?šfci . prvi • KKJx VIA G-« TRIESTE “V M' rca? \e: straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celo.etna tu vun.na J000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna tiO lirA^Jredtvštvo: TRST, ulica Montecchi 6VII - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TItitf;, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Postani stalni naročnik «Dela» OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 6 (332) TRST - SOBOTA, 5. FEBRUARJA 1955 CENA 20 UR staje ibca Kv tiski! nad« nad« e ntifl’ pes Še vedno talci? g :anj«l l PO' ìaniv «JUH alo j ussjfl od- taSk« naj' - Ul jati ' res ' . V»' 18> v ioli'; knji' neni| ■ me RU», :nt Z' imKJ >St II H Sirti VI ; m* Del sa# e SO . m - 15 SK? enea; 21.V - 2'i in ot :i mo >n ctf1 »a f ke fH) zi ran-Gia* 1 jati . 3 Kol ina $ledi 4evS> poK Prav danes potečejo štirje meseci od dne, ko je bil v Londonu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo o razdelitvi Svobodnega tržaškega o-zeinlja. Žal moramo mi Slovenci po teh stirili mesecih ugotoviti, da se še vedno niso zavele izvajati določbe Spomenice in njenih prilog, ki nam zagotavljajo manjšinske pravice; tukajšnje oblasti niso izvedle niti onih določb, ki jih je mogoče uresničiti takoj, brez izdaje nadaljnjih zakonskih do-ločil ali tolmačenj. To bi si bilo mogoče razlagati morda tudi s pri nas običajnim birokratskim zavlačevanjem, če ne hi drugi, žal vse preveč zgovorni znaki kazali, ds vlada med določenimi krogi do slovenskih narodnih pravic sovražno razpoloženje, ki prehaja v vedno očitnejši odpor proti njihovemu izvajanju. Že pred podpisom so nekateri italijanski šovinistični listi na-dopili proti priznanju posebnih pravic tržaškim Slovencem ; ko 1J{> je bilo objavljeno besedilo spomenice in prilog, so se pa ti Kisovi pomnožili in ojačili. Med njimi je posebno glasen «II Pic-«ob»,, ki je ostal Slovencem v Ztilostnem spominu še izza do-•»c fašizma zaradi svoje protislovenske zagrizenosti. Sedaj pa sc mu je pridružilo tudi uradno glasilo Krščanske demokracije <(La Prora», ki je temu vprašanju posvetila v soboto uvodnik. Po izkušnjah, ki jih imamo s tržaškimi demokristjani, nas ne ‘l dimilo, če bi njihovo glasilo Priznalo, da jim ne gredo v ra-lun Slovencem priznane pravi-o- ‘jJLu krivice, nuj »e rzaške oblasti znesejo na enak način nad slovanskim življem v Trstu. Že pred meseci smo slišali skoro identično brutalno iz ja-. iz ust nekega visokega ila-Jjjanskega funkcionarja bivše '''U. Sledile so izjave raznih “dgovornih funkcionarjev, med "jiini župana Bartolija. da sc ' Iržaskcm občinskem svetu ne l>0 govorilo slovenski, dokler 10 °n županoval. Trorin uvodnik torej že ne- ako povzema zaključke štiri-Všečne «psihološke priprave» *,r°ti izvajanju Posebnega sta-*"ta napraiu tržaškim Slovenim, utemeljujoč to svoje slaii-Jpe s stanjem v coni R. To sta-'išče je tem bolj obsojanja vredno, ker ga je zapisalo glasilo Prav one Krščanske demokracije, ki se lako rada sklicuje na ?v°jo «demokracijo» in na svoje «krščanstvo». Na dlani je, da 11 njcno kanibalsko stališče ni ne demokratično, ne krščansko, •j, ^'‘jstvo, da ima DC tako v |r«lu kot v Italiji v rokah vso t]!/llyno oblast, še zlasti otežuje J«no odgovornost ; posebno rj’ ker je rimska vlada, v ka telil-Ve^,re in oblače, prostovoljno ^ r,'vzela te obveznosti s podpi-s l,n mednarodne listine. Kako Pravljaj0 demokristjani v sklad ''sanje svojega glasila z javnimi "bljubaini. ki jih je dal nji-v najvplivnejši predstavnik, : redsednik vlade Scelba ob m obisku v Trstu? , slovenski komunisti in ,'(;n"kra,i in to lahko trdi v " lu,L za vse slovensko delo-j lo ljudstvo si želimo in si j; ■""J prizadevali, da bodo Ita-Jani pod jugoslovansko upra- H 'lil j a ze pi ramo vsakršni recipročnosti, ki je za nas odraz barbarske maščevalnosti in nas le preveč spominja na nacizem in fašizem ter na tisoče po nedolžnem ubitih slovenskih talcev. Tržaški Slovenci ne mislimo v nobenem primeru odstopiti od svojih pravic, ki nam jih zagotavlja Posebni statut in Deklaracija o človeških pravicah. Zavedamo se, da je to najmanj, kar lahko zahtevamo, potem ko smo bili oropani po mirovni pogodbi zagotovljene enakopravnosti. V naši borbi bomo deležni vse podpore obeh veli kili in močnih delavskih parli j, slavne CGIL, ter nepremagljivih sil demokracije v Italiji- . Motile sc, torej, ec mislite, ila imate opravka samo z nekaj deset tisoči brezbrambnega slovenskega ljudstva na Tržaškem. Ta atentat «Prore» na naše narodne pravice sijajno potrjuje pravilnost naslonitve v naši borbi na sile italijanskega demokratičnega gibanja, ki nam edino more in hoče nesebično pomagali. Naj bo pa tudi v opomin vsem onim slovenskim strujam, ki v svoji protikomunistični slepoti iščejo opore prav pri onih. ki so nam pripravljeni vsak čas zabosti nož v hrbet. Z VELIKIM ZBOROVANJEM SE JE ZAKLJUČILA IZREDNA KONFERENCA K P. Ustvarimo široko fronto v obrambo dela, narodnih in demokratičnih pravic Tehtni zaključki tovariša Vidalija - Kongres Komunistične partije T.O. bo v začetku jeseni - Soglasno sprejeli politična in organizacijska resolucija Izredna konferenca Komunistične partije T. O. se je v torek zaključila z velikim zborovanjem v Kinu ob morju. Tudi to zaključno zborovanje, kateremu je predsedoval tov. Spadaro, ki je bil pred nekaj dnevi izpuščen iz Coronea, je pokazalo visoko raven politične zrelosti, enotnosti in borbenosti naše Partije. Najprej je poročal tov. Va-lentims o delu komisije za verifikacijo poverilnic ter je ugotovil, da je zaključno z bo. rovanje sklepčno. Tov. Destra-di je v imenu zadevne komisije predložil in prebral resolucijo o organizacijskih nalogah Partije, tov. Siškovič pa politično resolucijo. Obe resoluciji sta bili stavljeni na glasovanje ter sogliasno odobreni. Nadalje je bilo tudi sklenje- da konferenca poziva cen- ših glasilih in biltenih. Na traini komite Partije, naj še v teku letošnjega leta skliče redni partijski kongres, po možnosti v začetku jeseni. Po dolgotrajnem burnem pozdruvu vseh zborovalcev je povzel zaključno besedo tovariš Vidali, ki je v uvodu podčrtal potrebo sklicanja izredne konference, da Partija preuči novi položaj ter nakaže smernice nadaljnjega dela. Kl'ub kratki dobi priprav je konferenca in predhodna diskusija pokazala visoko politično zrelost tovarišev. To dokazuje dejstvo, da je bilo pred konferenco skupno 111 sestankov, katèi-ih se je poleg partijcev udeležilo tudi precejšnje število simpatizerjev. Na teh sestankih je bilo 320 intervencij. Precej intervencij je bilo dalje objavljenih tudi v na- konferenci sami pa je bilo v celoti 59 tehtnih in zrelih intervencij, kar dokazuje velik napredek in možnost, da naša Partija postane v doglednem času solidna množična partija. Zelo razveseljivo je tudi dejstvo, da se je zelo lepo razvila tudi Kritika in samokritika, ki mnogo pomaga naši Partiji, njenemu vodstvu in njenim organizacijam pri izvrševanju dnevnih nalog. Zal imajo nekateri, sicer maloštevilni tovariši še napako, da ne sprejemajo kritike, če ni stoodstotno popolna. S tem samo odvračajo preprostejše tovariše od uporabe tega važnega orožja napredka in izpopolnitve. Iztrebiti je treba tudi malodušje, ki se še včasih polasti kakega tovariša. Tem manj je upravičeno sedaj, ko VIL brodovje ZDA pripravljeno za napad proti hilajshi celini Med Formozo in celino 6 ameriških letalonosilk, 40 torpedovk, 16 križark in skoro 500 letal - Po ameriških virih razpolaga VII. brodovje tudi z atomskim orožjem ~rT7: t Ameriška vlada ;madaljujevin' '-viški načrt provokacije proti fl. , tono' le «J tO 'U#1 vi. It' le i" Br» ■ds.»* :deij* 6, z* Pavli’ «Poh» d dis1 (Siri»’ oseh* 20:! ikan di N*1 Ski W janU« slove1 nih i1 št. ; ZTT =5 “novi ito P; bo služb' edaj [ ga h1 ato 1 oče 1‘ izade'1 Um s‘ eno s‘ «.bor štvo. I t .agi) '» . i ianc* j izpopolnjuje svojo'provokacijo proti LR Kitajski. V petek’ zvečer je ameriški senat izglasoval pooblastilo Eisenhower-ju. da sme brez vsakršne time.itve ukazati ameriškim o-boroženim silam, da intervenirajo proti Kitajski v pomoč C ang Kaj Seku. To sredo pa je pi-edsecfnik ZDA ponovno poudaril na neki tiskovni konferenci, da bodo Združene države nadaljeva'e okupacijo Formoze, obenem pa je odkrito grozil Kitajski. V nedeljo je dospel na For-rrtozo vrhovni poveljnik ameriškega vojnega brodovja na Pacifiku admiral Feliks Stump. Takoj je stopil v stik z visokimi ameriškimi oficirji ter imel z njimi več posvetovanj. Srečal se je tudi s C ang Kaj Sekom in mu obrazložil ame- Kitajskf. Istega dne je izjavil se bodo ameriške sile «branile, kadar bi se zoeio, da bodo napadene». Torej je pripravljen «branili se», še pretino bi bil dejansko napaden, kar jasno kaže, da ima prisotnost ameriških sil pred kitajsko libalo in na Formozi izrazito napadalne namene. To dovolj jasno dokazuje tudi velikanska koncentracija ameriških sil v tem predelu. Doslej je tam zbrano vse VII. ameriško brodovje: pet letalonosilk, (prihaja še šesta 45.000-tonska «Midway), 16 križark, nad 40 torpedovk in okrog 400 letal raznega tipa. Tem se je pridružilo še 75 detal-lovcev lipa «Sabrejets». Po ameriških vesteh ima VII. brodovje s seboj tudi atomske bombe naj-| sovejškega tipa. D c se vedno umi nagiblje Vlada noče objavili seinamov agentov OVRA Ina o vs^ vali 3 ►kojn1; Pose&1' udskcl vii f sporazuma. To iz-... našega internacio-l.st,enega m demokratičnega ■siva loda uresničenje te na- ; zahteve, zal, ni od nas od- v'sno. Demokristjani imajo potom Sv°je vlade in drugih organov "'‘Primerno več možnosti, da od 955. |u8oslovanske vlade izterjajo. ;,lr jo podpisala. To je, po na- -4 rccv- T 1,1 mišljenju, edina uspešna * za dosego pravic italijansko ^nične skupine v coni B. Ce te-■ . niso napravili, pomeni, da ;I"* ni do pomiritve in da .so 'i c ilrav malo. ”li nič mar ko-(5o ! njihovih rojakov pod Juho av*j°’ pač pa da jim gre edi-izv*n..°’ l*a Pot* pretvezo «ne-Ijivosti» Memoranduma S| av*j° 8 sveta problem tržaških «i,, ,'enc.cv- Nekaj j)odohnega lili I 111 ’ Tržačani že doživeli z lj„n0vn" pogodbo, ki je spravni a 8 sveta pod izgovorom, da «e 8| delu. V naslednjih dneh — 28. m 29. januarja — sta izvršili zastopstvi splošni ogled na milj-skem jMidročju. Polkovnik Cangini načelnik italijanskega zastopstva, ponovno vabi vse zasebnike, ki so zainteresirani na delu za popravke razmejitvene črte, da sporeče svoje stališče italijanskemu zastopstvu v obliki kratkega sporočila, ki naj bo po možnosti napisano na stroj in naslovljeno na naslov zastopstva, ul. Alice 10. Polkovnik Cangini ima namen stopiti v primernem trenutku v osebne stike z zainteresirane! zaradi nadaljnjih pojasnil in podrobnosti. * * * V petek je odpotoval iz Trsta ambasador Nicola Ca rondini, ki je bil imenovan za predsednika mednarodne konference o tržaški prosti luki. V treh dneh bivanja v našem mestu je ambasador pregledal vse važnejše pristaniške in industrijske naprave ter se sestal z dr. Pal amaro in številnimi predstavniki raznih gospodarskih ustanov in udru-ženj. Ob odhodu je izrazil zaupanje, da bo mogel Trst v bližnji bodočnosti vzpostaviti svoj promet. Izredna konferenca naše partije je vzbudila zanimanje vseh tržaških političnih krogov. Vsak od njih si je tolmačil razpravo, ki se je na njej vršila, izhajajoč iz stališča, ki ga zavzema do tržaških komunis-tou in demokratov. Tudi «Primorski» je v nedeljo povedal svoje u nekoliko spremenjeni obliki v primeri s stališčem. ki ga je zavzel v torek 25. januarja po svečani otvoritvi konference v gledališču Rossetti. Rekli smo, da je «Primorski» v svojem nedeljskem uvodniku nekoliko drugače pogledal na našo konferenco, ker smo v navedenem članku opazili neko novo izrazoslovje in nov ton, ki ga s strani «Primorskega» nismo bili vajeni. V njem smo pa našli poleg u-gotovitev, preko katerih ne more noben razsoden človek, tudi nekatere trditve, ki ne odgovarjajo duhu in vsebini naše konference in ki so prav gotovo na linifi tistega prejšnjega članka v «Primorskem». v katerem so se na neresen način obsojale besede tov. Vidalija o potrebi po združitvi vseh Slovencev za uveljavitev Posebnega statuta. Te trditve «Primorskega» so predvsem osnovane na nekaterih citatih Vidahjevega govora s tolmačenjem, ki ne odgovarja njihovemu duhu. niti ne besedilu. Predvsem «Primorski» napada tisti odstavek govora tov. Vidalija. v katerem pravi, da italijanske nacionalistične stranke in ves tabor vladnih strank in njihovih zaveznikov ne protestirajo proti kršitvi značaja «začasnosti» Londonskega sporazuma. «Primorski» pravi, da je hujskanje na «nacionalno borbo», na usmerjanje javnosti k zahtevi po coni B itd. To ne odgovarja resnici. Tov. Vidali je razkrinkal tabor vladnih strank in njihovih zaveznikov, ki so pred meseci skupno s Scel-bovo vlado prikazovali Londonski soorazum kot začasen in so na tej podlagi varale svoje množice, (lesettisoče istrskih beguncev in milijone Italijanov. Sedaj pa te stranke skupno z vlado molčijo, kar pomeni, da so ogoljufale svoje množice in Istrane. Ali se ta dejstva ne bi smela razkrinkati, ali bi morali preko grdega početja teh strank, ali bi morali zamolčati njihovim množicam, da so bile ogoljufane in da bodo na isti način Se dalje osleparjene v svojih interesih in zahtevah? Gotovo pa Je, kar se je tudi povedalo, da se je s strani jugoslovanske vlade že takoj v začetku reklo, da tu ne gre za začasno rešitev, marveč za nekaj definitivnega, kar dokazujejo izjave vseh odgovornih Jugoslovan-sklh državnikov. Drugič, se «Primorski» v svoji «kritiki» sklicuje na odstavek Vidalijevega govora, v katerem se poslavljajo pike na i glede odgovornosti v zvezi z enotnostjo PRED SKLICANJEM SINDIKALNE USTANOVNE SKUPŠČINE Za enotno sindikalno organizacijo iz vseh dejansko obstoječih združenj Za one gospodarske načrte, ki bi ustvarili nove pogoje za okrepitev virov dela in zaposlitve, je ustanovitev skupne delavske organizacije ne samo nujna, temveč prvi in temeljni pogoj vsake bodoče akcije na sindikalnem področju. V globino segajoča razdruže-nost delavskega razreda in deset let vsemogočih ovir, ki jih je postaVljaja Zavezniška vojaška uprava na pot demokratičnemu sindikalnemu gibanju, je vzrok, da se je polastilo delavcev nezaupanje do sindikalnih združenj. Polastilo se jih je tudi mnenje, da nima sindikalna organizacija nobene možnosti uspešne borbe za izboljšanje delovnih pogojev. Nemožnosti, najti vsaj delno združitev za določene cilje z drugo sindikalno organizacijo, to je «Deiavslto zbornico», ki pripada ideološkemu taboru vladnih strank, je pripisati neuspešnost gotovih akcij, ki bi pridobile vsaj minimum zvišanja mezd in plač. Temu pa je pripisati tudi drugo važno pomanjkljivost delavskih organizacij, namreč previsok odstotek nevpisanih delavcev bodisi v eno ali drugo sindikalno združenje. Ali/ je potem možno voditi dosledno borbo za delavske pravice v takem položa/U? Razdraženost delavcev, nemogoče sodellovanje z drugo važnejšo sindikalno organizacijo, visoko število ncorgam- ■fl Ob svečani otvoritvi novega sedeža Komunistične partije T, O, ziranih delavcev je bila v preteklosti mora, ki je onemogočala vsak poizkus večje važnosti na splošnem področju sindikalnih zahtev. Sele novo nastali položaj je odprl boljše možnosti za ustvaritev delavske enotnosti. Najprej bo treba črpati iz tukaj ob toječih zdravih sil v_e moAnasti novega razmaha. V delavsko množico se je vlilo novo zaupanje do lastil'h možnosti, odkar je incdm kongres «Delavske zveze» izglasoval svoj pristop k CGIL-Splošni italijanski zvezi dela. Ta pristop pa ni še ustvaril vseh j?ogojev obnove enotnosti tržaškega delavstva, ker obstajajo sindikati, ki pripadajo drugim delavskim organizacijam, neodvisni sindikati, stanovska združenja in tisoči neorganiziranih. Da bi se dala možnost teni tvorbam, da preudarijo veliki korist, ki bi jo prinesla delavskemu razredu enotnost delavskega gibanja, je tajništvo C.G.l.L. skupno z delegacijo «Delavske zveze», izvoljeno na izrednem kongresu, sklenilo sklicati «Ustanovno skup ščino za ustvaritev delavske enotnosti». Na to zborovanje se bodo lahko priglasile vse dosedaj dejansko delujoče sindikalne organizacije, ki ne predstav ljajo samo kakih fantomskih odborov plačanih aktivistov (in takih je nekaj v Trstu), pač pa imajo v svojem sklopu organizirane sindikate raznih strok; dalje tudi one skupine, ki delujejo v stanovskem okviru, ki so še sedaj resnično aktivne v obrambi delovnih pogojev in ki niso bile ustanovljene v razbijaške namene; kajti (ajtih delavski razred noče v svojo sredo, kot se je to jasno (pokazalo na zadnjem sindikalnem aktivu «Delavske zveze». Ce se ne bodo vodstva raznih sindikalnih organizacij izrekla za pristop, pa bodo skupine delavcev samoiniciativno pristopile v nanovo ustanovljeno sindikalno združenje v sklopu velike CvG.I.-Li. Slovenski delavci so razen redkih izjem, vedno zvesto sle dili preje «Enotnim sindikatom». sedaj pa «Delavski zvezi» in so se že tako na zadnjem aktivu kot tudi v tovarniških posvetovanjih izrekli za nujnost stvoritve delavske enotnosti v sklopu velike pro letarske organizacije italijanskih delavcev. Dobro namreč vedo, da je samo tako dana tržaškemu delavcu, možnost uspešno braniti svoje pravice na gospodarskem kot tudi na narodnostnem polju. Pot združitve je odprta vsem, ki se resnično borijo za dosego izboljšanja življeniskih pogojev in pravo ustvaritev delavske enotnosti brez skri tih razdiralnih ciljev, ker sprejeti take rušilne sile v novo tvorbo bi pomenilo zasejati plevel na novo njivo, ki bi kar kmalu zadušil razmah nove rastline, ki bo zasajena na dan ustanovne skupščise. FRANC GOMBAČ (iinasiop v Jugoslaviji Kot poroča jugoslovansko časopisje bodo do jeseni opre mili okrog dvajset kinematografov v Jugoslaviji z aparaturami za predvajanje filmov po sistemu «cinemascope» in «widescreen». Aparature bo izdelovala tovarna elektrotehnike in precizne mehanike «I-=kra» v Kranju. Prvo mesto v državi, ki bo dobilo cinema-scop, bo Ljubljana, kjer bodo že prvega maja letos odprli nov kinematograf na Viču, tržaškega delavskega razreda. «Primorski» skuša prikazati, da je tov. Vidali mnenja, naj bi ta odgovornost padala (udi na Slovence in takozvane indipendentiste, a citiran stavek ne pomeni tega, ker se tam izrecno govori o odgovornosti «strank in gibanj, ki se čutijo poklicane, da branijo ttalijanstvo Trsta». Tule se je «Primorski» prenaglil, kar ni prav gotovo koristno. Kjer pa je «Primorski» ponovno zablodil v neresnična in lažna podtikanja, je, kjer je objavil stavek: «Kajti, naravno, italijan-stvo Trsta je ogroženo vedno s strani slovenskega vala. ki se istoveti s komunizmom», in ni razložil, da je bito to rečeno v sarkastičnem tonu. ker je znano, da nacionalistične stranke stalno prikazujejo svojo borbo proti komunizmu kot borbo proti «slovanskemu valu» in obratno. To Je bila pač ugotovitev o argumentih. ki jih rabijo nacionalisti proti nam. proti komunistom. Zato ie pa način, s katerim je bil objavljen vsaj tendenciozen. Kar se tiče napada na našo formulacijo o enotni fronti Slovencev. napada, ki je bil Objavljen 25. januarja v «Primorskem», naj rečemo, da je naša zahteva pravilna, pravzaprav edino pravilna, marksistična. Danes je nujno potrebno, da se pride do enotne fronte Slovencev na podlagi demokratičnih in naprednih načel, brez ljudi, ki so se umazali s ko-laboracionizmom. To enotno fronto pa moramo podpreti z borbo italijanskih delovnih množic, ker ie samo tako gotovo, da bodo Slovenci pridobili svoje pravice in da ne bodo določeni krogi privedli to enotno fronto na nacio-aalistične pozicije, ki bi slovenski stvari resno škodile. Tržaško prebivalstvo je že dokazalo, da goji zaupanje v našo partijo, prav tako je dokazalo, da ima pomisleke do «Primorskega». Ti pomisleki pa naraščajo, če so se tudi v takem članku, kot ga ie objavil «Primorski» v nedeljo, vrinila podtikanja in falzifici-ranje. Prav posebno pa postajajo ti pomisleki močni v sedanjem trenutku, ko se je «Primorski» dejansko vključil med magnacuccht-ievce, ki predstavljajo v Italiji iz vrst KPI izključeno skupino, katera se z vsemi, tudi umazanimi sredstvi bori na liniji klerofa-šističnega protikomunizma, katera skuSa razbiti akcijsko enotnost med PSI in KPI ki je po mnenju večine italijanskega ljudstva edino sredstvo za dosego enotnosti delavskega razreda in za odbitje vsakršnih napadov s strani kle-rofaštzma in s strani monopolističnega kapitala. In «Primorski» je dokazal, da je na liniji magnacucchljevcev, njegovi ljudje so se udeležili ma-enacucehijevske konference v Bologni, na Goriškem se dogaja, da «Primorski» podpira te ljudi in jih skuSa prikazati kot «najboljše socialiste». De bi st ljudje okrog «Primorskega» malce izprašali vest, bi prav gotovo ugotovili, da je tako, da so se povezali z ljudmi, ki so objektivno v službi italijanske buržoazije, z ljudmi, ki so po 5. oktobru v svojem listu «Risorgimento socialista» napadali KPI, češ da je kriva razkosanja, ker le vodila «jiloslovansko politiko». Glede besed tov. Vidalija v Rossettiju. da v zvezi z vprašanjem naših odnosov do ljudi o-krog «Primorskega» velja, kar je bit dejal na konferenci pred novim letom, jih je treba potrditi. Mi hočemo vedno biti resnicoljubni, hočemo vedno povedati resnico v obraz, četudi bi koga ranili. Mislimo, da je to prav posebno važno v sedanjem trenutku. Tiste izjave pač še vedno veljajo, ker ni prišlo z nobene strani do demantija, ker se naša partija, naši ljudje, tržaško delovno ljudstvo ne mara na noben način povrniti v čase pred julijem 1948, ker tržaško komunistično gibanje koraka z odločnostjo z velikim italijanskim komunističnim gibanjem. Istočasno pa je treba podčrtati, da tržaško komunistično gibanje ponuja roko vsem, ki se borijo in se nameravajo boriti za demokracijo m napredek, zato, da se ustvari široka fronta vseh demokratičnih in naprednih sil, ki naj se zoperstavi vsakemu fašističnemu revanšnemu poskusu, ki naj izbojuje mir, svobodo in demokracijo. Prav gotova pa je, da napredno gibanje ne more nuditi roke magna-cucchijevcem, ki so, kar smo že povedali. Mi imamo glede vsega čiste račune o svojih dejanjih. Vedno smo vodili premočrtno politiko na podlagi marksističnih načel, katerim se ne bomo nikoli odrekli. Mi vemo, da smo lahko v izvajanju te politike zagrešili kak-Sne napake in imeli kakšne slabosti, ki smo jih pa skuSali in jih skušamo popraviti. Mi se pač smatramo za smrtnike. Mi nismo kot nekateri ljudje, ki si na vsakem koraku upajo trditi, d« so nezmotljivi, ker Je tako obnašanje navadno Idlotstvo. In prav zaradi tega naSega stališča uživamo zaupanje delovnih množtc, prav zaradi tega se nam odpirajo široke možnosti razvoja, ki Jih bomo znall v polni meri izkoristiti, KRPAN ZBOROVANJE TRŽAŠKIH PARTIZANOV MIRU V KINU OB MORJU Mobilizirajmo vse svoje sile za veliko borbo proti atomskemu uničenju Govor senatorja Serenija, člana Svetovnega sveta miru - Številne delegacije so prinesle izraze solidarnosti - Izglasovani protesti na OZN z zahtevo intervencije za preprečitev nove vojne Z nedeljskim zborovanjem, ki je bilo zjutraj v Kinu ob morju, so dali tržaški partizani miru še večji poudarek borbi, katera se je začela postopoma širiti proti resni nevarnosti novega svetovnega in tokrat še strašnejšega uničenja z atomskim orožjem. V nedeljo so tržaški partizani miru dvignili svoj odločen glas protesta proti zadnjim težkim izjavam Eisenhowerja in sklepom ameriškega parlamenta, ki resno ogražajo mir. Zaobljubili so se, da bodo z vsemi svojimi silami, združeni v skupni fronti miru bližnje republike, branili naše mesto in življenja pred grozečo nevarnostjo uničenja z atomskim orožjem. V uvodnem nagovoru sta na zborovanju dr. Teiner v ita- .'■enator tov. Emilio sereni, clan Izvršnega odbora Svetovnega sveta miru in predsednik italijanskega vsedržavnega od bora miru. lijanščini in Anton Gerlanc v slovenščini opozorila na pretečo nevarnost, ki grozi človeštvu, ker vojni hujskači, poraženi v Ženevi, zopet dvigajo glavo ter so začeli strašiti in izsiljevati z atomskim orožjem. Oba govornika sta nadalje poudarila, da morajo zaradi tega prav partizani miru vzeti v svoje roke akcijo, ds se ustavi zločinska roka. Na odru so se nato zvrstile R. Kitajski in izglasovanja u-porabe atomskega orožja. Postavljena je zahteva za intervencijo OZN, ki naj prepreči sprožitev nove vojne ter zahteva za sklicanje mednarodne konference velesil. Kot zadnja je prišla na oder v vrsti delegacij mala Liliana Svara, ki je z otroško prikupnostjo in preprostostjo recitirala poezijo o miru. Grobna tišina, ki je vladala v dvorani med recitacijo, se je na koncu spremenila v buren in istočasno ganljiv a-plavz za ljubko Liliano ki se ji je dr. Teiner zahvalil z ganljivimi, očetovskimi besedami. Ni se še polegel globok vtis, ki ga je pustila mala Liliana, ko je v dvorani zadonel še viharnejši aplavz, s katerim so prisotni pozdravili senatorja Emilia Serenija, člana Svetovnega sveta miru in predsednika italijanskega vsedržavnega odbora miru. «Veseli me — je dejal Sereni — da imam priliko govoriti prav v vašem mestu tik po izrednem zasedanju na Dunaju, kjer smo ugotovi’i iste značilnosti, ki jih je opaziti v Trstu, ki je pravkar izšel iz okupacije, ki je bila za Slovence in Italijane tuja. in že se govori o povratku tujcev, kot za Livorno, Genovo in Furlanijo. Govori se o generalih, ki so pobijali ljudstvo. Senator Sereni se je nato dotaknil in prikazal velike mimi iubne uspehe partizanov miru, ki so bi'i doseženi lansko leto na mednarodnem po-zorišču, kot berlinska konferenca, konferenca v Ženevi, premirje v Indokini, sklenitev snorazumov med socialistično Kitajsko in Indi o ki ima drug režim, padec EOS,. ki jo je ovrgel francoski parlament kakor tudi normalizacija odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Toda s padcem EOS se reakcija ni nikakor umirila in m prenehala spletkariti proti miru, ustanovljena je bila Evropska zapadna zveza, ki predstavlja strašno nevarnost, ker boče n razdeliti svet na bloke. Govornik je na to postavil in obrazložil vprašanje, zakaj hočejo Američani na vsak način oborožiti pol milijona Nemcev. Za sprožitev prave atomske razne detogacije, delavcev iz | vojne ni dovolj samo pritisni- tovarn, mladine, žena ter pred stavnik Delavske zveze-OGIL, ki je prinesel pristanek sindikalne organizacije k pobudi partizanov miru. Vse delegacije so se svečano obvezale za aktivno sodelovanje s partizani miru in popu lari zacijo med vsem prebivalstvom poziva Svetovnega sveta miru. ki je bil odobren v zadnjem času na zasedanju na Dunaju. Odobrene so bile obe nem protestne resolucije, ki so jih predložile delegacije, v katerih je tolmačena zaskrb'jc-nost prebivalstva zaradi odkritih ameriških groženj L. li gumb. treba je prej preventivne vojne z velikim številom izurjenih in sposobnih vojakov. V nadaljevanju govora je prikazal v izrazitih bese dah in s strokovno podkrepitvijo strahotne posledice ki jih prinaša za vse človeštvo in prirodo vodikova bomba, Njena uničevalna moč je dejansko brez meja, dočim so imele or v e atomske bombe na vsak način, čeprav širok, toda vedno omejen obseg pri uničevanju člove’ka in prirode. In to strahovito oroje hočejo dati ameriški netilci vojne v roke nemškim generalom, ker dobro ve- do da take zločince lahko najdejo samo v vrstah generalov nacističnih taborišč uničenja in smrti. Na zasedanju atlantskega sveta so bili odobreni težki in grozeči sklepi, to je, odobrene so bile priprave za sprožitev atomske vojne. Primer Formoze nam kaže, da hočejo vojni blazneži spraviti človeštvo v ponovno suženjstvo in to s strahovanjem z atomskim orožjem. Toda narodi sveta — je nadaljeval Sereni v svojem ognjevitem govoru gredo po svoji poti naprej, z režimi, ki so si jih sami izbrali, v neodvisnosti brez strahu pred atomskim izsiljevanjem. Človeštvo koraka naprej in vojni hujskači naj si ne delajo iluzij, da bodo ustrahovali z atomskim izsiljevanjem. 'Narodi bodo o-hraniii v svojih rokah lastno usodo. Svetovni svet miru je na Dunaju sestavil poziv, ki je drugačnega značaja, kot prvi za prepoved atomske bombe. Nevarnost je danes še večja, ker je atlantski svet odločal o sprožitvi atomske vojne; zato se danes zahteva uničenje vsega atomskega o-rožja in okrog te zahteve se mora sprožiti velika kampanja, ki ji do sedaj ni bilo primera v svetu. Par učinkovitih besed, ki so napravile globok vtis v dvorani, je pred zaključkom sen Sereni naslovil tudi številnim agentom javne varnosti, ki so stali v dvorani. Z ironičnim nasmeškom se jim je zahvalil za njihovo skrb glede njegove osebe, ki je bila popolnoma odveč, ter jih obenem opozoril, da bi bilo vsako oviranje nabiranja podpisov ne glede na povelja Scelbe — povsem protiustavno. V zaključku je še prikazal uspehe Sovjetske zveze pri u-porabljanju atomske energije v miroljubne namene ter podčrtal, da stojita danes pred človeštvom dve poti, ena, ki vodi v življenje, druga pa v smrt. Toda mi se zavedamo — je dejal - da bomo zmagali, ker gremo po poti življenja, ker smo partizani življenja in miru. Ko se je poleglo dolgotrajno ploskanje, so zborovalci o-dobrili resolucijo za Svetovni svet miru, v kateri je podčrtana obveza tržaškega prebivalstva za borbo proti Zahodnoevropski zvezi, intervenciji ZDA v kitajske zadeve in proti strahovanju z atomskim orožjem. Razvoj ladjedelniške industrije v L.R. Kitajski List «iKungjegipao», ki izhaja v Pekingu piše, da so ladjedelnice «Cangnjen», v Šanghaju splovile prve dni januarja prvo ladjo, ki bo prevažala blago in potnike. Ladja «Minčau Lo», ki ima 2650 ton tonaže, je o-premljena z udobnimi kabina. mi, kjer je prostora za 480 potnikov. Zadnje dni decembra je odplula na prvo vožnjo po reki Jangce ladja «Jenmin 1», ki je bila zgrajena v Šanghaju. Ladja prevaža gradbeni material, stroje in živila. Ladjedelnice v Šanghaju, ki so največje na Kitajskem, so zgradile lansko leto večje šle. vilo potniških m trgovskih ladij, večjih vlačilcev, ladij s stroji za čiščenje luke ter prevozno ladjo, ki pluje po Jang-ceju med Hankovom in Vučan-gona. Nadalje je bilo lansko leto zgrajcrijh v drugih ladje, delnicah tudi mnogo potniških in tovornih ladij, cistern in vlačilcev. Dragocen material iz prahu v plinskih ceveh Germanij, material, ki ga dobijo iz prahu .v plinskih ceveh, služi za izdelavo etoktričnih ojačevalcev in rektifikatorjev. O uporabi, in izvoru germanija je govoril v kemičnem odseku na zborovanju društva British Association v Oxfordu ravnatelj odde’ka za razvoj in raziskave pri neki .londonski čistilnici dragocenih kovin, A. R. Powell. Dejal je, da je neki profesor gottingenske univerze našel med drugimi prvinami tudi sledove germanija v premogovni žili v nekem premogovniku v Northumberlandu. Politična resolucija konferenci | Komunistična partija Trži.-1 vztraja na njihovi takojšnji in škega ozemlja se je odločno celotni uveljavitvi tako na Tr- borila proti vsakršnemu raz- žaškem ozemlju kakor tudi v kosanju Svobodnega tržaškega coni B, ker Je to Jamstvo za ozemlja. Stala je na čelu širo-1 obrambo pravic prebivalstva ke in neprestane akcije, ki je bila deležna simpatij in odobravanja velike večine tukajšnjih državljanov, Slovencev m Italijanov, kateri so na najrazličnejše načine manifestirali svoj odpor proti barantanju, proti ločitvi obeh con in proti okrnitvi come A. V teku te bitke — ki je zavzela značaj široke ljudske mobilizacije je postajalo vedno jasneje najširšim množicam tukajšnjega prebivalstva, da delitev Ozemlja ote-žkoča položaj v obeh conah in da bi bila ustanovitev STO najprimernejša rešitev v inte resu prebivalcev vsega Ozemlja. Komunisti so vedno branili svoje pozicije Komunisti so v vsej tej pravični borbi, katere so bili tudi najaktivnejši pobudniki, realizirali linijo, ki je bila globoko ukoreninjena med ljudstvom. Znali so tudi v težkih okoliščinah braniti demokratične in in ternacionalis tiene pozicije, kakor tudi interese delavcev, utrjujoč svojo organizacijo in dvigajoč njen vpliv in ugled. Kljub odločnemu ljudskemu odporu je bila razdelitev O zemlja izvršena na podlagi Londonskega sporazuma. To juridično začasno rešitev smatrajo vlade, ki so sporazum podpisale, za dokončno rešitev. Odločno upirajoč se vsaki nacionalistični tendenci in vsaki pustolovski politiki, Partija obsoja dejansko dokončnost ter neizvedbo Spomenice o sporazumu in njenih prilog; ResoiHGiia o nalogah organizacije Izredna konferenca Komunistične partije Tržaškega o-zemlja je ugotovila večjo politično zavest tovarišev, ki so znali povezati posebne probleme s splošnim problemom borbe za mir, svobodo in socializem. Visoko število intervencij, poglobljene diskusije dokazujejo realne obstoječe možnosti za nadaljnjo okrtpi-ter in razširitev Partije, ki mora postati množična partija, zmožna voditi tržaško prebivalstvo, slovensko in italijansko, v nove zmage, nove uspehe v okviru dejavne e-notnosti z italijanskimi demokratičnimi silami. Iz dela konference, čeprav se opaža dejansko izboljšanje v funkcionalnosti sekcijskih in celičnih komitejev, je treba ugotoviti še nezadostno metodo kolektivnega vodstva in pomanjkljivo delitev dela. U-gotovila se je tudi potreba večje uporabe orožja kritike in samokritike z vrha do baze in z baze do vrha ter večje povezave z množicami, tako da se lahko spozna njihove takojšnje in splošne potrebe, bodisi političnega kakor tudi gospodarskega in socialnega značaja, ter da se jim istočasno ustvari zavest, da je samo v socializmu možnost dokončne rešitve problemov miru in dela. Iz dela konference je prišla do izraza potreba posvečanja večje pažnje organizaciji partije v velikih tovarnah, da se postavi v srednjih in malih in da se ustanovijo celice in sekcije, kjer jih še ni, čeprav obstajajo simpatizerji in prijatelji, kot v središču mesta in nekaterih krajih podeželja. Konferenca je tudi ugotovila potrebo okrepitve ideološke priprave, ki mora biti negovana bodisi do osrednjih, sekcijskih in celičnih vodilnih kadrov, bodisi kot množična vzgoja. Samo s trdno ideološko podlago posebno na našem Ozemlju, se lahko ostane zvest načelom proletarskega internacionalizma. Za ustvaritev široke množične Partije V četrtek prejšnjega tedna je bilo peto zasedanje partijske konference na katerem se je nadaljevala diskusija. Tov. Poccecai je spregovoril o pomenu proslavljanja v' širšem obsegu desetletnice osvobodilne borbe ter ustvaritvi široke in močne antifašistične fronte. Lucijan Roncelj je nakazal potrebo konkretne pomoči s strani sekcij mladim komunistom pri njihovem delu. bodisi z nasveti, predlogi, kritiko in vzpodbujanjem. Cermelli Giordano je prikazal požrtvovalno delo raznašalcev tiska ob nedeljah. Pripomnil je. da bi si morali tovariši bolj prizadevati za širjenje iAika tudi v tednu. Laura Weiss je podaja kritično in samokritično analizo dela na področju agitacije in propagande. Se posebno je poudarila potrebo boljše in globlje popularizacije naših stališč ter takojšnjega in prožnega reagiranja na posamezne dogodke. Tov. Marija Bernetič je podala izčrpno analizo o temeljih, na katerih mora sloneti nacionalno vprašanje, podala je pregled stanja v Juaosla-viji, dotaknila se vprašanja normalizacije odnosov z ZSSR. primera Djilas-Dedijer ter v zaključku poudarila potrebo ustvaritve široke fronte Slovencev v obrambi njihovih pravic. Zaradi važnosti te intervencije jo bomo objavili v daljšem izvlečku prihodnjič. Tov. Beltrame (sekcija Sv. Jakob) je govoril o pozitivnih uspehih, ki so jih imele akcije Partile za rešitev raznih konkretnih problemov ter o obstoečih možno tih za razširitev partijskih vrst z novimi močmi. Obravnaval je tudi proti em Slovencev v o-kraju Tov. Valdisteno e o-bravnaval razne pereče proti eme nristaniščnikov, dočim je tov. PasMn govoril o prizadevanjih delavcev za ohranitev Scinda, ker bi novi delovni centri ustvarili še slabše pogoje za zaposlene. Organizacijski sekretar tov. Destradi je iznesel v diskusiji razne organizacijske probleme ter nakazal potrebo, da se u tvari močna Partija, ki naj bo še tesneje povezana z množicami. Predočil je nadalje potrebo povezave tovarn s sekcijami z ozirom na težke borbe delavcev, ki jih mora podpreti vse prebivalstvo. V zaključku je dal predlog, da naj konferenca vpraša CK sklicanje kongresa Partije, ki bi se moral vršiti v teku leta. Diskusija, v katero je poseglo skupno 59 tovarišev, se je zaključila na predzadnjem zasedanju v ponedeljek. Prvi je tokrat posegel v diskusijo tov. Mosetti iz celice Telve ki je govoril o delovnih pogojih v oodjetju, izkoriščanju delovne sile in sindikalnih borbah. Nakazal je nekatere šibkosti in pomanjkljivosti delovanja Partije in sindikata ter možnosti za izboljšanje vsega političnega in organizacijskega dela. Jelka Gerbec je postavila vpr: šanto izbol šanja ideološkega študija, ki mora biti stalna skrb vseh sekcij in cehe. Tov. Nanerotich iz la-d’ed. Sv. Marka je podal analizo delovanja Partije in sindikata v tovarni. Priporočal je še naj se da čim več’a pomoč Udruženiu za pravico do -tnnovania, da bo lahko hitreje reševalo zadeve brez domcev. Tov. Gregorič iz Skednja ie poročal o uspehih ob iasn’evalnega dela Partije p< razkosanju. Dogodki niso vplivali na razvoj in okrepitev Partito, ker dokazuto turi obnovitev izkaznic in rekruta-cija. ki se to izvedla še hitreje. kot druga leta. Kot bodoče naloge, to postavil p-opulari-'aciio Posebnega statuta in borbo za narodne pravice Slo vencev ter izboljšanje. ku1-lurnega de'ovanja. in več'n povezavo s tovrno I.LVA. Tov.er Uoneiti z Barriere to govori la o nalogah komunističnih žena okraja ter akcijah, ki sc Mh izvedle žene v obrambo de’avk v podjetju Genel. Tov. QuaiMiotti je prikazal požrtvovalno de'o za obnovitev požganega krožka ter antifašisti- čno enotnost, ki se je izkazala takoj po zločinskem dejanju. Naštel je razne diskriminacije proti Slovencem v službah, javnih uradih itd. Povedal je tudi, da je gradnja nove šole na Greti siad prizadevanja ljudskega sveta volivcev, ki je bil ustanovljen na široki podlagi. Tov. Muslin je podal izčrpen pregled vedno težjih gospodarskih razmer pristani-ščnikov ter naštel vrsto protidemokratičnih oblastvenih u-krepov, ki stremijo za okrnitvijo njihove enotnosti. Tov. Žbogar je iznesel nekatere organizacijske probleme sekcije Pi soni, dočim je tov. Zobec Armi da nakazala možnosti boljše mobilizacije žena okrog njihovih problemov ter podčrtala potrebo večje politične vzgoje komunističnih žena. Tov. Perini iz sekcije Sv. Ana ie ugotovil pomanjkanje političnih tečajev v sekcijah ter priporočal večje zanimanje sekcijskega komiteja za probleme ZKM. Tov. Kraniec iz Podlonjerja je podal politično analizo področja, kjer delu-'o sekcija ter podčrtal potrebo večje ideološke vzgoto sek-ci iških in celičnih kadrov. Tov. Baučar Dušan se je kritično dotaknili vprašanja pravilne uporabe raznega propagandnega materiala. Tov. So-ranz je obravnaval vprašanje sindikalne konstituante ter nakazal, da je treba voditi med delavci podrobno obia-snjevalno delo in stopiti v stike z vsemi delavci, ne glede na politično mišljenje. Tov.ca Pina Tornaseli! je prikazala težko stanje delavk v tovarnah in raznih pod jej ih ter ugotovila nujno potrebo te m e’še povezave med sindikatom in ZDZ. Tov. Lino Crevatin je nbravnaval problem množičnih organizacij in njihovih nalog v novem položaju, dočim to tov. Vaientinis Spartaco, kot zadnji, ki je posegel v diskusijo, še poglobil vprašanje ideološke vzgoje tovarišev ter dal tudi konkretna navodila za uspešntoši študij v celicah in sekcijah. Izredna konferenca Partije postavlja torej naslednje naloge: 1. Okrepiti Partijo s smelejšim rekrutiranjem tistih delavcev. ki so se izkazali najboljši borci delavskega razreda, tistih demokratov,, ki so vedno volili za nas in se skupno z nami udeležili najtežjih borb, tistih žena, kii so nam vedno pomagale in nas podpirale v vsakodnevni politični akciji. Akcija za rekrutacijo mora biti vztrajna in nepretrgana in gledati jo je treba brez pojavov sektaštva ali oportunizma. Samo z delovanjem v tem smislu, bomo lahko imeli množično Partijo, ki bo o-mogočila nam vsem uresničitev potrebnega preokreta za razvoj krajevnega demokratičnega gibanja. 2. Izboljšati funkcionalnost sekcijskih in celičnih komitejev s tem, da pritegnemo s pogumom in smelostjo k vodilnemu delu sveže in nove sile; utrditi vodilne organizme s pravilnim izvajanjem partijske linije na konkretnem terenu, da se ne bodo pojavljala protislovja med teorijo in prakso; bolje in v širšem obsegu seznanjati množice s cilji in nalogami komunistov v sedanjem položaju; povečati števild ženskih celic, ki imajo iz raznih razlogov posebne naloge v izvajanju partijske linije. To se bo dalo uresničiti, v kolikor bo dana ženskim celicam boljša in dejanska pomoč ter večja povezava s strani sekcijskih komitejev in ženske komisije. 3. Ena izmed nalog, ki se postavlja pred Partijo, je izbolj-Sanje dela voditeljev skupin, da bodo postali sposobnejši za opravljanje dobrega politi čnega dela, ki bo omogočilo večjo mobilizacijo in konkretizacijo nalog, katere si postavlja Partija; nadalje je treba za izboljšanje organizacijske učinkovitosti Partije tudi povečati število že obstoječih voditeljev skupin. 4. V zvezi z analizo ideološke vzgoje Partije mora Centralni komite skrbeti za dvig ideološke ravni čianov Partije. Brez poznavanja načel marksizma-leninizma jim ne more biti jasna ne linija Partije, ne gibanja razredov in ne splošne perspektive. Kolekti- .... ; ; «_i. •" v«_i : : , vni in osebni' študij mora biti eden izmed temeljev delovanja slehei-nega pripadnika Partije. 5. Čeprav konferenca ugo- tavlja izboljšanje notranje demokracije, ki omogoča večjo debato in dotok idej in izkustev vendar podčrtuje, da si je treba še prizadevati, da se okrepi ta važen del življenja naše Partije; konferen-za opozarja nadalje vse tova- riše na večji čut discipline, ki jo je razumeti kot zavedno in prostovoljno in katera bo, če se bo pravilno izvajala, o-mogočila mobilizacijo čimšir-ršega števila članov Partije; konferenca poziva tudi vodilne organizme na večjo kontrolo nad sklepi ter podčrtuje, da brez pravilnega izva- janja tega načela, ne bo delo Partije izgledalo homogeno in ne bo imelo premočrtnega in nepretrganega razvoja, marveč se bo odvijalo skokoma, pretrgano in nekontrolirano. 6. Čeprav konferenca podčrtuje, da se je povezava z množicami od zadnjega kongresa do danes še nadalje okrepila, vendar ugotavlja, da slednja še ni dovolj globoka in obsežna; poziva zato vse tovariše in še posebno tiste, ki delujejo v množičnih organizacijah, da vložijo vse svoje sile za njeno utrditev, razširitev in okrepitev, da bodo na ta način slednje vedno bolje izpolnjevale svojo nalogo mobilizacije in akcije ljudskih sil, posebno danes, ko so v borbi za mir, delo in svobodo. 7. Po ugotovitvi izboljšanja proženja pomoči Zvezi komunistične mladine poziva konferenca vso Partijo ne samo, naj vzdržuje to pomoč, marveč naj jo še okrepi in izboljša. Medtem ko se konferenca obvezuje za uresničitev teh važnih nalog, apelira na slehernega tovariša, da doprinese k ustvaritvi množične Partije, ki bo znala zagotoviti možno sti uspehov in zmag proletariatu in prebivalstvu našega O-zemlja, združenima z demokratičnimi in naprednimi silami Italje. Na delo, za dosego miru in socializma! in za zaščito njegovih intere sov, kakor tudi za vzpostavitev pomirjevalnega ozračja v krajevnem obsegu in za miroljubno sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Borba za priznanje demokratičnih pravic Ena izmed poglavitnih nalog komunistov je ta, da se postavi o na čelo borbe za priznanje demokratičnih pravic prebivalcem Tržaškega ozemlja, t. j. listih pravic, ki jih določata Spomenica o sporazumu in priloženi Posebni statut, ki se izrečno sklicujeta na Spio šno deklaracijo o človeških pravicah. Komunisti bodo s e zn a n ih vso javnost z omenjenimi do kumenti, zlasti z deklaracijo o človeških pravicah, na katero se mora naslanjati u prava na Tržaškem ozemlju, zato da bo sleherni državljan poznal sredstva, ki jih ima na razpolago pri zahtevi lastnih pravic. Komunisti obsojajo zlorabo obvez, ki so bile podpisane v Londonu. Obsojajo uvedbo zakona Javne varnosti, ki je v protislovju z Deklaracijo o človeških pravicah, policijske nastope, ki teže za tem, da omeje svoboščine državljanov, vmešavanje v osebne zadeve državljanov, vmešavanje v politično in sindikalno delovanje, kakor tudi odkrite poizkuse strahovanja. Zato bo Partija ojačila borbo za o-brambo demokratičnih svobt. ščin, za njih popolno vzpostavitev na podlagi določil Spomenice o sporazumu in njenih prilog, naslanjajoč se v tej akciji na najširšo enotnost prebivalcev, Slovencev in Italijanov. Za teritorialno in upravno avtonomijo T. 0. Partija se bori in se bo borila za teritorialno in upravno avtonomijo Tržaškega ozemlja. To zahtevata politično-pravni položaj Tržaškega ozemlja, izhajajoč iz Spomenice o sporazumu, ter iz tega izhajajoča zemljepisna konfiguracija tega Ozemlja s civilno upravo vladnega generalnega komisarja. To zahtevo upravičujejo tradicionalne težnje Trsta po avtonomiji, ki so potrjene z vso njegovo zgodovino in v kolikor je potrebna za zaščito našega prometa, naše trgovine in naše industrije. ,Iz teh razlogov zahteva Partija ustanovitev teritorialnega organa, izvoljenega s splošnim glasovanjem, na podlagi si sterna čistega proporca, od vseh državljanov, vpisanih v volilne imenike za občinske volitve. Ta organ naj ima u-pravne in zakonodajne funkcije (slednje v obsegu, kot jih ima Generalni komisariat, sklicujoč se tudi na one funkcije, ki jih je izvajala ZVU). Ta skupščina, nazvana «Teritorialni svet», bi potemtakem morala imeti večjo oblast, kot jo imajo pokrajinski sveti Republike. To bi dovedlo tudi do resnične demokratizacije nadzornih organov nad upravami občin In' province, ker bi bile odtegnjene nadzoru vladnih organov in bi jim bila na ta način zajamčena dejanska avtonomija v interesu zaupanih državljanov, ob upoštevanju njihovih krajevnih potreb. Naše stališče do pokrajinske ureditve Na otvoritvenem zasedanju partijske konference v gledališču Rossetti so v nedeljo 23. ja-nuar,a prinesle med drugimi svoj pozdrav tudi delegacije iz Sv. Jakoba in Magdalene. V primeru pa, da bi moralo priti v izrecni ali molčeči o-bliki do priključitve Ozemlja in s tem do oblikovanja pokrajinskega te'esa, Partija že sedaj smatra, da spričo posebnega gospodarskega, narodnostnega in zgodovinskega položaja ni mogoče ustanoviti ene same pokrajine Furlanija-Julijska Krajina, marveč dve ločeni pokrajini. Pokrajinski statut bi moral vsebovati po-'eg pravic, ki jih v korist državljanov predvideva ustava., tudi pravice, priznane s Spomenico o sporazumu in z Vse občno deklaracijo o človeških pravicah, katere bi morale spremljati državljane Ozemlji v državni republikanski skl' ker so bile dodeljene z mednarodno listino. če morda celo protikomunistični in drugi omejitveni ukrepi. Samo vlada miru more v celoti spoštovati pravice prebivalcev Tržaškega ozemlja. Zato je v našem interesu kakor tudi v interesu italijanskega ljudstva, da se bori za tako vlado. Komunistična partija bo zs neposredno povezavo in sodelovanje s komunističnimi par lamentarci, ki bodo v rimskem parlamentu in senatu predstavljali in ščitili interese tržaških delavcev in prebivalcev na splošno, skrbela za to, da bo parlamentarni urad, ki se je ustanovil v Trstu, postal vedno bolj aktiven in popuia ren. Zato vabi prebivalce, naj sode’utojo z omenjenim uradom, da bo ta lahko hitro interveniral v parlamentu za zaščito pravic posameznikov, k a kor tudi državljanov na splošno in da bo sproti obrodil vsakršno kršitev Spomenice o sporazumu ter njenih prilog. Za gospodarski preporod Trsta Na to splošno zahtevo nave zu e Partija druge, neposredne zahteve za popolno demokratizacijo vsega našega civil-noupravnega življenja, med katerimi so sprememba volilnega zakona iz sistema vezanih list (-apparentamento) v sistem čistega proporca, volitve v provincijski svet po istem sistemu čistega proporca ter 'emu sledeča volitev na demokratičen način provincijskega odposlanstva, ki je danes fevd štirih strank z demokristjan-skim predednikom na čelu, i-menovanem od ZVU ih potrjenem od generalnega komisarja. Za demokratično vlado miru Medtem ko se Komuni'tična partija bori za popolno uve Ijav-itev določil Spomenice o sporazumu v celoti, kakor tudi določil njenih prilog, zahteva aktivno udeležbo vsega tržaškega demokratičnega gibanja v borbi za to, da Italija dobi demokratično vlado, ki bo tolmač ljudskih zahtev, ki bo spoštovala republiško ustavo in ki bo vodila politiko miru, kakor to želi italijansko ljudstvo. To je danes bvtveni cilj tržaških komunistov in demokratov tudi zato, ker bo vsak zakon, spre et v Republiki, u-veljavljen tudi na našem O zeml u in pred vsemi tudi vrsta zakonov in odredb, ki povzročajo poslabšanje življenjskih razmer in svobode, kakor tudi povišanje davkov in drugih pristojbin -r in v bodo' Komunisti morajo biti na čelu borbe za gospodarski pre porod Trsta in njegovega o-zemlja; na čelu široke in vedno močnejše fronte državljanov, Slovencev in Italijanov, vseh političnih struj in socialnih slojev. Ta borba se mora razvijati v okviru mogočne akcije italijanskih delavcev in ljud stva proti monopolom, za reorganizacijo IRI, za nolitiko proizvodnje in dela, za trgovinske izmenjave z vsemi državami, brez diskriminacije, za pravično obdavčen'e in proti povišanju bodisi davkov, kakor tudi drugih prhtojbin, ki slabšajo življenjsko raven delavskih množic. ZA SVOBODEN PREHOD METE MED OBEMA CONAMA Za to, da bo dana široka možnost gospodarskega življenja Trstu in njegovemu ožjemu zaledju, bodo komunisti odločno zahtevali najširšo prostost pri prehodu meja, kakor tudi svobodo za prevoz blaga preko razmejitvene črte med obema conama, brez vsakih o-vir birokratskega značaja. LUKA IN PROMET Da bi tržaška Prosta lw dejansko postala središče tri vinu in evropskega sodelo' nja zahtevajo komunisti cel' no povrnitev privilegijev ?[ stih predelov (punti frano in se bore za takojšnje sl canje mednarodne konfereij o tržaški luki, za katero t' donski sporazum obvezuje ij lijansko vlado, da jo skl* kar najhitreje, kakor tudi udeležbo vseh držav, ki itn» interes na trgovinskem 4 metu s Trstom, predvsem ! držav tržaškega zaledja, j obsojajo vsak poskus disi] j minacije kot kršitev spora! mov in kot nevaren na? proti gospodarski obnovi : sta. Partija bo vodila bon za obnovitev tradicionalnih žaških pomorskih linij in ' vpis ladij v naše pristani? registre. Zato bodo našie podporo | munistov vse pobude slojev, imajo interes na obnovil prometa in na okrepitvi nfl ga pristanišča kot središče j govinskih izmenjav z vin državami Vzhoda in Zahoda t) PROSTA CONA Upoštevajoč posebni polo! Trsta in težko krizo tržaški1 gospodarstva, se tržaški konj n i s t i strinjajo z zahtevo, kil je sprožila večina tržaških | spodarskih skupin glede novitve proste cone v Tri' kot sredstva za poživitev f meta iin za zboljšanje življa skih razmer prebivalstva. ’ BORBA PROTI BREZPOSELNOSTI Ojačena bo borba proti bij poselnosti, boleči rani, ki t* naše mesto in ki se je raj rila. Komunisti morajo bitij to najaktivnejši v sindik» organizaciji in v njenih bah proti odpustom, za tali šnjo izvedbo ukrepov, ki je določila italijanska v j za tržaško gospodarstvo.' Počiti,ko produktivnih inj sticij, u :mer jeno po toč’ smernicah industrijskega in govinskega razvoja potom i ganičnega zakona, ki naj 4 drugim predvidi obnovit pomorskih lini j, okrepitev i ke, ladjedelniške industri'e vseh drugih gospodarskih 1 javnosti. Sem je treba vk1 čiti tudi zahteve kmetov akcije za rešitev vprašanj I deželja. ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH RAZMER Z borbo za gospodarski porod je povezana akcija j zboljšanje življenjskih razf in delovnih pogojev tržaški delavskega razreda, proti A stritvi brezobzirnega davi1 ga vijaka, za povišanje m£j proti nadizkoriščanju in kivi demokratičnih svoboščini notranjosti tovarn in na d< viščih. LJUDSKA STANOVANJ-1 Komunisti se bodo še n£l lje odločno borili za zgrij tev ljudskih stanovanj v 1 šni meri, ki bo napotila vprašanje pomanjkanja sta1: vanj h končni rešitvi, prisilnim izgonom ter M podpirali vse pobude, ki i je namen doseči te cilje. * UREDITEV ŽIVLJENJA BEGUNCE^] Ureditev življenja begun6 iz cone B in z Miljskih bov ter ureditev vprašanj riške občine, ki je bila t6^ prizadeta z razkosanjem. ( važna vprašanja, katerih; morajo lotiti komunhti v 1 viru akcije za gospodarsko) novo Trsta in zaščite kof|f teh prebivalcev, žrtev ba« Ì - b: h ti n. gt D se (ii gt vi rt st n< tanja. V k notnost delavskega razred in zaščita narodnih manjšin n< Dl tli Dr Dl G, t>t Dl Ul V D D U; iz Z; 8l bi ni ii Komunisti morajo biti na čelu akcije za vzpostavitev najširše in najtrdnejše enotnosti tržaškega delavskega razreda ter morajo postati najvztrajnejši zagovorniki ustanovitve enotne sindikalne organizacije, ki naj zajame vse delovne ljudi, neodvisno od njihovih političnih prepričanj in njihove narodnosti. Komunisti bodo dali svoj prispevek in vse svoje delovanje za uresničenje tega o-snovnega cilja ter polno podporo za izvedbo Ustanovne cin-dikalne skuoščine, sklicane od krajevnih organizacij sporazumno z veliko CGIL, za ka-'ero so tržaški delavci ponosni, da so se ji priključili in tako okrepili svoje borbene sposobnosti za do ego skupnih ciljev, s tem da so postali de-'ežni podpore itali'anskega de-'avskega razreda. Na podlagi določb «Spomenice o spi razumu» in priloženega Posebnega statuta glede narodnih manjšin se bodo komunisti borili za zaščito slovenskemu prebivalstvu priznanih pravic in bodo delovali na tem, da uresničijo v tej borbi kar najširšo in najdoslednje demokratično politiko enotnosti, V akciji za narodne pravice Slovencev bo Partija predstavljala vso važnost svo e moči, nodporo delavskega razreda in tržaškega demokratičnega gl banja, polno in aktivno solidarnost delovnih ljudi in najaktivnejšega dela itali'anskega ljudstva, ki ga vodita veliki napredni stranki v duhu internacionalizma. Na tej pod- lagi bo Partija vodila tudi f bo v obrambo narodnih f1 I vic Italianov cone B in d e1* § kratičnih svoboščin na spl®* ^ za vse prebivalce, ki so P1' :§ pod Jugoslovansko upravo. V novem položaju ki e ustvaril po vrnitvi Trže š^6 ozemlja pod italijansko uP' E vo, je potrebna vedno širšal h cija enotnosti do vseh ital* v '-kih demokratičnih ljudi. s, krepiti je treba in n a pr a1) v vedno učinkovitejšo akcii‘j enotnost s federacijo Italiij c ske socialistične partije, munisti bodo dali ves prispevek k utrditvi protil stične enotnosti v Trstu s da bodo kot v preteklosti, P' h pirali ali dajali pobude za ‘ t cije in pobude, ki bodo stri j ne v tem pr ave u, v duhu u’ [javljanja vrednot osvob0; \ ne borbe in demokracij* * * * * 6, 7 j to zrasla iz te slavne erri?' 1 da preprečimo vsak poskus1 nove fašizma. s'; i - p Naprej, torej, za mir, za s' > bodo, za socializem! > ' Slovenski delovni ljudje Pristopajte v svojfl Partijo, med bore6 za mir in social' zem! * Pritegnimo use Slovence e borbo za uveljavitev Posebnega statuta! :t : a lii e tri deloj i celi !V Pj •aneli e sij [ereij ro K j;e ij s kij indij i im* m p' tem >. disi pora na] >vi 1 bot; lnih tanit Občine naj v svojem delokrogu takoj začno izvajati deločbe londonskega sporazuma - dr. Paiamara se izgovarja na Rim in na mešano komisijo oro n je v' novi i nti išče V: e' hoda po loj Saški kd| o, kij kih e Tri ev f iVl j* tva. ’ V nedeljo je bil v Trstu sestanek slovenskih občinskih svetovalcev in županov. Na njem so razpravljali o konkretnih akcijah, ki jih je treba voditi za dosego pravic, ki jih predvideva Posebni s nabit. Tisti svetovalci in župani, ki so bili pred kratkim pri vladnemu komisarju dr. Pala-mari, pa so poročali o razgovoru, ki so ga imeli z njim glede naših zahtev, vsebovanih v predloženi mu spomenici. Dr. lAigneletto je predočil vladnemu komisarju naj bi storil potreben korak zato, da bo besedilo omenjenega statuta in drugih listin londonskega sporazuma objavljeno v Uradnem listu italijanske repu- vo proti tistim, ki bi ga zagrešili. Ta izjava je zelo važna in je zatorej prav, da so o njej točno poučeni naši ljudje, zlasti pa člani prosvetnih, športnih in drugih društev. Nihče nima pravice nikogar spraševati o tem, kakšno je njegovo politično prepričanje, kateri stranki pripada, v katero šolo pošilja svoje otroke, o njegovem občevalnem jeziku itd. Vsak tak primer je treba javiti vladnemu komisarju. Dr. Jože Skerk je poročaj o zahtevi glede dvojezičnih napisov na državnih, občinskih in drugih javnih uradih, kakor tudi na obcestnih tablah. ’rj n ti br; ki W e ra-' bitij idika ih t i tal ki vl*‘ v°: J toč) ;a in tom i iaj «j iriovi' -itev J tri 'e ikih 1 i vk' etov , ianj I 2ME1 ski ti :cija ; raz» ■žašlt,i 'Oti ^ davč: me\ Kdaj bodo uprava drž. železnic in ostale javne uprave namestile dvojezične napise na svojih poslopjih, kakor so obvezane po določbah Posebnega statuta? klike. Kajti nemogoče je zahtevati od vladnih funkciona-J’iev, naj se drže določil Posebnega statuta, nko pa niti njegovega besedi'a re poznajo. n |cP Dr. Paiamara e zagotovil, da se o tem razpr: vlia na merodajnem mestu v Rimu. Občinski svetovalec g. Drago Legiša je poročal o zahte-vi glede razveljavljenia fašističnih raznarodnovalnih zakonov. Dr. Paiamara :e odvrnil, da so mu neznani taki zakoni. Glede rabe slovenščine v javnih uradih in na sodišču pa je nr. Pal amara dejal, da reše-vanje tega vprašanja spada v °kvir mešane jugoslovansko-‘iglijanske komisije. Naša svetovalka Marija Ber-netičeva se nedeljske seje ni mogla udeležiti zaradi odstot-it nosti iz Trsta. Zato je na seji "J boročal o njeni intervenciji a Pri dr. Paiamari svetovalec Iorili ^°mbač. Tov. Bernetičeva je H "v j nbrazložila zahtevo naj se pre-rskol °°Ve Podžiganje nacionalne , koji btržnje ter samovoljno vmeša-r! Vanje policijskih organov v brivatne zadeve državljanov. r-'Palamara je izjavil, da bo scionalna mržnja polagoma gtnila; g'ede samovoljnih ^sliševanj s strani policijskih ^gentov pa je priporočal, naj triu vsak tak primer pisme-,.n javili, kar mu bo omogo-1 da bo sam uvedel preiska- loščil na de ANJ- ie n3‘ zgr£. j v l; olila a sta; 'i, pi$ r H ki I it; e. * siCEN4 ?gunh kih b anj tf. r bar -ed išifl Dr. Skerk je poudaril, da bi morale občinske uprave jemati predvsem v poštev Posebni statut in da bi morale postaviti dvojezične napise. Dr. Dekleva pa je govoril o nameščanju slovenskih uradnikov in funkcionarjev na državnih in drugih javnih uradih. Na to je opozoril tudi dr. Paiamaro. Ni dovolj, da so Slovenci n. pr. v tržaški občinski upravi in drugod nameščeni le kot sluge in nižji uradniki. Ni pravilno, da je dr. Palamara nedavno postavil vrsto visokih funkcionarjev in da ni pri tem vzel v poštev niti enega Slovenca. Zato je dejal dr. Dekleva, da je to nadaljevanje diskriminacije na škodo Slovencev. Po poročilih se je razvila diskusija, v katero so posegli številni svetovalci in župani. Zupan, tov. Lovriha je poročal, da bo dolinska občinska uprava, v smiiu določil Posebnega statuta, postavila po vsej občini dvojezične napise Navzoči so odobravali tako stališče. Nabrežinski župan g. Terčon je poročal da je tamkajšnja u-prava zaprosila kvesturo, naj vrne dvojezične table, ki jih je svojčas policija snela ter da je prejela odgovor, ki pravi, da bodo zadevo preučili v Rimu. Svetovalec tov. Pirc je predlagal, naj bi se delegacija svetovalcev in županov obrnila neposredno na Rim in naj bi morebitne vloge poslala v vednost tudi vladnemu komisarju v Trstu. Tudi s tem predlogom so se strinjali vsi navzoči. Na vsak način bo odbor preučil tudi to vprašanje. Sledile so še druge intervencije. Na sestanku je bilo nadalje sklenjeno, da se bodo svetovalci in župani še nadalje sestajali, da bo izvoljeni odbor še nadalje obstajal, kljub temu, da nima značaja stalnosti. Pooblaščeni odbor bo še nadalje preučeval možnosti nadaljnjih skupnih akcij za spo- štovanje Posebnega statuta. V kratkem se bodo sestali občinski sveti vseh podeželskih občin na izrednih sejah, na katerih bodo preučili vsa vprašanja glede takojšnje uvedbe določil Posebnega statuta. Da pa bo široka javnost točneje seznanjena z njihovo vsebino, naj se prirejajo povsod sestanki, na katerih naj govorniki razpravljajo o teh vprašanjih. Tudi nedeljski sestanek je lepo potekal. Pokazal je. da prevladuje povsod želja, naj bi se čimprej pričel izvajati Posebni statut; naj bi se napravil konec vsaki narodnostni mržnji in raznarodovanju tržaških Slovencev. Zato pozdravljamo take skupne sestanke z željo, da bi bili čimprej kronani z obilnim uspehom, kar bo v korist ne le nam Sovencem na tem Ozemlju, temveč tudi v korist mirnega sožitja z italijanskim ljudstvom in v korist miru. PRED 50 LETI SE JE ZAČELA PRVA RUSKA REVOLUCIJA “Krvava nedelja" v Peterburgu Petdeset let je poteklo od pričetka prve ruske revolucije, ki pomeni važen dogodek ne le nove ruske, marveč tudi svetovne zgodovine. Revolucija 1905-1907 v Rusiji je bila prva ljudska revolucija na svetu v dobi imperializma. Po vsem svetu je takrat odmevala borba ruskega delavskega razreda in kmečkih množic ter se > dvigal protest proti ne-čuveni krutosti carizma in njegove policije. Čeprav tedaj ni bila dosežena odločilna zmaga proti vladajočemu režimu in zatiralskim razredom, kapitalistom in pomješčikom (veleposestnikom), vendar je to široko gibanje zrahljalo njihovo moč. Delovno ljudstvo si je priborilo znatne politične in socialne pravice; delavski razred in revolucionarne množice pa so si obenem pridobile bogate izkušnje, ki so jih s pridom uporabili desetletje kasneje v zmagoviti Oktobrski revoluciji 1917. Težki porazi v nesrečni ru-sko-japonslki vojni ( 1904), v kateri je Rusija izgubila Fort Artur in polovico otoka Saha-lina, skoro vse vojno (ladjevje in ogromno število vojakov, so poslabšali notranji položaj ter še bolj povečali nezadovoljstvo širokih množic, ki je bilo zaradi gospodarske krize ( 1900-1973) že itak veliko in splošno. Zaradi vedno hujšega izkoriščanja so 5e vrstile druga za drugo večje in manjše stavke. Decembra 1904 je bila v Bakuju velika ini strnjena stavka. 3. januarja 1905 se je zaradi odpusta štirih delavcev pričela velika stavka v največjem peterburškem podjetju Putilov, kateri so se kmalu pridružili tudi drugi delavci takratne ruske prestolnice), tako da je postala splošna. Ruska vlada je ho/tela zadušiti stavko v kali in z vsemi sredstvi. Ze pred izbruhom putilovske stavke je policija s pomočjo provokatorja popa Gapona ustanovila med delavci svojo organizacijo «Združenje ruskih delavcev v tovarnah in podjetjih». Temu popu) je uspelo na shodiih Združenja prepričati delavce, da so sprejeli njegov načrt: Vsi delavci naj gredo v procesiji. ? cerkvenimi zastavami in slikami carja k Zimskemu dvorcu ter naj nesejo Nikolaju II. peticijo s svojimi zahtevami. Ga po n je zagotavljal, DOLOČBE NOVEGA ZAKONA O ZAVAROVANJU KMETOV Kako se preračunava prispevek ki ga morajo plačati zavarovani kmetje Zavarovanja bodo deležni le oni, ki pretežno sami s svojo družino obdelujejo svojo zemljo Naš časopis je priobčil že par člankov o tej zadevi, iz katerih je razvidno, kako je prišlo do lega, da je italijanska vlada raztegnila zavarovalni sistem tudi na kmete. Ta zakon pa do danes še ni raztegnjen na Tržaško ozemlje ; predvideva pa se, da bo to napravila čimprej, kar je tudi želja naših kmetov. Ker pride v poštev še precejšnje število naših kmetov, bomo skušali čimbolj preprosto prikazati, kdo bo imel pravico do zavarovanja, kakšna bo pomoč, koliko bo plačal, kako se računa plačilo itd. Zakon predvideva obvezno zavarovanje za posestnike, direktne obdelovalce in najemnike, ki obdelujejo zemljo, in za njihove družinske člane, ki se havijo z istim poslom, odnosno, če jih kakšen neposredni obdelovalec vzdržuje, kot so starši, otroci itd. Pri tem pa velja določilo, da mora Ititi celokupna delovna sila take družine višja od 50 odstotkov sile, ki je potrebna za normalno obdelovanje zem Ije in za oskrbovanje živine. Pri oceni delovne sile se računa 280 delovnih dni na leto na vsakega delovnega člana družine. Bolniškega zavarovanja ne morejo biti deležni tisti posestniki, katerih zemlja ne potrebuje več kot 30 delovnih dni na leto za obdelovanje. Delovna sila, ki je potrebna za obdelavo zemljišča, se računa takole : za eno njivo (preko 3.300 metrov) : pri posevku 18 delovnih dni letno pri poljskem vrtnarstvu 75 delovnih dni letno pri vinogradu 47 delovnih dni letno pri suhem travniku 7,5 delovnih dni letno pri gozdu 1 delovni dan letno pri navadnem pašniku 0,33 delovnih dni letno za govedo 17 delovnih dni letno za konja 20 delovnih dni letno za prašiča 6 delovnih dni letno za ovco 3 delove dni letno. l)a bo račun lažje razumljiv, naj navedemo primer neke 4-članske družine, ki ima skupaj 20 njiv posestva, 5 glav goveje živine, 2 prašiča in 1 konja. Recimo, da jc te zemlje 3 njive posevkov ( krompir, žito, fižol, ajdu itd), 3 njive travniku, 1 njiva vrtnarstva, 1 njiva vinograda, 4 njive gozda, 8 njiv pašnikov. Za obdelavo vse te zemlje se računa po omenjeni lestvici 322 delovnih dni in sicer : 3 njive setve x 18 je 54 dni 1 njiva vrta x 75 je 75 dni 1 njiva vinograda x 47 je 47 dni 3 njive travpika x 7,5 je 22.5 dni 4 njive gozda x 1 je 4 dni 8 njiv pašnika x 0,33 je 2,5 dni 5 goveje zjvine x 17 je 85 dni 2 prašiča x 6 je 12 dni 1 konj x 20 je 20 dni. Skupaj 322 dni. Po tem primeru, koliko bi moral plačati gospodar družine? Za začetek je predvideno 3.000 lir letno za vsakega člana. Polovico tega, to je 1.500 lir za vsakega bo prispevala država. Drugi prispevek se bo računal takole : a) po 750 lir za vsakega člana, h) poseben prispevek po 12 lir za vsak delovni dan. ki je potrbben za delo na posestvu. V našem primeru bomo dobili sledečo vsoto, ki bi jo morala plačati 4-članska družina za eno leto : 4-članska družina x 750 lir | letno je 3.000 lir 322 delovnih dni x 12 lir dnevno je 3.861 lir letno Skupaj 6.864 lir letno. Pravice zavarovancev : n) zdravniške preglede na domu in v ambulanti, h) zdravljenje v bolnišnicah, e) zdravljenje po specialistih in zdraviliščih, č) porodniška pomoč. O tej važni zadevi je potrebno, da se naši kmetje bolj natančno poučijo, da se bodo znali ravnati na podlagi tega zakona, da se bodo ustanovili laki odbori, ki bodo ščitili koristi in pravice zavarovancev Na delu so že ljudje, ki bi skušali pridobiti naše poštene kmete za svoje organizacije, predstavljajoče italijansko velepo-sestništvo. To so sovražniki našega malega kmeta in Slovencev nasplošno. Želeti bi bilo, da bi se nasi kmetje združili in iz svoje ure d e izvolili najboljše napred ne gospodarje tudi za to kmečko ustanovo. ALOJZ MARKOVIČ V. Makorski: «Krvava nedelja» v Peterburgu - 9. januarja IS05 da bo car očetovsko poslušal njihove ponižne prošnje ter bo izpolnil vse njihove upravičene zahteve. Pravi namen tega provokatorja, ki je delal po policijskih navodilih, pa je bil zbrati neoborožene delav-• e in jih izpostaviti pokolu. Vlada je namreč mislila, da ji bo uspelo stavko v krvi zadušiti ter preplašiti vse osta-’e delavce pred nadaljnjimi poskusi. Boljševiki so svarili delavce, da bo vojaštvo streljalo nanje, vendar niso uspeli preprečiti procesije k carski palači. Mnogi med njimi so namreč, v svoji neizkušenosti še verjeli, da jih bo car poslušal in jim pomagal v njihovih težavah. V zgodnjem jutru so 9. januarja (po našem ko edarju 22. januarja) odšli delavci proti Zimskemu dvorcu. S seboj so vzeli žene, otroke, starčke, v prepričanju, da se jih bo car zato bolj gotovo usmilit. V veliki procesiji so nosili po peterburških ulicah carjeve slike, cerkvena bandera ter peli cerkvene pesmi in molitve. Na peterburških ulicah se je zbralo nad 140.000 ljudi. Toda Nikolaj II. ni poznal usmiljenja ne do delavcev in njihovih pravičnih zahtev, ne do žena in onemoglih starcev, in niti ne do nebogljenih otrok. Ukazal je streljati na neoboroženo in mirno množico. Policija, kozaki in vojaštvo, ki so bili razporejeni po vsem mestu, so zače’i brezobzirno streljati na ljudi, ki so šli iz delavskih okrajev proti središču mesta ali so bi'i zbrani v večjih ali manjših skupinah po u’icah. Carjevi biriči so streljali celo na otroke, ki so se v Aleksandrovem iparku pope! i na drevesa, da bi bolje vi deli procesijo delavcev in svojcev, ki je mirno korakala proti Zimskemu dvorcu. Mnoge peterburške ulice so bile ta dan — ki so ga nazvali «krva- va nedelja» — naravnost poplavljene od krvi. Pod carskimi svinčenkami je obležalo nad tisoč mrtvih in preko dva tisoč ranjenih. Ubitih in ranjenih je bilo tudi mnogo boljševikov, ki niso hoteli zapustiti svojih delavskih tovarišev. Novica o groznem pokolu se je bliskovito razširila po vsej Rusiji. V mnogih mestih so delavci proglasili stavko v znak protesta, ki se je vedno bolj širila; že v januarju je stavkalo 440.000 delavcev, več kot prei v desetih letih. Z geslom «Dol z absolutizmom» so šli delavci na ulice, postavljali barikade ter zahtevali politične in druge pravice. «Krvava nedelja» je bila signal vsemu delovnemu ljudstvu Rusije za začetek revolucije. Odkritje Prešernovega spomenika v Ljubljani pred 50 leti. IVAN CANKAR tudi » n ih P1 in d «P > spicci so P1' ravo. ki e ržcšK6, ko uPj š3l Majhni udi. napra', ZA MASE KMETE Koledar za februar Ha polju Na polju nadaljujemo z obračanjem zemlje. Kopanje polja opravimo z največjimi uspehi, ko zemlja ni premokra. Pripravljamo se za pomladansko setev. Vedno večjo pažnjo moramo posvečati krompirju, katerega smo namenili za sajenje. Na našem področju prihaja v poštev v glavnem krompir vrste «Albona» ali pa «Rožnik». Krompir vrste «Albona» je zelo primeren za toplejša zemljišča, za polja, ki jih že prvo pomladansko sonce lepo segreje. Krompir vrste «Albona» ima prednost pred drugimi vrstami krompirja, ker dozori nekoliko dni (deset do petnajst) pred krompirjem drugih vrst in je zaradi tega priporočljiv za zemljišča, ki so podvržena suši, ker zgodno zorenje r-mogoči, da se krompir izogne suši. Zelo dobre uspehe pa so ime’i kmetje, ki imajo polja v nižini, kjer suša ne prizadene velike škode, s krompirjem vrste «Bintje». V hlevu V tem mesecu se upoštevajo še nasveti, ki so bili veljavni za mesec januar. Gospodinja pa začenja posvečati pažnjo tudi kurniku. Važno je, da se gospodinja po- trudi, da pride do zgodnjih piščet, in takih pisk (mladic), ki bodo začele nesli že jeseni. Jajca izbrana od najboljših kokoši-jajčaric naj se čimprej in v primernem številu podložijo dobri koklji. Ko podkladamo jajca za valitev moramo polagati veliko pažnjo na dejstvo, da morajo biti jajca oplojena, kolikor je mogoče, v isti (dobi. Jajca morajo biti sveža in na vsak način ne nad 20 dni stara. Valilno gnezdo naj bo pripravljeno v temnem in vsestransko mirnem prostoru. Ha travniku Na travniku lahko izvršimo vsa dela, ki so priporočljiva, da se izvršijo tekom zime. Mislimo na branaflje m čiščenje travnikov. Sedaj je tudi najprimernejši čas za polivanje travnikov z gnojnico. VSA M or I {Božične pripovedke) Postal je, sklonil se in gledal sledove v snegu. Dih-dl ^°.^°» ^ar je hodil človek tod. Ne veter ni raz-s edov in tudi že zamrznili niso ob robeh. In kako je v„„ k! Majhni so njegovi koraki, čisto otroški m se da ie stonnd°’ ,kakor da ie bil PUan. Tukaj je stal, pozna vse križem omahujočT k°rakom in nat0 je z°Pet stoPical’ naravnosteÌ0hrlbeÌZ8ÌnÌ1Ì' 08131 je samo še en sam' ki * držal in ^lapec se 46 do-s>i>. kako je čakala mati na sina edinca h kako na anko je vedela v svojem srcu. da se je bil napo-111 m da skoro potrka na duri «Bog pošlje umirajočemu misel, ki ni dana drugemu ni-k«mur. V smrtni ur. v,d, človek skozi zid in preko gora; sliši i„[,ede' govorjene onkra, morja in pozna prihodnost, ker mu večnost blizu.» r, za __✓ Tako je mislil Simen, gledal je v tla in hodil po sledo-Pred seboj. , «'Glej ga!» se je začudil. «Bolan in slab, kakor je bil, je renil na bližnjico naravnost preko lazov. Mudilo se mu je.» I Mudilo se je tudi hlapcu, čuden strah mu je segel v srce rn Pospešil je korake. Sledovi pred njim so bili zmerom bolj ^azlofni in blodili so zmerom bolj nespametno, zdaj na k sn°, zdaj na levo, čisto mimo ograde in nato naravnost pre-. laza; časih so zavili nenadoma v stran in so kolobar. Hlapec je stopal tako krepko, glas in mu je lil napravili da je sopel pot po obrazu. I hiu :<® siromak, nesrečnež!» je vzdihoval. «Saj ni mogel več j ltri]-atri0r' omahoval je in se lovil kakor pijanec. Bodi kdor-fjjp I ' *’ Popotnik, Bog ti daj mirno zadnjo uro!» Zaslišal je iz samote čuden glas, kakor ga je slišal pod I dom, ko se je bil napotil na župnijo. SVOJ’ kan ."žalostna noč je nocoj in molil bom in zahvalil Boga, . PTest0Pim prag.» . BoS] as ie b*l tih, vzdihujoč, zamolknil je v samoti kakor edn)i trudni dih umirajočega. Hlapec je hitel, črna zna-j nja v snegu so mu kazala pot. i bi le še prišel ob pravem času, da bi ga le dohitel, j ho^,611 se zgrudi v sneg k večnemu počitku! Tod že skoro ni -J več, opotekal se je trudoma, vlekel je noge za sabo, kakor da bi bile ranjene, drsal je v snegu z njimi, ker jih ni mogel vzdigniti, in padel je siromak, Bog vedi, kdo je, ampak tudi meni je hudo, kakor da je moje srce privezan# nanj.» Nenadoma je skočil hlapec, s tremi koraki je stal ob ka-meniti ogradi, pokleknil je v sneg in se je nagnil nad črno truplo, v snegu zakopano. Na obrazu in na rokah se je nargdila tenka ledena skorja in tudi suknja je bila že trda, kakor od lesa. Hlapec ga je stresel, zgrabil je pest snega in ga je drgnil po obrazu, po prsih, po rokah. «Hej človek krščanski, vzdrami se, odpri oči, izprego-vori besedo, če si živ!» Popotnik se ni ganil, lica so ostaja mrzla, ustnice se niso premaknile in polodprte oči so gledale mrtvo. Hlapcu samemu je bilo mraz od strahu in od žalosti. Položil je lice na popotnikova prša in je poslušal; srce ni več utripalo. Nato mu je napravil znamenje križa na čelo, na ustnice in na prša in je pomolil za njegovo dušo. «Kaj bi zdaj z njim?» je pomislil. Ni premišljeval dolgo, temveč naložil ga je na ramo in se je napotil s težkim bremenom dalje, naporno sopeč in globoko sključen. «Tja je treba, da ga ponesem, kamor je Bog zapovedal. Drugam ne drži pot, nego v hribe; sam se je bil napotil tja in Bog me je poslal za njim. Najprej potrkam pri kmetu pod klancem, zato, da vzbudim življenje, če ga je še kaj v tem telesu.» Hiša pod klancem je bila že tiha in temna, ko se je vračal hlapec v hrib z bremenom na rami. Potrkal je s pestjo na vrata in je klical. Crez dolgo časa se je oglasil v izbi kmet. «Kdo trka?» «Brž hodi odpirat, pa luč prižgi!» V izbi se je zasvetilo, duri so se odpirale in naposled so' zaškripala vežna vrata. «Kaj ti si. Simen? Kaj pa prenašaš ob tem času"’ Pozno' je že.» «Človeka prenašam, le na stežaj odprl; nato pa, zajem» dobro kepo snega in ga nesi v izbo.» Kmet je zmajal z glavo, toda zajel je snega in je stopil) miiljeval spotoma. «Ampak kako bi godrnjal, če mi je Bog za hlapcem. Simen je položil popotnika na klop in mu je razgalil prsi. Kmetica se je vzdramila in je vzdignila gilavo. Luč je sijala naravnost na popotnikov obraz, «Sveta mati božjal» je vzkliknila kmetica. «Kdo leži na klopi?» «Krščanski človek,» je odgovoril hlapec in je drgnil popotnika s snegom po belem životu. «Zgrudil se je bil v sneg in je zaspal in se ni vzdramil več. Kmet, daj požirek žganja, da mu omočim ustnice!» «Kaj ga ne poznaš, Simen?» je govorila kmetica. «Po materinem obrazu ga poznam, Lužarjev je!» Hlapcu se je tresla roka, ko je izlival žganje kapljo za kapljo na popotnikove ustnice. Ko ga je bil ugledal v snegu, ga je izpreletelo in dejal je v svojem srcu: «Videl sem že ta obraz in rad sem ga imel!» Zdaj ga je videi v luči in se je čudil. 'Lica usehla, koščena, poraščena, na ustnicah resnoba starca, tenke gube na čelu. «Kaj, to je tisti otrok, ki sem ga nosil nekoč na hrbtu v polje in ki se je tako veselo smejal?» se je prestrašil hlapec. Kmet pa je stresel z glavo. «Ne, to ni Lužarjev. Ni še pet let, odkar se je izgubil, in takrat je bil otrok.» Hlapec je postavil žganje v kot in je obrisal popotniku ustnice z robcem. «Bodi kdor koli, sam ne bo povedal svojega imena nikoli več. Naj počiva v miru!» «Kaj je mrtev?» je vzkliknila kmetica strahoma. «Mrtev!» «Kaj pa boš z njim?» je vprašal kmet. «Tvoj je mrtvec, li si ga našel.» Hlapec je zapel popotniku suknjo, prijel ga je narahlo pod pazduho in si ga je naložil na rame. «Nič se ne boj, sosed, ne bo ti v nadlego; mrtvec je . ic>) in z mano pojde, kamor se je bil namenil. Ampak, če si krščanski človek, sosed, napravi se ob zori in stopi na župnijo k župniku. G ej vso noč sem hodil in stare so moje noge.» Odprl je duri in je šel. «Na vse rano pojdem!» je zaklical kmet za njim. «In sam pridem z gospodom, da vidim, kako je tam gori!» «Bog ti povrni, pa lahko noč!» je odgovoril hlapec na klancu in je sopel težko navkreber. «Težak si, dragi moj, težak za moj stari hrbet!» je pre naložil to breme? Zares, tako dolga je bila pot, ko sem romal navzdol spočit in krepak, in tako kratka je zdaj, ko sopem navkreber truden, z bremenom na rami. Čudo božje! Strah me je bilo poprej, ko sem slišal mrtvaški klic iz samote in zdaj mi je tako lahko pri srcu, ko nosim na rami mrtveca samega.» Preložil je mrtveca na drugo ramo, tako narahlo in previdno, kakor da bi nosil spečega otroka. Od daleč je ugledali črne hiše na holmu. «Glej, dospel sem že skoro! Glej, popotnik moj, dospel si, kamor si se bil namenil!» Čudil se je hlapec, da se ni svetilo nobeno okno; še ko je bil sto korakov od hiše, se mu je zdelo, da vidi žarek na snegu; zdaj so bila okna temna, od nikoder ne svetlobe, ne glasu. «Saj sem bil prilil olja. tako hitro pač ni dogorelo!» Odpahnil je vežna vrata, odprl duri ter stopil v izbo. Samo belo nebo je svetilo vanjo; plamen je ugasnil in ura na steni je molčala Skrbno je položil hlapec mrtveca na klop ob peči, s tresočo roko je prižgal luč v kozarcu in je stopil k postelji. «Mati!» Položil ji je roko na čelo, na lice, na roke; oči so se mu zasolzile, velika žalost je segla v njegovo srce. Pokrižal je njo in sebe.. nato je stopil k mrtvecu in je položil na posteljo tudi njega in ga je odel. Plamen je gorel visoko, sijal je naravnost na obad v a obraza, ki sta ležala na vzglavju tesno drug ob drugem. Hlapec je postavil stol ob posteljo in je sedel. Čudno težko mu je bilo pri srcu; iz njegovih oči, nevajenih solza, so padale kaplje na lica. Višje je švigal plamen, hlapec se je ozrl na mrzla, bleda obraza, mirno speča, in tedaj ga je spreletelo kakor spoznanje. V svetli luči so se obema smehljale mrtve ustnice, radost je bila razlita po licih, svetla nebeška svetloba. «Da je bil prišel sinoči, da je bil dospel popotnik, ko so še dihala materina usta in ko so ga še iskale njene oči, nikoli bi se več ne smejale ustnice njene in njegove solze bi tekle po teh licih ob poslednji uri.» Vstal je in je položil njegovo roko v njeno. «Ne bom klical sosedov ob tem času » je pomislil. «Sam počakam do jutra.» Truden kakor jc bil, se je naslonil ob vzglavje in je zadremal. KONEC V vinogradu V vinogradu opravljamo običajna zimska dela. Okopavamo trte, v kolikor nam vremenske prilike dopuščajo to delo. V tem času zamenjamo pokvarjene kole. Ker se tekom zime škodljivi mrčes skrije v razpoke starega lesa, je sedaj primeren čas, da uničimo te škodljivce. V ta namen ostržemo lu- - bad s pomočjo žične ščetke ali sličnega orodja in namažemo deblo z raztopino ze-ene galice ali pa z raztopino «polisolfurov». Ha vrtu Letošnja zima, ki nam ni prinesla hudega mraza in ki je v veliki meri vlažna je prizadela veliko škode predvsem v toplih gredicah. Glivica. ki povzroča te velike škode, se imenuje «Scleroti-nia libertiana» in napada mlade sadike s tem. da povzroči gnitje, ki se začne pri nižjih delih rastline; nato na-oade in umori celo rastlino z razvojem znatega in vidnega belega razcveta. Ta glivica se razvija v veliki meri, ko je zrak vlažen in ob primerni toploti. Proti tej glivici se borimo predvsem s tem. da temeljito razkužimo tople grede pred setvijo, nato z zračenjem toplih gredic in s škropljenjem z enim izmet novih preparatov, ki jih najdemo pod imenom «Tetra-flor». «Ditano» ali pa «Ami-cetina». Z uporabo enega izmed teh razkuževalnih sredstev lahko omejimo in ustavimo nadaljnji razvoj te glivice, ki ob pomanjkanju vsakršne pažnje lahko v par dnevih popolnoma uniči vse rastline v toplih gredicah. V tem mesecu lahko nadaljujemo s setvijo peteršilja, špinače, redkvice, graha in korenja. Proti koncu me;e-ca pa lahko sejemo tudi salatino. tanek kili Jutri, v nedeljo 6. t. m. ob 10. uri bo na Kolonkovcu (v gostilni «Alla sorda») nadvse važen sestanek kmetovalcev, ki ga organizira Zveza malih posestnikov. Tajnik kmečke organizacije tov. Marij Gerbec bo na sestanku podrobno obrazložil novi zakon za zaščito kmetov v primeru bolezni. Ker je vprašanje zelo aktualno in za nima vse kmete, priporočamo polnoštevilno udeležbo. Županu Baimi i resen premislek Ko se je triaSki župan Bartoli t) nedeljo mudil v Nabrežini, kjer je prisostvoval nekakšnemu slavju njegove stranke, mu je delegacija vaščanov iz Sv. Križa izročila v imenu vse vasi naslednje pismo. Gospod župani Vaščani Križa pri Trstu smo dosti pretnpeli materialno, moralno in kulturno za časa fašistične vladavine. Prepovedana nam je bila slovenska beseda ne samo v javnih uradih in ustanovah, marveč oelo tudi na cesti In v družinskem krogu. Ta šovinistična mržnja in imperialistični pohlep sla privedla Italijo v napadalno fašistično vojno. V tej vojni pa smo se mi Križani borili za osvoboditev izpod fašističnega jarma, da bi spet lahko svobodno govorili svoj materin jeziik v družini, šoli, javnih ln občinskih uradih svoje občine, kar je naša osnovna človečanska pravica. Vi, gospod župan, pa se tej naši osnovni človečanski pravici, ki nam je priznana tudi s podpisom Londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954, na vse načine upirate Na občinski seji ste celo izjavili, da «dokler boste Vi sedeli na županskem mestu, se v občinskem svetu ne bo nikoli govorilo slovensko». Dovolite, da Vam ob tej priliki rečemo, da to Vaše stališče do nas Slovencev ni ni i krščansko niti demokratično! Zato pričakujemo in želimo, gospod župan, da spremenite to svoje stališče do nas, slovenskih občanov, sicer nas boste s svojim zadržanjem vedno spominjali najbolj črnih časov naše zgodovine. Mislimo, da pismo ne potrebuje posebnega komentarja In da bi moralo služiti tržaškemu županu v resen premislek, kar se tiče njegovega nedemokratičnega in nekrščanskega stališča — kot pravilno pravi pismo. Ce bi mu pa to ne bilo dovolj, naj si vzame za vzgled občinsko upravo v Miljah, ki je začela takoj po podpisu Londonskega sporazuma dosledno izvajati Posebni statut, kar se tiče pravic Slovencev. Stališče, ki ga je zavzel Bartoli glede u-porabe slovenščine v občinskem svetu, prav gotovo nima nič skupnega z obrambo italijanstva Trsta, ki ga nihče ne ograža. Tako stališče samo ruši ugled tistih, ki ga hočejo na vsak način vsiliti. Naj omenimo še, da je delegacija občanov iz Sv. Križa postavila županu v nedeljo tudi vprašanje športnega igrišča. DELO NOSIL BO VREDNO IME TRŽAŠKEGA BORCA IN VODITELJA GIORDANA PRAT0L0NGA Ogromna množica na otvoritvi novega sedeža Partije v ul. Madonnina Novi sedež je otvorila Sonja Uršič, hčerka nepozabnega tov. Avrelija - Otvoritveni govor prof. tov. Ernesta Weissa - Govor tov. Vidalija - Darila sekcij in celic - V nekaj urah nabranih 250.000 lir prispevkov 30. januar.i 1955 bo ostai zapisan v zgodovini tržaškega proletariata z bleščečimi črkami. Dan svečane otvoritve novega sedeža Partije, ki je bil zgrajen s požrtvovalnimi prispevki tisočev tovarišev, simpatizerjev in prijateljev našega gibanja, Slovencev in Italijanov, predstavlja za delovno ljudstvo Trsta v resnici velik zgodovinski dogodek in pomembno etapo v njegovi zgodovini. Ze pred napovedano uro za uradno otvoritev, se je zgrnila na prostrani terasi pred novim sedežem v ul. Madonnina št. 19 velika množica, v nestrpnem pričakovanju trenutka ko bo lahko vstopila v svoj novi dom. Prišli so tovariši in simpatizerji iz vseh mestnih predelov, okolice in dobro so bile zastopane tudi vasi. Na obrazih vseh prisotnih si lahko videl navdušenje in odraz notranjega zadoščenja, da je prišla Partija po dolgem trudu in skupnem prizadevanju do dostojnega sedeža, ki nosi ljudstva. Podal je .nato kratek in jedrnat zgodovinski pregled borb in zmag tržaškega proletariata, prizadevanj za zgraditev svojih domov, ki jih je fašistična drhal) poživala in razdejala. Ko zapuščamo gostoljubni Dom pristaniščnikov — je nadaljeval tov. Weiss — in se ločimo od sedeža naših junaških in širokogrudnih prijateljev in tovarišev, se spominjamo na ogromno delo, ki je bilo tam izvršeno od tolikih tovarišev in tovarišic, starih in mladih, z baze in voditeljev, ki so bili vsi predani stvari človeškega napredka. Spominjamo se številnih nepozabnih manifestacij, toda spominjamo se tudi s ponosom, da smo tam premostili lažna stališča in očistili naše gibanje podpornikov in agentov ideologij ter metod, ki so tuje proletarskemu internacionalizmu. Poudaril je nadalje, da bodo voditelji tudi iz novega sedeža vodili tržaško delavsko gibanje v duhu sodelovanja med narodnostmi tega Ozemlja in načeli proletarskega inter,nacio- nato vedno novi prišleci, ki so nalizma v sove borbe za blaginjo, mir, svobodo, demokra cijo, mirno sožitje med narodi in državami. Kmalu po 15. uri je mala Son a Uršič prestrigla rdeči trak na vhodu novega sedeža Partije v ul. Madonnina Spregovoril je nato tov. Karel Siškovič, ki je podčrtal veliki pomen novega sedeža, ki nosi ime enega izmed najboljših sinov delovnega ljudstva Trsta, kateri naj nam bo za vzgled v naših borbah za mir in poraz vojnih hujskačev, za enotnost in bralstvo med demokratičnimi silami Italije in Jugoslavije. Na predsedstvu so se nato vrstile številne delegacije iz sekcij, ki so prinesle celo vrsto darov za opremo novega sedeža ter znatne vsote denarja. V nekaj urah je bilo nabranih približno 250 tisoč lir, kar dokazuje še enkrat veliko politično zavest in čut požrtvovalnosti našega ljudstva. Tudi. tov. Vi da li se je v svo-ietm slavnostnem govoru dotaknil zgodovine tržaškega delavskega gibanja, od septembra 1912, ko je bil v isti ulici otvorjen Združeni sedež, ki je predstavljal že takrat simbol enotnosti delavskega razreda, Govoril je tudi o divjanju fašizma, ki je zapiral demokrate in komuniste ter postavil v ilegalo vse stranke. Dočim je izšel fašizem iz druge svetovne vojne poražen, se je socialistični svet okrepil in povečal z novimi deželami, ki so stopile v to velikansko fronto, proti kateri se vojni hujskači zaman zaganjajo. Danes fašizem zopet dviga glavo, toda 7. junij mora služiti kot nauk ljudem, ki sanjajo o novih «pohodih» na Rim. Tov. Vidali se je dotaknil nadalje tudi razkosanja našega Ozemlja ter pribil, da se bomo vztrajno borili proti vsakemu poskusu, da bi se hotelo smatrati Slovence kot talce. Poudaril je še, da si bo mo iz tega sedeža še bolj pri- si z zanimanjem ogledali novi sedež Partije. Prispevki za novi sedež Parfije V teku nedeljske, slavnosti za otvoritev novega sedeža Partije, ki nosi ime Giordana Pratolonga, so bili nabrani naslednji zneski: Tovarna strojev 71.000, sekcija Curiel (piristaniščniki) 30.550, Magdalena 20.500, Uva 10.000, Barkovlje 8.000, ženska celica Blažina 5.200, Skedenj 5.000, Podlonjer 2.976, Skoljet 2.050, ženska celica Rosenberg 2 000, Orfeo Vigna 1.500, Anton Udovič 1.000, Nadaja 100. Franc 100, Francesco D’Ambrosi 500, tovariš za sedež v ul. Madonnina 500. Mario Balbi 200, Albin Parovel 200, dru- žina Fait 1.000, Ivan Kjuder 1.000, N. N. iz Uve 100, Nina Cossutla 500, N. N. 200, Balbi 500, Giordano 500, N. N. 100, Radici! 500, Marija Požar 300, Ada Negri 500, Angelo Rossi 1.000, Petronio 500, Jurman 500, N. N. 1.000, Antonija Pu-rič '500, N. N. 200, Renato Ge-romet 500, Nino Apostoli 500, Giuseppe Babuder 1.000, N. N. 100, Antonio Bercon 100, Mezgec 109, Romano 500, Pa pol ini 200, Zoe Milovec 1.000, Cesare Soave 1.500, Gigi 1.000, Svagel 1.000, Valeria G. 100, Scapin 200, Antonija Dodič 1.000, Rita Morel 1.000, Giuseppe Ugrin 300, Franc Miklavec 500, N. N. 1.000, Sabelli 1.600, Ritossa 1.500, Ivan Roncelj 1.000, Verginella 500, Anton Ljubič 500, Bruna Jenko 500, N. N. Sv. Marko 1.000, N. N. I. 2.000, A-driana Rigutti 500, Lina Degras s.i 1.000, Enrico Guerra 10.000, sekcija Milje 33.100. Svečana proslava 34. obletnice ZKM Razdelitev nagrad sekcijam, ki so se odlikovale pri obnavljanju izkaznic in rekiulaciji - Govor tov. Trivellija Sekcije Čebulec, Križ in Čampore na častnem mestu V ozračju velikega navdušenja so mladi komunisti v nedeljo slavili 34. obletnico ustanovitve Zveze komunistične mladine. Na svečani prireditvi, ki je bila v dvorani v ul. Tiziano Vecellio, je bil prisoten tov. Enzo Trivelli, član tajništva Zveze komunistične mladine Italije. Prvi je na nedeljski proslavi spregovoril tov. Gerlanc /Aleksej, ki je podčrtal ve ik prispevek slovenskih mladincev za razvoj organizacije. V zaključku svojega govora je nakazal potrebo delovanja za združitev vse slovenske mladine, ker bo slovenska mladina samo v enotnosti in bratstvu z italijanskimi mladinci lahko žela uspehe v vseh svojih borbah. Tov Trivelli, ki so mu mladinci priredili prisrčen sprejem, je nato prine el pozdrave 450 tisoč italijanskih mladih komunistov ter opisal dolgo pot borb in uspehov, ki jo REŠITEV JE ODVISNA OD VLADNEGA KOMISARJA Podjetje Kozmann ima dobre pogoje za ponovno obratovanje Ogorčenje v CRDA zaradi enostranskega sporazuma - Kratka protestna stavka pri Sv. Marku * Delegacija iz Konopljarne odpotovala v Rim . V ladjedelnicah CRDA vlada med delavci veliko razburjenje zaradi enostranskega sporazuma, ki ga je sklenilo ravnateljstvo ladjedelnic v okviru tovarniškega odbora samo s predstavniki Delavske zbornice in pri tem docela prezrlo predstavnike Delavske zveze-CGIL. Gre namreč za sporazum akordnega dela, ki je 'bil dejansko sklenjen za hrbtom prizadetih delavcev in brez upoštevanja mnenja sindikalnih predstavnikov v odboru, ki zastopajo nedvomno večino delavcev. Razen tega zadevali da ustvarimo’še'moč-f bil sporazum sklenjen na ne.išo in borbenejšo 'Partijo, Naš namen je nadalje da posta- vimo na tem mestu še drugo veliko stavbo, kot sedež za vse demokratične organizacije. Do pozne ure so se vrstili m , Načelnik mobilnega oddelka tržaške kvesture je v sredo sporočil predstavnikom tržaškega tiska, da je kvestura zaključila preiskavo o trojnem umoru iz leta 1946, ki je ostal do teh dni nepojasnjen. Javnosti bo gotovo še danes v spominu strašni zločin, ki re je pripetil septembra 1946. Takrat so bili umorjeni na posestvu, pri Sv. Jerneju, last urarja Trevisana, navedem Giusto Trevisan, njegova zaročenka Lidia Rnvasini in hišna pomočnica Pia Odonci-ni. Vse takratne preiskave niso dovedle do nobenih rezultatov; nekaj osumljenih oseb je bilo kmalu izpuščenih iz preiskovalnega zapora in zadeva je končala v arhivu. Po devetih letih pa je prišla zadeva na ovadbo Trevi-sanovega brata zopet na dan. Kvestura je začela novo preiskavo in prejšnji teden izvedla v miljskih hribih obsežno policijsko akcijo ter pridržala 17 oseb, ki so bile po raznih zaslišanjih izpuščene, razen petih. Načelnik modulnega oddelka je povedal, da so bili aretirani in prijavljeni sodišču pod težko obtožbo trojnega umora z obteževalnimi okoliščinami, sodelovanja in ropa naslednji: Carlo Derin iz Ligo-na pri Miljah, Luciano Rapo-tez iz ul. T. Vecellio 22, Marcello Belich od Sv. Jerneja. Sergio Fontanot iz Sv. Florjana pri Miljah in Bruno Braini iz Campor. Povedal je, da je bila prijava sodišču izvršena na podlagi dokazov, ki jih ima v roki kvestura. Aretirani so vsi več ali manj — kot je povedal funkcionar — priznali. Eden izmed aretiranih, Bruno Braini je skušal v sredo napraviti samomor v ječi. S kosom stekla se je baje porezal po vratu in zapestjih. V težkem stanju so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je pod strogim nadzorstvom policije Zeni, ki je zaskrbljena zaprosila, da bi ga lahko obiskala, so prošnjo odbili. O poskuša-nem samomoru ni dala policija do četrtka zvečer nobenega uradnega obvestila, ki bi pa bilo docela umestno. Zgleda, da se je stanje Brainija naslednji dan nekoliko izboljšalo, Delegacije iz raznih sekcij so prinesle mnogo lepih darov za opremo novega sedeža škodo delavcev, ker ne prinaša nikakih izdatnih izboljšanj. Delavci so dali duška svojemu ogorčenju s protesti, ki so bili poslani ravnateljstvu. Pri Sv. Marku so v znak protesta stavkali četrt ure. Stavke so se udeležili tudi skòro vsi pripadniki D)Z in tako jasno pokazali, da ne odobravajo stališča vodstva njihovega sindikata. Delegacije delavcev, k,i mu j* hotela iznesti svoje zahteve, podravnatelj sploh ni hotel sprejeti. Razpravljal je o zadevi samo s tovarniškim odborom ter izjavil, da bo poročal ravnateljstvu. Te dni je odpotovala v Rim delavska delegacija Tržaške konopljarne, ki jo je na ta korak prisilila brezbrižnost merodajnega ministrstva v Rimu. Slednje se še do danes ni pobrigalo za nakazilo potrebne količine jute, ki bi omogočila ponovno zaposlitev nad sto suspendiranih delavk in delavcev. se v teh dneh zopet vzpostavili stiki in pogajanja. Prizadeti delavci in vsa javnost pričakuje, da bo vadni komisar pokazal v tem tako važnem problemu večje razumevanje, ker je pač od njega odvisno, ali bo podjetje itahko začelo zopet obratovati. Še vedno zapostavljeni nameščenci slov. šol Sindikalne organizacije nameščencev slovenskih šol so nam poslale, s prošnjo objave, prepis pisma, ki je bilo odposlano generalnemu vladnemu komisarju. Generalnemu vladnemu komisarju za Tržaško ozemlje; Ekscelenca! Podpisani tajnice in slugi slo venskih srednjih šol, Višje g im nazije, Trgovske akademije, Uči teljišča ter Industrijske in Tr govske strokovne šole, se otira čarno na Vašo Ekscelenco s pro šnijo, da se nam že vendar enkrat popravi krivica in diskriminacija. ki jo trpimo Naše sindikalne organizacije sl že nad leto dni prizadevajo za ureditev tega vprašanja, a vse do danes brez uspeha. Podpisani ugotavljamo: 1. Vsi prizadeti smo nameščenI od Višje šolske uprave ne glede na to, na kateri šoli službujemo in kdo nas plača, država, občina ati provinca. 2. Vsi smo plačani po tabelah državnih nameščencev. 3. Ni nam priznana izredna doklada (emergenca), ko. je bila priznana drugim državnim, nameščencem, Iz razloga, da bi moral imeti ekonomski položaj, kot ga ima upravno in pos-tnežno o-sabje italijanskih šol istega tiipa. Poudarjamo pa, da nimamo eko ve podjetja Kozmann ni, kljub intervencijam in prizadevanjem delavcev in sindikatov, še nobene razjasnitve. V začetku tega tedna so bila celo pretrgdna pogajanja za nakup s strani novih lastnikov. Vladni komisar zahteva namreč še vedno pretirana jamstva za nadaljna obratovanje, kjer’ je za eventuelne kupce nepremostljiva ovira. Zgleda, da so . nomskega položaja, kot ga tma-Tudi glede ponovne otvorit- | jo občinski oziroma provlncljskl nameščenci, in nam ni niti priznano enkratno izplačilo tuna tantum), ki pripada občinskim in slavno ime Giordana Prato-■ onga, nepozabnega sina in voditelja tržaškega proletariata. Kmalu po 15. uri je mala Sonja Uršič, hčerka nepozabnega tovariša Avrelija, ki jo je spremljal sekretar naše Partije, prerezala rdeči trak na vhodu v pritlično dvorano. Dvorana je bila kmalu zasedena do zadnjega kotička, toda kljub temu je moral ostati večji del množice na terasi. Slovesnost je nato otvoril tov prof. Ernesto Weiss. Na predsedstvu sta bili med drugimi prisotni tudi sestri tov. Pratolonga Mariuccia in Giustina ter brat Guido; žena preminulega tovariša, ki se nahaja v Brindisi pa je poslala pozdravno brzojavko. Cim je tov. Weiss opravičil zadržane odsotne tov. Marino Pellegrinija in Serenija je takoj prešel na otvoritveni govor, v katerem je predvsem opisal življenje in delo tov. Pratolonga. njegovo predanost stvari delavskega razreda, vztrajne borbe, ki jih je vodil skozi vsa leta svojega življenja ter njegovo mučeniško pot skozi fašistične ječe In taborišča in dragoceni doprinos v osvobodilni borbi. V svojem govoru se ie spomnil tudi drugih tovarišev in voditeljev, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost delovnega f Sf*Mé dòme% in v svetu, ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVU V 17. kolu prvenstva, ki se je igralo v nedeljo, so bili rezultati naslednji: Atulanta -Udinese 0-2, Bologna - Lazio 2-1, Fiorentina - Triestina 4-1, Milan - Pro Patria 2-0, Napoli - Catania 2-0, Novara -Inter 2-4, Roma - Spai 1-0, Sampdoria - Juventus 5-1, Torino - Genoa 0-0. Lestvica je naslednja: Milan 28 točk, Bologna 24, Firentina 22, Roma 22, Inter, Juventus, Torino po 19 točk, Udinese 18, Catania, Napoli,, Genoa po 17 točk, Atalanta 15, Sampdoria 15, Triestina 13, Novara 12, Lazio 11, Spal 10, Pro Patria 8. Jutri bodo naslednje tekme: Catania - Fiorentina, Napoli -Genoa, Sampdoria - Lazio, Triestina - Milan, Roma - Novara, Juventus - Pro Patria, Atalanta - Spai, Bologna - Torino, Inter - Udinese. TRZASKl SPORT Tržaško nogometno prvenstvo Rezultati nedeljskih tekem: Pristaniščniki - Rozandra 1-0, Costalunga - Sv. Barbara 6-1, Kolonia - Trebče 3-2, Primorje P.K. - Ambrosiana 1-0. Lestvica je naslednja: Rozandra 16 točk, Pristaniščniki 15, Primorje P.K. 15, Costalunga 8, Kolonja 7, Sv. Barbara 7, Trebče 6, Ambrosiana 2. Spored jutrišnjih tekem: Kolonja - Rozandra, v Boljuncu ob 10.30; Sv. Barbara - Ambrosiana, v Boljuncu ob 12.30; Pristaniščniki - Costalunga, v Boljuncu ob 14.30; Primorje P.K. - Trebče, v Trebčah ob 10. * * * DROBNE ŠPORTNE VESTI HILVERSUM (HOLANDSKA) — 14-letna Mary Kok je v 8 dneh že drugič zboljšala evropski rekord v plavanju na 100 m metuljček in to s časom 1’15"2, dočim ga je prej izboljšala s časom 1’16”4. Samo še 1.2 sekunde je manjkalo, da bi zrušila tudi svetovni rekord, ki pripada Ameri- čanki Shelley Mann. KAIRO — Prejšnji teden je umrl jugoslovanski kolesar V. Ročič, ki se je ponesrečil in padel med dirko po Egiptu. BUDIMPEŠTA — Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju je v moški kategoriji zmagal Francoz Alain Giletti; na drugo mesto se je plasiral Anglež Rooker na tretje pa Ceh Devin. V plesu mešanih parov so imeli levji delež angleški pari, ki so odnesli prva tri mesta. V ženski kategoriji je zmagala Avstrijka Hana E igel. MOSKVA— Na mednarodnih smučarskih tekmah, "ki so bile prejšnji teden so v teku na 5 km sovjetske smučarke zasedle prva tri mesta, četrto pa Norvežanka. V teku ina 15 km za moške so si prv,i dve mesti osvojili sovjetski smučarji. iLevji delež so siedlnji odnesli tudi v moški štalieti 4 x 10 km in ženski 3x5 km, dočim, sta se v kombinaciji teka in škoda plasirala na prvo in dzfvgo mesto dva Norvežana. pro v lucijski m nameščencem. 4. Ker smo vedno plačani po tabelah državn -h nameščencev in vsako leto imenovani od Višje šolske uiprave, smatramo, da imamo polno pravico do iz- redne doklade temere e ne e) od 1. julija 1955, kot ostali državni nameščenci. 5. Ce ipa merodajna oblast smatra, da nam ne pripada izredna doklada (emergenca) državnih nameščencev, pa prosimo, da se nas ‘uvrsti- med občinske oziroma provimcijske nameščence, izplača enkratno izplačilo (una tantum) in vsa razlika za nazaj od dneva službovanja na šolah, katerih u-pravno in postrežno osebje odvisi od občine oziroma od province. Vašo Ekscelenco, gospod generalni vladni komisar, vljudno naprošamo, da se že končno reši naš zapostavljeni in očitno krivični poiložaj. Z odličnim spoštovanjem (Slede podpisi prizadetih) Ugotovitve in pritožbe iznesene v pismu so docela upravičene in smatramo, da je skrajni čas za pravično ureditev njihovega položaja. To vprašanje spada nedvomno v širši problem dokončne ureditve stanja slovenskih šol na Tržaškem, ki ga bo moral visòkl predstavnik nove uprave vendar enkrat rešiti v duhu Posebnega statuta in Spomenice o sporazumu„ da se tako odpravi groba krivica, ki Jo morajo še danes trpeti slovenske šole. pomaga pri političnem in sindikalnem delu ter oh vsaki priliki zvesto in častno zastopa staro gardo vztrajnih borcev za pravice delovnega ljudstva. Tov. Kantejn naj gredo oh tej priliki naj prisrčne jša voščila za še mno- go let vedrega življenja v krogu svojih dragih, kar ma "eli jo vsi tovariši in demokratične organizacije zgoniške občine ter uredniški kolektiv našega lista. je v 34 letih prehodila italijanska mladina. Mladinska, organizacija je predstavljala leta 1921 le peščico junaških mladincev, ki so se dobro zavedali, da razgrinjajo zastavo komunistične mladine v najbolj težkih pogojih, ko je začel fašizem svoj pohod. Mala skupina se je v naslednjih letih razširila v velikansko množico mladincev in mladink, trdno odločenih, da bodo ustavili korak porajajočemu se fašizmu, ker nočejo, da bi njihova domovina zabredla v novo vojno pustolovščino. Tov. Roncelj je po govorih razdelil nagrade sekcijam ZKM in tovarišem ki so se odlikovali v kampanji za obnavljanje izkaznic in rekrutacijo novih mladincev. V I. kategoriji je bila nagrajena sekcija Cebulec, v II. sek. cija mladink v Sv. Križu, v III. Campore. V tekmovanju za rekrutacijo je zmagal Ce- bulec, kjer so vpisali v ZKM 42 novih mladincev in mladink. Sekcija Cebulec je pre jela tudi nagrado za rekruta cijo najmlajših. Vpisala jih je 30. iMIadinke «Rinaldija» sto odnesle nagrado za rekrutacijo mladink. Vpisale so jih 15. Nagrajena je bila tudi sekcija mladink iz Podlonjerja, ki jt dosegla 140 odst. Dip’omo sc prejele nadalje sekcije, ki s< pri obnavljanju izkaznic pre segle 100 odst.; med temi st Cebulec, Podlonjer (mladin ke), Prosek, Rocol, Sv. Kri: (mladinke), Briščki ter druge Nagrajeni so bili končno tu di najboljši «graditelji» ZKM: Parini, Gattonar, Renkaiser, Durignon, Furlan. Rui, Olio, Bravis, Počkar, Lunardel.i W.. Andreassi, Gombač, Tremo1. Appollonio, Pastrovicchio, Fo-novič, Blažič in Cecchi. V teku praznika so mladinci poslali tov. D’Onofriju brzojavko solidarnosti. Zborovanje upokojencev ■Z^. v Kinu ob morju Jutri, v nedeljo, 6. t. m. ob 10.30 bo v Kinu ob morju zborovanje upokojencev vseh kategorij. Govoril bo tov. Adello Ferrara, član vodstva sindikata upokojencev — CGIL, ki bo podal obširno poročilo o zahtevah in pravicah upokojencev vseh kategorij. Upokojenci iz mesta, okolice in podeželja, udeležite se zborovanja v čim večjem številu! Akademski klub «Jadran» priredi danes, v soboto, 5 t. m. ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani predpustni ples, na katerega vljudno vabi vso slovensko javnost. Co v. Kanteju na mnoga letal Naš vzesti tovariš Kante Ivan iz Samatorce je slavil 28. januarja 75. obletnico rojstvu. Tov. Kante, ki je že dolga leta v vrstah delavskega gibanja, je bil na prvih občinskih volitvah izvoljen za svetovalca na naši listi in tudi danes se kljub precejšnjemu bremenu let še vedno, po svojih močeh, udejstvuje in V soboto zjutraj je prišlo v bližini meje med Peskom In Groča-no do obmejnega incidenta. Neki italijanski vojak in častnik sta nehote prekoračila mi e jo in zašla na jugoslovansko ozemlje, kjer ju Je ustavil graničar in, sprožil dva strela preti vojaku, ki Je bil zadet v prsni koš. Častnika in vojaka sc nato odvedli na Kozino. Italijanske oblasti so takoj intervenirale pri pristojnih jugoslovanskih oblasteh tako, da sta bila vojak In častnik v večernih uraih vrnjena na naše področje. Zaradi incidenta se je jugoslovanski konzul v Trstu tiratine opravičil pri vladnem gene ralnem komisarju. Zdravniki so ugotovili, da ima vojak samo prasko na desni strani prsnega koša. *** Zaradi oči v itine nespretnosti, je v soboto 17-letn I Ettore Giacomini trčil z avtobusom «Au-bovle Carsiche» ob neki tovornik. Pri tem je bil ranjen, bodisi Giacomi ini, kakor tudi šofer, ki je sedel kraj njega. Prometna policija je ugotovila, da j'e Giaco-mini vozil brez šoferskega pa-.entina, zato bosta Imela oba posledice. *** V nedeljo je skušala nati-aviti samomor s tabletami 35-letna Maria Pagliarullo por. Trilla iz ul. Madonnina. Prepeljana je bila v bolnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Vroki tragičnega koraka niso zoani. *** Sodišče se je končno izreklo v kazenski pravdi, ki jo je sprožil v začetku teta 1954 šofer avtotaksijev Vecchiet proti družini. Calli,garis. Tožil je vse tri člane družine zaradi poskuša ne prevare pri stavi na Totocalcio. Vecchiet je namreč že več časa igral vsak teden na Totocalcio skupno z Anno Quargnali vd. Calligaris. Koncem decembra, 1953 je eden izmed stavnih listkov zadel trinajstleo, ki je prinašala lastniku lepo vsoto 24 milijonov tir. Calligariseva je trdila, da je ta listek igral njen sin Enrico, dočim Je Vecchiet trdil nasprotno in sicer, da spada tudi ta listek v skupno stavo. Po več razpravah in zasliševanjih prič obeh strank, je sodnik Lo Cuoco končno Izdal razsodbo, s katero so bili vsi 3 člani družine Calligaris obsojeni vsak na 6 mesecev za- pora ter na 6000 lir globe. Plačati bodo morali tudi vse odvetniške stroške. O nadaljnji usodi 24 milijonov, ki so zaplenjeni, bo odločalo" sedaj civilno sodišče. *** V torek se je v Trstu kot blisk razširila vest o tragični smrti 23-1 et n e študentke Marije Penkofer iz Trsta. Ko je v ponedeljek smučala v bližini Bardo-nocchie, je pri spustu v dolino nenadoma padla. Pri padcu se ji je zlomila smučarska palica in zlomljena konica se je zataknila v oko ter prodrla do možgan, U-bogo dekle je obležalo na mestu mrtvo. Smučarski vaditelji so prenesli njeno truplo v vas. Prepeljano je bilo nato v Trst, kjer je bil v sredo svečan pogreb. *** V toreg zvečer je neki brezvestni šofer povozil s svojim avtom v ul. Torrebianca 67-letne-ga Maria Zennara, ki ga je našel nezavestnega neki drugi avtomobilist in ga tako* prepeljal v bolnico. Ponesrečeni je odne- sel precej resne poškodbe. Policija je ugotovila številko In ;ip avtomobila in na tej podlagi ne bo težko izslediti nečloveškega vozača. V dneh od 26. jan. do 2. febr. otrok In 1 mrtvorojen, umrlo je 94 oseb, porok je bilo 43. se je v tržniki občini rodilo 42 Za teden --- dni — Sobota, 5. - Agata Nedelja, 6. - Doroteja Ponedeljek, 7. - Rihard Išči Torek, 8 - Janez Sreda, 9. - Apolonija Četrtek, 10. - Vilijem Petek, lt. - Lurška M. B. ZGODOVINSKI DNEVI 8. 1849 je v Kranju umrl nf večji slovenski pesnik Franj Prešeren. Slovenski kul:uri praznik. 9. 1921 so fašistične škvadre padle in zažgale u red niš’ in tiskarno listov «Lavorali re» in «Delo». 9. 1943 so fašisti umorili I Ligojni pesnika in borca K na Roba. Rodil se je v 1 stu 17. 8. 1908 10. 1873 je umiri največji pesnik A. S. Puškin Rodi! je leta 1799. ’ RADIO ODDAJI TRST II. 4 o SOBOTA: 13.30 Slovenski ivi - 15.30 Pogovor z ženo 16.30 Elgar: Koncert v e-mol^ 18. Brahms: Simifonija št. 3 f-duru - 21. Malo za šalo - ml NEDELJA: 9. Kmetijska od( ia - 10. Prenos maše iz tržaS '.tolnice - 11.45 Oddaja za najml še: Emil in detektivi - IV. nad 13. Glasba po željah - 15.30 St« ki Iz slavnih koncertov - 16. P ša gospa (varjeté) - 18.41 Duk 7. baleta «La Peri» - 19. N» književniki pred mikrofonom' 21.10 Puccini: Manon Lescaut, 1 PONEDELJEK: 14. Lahke mej dite igra pianist Franco Rus») 17.50 Beethoven: «Le ere atu rej Prometeo» - 19. Mamica pril) ved ulje - 20 45 Iz operetnega S; a - 21.45 Književnost in um* nost. TOREK: 13. Glasba po želj 18 .Vaughan Williams: Kop ’a dva klavirja in ork. - lil Koncert baritonista Marjana ?a - 19. Sola in vzgoja - 21 'bor Slovenske filharmonij 20.30 Radijski oder. SREDA: 14, Poje Toti Dal Mi. e - 18.40 Operni dueti - 19. Zdr-nlški vedež - 20.45 Zenski ter1 «Metuljček» - 21.30: G. Pucefi «Suor Angelica» opera v 1 dej: ČETRTEK: 12. Predavanje ' 17,55 Mozart: Kvintet za. kl*j net in godalni ork. - 19. Babič Dovesti ca - 20.05 Fantazija iz J fenbachovih skladb - 20.30 P' malizi,rana zgodba - 22. Già# no predavan ie. PETEK:. 13. Glasba po želj*) 13.30 Slovenski' motivi - ll Koncert tenorista Renata K«^ maoa - 20.30 Tržaški kulturni tl gledi - 21.15 Književnost I umetnost - 21.30 Lebar: «Veš vdova», opereta v 3 dej. KINO OPČINE Sobota, 5. febr.: «Sijajna obs< nost» (Magnifica ossessitF Barvni film Universal. Nedelja, 6. febr.: se ponovi. Ponedeljek, 7. febr.: se pono' Torek, 8. febr.: «Tajna slul" (Servizio segreto). Film I Sreda, 9. febr.: «Rdeče bal Torce rosse). Film Colur Četrtek, 10. febr,: se ponovi.J Petek! 11. febr : «Sveti ti# (Tigre sacra). Film Columbi*!, V tednu se začnejo predstf ob 18, zadnja ob 22. Ob ned el in praznikih začetek ob 16, * n ja ob 22. PROSEK n "V/ s« hi jo e« G ja hi se je u! Sobota, 5. febr. ob 19.30: «T# haiwk, bojna sekirica» (Tir iliavvk scure di guerra). Bat’ film Universal. Nedelja, 6. febr. ob 17: se poh'. Sreda, 9. febr. ob 19.30: «Rim, j prto mesto» (Roma città apef NABREŽINA 1 Sobota, 5. febr. ob 20: «Na ol' s te bol» (Su un’isola con 1 Film MGM. Nedelja, 6. febr. ob 16 in 1 se ponovi. Sreda, 9. febr. ob 20: «Včeraj ' ročena». Film Inalta Gleiliiliàèe SLOVENSKO NARODNA GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO DŽEMU1 V soboto 5. febr. ob 20.31 dvorani Prosvetnega doma ; OPČINAH — Roger Ferdih3' «3 + ena». V nedeljo 6. febr. ob 1-5. ulj dvorani Prosvetnega doma KRIŽU — Jam de Hartog: 1 potnika». V nedeljo 6. febr. ob 16. Ut dvo ani Prosvenega (1-r-a OPČINAH —• Hans Tiema! «Mladost pred sodiščem» V četrtek 10. febr ob 20.1 dvorani Prosvetnega doma v BREŽINI — Jan de Hartog: potnika». V soboto 12. febr. ob 20.3°,I dvorani Gosoodacskega dri na KONTOVEHJ - Jan de Dr Vi hj hi da du sc 9* «e ie hi i, Sp da vii Vil Sv hji *a tu sv St! tog: «Sopotnika». ho sk SD «h sk Registracija uteži in mer Prefektura - upravna sW je objavila razglas za Pett dično registriranje uteži in ^ za dvoletno dobo 1955/56. K' :e opraviti v letu 1955. Overovljanje uteži in letos v tržaški občini pri * roizkusnem uradu (Ufficio * trico), v ulici del Lavatoi6 t-I po sledečem programu! Za državne urade, ambul3 na podjetja, družbe, proste ke ih mestne okraje v sred* in v južnem delu mesta V su od 20. januarja do 28. j d*1 vsak teden v ponedeljek in tek od 8. ure do 11.30, iz f so prazniki in sopraznik*! severni del mesta in za Pf mestja v času od 5. septefl1') 3 Odgovorni urednik „ RUDOLF BLAŽIČ (Blag11 Založništvo «DELA» . riška tip. RIVA, TorrebianC Predno se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorce* Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah. A. PERTOt te] šč, hti ra Ha hji hii »hi kr, lik iei bo ho; («f du str lju Vsi 8oi 8a gai hiš Mr hj« Dri 1 hil, jet, brc drn (a ie tlfj hdi sta: M» »tr, »le: ?-ui he TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 96-990 4Q _______________________/ E v li)V