sme verjeti poročilom ,,Slovenca“. Ampak nam se zdi, da v nebesih na „Slovenca“ in .,Domoljuba‘‘ nič ne dajo, ker ju poznajo kot dva hinavska lista, ki zagovarjata ljudi, katerim ni nič za svet onkraj groba. Pa upajmo, da nam je zadnji volilni shod v Zgornji Šiški prinesel vsaj enega blaženega pomočnika, ki bo priporočal naše prošnje pri bogu. In če ga bomo dobili, no — bo to zasluga socialuih demokratov!
— Dela pri regulacij i Ljubljanice napredujejo prav počasi. Zdaj so napravili nad dolenjskim mostom nov jez, ki bo omogočil, da se poglobi, oziroma podzida mostov temelj, ki je postal vsled poglobitve struge preplitev. Plavajoči bager na Ljubljanici še ni v rabi, stopil pa bo v akcijo, čim upade voda. Dela napredujejo počasi največ zaradi tega, ker podjetje ne more dobiti zadostnega števila delavcev, ki so seveda skrajno slabo plačani. Zastonj pač tudi Macedonec neče več delati. V stari cu-krarni, kjer ložira večina teh delavcev, vladajo take razmere, da bi bilo dobro, če bi se tudi sanitarna oblast nekoliko zanje pobrigala. Lanski naš poziv v „Rdečem Praporu" ni bil brez uspeha in se	je izkazalo, da smo	imeli	prav.
Zdaj prihajajo	takozvani	pasji dnovi, ki so ka-
kor nalašč za razširjenje raznih epidemij; zato priporočamo, da se izvede tudi letos kar najstrožja revizija vseh prenočišč, ker je znano, da čistota po takih lokalih ni domača beseda.
— Nezgode so pri regulaciji Ljubljanice na dnevnem redu. Največ jih zakrivijo ražni priganjači in pa to, da podjetje ne more dobiti sposobnih	delavcev,	Poročajo	nam,	da je
nedavno tega	akordant	v Podpeči	izbil	neke-
mu delavcu desno oko, ne da se je akordantu kaj zgodilo. Sličnih slučajev bo najbrže še več, pa se pokrijejo, ker je 95 odstotkov delavcev analfabetov in si zato ne znajo pomagati. Tudi pri plačah se ne postopa preveč vestno. Lani je obrtni nadzornik g. Santruček izvršil na
Ko sta zaupnika seštela znesek, sta našla neavstrijsko desetico. He, he 1 — — — —
Samo blagajničarju je znano, kdo meče pri zbirkah le turško ali angleško, japonsko ali bolgarsko desetico v klobuk . . . Povedal mu je nekoč predlagatelj — prodajalničar, ko je bil v rožicah. --------------------------------
3.
V narodni mestni restavraciji je zatopljena v hazardno igro najodličnejša gospoda. Oddaljen od nje se dolgočasi vaščau, ki si z elegantno palčico, svilnato srajco in visokim trdim ovratnikom prizadeva prikriti, da je bil še nedavno dninar in vozil kamenje. Prva partija se je končala in igralci se oddihavajo vsi razburjeni od napora; radovedno pogledavajo okrog. „0 tudi Vi ste tu? Pa prisedite k nam iu nam povejte kaj zanimivega iz Vaše narodne trdnjave," zakliče vaščanu prijazni dr. P.
Prisedel je kmet
Tisti dan, ko mu je dr. P. & comp. dokazal s voj o skromnost in demokratičnost, je kmeta prevzela objest ...	.
„Tam v strani počakaj osel I Ali ne vidiš, da govorim z ljudmi?* grmi njegov glas v domači vasi.
Revež, od tovarniškega prahu zamazan delavec, ki že dolgo nestrpno Čaka s posojilno knjižico v roki, zaprosi vnovič kmečkega odbornika gospodarskega društva ves potrt in ponižen: Družina me čakal Pomagajte mil* — „Pa pridi jutri, nadloga kmetavzaVska! Nesnagi til*
ovadbo nekega zidarja strogo revizijo glede na zavarovanje delavcev, katera revizija je pokazala, da ima tvrdka Czeczowiczka tudi v tem oziru precej široko vest. Letos se nam poroča, da imajo delavci neprestano sitnosti, ker tvrdka ne vrši svoje dolžnosti. Bo treba menda zopet podrezati, da se dožene, kakšni nameni se s tem zasledujejo!
— Rudarska zadruga za Kranjsko je 16. pr. m. izvolila svojim predsednikom viteza dr. Schoeppla, podpredsednikom socialnega demokrata sodrnga Bernarda J a z -barja, rudarja in občinskega svetnika iz Idrije. Načelnikom druge skupine rudarske zadruge je izvoljen sodrug Tomaž Filipič, rudar iz Spodnje Idrije.
— ^Jugoslovanska Zvcza“ ali klerikalna organizacija, ki ima namen loviti delavce v svoje mreže in jih odtegovati neodvisni naši strokovni organisaciji, je imel? v nedeljo svoj občni zbor v Ljubljani. O tej organizaciji in tudi o uje namenu izpregovorimo v kratkem še nekaj besed, ker je res potrebno, da se enkrat jasno pomenimo o „delu“ za delavstvo v teh organizacijah. Ogledali si bomo približa ljudi, ki delujejo v tej organizaciji „strokovno“ in v klerikalni stranki „politično", za vsako delo imajo svojo masko, da jim je mogoče uganjati neopažejno najgorše komedijautstvo.
— Čudna igra prirode. Nekemu tehničnemu uradniku v Ljubljani je njegova so proga povila otroka ženskega spola, ki pa mu manjka desna roka. črviček je drugače popolnima zdrav in čvrst in se lepo razvija. Priroda ima včasih res čudne muhe.
— V orientacijo strankam. Ker se je vsled sklepa prejšnjega občinskega sveta mestna pol cijska straža pomnožila za 20 mož, ni stara osrednja policijska stražuica v takozvani Galle-tovi hiši zadostovala svojemu namenu, marveč je moral magistrat skrbeti za novo. Tam, kjer je bila prej stara stražnica, so sedaj nastanjeni prižigalci luči, Dova osrednja stražnica pa se sedaj nahsja v pritličju srednje hiše magistrat-nega poslopja na levo. Gela stražnica ima 4 sobe, odnosno oddelke. V prvi sobi, ko se pride v vežo, je policijski vodja, druga soba, nad katere vrati je napis „Stražnica",, služi za preiskovanje aretovancev, nastop straže pred službo in v druge policijske uradne posle. Za stranke, ki imajo na policiji posla, je tudi pri teh vratih (t. j. pri drugih v veži od ulice) vhod. Iz te sobe je iti na levo k policijskemu vodji; na desno je pa pisarna policijskega nadzornika. Zadnja, prostrana soba pa je razdeljena v dva oddelka V prvem je šola, v drugem pa spalnica za moštvo. V spalnici je ličen umivalnik s štirimi pipami in je poleti zelo hladna. Kadar so v prejšnjo stražnico privedli kake rogoviieže, so ti zbudili celo moštvo, ki je počivalo. V novi stražnici bode pa imelo počivajoče moštvo mir in bodo imeli posla samo inšpekcijski stražniki, kakor je to urejeno pri drugih policijah. Oe bode naval pa le prehud, je pa treba vodji le pritisniti za električni gumb, in takoj bode še ostalo moštvo na svojem mestu. V spalnici ima vsak stražnik tudi omarico za obleko, katero bode lahko preoblekel, kadar bode prišel iz službe premočen od dežja ali snega.
— Vsak zaveden viški občan mora biti naročnik „Zarje“. Pomeniti se bomo morali o občinskih volitvah, ki bodo v kratkem na Viču. Povdarjati bomo morali svoje delavsko stališče v vsaki zadevi, ki se tiče občinske uprave viško-glinške. Zahtevati bomo morali, da se pri vseh stvareh, ki se bodo razpravljale v viškem občinskem svetu, ozira na delavstvo, ki je glavni prebivalec v občini Vič-Glince. Vse
4.
Solze je zagovornik, dr. Ivcetič na sod-nijski obravnavi izvabljal iz °^'-
Tako nadrobno je znal razlagati nedolžnost mladoletne ženske in pobijati natolcevanje o obtoženki, da se je v poslušalcih dvigal gnjev in srd nad krutostjo mladeniča, ki ga je bilo usmrtilo od njega zapeljano dekle . . .
Nastal je kratek odmor. Poslušalci in poslušalke na galeriji so šepetale: „Krasno! Kako izborno zagovarja stališče obupane ženske! V dušo gledal Ta ne mara hinavščine in brez-srčuoti. Da, da, on ve, kaj velja žensko poštenje, on razume grozo in bol zapeljane, pa
zapuščene ženske!"
Izkušeni odvetnik je nadaljeval ter metal fulminantne pušice proti zapeljivcem, satirom in degenerirancem. Še celo marsikatero moško srce se je zgenilo. — In zagrmel je hrupen
aplavz po dvorani---------------
Vendar, preden si je zagovornik obrisal znoj s Čela, je z galerije, kjer je doslej molče poslušalo šestnajstletno dekle, priletel vanj zavozlan robec z ognjevito psovko: Falot, falot!
5.
„Sramota, sramota in še enkrat sramot**, je vpil mlad, idealen župnik z lece ob shodu krščanskih staršev.
„In če hi mi bil pred polletom kdo prisegal, bi ne bil verjel, da je ta vas taka Sodoma in Gomora, da ste,vi, ki bi morah bjti moje ovčice, pravcata praseta,
to pa bomo mogli storiti, ako bomo razširili „Zarjo“ med vse zavedne delavce, da bo vsak delavec tudi vedel, kdo se briga za njegove zadeve in kdo mu nasprotuje. Zato pa moramo vsi sodrugi na Viču napeti vse sile, da pridobimo kolikor največ naročnikov na delavski dnevnik „Zarjo “.
— Shod v Zgornji Šiški, ki je bil včeraj popoldne pri nas, je sklicalo politično društvo „Bodočnost“ in je bil jako dobro obiskan in tudi po nepotrebnem dobro zavarovan, ker so oblasti poslale na lice mesta devet orožnikov. Poročal je o političnem položaju s. A. Kristan, kiv je obenem protestiral, da se na gonjo dr. Šušteršiča hoče preganjati ljudi, ki niso nič zakrivili, le da se zadosti Šušteršičevi prešernosti. Nobenega vzroka ni, da bi se zaradi Šušteršiča razpustil goruješišenski občinski zastop, nobenega, da bi se zaradi Šušteršiča pregaujali orožniki. Mi smo proti temu edino zaraditega, ker bi to bilo krivično in ni ustavno. O domačih razmerah je guVoril tudi s. Svetlin. Shod se je zaključil s parolo: Na Dunaju so klerikalci gospodarili petnajst let, na Kranjskem, posebno v ljubljanski okolici pa ne smejo niti deset let ne!
— Okrajna konferenca v Idriji se je vršila 29. pr. m. doooldne ob obilni udeležbi v prostorih soc. društva „Naprej!“ Poleg drugih raznih reči je razpravljala o ^rdečem tednu" in sklenila od 30. pr. m. do 4. julija kar naj-agilnejše delovati za razširitev „Zarje“. Konferenci je predsedoval idrijski župan sodrug I-Štraus, poročal pa je sodrug Anton Kristan.
— Kudar v pok. Henrik Božič iz Idrije je bil v Ljubljani pri c. kr. deželnem sodišču dne 24. pr. m. obsojen radi bogokletstva obsojen na 3 mesece težke ječe. Priporočali bi slav. c. kr. sodniji, naj moža v zdravstvenem oziru preišče, ker po mnenju tistih, ki ga poznajo, ni normalen in je gotovo svoje dejanje izvršil v nenormalnem stanju!
— Notar Alojzij Pegan r Idriji toži radi razžaljenja časti sodruga Ivana Štravsa, župana v Idriji in sodruga Josipa Božiča! rudarja in posestnika v Idriji. O izidu te politične tožbe bomo poročali. Pripominjamo, da bi naj bila ta tožba „flajšterček“ za liberalne rane. Nimajo še pameti idrijski liberalci!
— Novo korito. Idrijski hlerikalni učitelj Novak Jožef — hud Slomškar — je imenovan šolskim nadzornikom na Kočevskem. Učitelji na c. kr. rudniški ljudski šoli se bedo sedaj prav korenito oddehnili; — Jože Novak je bil v vsakem pogledu precej huda metla na šoli, ki je pod upravo rudniških uradnikov in takšna kot je idrijska. Gosp. učitelj Novak pa je tudi občinski odbornik v mestnem zastopu idrijskem. Sedaj ko odide iz Idrije na Kočevsko, bo pa namestnika g. V a -lentin Čibej, nekdanji socialni demokrat, sedanji zvest pristaš klerikalcev.
— Iz Rakeka pišejo : „Domoljubu“ so rakovski socialni demokratje trn v peti; že dolgo časa izdira ta trn, ampak »trnja" je zmerom več in čezdalje hujše zbada. Najprej laže, da smo socialisti na binkoštno nedeljo okrog vpili, da je Gostinčar deset milijonov — ukradel. Vprašamo le poštenjake okrog »Domoljuba", zakaj ne gredo tožit dotičnika, ki je Gostinčarja obrekoval. O Gostinčarju je vsaka laž odveč, zakaj o kandidatu, ki se ves čas voliloega boja ni upal na svetlo pred svoje
Danes razumnem, zakaj je vaša mladina razvpita po daljnih krajih za najrazuzdanejšo. Saj se nikjer ne vrši pohujšanje tako javno, nikjer ni krstna knjiga tako napolnjena z imeni nezakonskih otrok .. . takih otrok ... ki so jih spočeli otroci, nikjer tako kakor tukaj. Fej, fej in še enkrat fej! V obraz Vam kličem fej, krščanski starši, kajti le vi, vi sami ste krivi pokvarjenosti in vlačugarstva. Vam ni dosti bogastva. Sam peklenski denar Vam prede po mislih. Pa se stiskate po svojih bajtah vsi skupaj v eno samo spalnico, odrasli in mladoletni, nedolžni in poživinjeni, samo da oddajate druge prostore v najem za hudičev denar, pa naj so najemniki pošteni ali ne. .. Kako hočete potem, da si vaša deca ohrani angeljski smehljaj in nedolžen pogled? . . . Kako, Jej, kako, ve pokvarjene duše? . ..
Pol ure kasneje. —
»Veseli me, gospod župnik, da ste danes »ko odločno nastopili pred našim ljudstvom, ti ^ A°f.’ va&e besede padle na plodovita
, , er uvidevam, da vam je res na srcu ?°8tan te£a kraja, vam svetujem, da p gnete moder glas osobito pred neko ose-f d*?68 ni bilo na shodu. Ako želite uničiti trakuljo, morate streti najprvo njeno glavo, gospod župniki Največja putifarka tega kraja je pač predsednica krščanskih mater. Morda vam ni znano, da vam ima v najemu možiceljne, zaradi katerih so duri vso noč odprte, da švigajo vasovalke ob vsaki uri liki vešče ven in noter ...“
Pogledal je dušni pastir starega hromega cerkovnika...
»Nič novega mi nisi povedal, Florijan, »li vedi, da se ravno tisti nerad zamerim, s$j pač veš, da mi pošlje vsak teden butillee vina ta —   duhovno obhajilo. —“
volilce, je sodba vseh pametnih in razsodnih ljudi gotova. — Dalje pa „Domoljub“ govoriči o krasni zmagi na Eakeku. Zmaga treh glasov je nad vse kilava, če pomislimo, da so klerikalci ljudem jemali glasovnice in jih popisovali, da so naše volilce izpustili iz volilnega imenika, da so uvrstili v imenik svoje ljudi, četudi še niso dosegli 24. leta. Navedimo le en slučaj : Volilec, ki ni znal pisati, pride v volilni lokal; župnik Begen iz Unca se mu koj ponudi za pisarja in mn je protinjo govi volji zapisal na glasovnico Gostinčarjevo ime ! Vprašamo pa župana Faturja, ki je na klerikalnem shodu v šolskem poslopju vselej prav prostaško pljunil, kadar je bila izgovorjena beseda: socialni demokrat, če pluje na socialne demokrate tudi takrat, kadar se oglašajo v njegovi prodajalni in mu puščajo svoje groše? Hej, g. Fatur, odgovorite nam!
Trst.
Taktika pri tržaSkih volitvah.
Zgodilo se je nekaj, kar se je že večkrat zgodilo: nekateri italijanski sodrugi iz kraljestva so s svojimi prenagljenimi sodbami o avstrijski socialno-demokratični politiki v katerihjse zrcali nepoznanje in nerazumevanje avstrijskih razmer že večkrat priskočili meščanskim strankam v agitaciji zoper socializem in njegovo stranko. Znani italijanski poslanec sodr. Leonida Bissolati je napisal v milanskem listu „11 Secolo“ članek, v katerem govori o zadnjem volilnem boju v Avstriji sploh in v Trstu posebej. Sodrugu Bissolatiju ni všeč, da so tržaški socialisti sprejeli pri ožjih volitvah slovenske narodne glasove. Je sicer prepričan, da ni bilo med nami in slovenskimi narodujaki nobenega dogovora, nobenega kompromisa, vendar je mnenja, da bi ne bili smeli mi sprejeti slovenskih narodnih glasov in da bi se bili pri ožjih volitvah morali abstinirati. Abstinirati bi se bili morali tam, kjer smo bili z italijanskimi nacionalci v ožji volitvi in pustiti, da bi Trst poslal v dunajski državni zbor 4 italijanske meščanske poslance. Tako mnenje je ne le nesocialistično ampak bi bilo, ako bi se uresničilo, direktno izdajstvo delavskih interesov. Vsaka nacionalistična stranka v Av striji ima naraven in logičen interes na tem, da pri volitvah, kjer sta v boju socialistični in drugorodni nacionalistični kandidat, podpira socialista. Ni treba profesorskega znanja za razumevanje tega dejstva. Nihče ne more preprečiti v Trstu, da bi slovenski narodnjaki pri ožjih volitvah ■ ne oddali svojih glasov socialnim demokratom. In ako ni bilo kompromisa, kakor Bissolati sam rad priznava — potem je logično, da niso socialni demokratje zaradi slovenskih glasov ničesar zgubili in da bosta sodruga Pittoni in Oliva v državnem zboru samo socialnodemokratična poslanca, kakor bi bila da sta izvoljena od samih čistih 8ocialnodemokratičnih glasov. Socialni demokratje v Trstu niso imeli kot zagovorniki in zastopniki delavskih koristi povoda, da odklonijo slovenske narodne glasove.
Poleg vsega tega pa je treba italijanskim sodrugom onkraj jadranskega morja povedati, da je zlasti v Trstu socialnodemokratična stranka sestavljena iz italijanskih, slovenskih in nemških delavcev in da je tako po narodnosti sestavljeno tudi vodstvo. Ako bi se italijanski sodrugi v kraljestvu tega zavedali, potem bi jim bilo jasno, zakaj mora to vodstvo pri političnih in taktičnih nastopih v enaki meri ozirati na italijanske, slovenske in nemške delavce.
Pa še v nečem se razodeva nepoznanje dejanskih razmer. Italijanskim sodrugom očitajo sodrugi Italije, da podpirajo Slcvence in njihove težnje. Ta stvar je zelo enostavna. Socialni de'mokratje delajo po svojem programu na to, da se demokratizira javno življenje in vsa javna zastopstva. Tako demokratiziranje je vedno na škodo onim, ki uživajo privilegije in na korist onim, ki so tlačeni. Za demokratizacijo dela in mora delati socialna demokracija povsod v imenu proletarijata in zaradi proletariata. Zakaj delavstvo ne doseže svojih pravic drugače kakor potom demokratizacije vseh javnih zastopstev. In socialna demokracija mora rušiti privilegije ne glede na to, čigavi so privilegiji in katera narodnost jih uživa.
V Trstu je ta čudež, da so privilegiji v rokah italijanske nacionalistične buržoazije in da je med tistim proletariatom, ki hoče do svojih pravic, 40°/o slovenskega delavstva, ki tvori z neznatnimi izjemami tudi ves slovenski živelj v Trstu. Ker je torej v Trstu slovenski živelj proletarski, prihaja ta proletarijat vsled demokratizacij« ne samo do svojih delavskih pravic, temveč tudi do narodne veljave. Seveda je vse to delo socialne demokracije! Mari naj bi sedaj socialna demokracija opustila boj za demokratizacijo samo iz tega vzroka, da v Trstu ne pride slovenski živelj do veljave? Zaradi lepih oči italijanske buržoazije? Nikakor ne! S tem bi zatajila interese tržaškega delavstva, ki je povrhu vs«ga po večini italijansko. Man naj pustimo italijanski buržoaziji vse privilegije samo zato, da italijanskim sodrugom ne bo mogla očitati, da delajo v korist Slovencem? Nel Ob takem ravnanju bi trpel škodo
ves, tudi italijanski proletariat. Kdor zahteva od socialnih demokratov kaj takega, ne pozna dejanskih razmer. Socialno demokratična stranka v Trstu mora naprej po poti, po kateri je hodila dosedaj. Italijanski narod ne izgubi zaradi tega ničesar in slovenski si pridobi, česar nima. Seveda izgubi italijanska buržoazija svoje privilegije. Ampak ta privilegij je bil njen razredni privilegij in ne privilegij vsega italijanskega naroda. Da se tržaška italijanska buržoazija vsled tega jezi, je razumljivo. Toda jezi se zaradi demokratizacije meščanstvo celega sveta, kar pa socialistov v njihovem nastopu prav nič ne moti.
Ako bodo italijanski sodrugi v kraljestvu vse to uvaževali, se jim ne bo več zgodilo, da bi dajali nasvete, ki se jih meščanstvo veseli, ki pa jih moramo mi socialni demokratje odklanjati z vso odločnostjo.
Štajersko.
,— Trbovlje. Dne 2. t. m. ob 3. popoldne se je vršil pred „Delavskim domom" dobro obiskan javni ljudski shod. Sodrug č o -bal se je obširno bavil s končanim volilnim bojem in živo opisal vse klerikalne lumparije, s katerimi je agitirala duhovščina proti njemu. Sodr. dr. T o m š i č je pojasnjeval zborovalcem moč in silo časopisja in delavstvo pozival, da kar najbolj morejo podpirajo delavsko glasilo „Zarja“. Sodr. S i 11 e r je ob 6. zvečer zaključil zborovanje, o katerem bomo še po-ročalii
— Smrtna obsodba. Pred mariborsko poroto je bil 24 letni Janez Jerenko iz Hodoš obsojen na smrt na vislicah. Jerenko je sovražil 20 letnega posestnikovega sina Valentina Brodnjaka. Našel ga je nekoč, ko je vinjen obležal in zaspal. Jerenko je imel sekiro pri sebi in ga je trikrat tako udaril, da je bil Brodnjak takoj mrtev. Nato mu je še sezul čevlje in vzel 1 K 96 vin. iz žepa.
Koroško.
— Orožne vaje. Vsako leto se kličejo rezervisti k orožnim vajam. Te vaje imajo namen, da obnove vojaško spretnost v rezervnikih, ki jim je tekom dveh let spuhtela. Da ne ravnajo z rezervisti posebno lepo, je znano, čeravno je opažati, da se je tupatam za spoznanje izboljšalo. Pri vsem tem mora še rezervist požreti marsikakšno psovko iz ust mlečezobega predpostavljenega z večnim refrenom:	»Sie schabiger Beservist". Tudi obleka ni več nova, ker je služila odevanju vojakov že precejšno število let in pozna se ji že od daleč „zob časau. Eazen tega imajo te orožne vaje precej čuden dnevni red. To velja posebno za topni-čarski polk št. 9 v Celovcu. Pri tem polku je rezervistom opravljati za časa orožnih vaj večinoma težaška dela: pometati morajo po sobah, hodnikih, po dvorišču, prekopavati zemljo, prati vozove, snažiti okna, snažiti opravo po skladiščih itd. Pri tem polku se nahaja na dvorišču vojašnice neka luža, ki bi jo menda radi izpraznili. Zopet so rezervisti, ki so vsako popoldne komandirani k gasilnim vajam, ter izčrpavajo to lužo. Mislimo, da orožne vaje nimajo namena vežbati gasilcev, ker rezervisti se v tem pogledu vežbajo doma, kjer so povečini člani kakega gasilnega društva. — Tako se trati za delavce tako dragocen čas. Bilo bi res na mestu, da poklicani faktorji poskrbe za primerno uporabo časa, ki ga požro orožne vaje, in za spodobno ravnanje z rezervisti! Če pa mislijo merodajni krogi, da so orožne vaje najvspešnejše sredstvo za podiranje »patriotič-nega čuta", potem pač lahko vse ostane pri starem!
— Monslnjor >Veiss, ki je povzročil polom klerikalne centalne blagajne, je baje v Curihu na Švicarskem aretiran. Ker se je vest o njegovi aretaciji že večkrat razširjala, a je bila vselej napačna, bo že še treba počakati, če se to pot potrdi. Weiss ni le kriv, da je šla centralna blagajna po copatah, ampak njemu se imajo klerikalci na Koroškem zahvaliti, da so tudi pri zadnjih volitvah silno nazadovali. Tudi Slovenci so politično trpeli dosti škode zaradi gospodarskega poloma.
Umetnost in književnost.
Delavska tiskovna dražba t Ljnb-Ijani ima v zalogi brošure in knjige, ki bi morale biti v knjižnici slehernega delavca. Omenjamo le »S o c i a 1 i z e m moderna veda" od Bnrika Ferrija, »Država bodočnost i“ od Karla Kautskija, »Komunistični manifest" od Marx Engelsa. Natančni seznam dobi vsakdo, kdor se obrne na družbo. Sed%j po volitvah je {pač dolžnost zopet začeti razširjati socialistično literaturo ter sejati seme socializma po Slovenskem. Na delo!
Delavsko gibanje. Železničarski kongres.
Na Dunaju se je t nedeljo pričel letošnji kongres železničarskih delegatov, katerih je prišlo 188 od vseh strani ddave. Stranko je
zastopal dr. Adler, strokovno komisijo sodrug Domes, kot pravni zastopnik je bil navzoč dr. Katz. Bazprave imajo trajati ves teden.
Finančno poročilo
izkazuje, da neprenehoma naraščajo troški, ki jih ima ta velika organizacija za izpolnjevanje svojih statutaričnih nalog. Dohodki so bili leta 1910. nekoliko manjši kakor leto prej, kar je pripisati znani fluktuaciji članov. Skupni dohodki so bili leta 1909. 484.096 K 42 vin., leta 1910. pa 417.494 K 54 vin. Izdatki so leta 1909. znašali 454.235 K 82 vin., leta 1910. pa 468.426 K 29 vin. Posebno velike izdatke ima ta organizacija od nekdaj za p r a -vovarstvo, za katero je potrošila leta 1910. centrala 84.194 kron 86 vin., to je za 7861 K več kakor leta 1909. Povrh tega so imele podružnice 7861 K 45 vin. pravovarstve-nih stroškov, tako da so vsi izdatki za pravovarstvo znašali 85.979 K 61 vin. — Za p o d p o r e se je porabilo 59.334 K 2 vin., za shode 31.018 K 62 vin., za knjižnice 8893 K 92 vin. Orgauizacija ima sedaj 49.236 knjig v vrednosti 73.400 K.
Za agitacijske svrhe so znašali skupni izdatki 51.997 K 42 vin., kar je za 2739 K 15 vin. več kakor preteklo leto, ker je morala centrala izvesti mnogo več akcij. Uprava centralnega tajništva in administracija je veljala 39.997 K 52 vin. Za pokrajinska tajništva se je porabilo 39.012 K 51 vin. Strokovni listi izhajajo v nemškem, češkem, poljskem in slovenskem jeziku.
Dnevni red se je določil tako:
1. Poročila: a) Načelnika; b) centralnega tajništva; c) pokrajinskih tajništev; d) administracije ; e) strokovnega časopisja; f) kontrolne komisije.
2. Organizacija in taktika; izprememba pravil; posmrtno zavarovanje. Poročevalca Josip T o m s c h i k in Budolf M u 11 e r.
3. Volitev osrednjega vodstva in kontrolne komisije.
4. Socialno zavarovanje in železničarji. Poročevalec Budolf M a 11 e r.
5. Načrt novega kazenskega zakona. Poročevalec dr. H a r p n e r.
6. Varnostni organi na železnicah. Poročevalec Budolf M Q 11 e r.
7. Zadruge. (Konsumna društva, stavbic ske zadruge, stanovanjsko skrbstvo). Poročevalec Budolf M U 1 1 e r.
8. Separatizem in železničarska organizacija. Poročevalca Josip T o m s c h i k in Vilim Brodecky.
9. Predlogi in vprašanja.
Preden so se začele razprave, je dobil besedo
poslanec dr. Adler,
ki je dejal:
če Vas pozdravljam obenem v imenu naše parlamentarne zveze, Vam ni treba zagotavljati, da smo že od nekdaj pripisovali Vaši organizaciji velik pomen. Veseli nas, da pozdravljamo sodruga Tomschika zopet kot Vašega zastopnika v parlamentu, boli pa nas, da smo izgubili sodruga Mtlllerja. V parlamentu nas čaka trdo delo in poleg marsičesa, kar se bo moralo storiti, bomo morali zzobmi in nohti braniti koalicijsko pravico. Nad vse važno je spoznanje, da je organizacija tisti paladij, brez katerega tudi najmočnejše parlamentarno zastopstvo ne pomaga. Zato tudi sedaj ni časa za mir; novo delo mora pomnožiti našo moč. V tem zmislu želim Vašim razpravam najboljši uspeh. (Burno odobravanje).
Poslanec Domes pozdravlja kongres v imenu strokovne komisije in želi, da bi razprave pokazale nova pota k novim uspehom. (Odobravanje).
Nato podaja
načelnik sodrug Sclnvab poročilo. Na kratko opozarja na akcije, ki jih je organizacija izvedla zadnji dve leti, med katerimi je posebno omeniti uvrstitev na podržavljenih železnicah. Četudi se niso izpolnile želje vsakega posameznika, se je vendar v glavnem posrečila naloga organi, zacije, ki je imela varovati pravice uslužbencev. Pri vsakem drugem podržavljenju se je osobje enostavno tako prevzelo kakor mrtvi material. Na pridobljene pravice so se ozirali še le sedaj, ker je močna organizacija varovala pravice in interese delavcev in uslužbencev.
Sodrug Tomschik:
S tistimi 14 milioni, ki so prišli vsled našega pritiska v proračun, so se izvršile razne reforme, ki so vplivale tudi na privatne železnice. Na južni železnici smo že leta 1909. upo-zorili na to, kat se je napravilo na državni. Leta 1910. smo vložili novo spomenico. Konferenca v Mariboru je izrekla, da je boj neizogiben, če se razbije mirna sprava. Naši nasprotniki so si tedaj izmislili posebno taktiko. Ustanovili so takozvano novo koalicijo, ki je takoj začela klicati na boj, da bi mogla uspehe, ki jih doseže naša organizacija, razglašati za svoje. Tndi na bušfjehradski železnici so sklenili pasivno reaistenco, ko smo mi že imeli svoje koncesije. Ob disciplini naših sodnigov so se ponesrečili tisti manevri. Pertonal kone-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
n«i»v ■ Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, *»er ie *»<"	m	prenočišče,	ggg Svoji k svojim!
misije so postale vladi zelo neljube; kar le more, stori, da bi jih diskreditirala. Tako ne pojde dalje. Vlada bo morala povedati, če hoče resno institucijo, ali pa rajši nič. Končno je govoril še o fluktuaciji članov, katero povzročajo največ egoisti. Tudi proti temu bo treba najti sredstvo. (Pritrjevanje).
Jurističen predalček.
Bezplačna pravna pojasnila za naročnike „Zarje“. Za odgovore naj se navede šifra, pod katero se objavi odgovor. Ustmena pojasnila se dajejo vsako sredo in vsako soboto od 6.—7. ure zvečer v uredniških prostorih Selenburgova ulica 6 II)
Ve.: — Vaših stvari Vam gospodinja ne sme pridržati pri selitvi. — Zal.: zavarovalnico povprašajte, Se Vam plača odpravščino. — Mizar.: S podelitvijo obrtne pravice postanete polnoleten. — Trg. sotr.; Tožiti je •red obrtnim sodiščem. — Prevalje: Predlagal je so-rug Muchitsch. Sedaj je predlog v delavskem svetu. — Metlika: Se ne da zadeva rešiti s par besedami. Najbolje, da se zglasite osebno. — Mosswald: Deželni zbor pač to lahko sklene. — Železničar :Baš kar je to zavarovanje bilo na občnem zboru Vaše organizacije v razpravi, pa je bilo z veliko večino odklonjeno — Dimnikar : Na deželi potrdi cenik občina in okr. glavar-' stvo. Vaš je res že prestar in ne odgovarja razmeram. — Sodrug 50: Naročili smo Vam osnutek novega zakona, da sami prečitate. — Ilirski: Delavni red je odločilen.
P
di
ZADNJE VESTI.
Otvoritev parlamenta.
Dunaj, 2. julija. Z ozirom na dobro zdravje cesarjevo se je opustil prejšnji načrt, da bi nadvojvoda Pran Ferdinand na čelu posebne komisije otvoril državni zbor. Cesar ga bo otvoril sam in prečital prestolni govor. V ta namen se bo pripeljal iz Išla na Dunaj. Po otvoritvi se vrne vladar zopet s posebnim vlakom v IS1.
Ministrski svet.
Dunaj, 2. julija. Včeraj je imel ministrski svet pod predsedstvom bar. Gautscha svojo prvo sejo, na kateri se je v prvi vrsti bavil s prestolnim govorom, s katerim se otvori parlament. Potem so se določile predloge, ki se imajo predložiti državnemu zboru. Med temi bodo n a r e d b e po § 14., ki so bile izdane po razpustu parlamenta, potem b r a m b n i načrt in bančna predloga. Dan otvoritve državnega zbora še ni definitivno določen, vendar se parlament skoraj gotovo otvori dne 15. julija, dne 16. pa se prečita prestoln govor v dvorski palači.
Češko-nemška pogajanja.
Dunaj, 2.’ julija. Češko-nemška spravna pogajanja se imajo pričeti začetkom meseca septembra. Zato vlada sedaj ne bo predlagala parlamentu narodno-političnih zakonov za Češko, temveč bo počakala na uspeh pogajanj.
Sylvester predsednik zbornice.
Dunaj, 2. julija. Ker je poslanec dr. Urban, katerega je del nemško-nacionalne zveze predlagal za predsednika v bodočem državnem zboru, izjavil, da ne sprejme kandidature. je gotovo, da bo za predsednika izvoljen dr. S y 1 v e s t e r.
KrSčansko-socialna zveza.
D n n a j , 2. julija. V torek ima krščanskosocialna parlamentarna zveza svojo ustanovno sejo. V državnem zboru bo zase zahtevala mesto prvega podpredsednika. (V zadnji zbornici so odpravili numeriranje podpredsednikov. Volil se je predsednik in poleg njega sedem podpredsednikov brez numeriranja. Nemara se to ne bo izpreminjalo zaradi krščanskih Bocialcev.)
Heilinger proti Weissklrcbnerjn.
Dunaj, 2. julija. Poslanec Heilinger je izstopil iz kr š č a n s k o - s o c i a 1-nega deželnozborskega kluba. V pismu na strankino vodstvo izjavlja, da ne more več sedeti v ožji družbi z možem, kakršen je Weisskirchner, ki je kot trgovinski minister silno škodoval interesom obrtnikov, uradnikov in vsega konsumirajočega prebivalstva. »Obrtniki — pravi Heilinger — so se oddahnili, ko je cesar sprejel demisijo tega škodljivca."
Proti podžnpann Hierhammerju.
Dunaj, 2. julija. Meščanska zveza in volilska zveza v Jožefovem mestu na Dunaju hočeta organizirati demonstracijo proti dr. Hierhammerju, ki naj bi ga prisilila, da odloži svoj mandat kot občinski svetnik in podžupan.
Gtantsch pri cesarja.
Dunaj, 8. julija. Danes bo baron Gautsch od cesarja sprejet na avdienci. Tedaj se (definitivno določi, kateri dan se otvori državni zbor..
Khuen pri cesarju.
Dunaj, 2. julija. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervarj, ki se je snoči s svojim tajnikom dr. B a r c z y -j e m pripeljal iz Budimpešte, je bil danes pri cesarju na avdienci in mu je poročal o tekočih poslih. Jutri se vrne v Budimpešto.
Klub nemških socialnih demokratov.
Dunaj, 2. julija. Nemški socialno demokratični poslanci so sklicani za 6. t. m. na sejo, da konstituirajo svoj klub. Oblika za zastopaoje skupnih delavskih interesov se ima skleniti na seji skupnega izvrševalnega odbora vseh narodnosti.
Srbska skupščina.
B e 1 g r a d , 2. julija. Vsled demisije P a s i d e v e vlade sodijo, da bo razpust skupščine kljub nasprotnemu prizadevanju kralja neizogiben. Začasno se ima sestaviti poslovno neparlamentarno ministrstvo. Pašic hoče baje zapustiti politično življenje.
Rasi na Kitajskem.
Berolin, 2. julija. „Lokalanzeiger“ poroča iz Peterburga : Ruski poslanik na Kitajskem G or os to v ac je ponovil svojo demisijo, ker mu ne ugaja popustljiva politika Rusije napram Kitajske in je svetoval Os trejši nastop. Busija naj bi bila porab ila priliko, ko je bila Kitajska še preslaba, da bi definitivno reševala politična vprašanja.
Albanija.
Carigrad, 2. julija. Malisori v Crni-gori skušajo zavlačiti pogajanja s turškim poslanikom v Cetinju. Nekateri voditelji Mali-sorov so izdelali nove predloge, o katerih se bo ministrski svet jutri posvetoval.
Solun, 1. julija. Vlada pripisuje agitaciji zdravnika BesSin beja, ki skuša spuntati ljudstvo, velik pomen. Bessin bej ima baje velik vpliv in mnogo pristašev ter bi lahko napravil vladi mnogo novih zadreg. Mona-stirske oblasti so dobile nalog, razposlati močne vojaške čete in uničiti Bessin beja, preden postane močan.
Izpor stavbinskib delavcev.
S t o k h o 1 m , 2. jula. Ker so se pogajanja med podjetniki in delavci v stavbinski obrti razbila in ker dosedanje stavke niso končane, je zveza delodajalcev sklenila, da imajo njeni člani dne 10. julija izključiti vse delavce iz dela.
Povodnji na Bolgarskem.
Sofija, 2. julija Vsled tridnevnega deževja so na južnem Bolgarskem velike poplave. Dva železniška mosta, več navadnih mostov in mnogo železniških nasipov je porušenih. Fili-popel in nekatera druga mesta so pod vodo. Škoda na poljih je velikanska. Tudi več ljudi je ob življenje. Brzojavna zveza s Srbijo je pretrgana, ravnotako železniška zveza s Turčijo.
Velikanska stavbinska nesreča.
Kijev, 2. julija. Včeraj se je podrla petnadstropna nova stavba. Mnogo delavcev je bilo zasutih. Požarna bramba je potegnila 25 ponesrečenih izpod razvalin; štirje delavci so bili že mrtvi, 10 pa težko ranjenih.
Kijev, 2. julija. Izpod ruševin v Lvovski ulici so potegnili še dva mrliča in 3 težko ranjene. Lastnika hiše so zaprli.
Češki socialisti v parlamenta.
K 1 a d n o , 3. julija. Včeraj se je tukaj otvorila delavska razstava. Navzoči so bili češki socialno demokratični poslanci, strankino vodstvo in mnogo zaupnikov. Potem je bila skupna seja o nastopu čeških socialnih demokratov v državnem zboru. Posvetovanje se danes nadaljuje. Poročilo sledi.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
::	Kavarna	,	::
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča. ::
Splošna delavska zveza „ Vzajemno st “ v Ljubljani,
Vabilo
na
II. redni letni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo dne 23. julija 1911 ob 9. uri dopoldan v areni „Narodnega doma“ v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo načelnika o delovanju zveze. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze. 4. Poročila odsekov. 5. Sprememba pravil in sklepanje o prijavljenih predlogih. 6. Raznoterosti.
V pojasnilo. Pristop na zborovanje je dovoljen le članom, ki se izkažejo z legitimacijo' in ki niso čez 2 meseca s prispevki v zaostanku. Duplikate za izgubljene ali pokvarjene legitimacije se dobi v društveni pisarni vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Za člane se smatra 1& tiste, katerih vpisnina in prispevki so obračunjeni v centrali. Vpiše se lahko tudi pred občnim zborom. Samostojne predloge članov ali odsekov je vložiti pri centrali najkasneje do incl. 15. jul. t. I.
V Ljubljani, dne 30. junija 1911.
Za nadzorstvo:
Ivan Hlebš, Val. Mihler.
Za načelstvo:
Iv. Kocmur, Št. Lehpamer.
|
1
Pozor!
Pozor!
KAVABNA „LEON“
se priporoča ter je navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem	L#	JT	Pogačnik.
|
1
I
I
II II
Konsnmno društvo
za
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6 II. Uradne ure za stranke od 8.—1- ure popoldne.
Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44.220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 30 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne!
V letu 1910 — 4% dividende.
Blago sveže