siiiiniiiiiiiiiiiii Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nllca 8 Naročnina znaša: celoletna . . £ 4 — polnletaa . . K 2*— četrtletna . . K 1*— Posameana Številka stane 10 vin. Leto X. Posebnost demokratičnih Aten. Rikarda Huch je nedavno predavala v Curihu o »pojmu junaštva«. Nekaj misli zanima tudi nas. Evo jih:1 Junak mora umreti na višku svojega sijaja; vojaški junak mora umreti na bojišču; Je tako ohrani svoj sijaj. Političen junak je pa dandanes zelo na slabem. Celo Bismark je presitnaril svoja zadnja leta v pokoju: zamorec je storil svojo dolžnost. Veliki grški državniki so bil na boljšem; politični junak, kadar je dovršil svoje delo, se je moral umakniti pogledom množice v pregnanstvo. Zadnji nazor pač ni bil v predavanju popolnoma točno označen. OstraCi-zem ali petalizem je bili navaden le v ljudskih, demokratičnih republikah: v Atenah, v Orgosu, v Miletu, v Siraku-zah, v plemiških, aristokratskih republikah ni bil navaden. Manj je šlo pri njem za junakovo slavo, kakor za bla gobit demosa: ljudstva. Ljudstvo, ki .je tvorilo ijudovlado, ni imelo nobenega, vzroka da bi bilo pospeševalo češčenje »junakov« in »voditeljev«, da bi se bil kak sodržavljan dvignil nad prenosljivo srednjo mero. Vedno so se bali in ne brez razloga, da bi sicer ne trpelo le demokratično načelo enakosti, marveč da bi bila celo v nevarnosti republičan-ska svoboda, ki so jo nad vse cenili in ljubili, ker se ljubljenec ljudstva lahko čez noč prelevi v plemiča, oligarha ali celo v tirana: samodržca. Na takih tleh je vzklil ostracizem, ki ni imel namena častiti velikih mož, marveč jih poniževati, da nekatera drevesa niso previsoko zrastla. Da je bilo temu tako, dokazujejo pisatelji starega veka .Aristotel je pisal v svojem delu o državi (III. 9.): Če se nahaja v kaki državi posameznik, ki ostale v vrlosti tako prekaša, da njih skupna popolnost in politična moč ne vzdrži primere ž njim, naj se ne smatra dotičnik več za člana države in za mešiCana med meščani. Tak človek bi se moral marveč smatrati za nekakega malika (Grki so bili malikovalci, ki so častili celo vrsto malikov) med ostalimi, ki ne more biti ž njimi v ni- 1 Posneto po razpravi v »Ztiricher Zeitung«. kaki družabni zvezi. V tem tiči vzrok, zakaj so uvedla mesta z demokratično ustavo ostracizem. Ker se v demokraciji bolj kot v drugih ustavnih oblikah gleda na enakost državljanov, je v talcih družbah nastala postava, da se taki meščani, ki so se po svojem bogastvu, po številu svojih pristašev ali po svojem vplivu preveč dvignili nad druge, za gotovo dobo odstranili iz njih ljudovlade in jih takorekoč pošljejo v pregnanstvo! Veliki dušeslovec Plut-ath je pa pisal (Življenje Temistokla, 22.).: »Končno so Atenčani, da zabra-nijo Temistokljev ugled in njegovo preveliko oblast, nastopili tudi proti njemu z ostracizmom, kakor proti vsem možem, o katerih se jim je zdelo, da je postala njih moč prevelika in da ni več v primeri z demokratično enakostjo^« »Sodišče s črepinjami je imelo atensko ljudstvo od časa do časa, da je za dobo desetih let odstranilo moža, katerega so sumničili, mu zavidali njegov ugled ali njegovo bogastvo (Življenje Nikija, 11). Z ostracizmom so ponižali vsakega, o katerem se jim je zdelo, da se dviga s slavo, plemenitim pokoljenjem ali z zgovornostjo nad veliko množico. (Življenje Aristida, 1.) Postopali so ob takih prilikah, kakor nam poroča Plutarh, sledeče: Vsaki državljan je vzel črepinjo, na njo je napisal ime tistega, o katerem je želel, da bi bil pregnan; črepinjo je nesel na določeno mesto na trgu. Arhonti (vladni svetniki bi jim rekli danes) so nato prešteli črepinje, če ni bilo za ostracizem, izgon, 6000 glasov, ostracizma niso mogli izvesti; nato so črepine položili po imenih na kupe in so naznanili javno ime tistega, na katerega je odpadlo največ glasov; dotičnik je bil nato za dobo desetih let izgnan iz dežele. .(Življenje Aristida, 7.) Isti pisatelj piše o tej res radikalni napravi v varstvo demokracije: »Ostracizem prav za prav ni bil nobena kazen; ž njim se je marveč zadovoljila in olajševala zavist, ki se je veselila, ker so se poniževali možje, kateri so se odlikovali in se je tako izvedlo zmerjanje.« (Življenje Temistokla, 22.) O ostracizmu so rekli, olepšavajoč ga, da omeji in ponižava napuh in preveliko moč; dejansko je pa v mili obliki ugodili zavisti, ki je svojo nevoljo pokazala nad žaljenim predmetom brez trdote in groznih sredstev, le z desetletnim izgonom.« (Živlenje Aristida, 7.) Kratko rečeno: demokracija starega veka je ostracizem vporabljala, da je v kali zadušila aristokratske hlepnje. Ce se je reklo Homerjevim junakom, »bodite vedno prvi in nadkriljujte druge,« je bil pa ostracizem narobe sredstvo, da je pohlep častilakomnosti ali vsaj njene posledice onemogočil. Ostracizem je bil, kakor je Montesguien (v Esprit des Lois, 29, 7) pravilno spoznal, otrok strahu, a bil je potreben strah. Z izgonom po sodišču s črepinjami so pravzaprav le pripoznali vrline posameznika. A to se mora pripoznati, da so bite stare Atene res demokratično vladane, dokler je veljal ostracizem. Visoko so se dvignile Atene v demokratični obliki, kmalu so pa propadle, ko je pričela vladati atensko republiko volja posameznikov. Atenska demokratična 'Ijudovlada je padla, ko so v Atenah ostracizem odpravili. Plutarh je pisal o tem takole (Življenje Nikija, 11): V Atenah sta si med peloponeško vojsko ojstro naprotovali vojna in mirovna stranka. Vojno stranko je vodil Al-kibiad, mirovno Nikias. Obe stranki sta napeli vse sili, da bi strmoglavili voditelja nasprotne stranke. Neki Hyper-boios, ki se je odlikoval le s posebno drzno nesramnostjo, je pa, da bi prišel sam na vrh, narod hujskal tako proti Nikiju kakor tudi proti Alkibijadu, ki sta pa bila pozorna in sta se na to skrivaj dogovorila, izvedla agitacijo med svojimi somišljeniki in posledica je bila, da je bil Hyperbolus obsojen na izgon. To je povzročilo splošno veselost in škodoželjnost; a na to so se sramovali in — po tej osmešitvi se niso več posluževali v Atenah ostracizma — a ljudstvo tudi ni potem več imelo tisto veljave kot prej: demokratične atenske ljudovlade je bilo konec, mesto ljudstva so vladali tisti grški demagogi, ki so naj plemenitejšega misleca starega veka obsodili, da je moral piti strup in se usmrtiti. Treznost. Deset let abstinenčnega delovanja. Precej truda in znoja je obseženega v prvih desetih letnikih lista »Zlate dobe«. Ali pa tudi uspeha? ... No, brez sadu ta trud ni bil. Vedno bolj prihaja v ljudstvo prepričanje o škodljivosti in nečastnosti neizmernega uživanja opojnih pijač. Seveda so uspehi še daleko premajhni. Gotovo je, če hrast ne pade na en mah, da se tako s tisočerimi koreninami v ljudstvo vraščena navada, kot je alkoholizem, tudi qe more v kratkem času izrvati. Gotovo pa je tudi, da če bi bilo protialkoholno glasilo bolj razširjeno, bi bil tudi uspeh večji in hitrejši, »Zlata doba« je le premalo razširjena, da bi mogla vplivati na široke mase ljudstva. Zato se bo z novim letnikom delokrog »Zlate dobe« razširil. »Sveta vojska« privzame v program tudi boj zoper nenravnost, surovost, kletev in podobne izrodke. Poleg tega pa odpre tudi predale za zdravstvo in dobrodelnost. Njen program torej obsega sploh reformo življenja. Posebno zdaj po vojski, ko se prične nova doba življenja, je čas, da začnemo tudi bolje, bolj naravno in pametno živeti. »Zlata doba« bo služila temu velikemu namenu, tako da bo nje ime še bolj upravičeno. Zaradi večje mnogovrstnosti bo tudi bolj zanimiva.____________________________________ Prav mnogo ljudi trpi na zagaten ju ali počasnem delovanju črevesa, pa je zopet od druge strani zanikarnost, ako ničesar ne storimo za odstranjenje tega zla. Kdor se pa že odloči za kako odvajilo, si izbere ono, ki mu bo bolj prijalo. Izbirati ni težko. Veliko industrijo imajo za umetno izdelovanje odvajil iz različnih kemikalij. Nadalje so tudi rudninska odvajila, veliko število rudninskih vod, ki učinkujejo odvajalno, naposled pa rastlinska odvajila, ki obstoje iz rastlinskih snovi. Znano nam je, da se rastlinske snovi najlažje prilagode človeškemu organizmu, da je njih učinek najmilejši in da ne učinujejo niti dražilno, niti slabeče. Med rastlinskimi odvajili gre ra-barbarski korenini prvo mesto in na tem temelji tudi velika priljubljenost Fellerjevih odvajalnih, želodec krepečih rabarbarskih kroglic z znamko »Elza-kroglic«. Zbujajo tek in pospešujejo prebavo, pomirjujejo pri vzpe-havanju, želodčnemu krču in gorečici, nimajo neprijetnih postranskih učinkov, ne dražijo in ne slabijo črevesa in jih rade uživajo tudi ženske in otroci. Predvojne cene: 6 škatljie franko 4 K 40 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stu-bica, Elzatrg št. 264 (Hrvatsko). (u) Glasnik Avstrijske kričanske tobačne delavske zveze. NOVE DRAGINJSKE DOKLADE. Z ministrsko odredbo s 4. decembra 1916 so iznova preosnovane draginj-ske doklade državnih uslužbencev. Doklade so se tobačnemu delavstvu določile takole: Izplačevale sc podo doklade takole: I. vrsta novo K doklade 5 — K stare 2-70 II. „ 6-30 3-80 III. „ v 760 4-60 VI. „ r> 9 — V rodbinske vrste se delavci raz-dele takole: I. razred: Neoženjene, oženjene ali vdovele delavke kakor tudi neoženjeni ali vdoveli delavci, ki po postavi niso dolžni, da skrbe za kakega otroka. II. vrsta: Oženjeni moški delavci brez otrok in neoženjeni ali vdoveli moški in ženski delavci, ki morajo po postavi skrbeti za enega otroka. III. vrsta: Oženjeni moški in ženski delavci z enim ali z dvema otrokoma in neoženjene ali vdovele delovne osebe (moški in ženske), ki morajo po postavi skrbeti za 2 ali za 3 otroke. IV. vrsta: Oženjeni moški in ženski delavci z več kot dvema otrokoma in .neoženjene ali vdovele moške in žen-.ske delovne osebe, ki morajo po postavi skrbeti za več kot tri otroke. Otroci, bodisi zakonski ali nezakonski, se upoštevajo, dokler niso 16. leta prekoračili, ako niso preskrbljeni. Doklade se izplačujejo kot dozdaj le skupno s plačo. Bolniki itd. nimajo za to pravice do doklade. Kdor je dobival dozdaj več, kolikor bi mu šlo po tej razdelbi, dobiva višji znesek tudi naprej, izgubil ne bo za to nihče ničesai*. Nove doklade veljajo za nazaj od 1. decembra 1916 do 31. decembra 1917. Nakazale in izplačevale se bodo draginjske doklade kot dozdaj. Doklade vpokojencem. Tudi vpokojenim nekdanjim delovnim osebam so se njih doklade zvišale. Dosedanja najvišja mera K 600 odpade; vsi vpokojenci dobe doklado 'letnih 120 kron Vdove delavcev dobe doklado 72 kron, sirote brez staršev dobe doklado 60 kron, sirote brez očeta dobe pa letno doklado 48 kron. Z novo uredbo^ se izpolnuje znaten del naših zahtev. Naj bi delavstvo na tem napredku spoznalo vrednost organizacije in naj sodeluje! X X X‘ AVSTRIJSKE KRŠČANSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE LETA 1915. Krščanska strokovna društva so se nahajala v stanju, ki je naravna posledica vojske in vojaških ukrepov. Izguba članov vsled vpoklicev pod orožje se povsod izraža; manj se čuti tam, kjer že delavska organizacija obstoja desetletja in se naslanja na jedro' starejših članov. Ti predpogoji se tičejo krščanskih strokovnih društev le v mali meri. Če s tem poročilom kljub temu dokazujejo, da izvzemši neizogibljivih izgub niso veliko izgubile, to zopet jasno kaže, da je gibanje naslonjeno na trden temelj. Uspehov agitacija leta 1915. ni mogla beležiti. Produkcija se je pač povišala, a le v vojni industriji: v kovinski in železni posebno kjer se je pa tudi v mirnih časih širila vsled pritiska kršč. 'Strokovne organizacije le težko. Nasil-stev tudi takozvani vojni mir ni iz-premcnil, kar dokazujejo dogodki v tvornicah letal in streliva. Druge tvornice kakor n. pr. tekstilna industrija, so počivale. SkOpilh. H. Conscience. Vdova se je seveda zelo čudila tej nepričakovani novici. Česa li ta grdi hinavec in goljuf išče pri njej? Dolgo je stala in strmela v tla, kakor da naj ji zemlja odgovori. Polagoma se je pa pričela smehljati; obraz ji je postajal zvito vesel. Otroka je pustila na polju pri drugih ženah, sama je pa šla zamišljeno v kočo. »Tis me je obiskal,« si je mislila. »Kaj naj pač to pomeni? Nekaj se je moralo zgoditi, ali se pa kaj važnega pripravlja. Vem, da se me boji. Trese se, kadar me vidi. Prijateljstvo ga gotovo ni privedlo. Gad se mora skrivati pod travo. Pazi, Kaet! Zvit je, lahko te kako ukani! Poglejmo, za kaj da gre?« Približala se je koči, šla notri in rekla Tisu: »Lej no. Ne bila bi mislila, da boste še kdaj sedeli pod mojo streho. A ker ste že tu; česa želite?« »Sedite, Kaet,« ji je Tis odgovoril; ponosen nagovor vdove ga je nekoliko zmedel, to se mu pozna, a reče ji: »o neki resni zadevi moram govoriti z Vami.« »Poslušam, a požurite se, nimam veliko časa!« »Poglejte, Kaet, vem, da ste revna; smilite se mi. Če bi mogel Vašo usodo izboljšati, bi me odkritosrčno veselilo.« »Tako?« se mu je smejala vdova. »Ali ste iz samega usmiljenja mojo ubogo Miken pretepli in jo kakor psa vrgli skozi vrata?« »Pozabite na to, Kaet. Časi se iz-preminjajo in ljudje ž njimi. Kesam se, ker sem bil trd z Vami. Popravil bi to, če bi mogel. Zdaj Vam morem le pomagati, če moje podpore ne odklanjate.« Žena ga je nezaupljivo pogledala, rekla ni ničesar, dasi se je zdelo, da on čaka, kaj mu bo odgovorila. »Ali bi mi bila hvaležna, če Vam kdaj preskrbim denarja dovolj, da ohranim Vas in Vaše otroke vsake bede?« »Mi li ponujate miloščino,« je vprašala vdova? »Ne, več kot to. Gotovo veste, da sem glavni dedič starega strica Jana. S strani Vašega moža Vam gre mali del te dedščine, saj mislite tako. Ker ste pa vedno vedela, da ne boste ničesar dobila, ste se na me vedno hudovala in me sovražila. Izvedeti pa morate, kako sem Vam naklonjen; prišel sem namreč, da Vam svojo dedščino odstopim.« JŽena se je zelo čudila. »Da,« je Tis nadaljeval, »naj bi bil jaz ali kdo drugi dedič, Vi bi le v nobenem slučaju ničesar ne dobila, ker Vaša pravica je dvomljiva in se more le z velikimi stroški izkazati. Ker ste pa med vsemi namišljenimi dediči starega Jana edina, ki živi res v bedi in v revščini, sem prišel, da Vam prostovoljno ponudim kot pošten mož tisti del dedščine, o katerem mislite, da Vam res gre. Priznavam Vam Vašo dvomljivo pravico brez vsakega dokaza in brez vsake sodne razprave. No, kaj pravite?« »O tako dobri ste, da si kaj takega res nisem nikdar o Vas mislila. Ali pa tudi resno mislite in odkritosrčno, kar ste rekli?« »Kaj bi me moglo prisiliti, da bi Vam stavil prostovoljno to ponudbo, če bi se res ne zanimal za Vašo žalost- Začasno je neugodno' vplivajo na statistiko o članih, ker je iz osrednje zveze krščanskih strokovnih društev izključena Prometna zveza in se je ustanovila Državna zveza krščanskih železničarjev. Osrednji komisiji pridružene organizacije so štele 31. decembra 1915 13.656 članov nasproti 16.289 članov v letu 1914.; izgubile so torej 2633 članov; okroglo 17 odstotkov. Našteli smo članov: Leta 1915. 7075 moških in 6581 ženskih; leta 1914. 8488 moških in 7801 ženskih; izgub 1413 moških in 1220 ženskih članov. Izguba ni malenkostna; vojne razmere so jo povzročile. Okroglo 1300 članov je 1. 1915. odšlo k vojakom. Zmanjšanje ženskih članic je povzročilo, ker so uvrstili tobačne tvornice v vojno ozemlje. Radi izpraznitve Saccoa in Rovigna je samo tobačna zveza izgubila 800 ženskih članic. V koliko so vojni ukrepi prizadeli krščanski strokovni pokret, nam pokaže štetje članov v kronovinah. Največ je izgubila Tirolska, nad 50 odstotkov, sledila ji je Zgornja Avstrija z 28 odstotki itd. Če je tudi izguba članov umljiva, le ni samoohsebi umljiva. Upoštevati se mora, da je naraščaj novih članov nižji, kot prejšnja leta, ker se je zmanjšala agitacija, izkazana izguba je dejansko večja, ker je padlo število novih članov. Agitačna sila organizacij je bila občutno prizadeta, ker so bili tajniki in funkcijonarji pozvani pod orožje; saj krščanska strokovna organizacija nima toliko uradnikov, kolikor jih ima socialno demokraška. Tej okolnosti se mora pripisati, da je marsikatera krajna skupina in plačilnica prehitro ustavila svoje delovanje. — Marsikatera naša Zveza je bila vsled vpoklica svojega edinega uradnika pod orožje obsojena na nedelavnost. Tisti no usodo. No Kaet, ali sprejmete mojo podporo?« »Hvaležno, z največjo hvaležnostjo,« je rekla ženska z nehlinjeno ginjenostjo. »A,« tako je nadaljevala potem, ko je nekaj časa resno premišljevala ,že bolj mrzlo in hladno: »A rada bi le vedela, če ne stavite na Vaš dar kakih pogojev. Ni Vaša navada, da bi kaj darovali, če Vas ni noč zelo izpre-menila.« »A dam Vam le brez vsakih pogojev« je odgovoril Tis. »Z odkritim veseljem sprejmem Vašo ponudbo. A Vaši plemenitosti se le čudim, ker sem še vedno mislila, da se norčujete z menoj.« »Zakaj ?« »Kdaj naj dobim denar, Tis?« »Kadar bom dobil sam dodščino.« »Kakšno varnost mi nudite, da boste Vašo obljubo tudi izpolnili?« »Mojo besedo kot pošten mož.« »Ali je mogoče, da bi bi'l'a ta beseda ka vredna, posebno še, ker pravite, da ste se tako temeljito izpremenili. Sprejmem to, kar je in se Vam še enkrat zahvaljujem. Zdaj se pa moram vrniti na svpje delo.« .tovariši, ki so priskočili prostovoljno na pomoč, so imeli dovolj posla, da so reševali korespondenco. Statistika se je zato izdelala z največjo težavo, vsled česar se je tudi poročilo zakasnilo. Če primerjamo izgubo krščanskih strokovnih zvez z izgubo socialno de-mokraških, vidimo, da so socialno de-mokraške organizacije izkazale 27 odstotno izgubo torej io odstotkov višjo kot krščanska strokovna društva Finančno poslovanje krščanskih strokovnih zvez je bilo tudi lani zadovoljivo in odgovarja razmerju članov. V primeri z letom 1914. so se bistveno znižali dohodki in izdatki, premoženje se je pa pomnožilo. V osrednji komisiji združene zveze izključno železniške izkazujejo Leti toroi 1915 1914 manj Kron Pristopnine 1.158.60 3.643 82 1.485-22 Prispevki 181.865.94 306.84568 124.979 74 Drugi dohodki 49183-86 52.464-43 3.280-57 K 232.208 40 361.953-93 129.745-53 Vsota 1914 261.176-23 K 493.384-63 Izdatki: Mezdna gibanja Podpore brezpos. 10.797-72 Popotne podpore 1.634 87 Pravno varstvo 4.222-49 Bolniške podp. 53.129-65 Izredne podpore 12.767-46 Kron 8.471 10 54.8*2 61 2.438-77 6.055-60 81.588-94 17.107-36 8.471-10 44.044-89 803-90 1.83311 28.459-29 4.339-90 Skupno K 82.552-19 160 504-38 77.952-19 Izobrazba: Loti 1915 1914 torej manj K 33.828.41 K 42.554-26 K 8726 85 Drugi izdatki: Leti torej 1915 1914 manj Kron Deleži skupin 12.134-96 24.729-18 12 594-22 Agitacija 12.424-39 22.476-63 10.052 24 Osebna uprava 35 836-14 39.729-42 3 893-18 Stvarna uprava 28.101-34 45.003 42 16.902-08 Skupno K 88 496-83 131.998 55 43.141-72 Vstala je Un »odhajala s smehljajem, ki je jasno kazal, da ne veruje niti besedice, kar ji je Tis pripovedoval. »Saj trenutek še ostanite,« ji je zaklical Tis. »Dokazal Vam bom, da govorim resnico. Veste, morebiti pa tudi ne, Kaet, da je stric Jan bolan. Protin ga trapi in ne zapušča več svoje sobe. Seveda imam za to veliko dela, kar si lahko predstavljate: naročati moram, to in ono, drugo, moram kuhati — vsega ne zmorem. Stric Jan me je prosil, paj poiščem žensko', ki bi ostala podnevi na samostanskem dvoru in bi mi pomagala. Seveda bi bila dobro plačana in z vsem potrebnim preskrbljena.« Ko je pričel Tis o tej zadnji točki razpravljati, je postala vdova pozornejša, Oči je bolj radovedno obrnila nanj. Vsako besedo je takorekoč vlekla z očmi iz njegovih ust, a premagovala je svoja čuvstva in misli. »Prihajam k Vam,« je nadaljeval Tis, »da Vas vprašam, če bi morebiti Vi ne prevzela na samostanskem dvoru tega posla. Zjutraj bi vedno prišla k nam, zvečer bi se vrnila domov. Za mal trud v našem gospodinjsvu bi dobila toliko, kakor če bi delala na polju. Skupni izdatki': leta 1914 K 334.997-19 „ 1915 K 204.877-43 znižali so se za K 130.119-76 Stanje premoženja: let več-f .manj 1915 1914 z letom 1914 Kron Premoženje v glav. blagajnah 288.507-20 270.868-91 +17.638-29 Premož. skupin 23.163-29 32.755-06 — 9.581-77 Inventar 12.809-26 22.606-85 — 9.897-59 Skupno premoženje K 324.479-75 326.230-81 - 1.751-07 Dohodki na prispevkih so padli za 41 odstotkov, kar odgovarja razmerju članov. Na posameznega člana je odpadlo na prispevkih 1915.........................K 1515 1914............» 16'56 1913 ....... » 13'51 1912............» 1173 Izdatki na podporah v primeri z letom 1915. so padli skoraj za 50%. Za brezposelne podpore so osrednje blagajne izplačale 80% manj, tudi drugi izdatki so padli. Na vsakega člana odpade: 1915 1914 Podpore K 6-88 — 40-3»/o 48-4o/0 Izobrazba K 2 82 — 16 5°/0 14 5°/o Centralna in krajevna uprava K 7-37 — 43-20/0 37-l°/0 Zvišali so se torej izdatki uprave in izobrazbe. Premoženje v glavnih blagajnah se je zopet zvišalo za nad 17.000 kron; skupno premoženje se je pa koncem leta 1915. znižalo za 17.000 kron. Premoženje skupin je nazadovalo za 9600 K. Če tudi je premoženjsko stanje splošno zadovoljivo, se mora le iznova opozarjati, da ni tako, kakršno bi moralo biti, da bi bila strokovna društva kos stremljenju podjetnikov, ki delajo na to, da bi kljubovali draginji, ki bo Dobite tudi hrano. Ali je to slaba ponudba?« »Ne. Najboljše je. Dedščina, to so neizvaljena jajca, ki Vam radi nepričakovanih zaprek še lahko uide; a izgovorjena dnina, to je nekaj gotovega.« »Toraj sprejmete mojo ponudbo?« »Gotovo, gotovo, Tis. Kdo naj bi se še premišljal?« »A Vaši otroci, Kaet? Na te nisem mislil.« »Moji otroci? Dva ima moja sestra, tri ure od tu. Moja Miken pase krave pri najemniku Mlesu, kjer hodo podnevi že skrbeli za njo; zvečer jo bom pa itak videla!« »Dobro, dobro,« je rekel Tis vidno vesel. Storjeno. Kaet, dajte mi roko v znamenje, da oba pošteno misliva. Stvar je končana! Kdaj naj Vas pričakujem? Čim prej, tem bolje. Morebiti še to popoldne, kaj?« »Mogoče še prej,« je odgovorila vdova. Drugega nimam opraviti, kot da govorim še z najemnikom Mlaesom o mojem dekletu in o delu.« obstajala: še tudi po vojski, ovirali zahteve delavstva. Računati se mora tudi, da bodo člani, ko se vrnejo, nalagali organizacijam velika bremena, ki se jim ne bo mogoče izogniti. Če tudi so javni delavci dosegli marsikatero izbolšanjc, se le ne morejo postaviti kot zgled podjetnikov. Strokovno delo ne more nikdar počivati. Bati se je brezposelnosti ob demobilizaciji in da se jo bodo podjetniki poslužili za napad na delavske pridobitve. Pripravljajo se že zdaj. Banke bodo še bolj navezale tvornice nase, ki bodo popolnoma odvisne od borze. Finančni temelji organizacij so se izboljšali, a le zato, ker se niso stavile večje zahteve po podporah. A te bodo prišle. Zato se morajo blagajne ojačiti s pridobitvijo novih članov. Ko se naši tovarši vrnejo, morajo dobiti svojo organizacijo pripravljeno za gospodarski boj. XXX Davek na vojne dobičke. Pravna sredstva zoper odmero davka na vojne dobičke so ista kakor pri dohodnini in tudi kolka prosta. Rok za vložitev priziva je 30 dni. Opozarjamo pri tem le na to, da imajo prizivi zelo malo uspeha, ako se ni pritožilo proti odmeri dohodnine, t. j. če se je zamudil prizivni rok zoper dohodnino. XXX Taylorjev sistem v delovnem času. Vlada je izdaila naredbo omejitve razsvetljave in kurjave, da se prihrani poraba premoga. Pri tem nastane gotovo vprašanje, kako naj se delovni čas uredi, da se bo porabilo manj premoga. V Avstriji je običajna služba dopoldne in popoldne do večera, bodisi v uradih ali privatnih pisarnah in trgovinah. Zdaj se propagira ideja, da bi se uvedel pri nas Taylorjev sistem, ki je povečini že v veljavi na Angleškem in v Ameriki, da se gotove ure zdržema dela, zato pa v teh urah tembolj intenzivno. Ta delovni čas je v omenjenih deželah od 9. do 4. ali od 8. do 4. Če se bo hotelo iz-vaajti konsekvence zgoraj omenjene naredbe v krajih, kjer je razsvetljava in kurjava odvisna od premoga, se bo moralo uvesti ta sistem in vemo tudi, da ga bodo nastavljenca z veseljem pozdravili, kajti potem bo velik del večera njim na razpolago. XXX Iz pridobninske kontingentne komisije. Kakor znano določuje kontin-gentna komisija na Dunaju kontingent občne pridobnine za vso državo. rla kontingent se potem razdeli na posamezne kronovine in v kronovinah spet na okraje in na davčne družbe. Dne 7. decembra se je vršila seja kontingentne komisije, v kateri je poročevalec ministerialni svetnik dr. Luxardo omenil, da je vojna povzročila v začet k u na polju trgovine, industrije in obrta (vsled vpoklicev, pomanjkanja surovin in odjemališč itd.) omejitve in precejšnjo škodo. Temu je država od-pomogla s tem, da je dovolila vojne popuste na pridobnini, ki so znašali 1,931.236 kron in ki bi se morali v naslednji priredbeni dobi 1916 nadomestiti. Nadaljnji potek vojnega gospodarstva je pa pokazal, da je po začetni stagnaciji nastopila splošna povzdiga prometa in uspela tako v industriji deloma, v trgovini docela in tudi v obrtu. Nastala je visoka konjunktura in zvišanje zmožnosti davkoplačevanja. Tem razmeram so se morale tudi davčno-pi’avne določbe prilagoditi in zato se je priredbena doba določila le za eno* leto (1916). Vpoštevati je tudi treba, da je odpadlo obdačenje v onih krajih, ki tvorita vojno ozemlje in tukaj se je zopet zmanjšal kontingent za 2,288.299 K, kateri vsoti je prišteti tudi izpad vsled dovoljenih vojnih popustov. Vsled tega se morajo družbeni kontingenti zvišati, zlasti oni, kjer se je zmožnost davkoplačevanja vsled vojne konjunkture zvišala. To se bo za leto 1916. izvedlo na ta način, da se bo reparticija (porazdelitev) pridobnine za 1. 1916. š e enkrat izvršil a in se bo vsled tega reparticijski orbitek zmanjšal. Pričakovati je torej, da bodo davčni zavezanci dobili nove plačilne naloge o občni pridobnini za leto 1916., ker se bo izpad iz pridobninske glavne vsote (kontingenta) moral pokriti v letu 1916. Katere davčne družbe bodo prizadete, bo določil finančni minister po zaslišanju kontingentne komisije. Sluti pa to lahko oni, ki ima precej velik reparticijski odbitek naveden v plačilnem nalogu. Pristopajte k StrokoveS Zvezi! Z Hira mmmm oSSa ga K 2 40 si na priprost način in brez nadaljnib stroškov pripraviš, če kupiš zavitek izbranega pniovrstnega Islandskega mahu K2»» '■a Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk Kat. Tiskarne. KRIVDO da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne, shujšane in bolne otroke okrepi takoj Feller-jevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Cisto in res pristno olje najboljše kakovosti imapii izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvomi lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264. Gospodarska zveza v Ljubljani Ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgouino na Dunajski cesti štev. 30. ,Našo Moč6. Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. t f "7/~~ J/ ~7/~~~~~7/ ' J/ 7/~~~~7/ //------7/-----7x ~~YC Vv Vv VE VC JL & E. SSL&BEEflli i Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ? sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — = Penino blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati S izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-“ vostih in Širinah; potrebšine za krojače in šivilje. • Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti S v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni J prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. = Priznano nizke cenel , trg 14® v. 1© Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: r srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi s pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S. v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh g“ velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * l ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 ' klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- “ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti £ 5 žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago! =• H