Za gospodarje
Maribor, dne 18. avgusta 1937
Anton Kosi:
Šipon afi poSip.
Ali naj ostane ta Se tudi v prihodnje glavna trtna vrsta v ormofilto- ljutomerskih goricah?
Ko Je začela prod kaktod DO leti trtna uS tudi pri nas svojo pognbonoeno delo, so vinogradniki v Sloveniji te mtallM, da bodo morali tako važno kmetijsko stroko kakor je vinogradništvo popolnoma opustiti, a ko so strokovnjaki dokazali, da je mogoče vkljub trtni näi vendarle ohraniti vinograde, so se začeli vinogradniki žuriti, da nadomestijo že propadlo vinograde z novimi nasadi
Ker se ▼ prejšnjih časih vinogradi niso na novo zasajah, ampak le s grobanjem pomlajevali, kar Je bila posledica, da se niso mogle v stare vinograde spravljati nove, bolJSe trtne vrste, zato so vplivni možje to priliko porabili in spravili na podlagi bogatih svojih izkušenj v posamezne vinarske okoliše trte, ki se obnesejo v dotičnem kraju najbolje. 2a Ijutomersko-ormoškl vinarski okoliš so priporočili poleg silvanca, rizlinga in belega burgundca kot glavno vrsto šipon, poftip ali beli mozlavec.
To je stara štajerska trta, ki se najde sicer tudi v drugih vinarskih delih dežele, toda nikjer drugje ne igra šipon tako važne vloge kakor uprav v ormoško-ljutomer-skih, deloma tudi v gomjeradgonskih goricah in v okolici Peker v Mariboru, šipon je ona vrsta, ki Je podelila vinu ljutomerskega okraja značaj, s katerim sta si Iju-tomerčan in jeruzalemčan v ormoškem okraju pridobila svoj znani sloveči glas.
Važen je odgovor na vprašanje, kako se le šipon v svoji novi poziciji, cepljen na ameriško podlago, obenesel. Izkušnje so pokazale, da uspeva ta vrsta na vseh ameriških podlagah, le na trti Solonis ne. Na tej podlagi raste nekako metljasto, na drugih pa tudi sedaj v novih nasadih zelo bujno, zlasti v peščeni ilovici in v sončnih legah, ki Šiponu najbolj prijajo, Ta trta
rodi bogato hi enakomerno, posebno De m reže na rezu Tke ah na čepe. Reže pa se t* Jamoma tudi na locne ah šparone (na* pnence), ako Je trs premočen. Ob rezi pravijo viničar^: »Ako sl močen, pa riecttc hi narežejo »na rod«,
V slabih, nizkih legali na nape na Bpott nikdar dobro, posebno ne, ako Je vsajen v mrzlo zemljo v nižavah, šipon zori pozno, grozdje Je veliko In take so tudi jajčasto podolgovate Jagoda Grozdna koža ah mešlna Je precej debela, a vsebina Jagod zelo sočna. Grozdje močno gnije in trs Ja proti mraza zelo občutljiv, zato ne kate saditi šipona po nizkem sveta. Tudi za glivične bolezni, kakor za peronosporo^ o MIJ hi črni palež ah pfkeo Je posip aefe občutljiv.
Ako grozdje povsem dozori, daje Ppim zlasti kot Sortiment vino, ki ga lahko prištevamo najboljšim naše država. V Izredno dobrih letih Jagode v Jeseni »venejo, se osuše na trsu v rozine, ki so Jih v prejšnjih časih vporabljali za Jagodno izbiro, tako zvano samomaščlno ali samo tok. Zelo stari vinogradniki se še dobro spominjajo, da so sl ženske v ormoško-ljutomersklh goricah ob času trgatve med obiranjem grozdja skrivale osušene šlponove Jagode v predpasnike, da so Jih imele potem za zboljšanje potic (hidre — Sartelj), toda tl časi so minuli in šipon nam se nudi več cibeb in rozin.
Ako šiponov mošt ne doseže vsaj 17 do 18% sladkorja. Je vino precej kislo, vendar pa ima tudi v tem primeru nekaj posebnega, ker Je polno in ima precej ekstrakta. šiponov ekstrakt in pa njegova kislina služita kaj dobro kot zabela, oziroma primes za slabejša vina drugih vrst In krajev. Gomještajerci n. pr. so v prejšnji, t. j. v predvojni dobi radi te lastnosti ši-ponove tako radi iskali in kupovali vina iz ljutomersko-ormoških goric. »Lahkemu ti-rolcu ali ogrcu primešam nekoliko vašega kot zabelo, pa dobim najboljše vino, ki ga točim kot ljutomerčana,« tako mi je pravil gostilničar iz Gradca, ki je pred
— 102 —
vojno redno zahajal v Slovenske gorice, zlasti v ormoško-ljutomerski okoliš ter tukaj nakupoval večje ali manjše zaloge našega pridelka.
Neki večji vinski trgovec iz Brucka (A. Cerovaz) je svoječasno nakupoval v ormo-ško-ljutomerskih goricah v jeseni ob času trgatve namesto mošta grozdje, ga na svoji preši prešal ter odvažal potem mošt na Gornje štajersko. Po njegovi izjavi ni v nobenem drugem vinorodnem okolišu našel za svoje namene tako sposobne robe kakor uprav tukaj, to je v onnoško-ljuto-merskOi goricah. Pri omenjenem načinu prodaje so zlasti manjši vinogradniki dobro odrezali.
Kar se tiče kakovosti ali dobrote Slpo-novega vina, se ista v novih goricah ni nič kaj spremenila, le prva leta po saditvi je kot mlad trs dajal nekoliko bolj lahko ali prazno vino. Zdi se, da je Imel mošt manj ekstrakta kot oni od stare, po gro-banju razmnožene trte. (Konec prihodnjič)
Ljudsld pravnik
Pozor naročniki, katerim smo odgovorili, kako se izračuna znižani dolg (zlasti š. A. v L., A. S. v K. in F. P. v H.)! Gre za vprašanje, ali se naj odplačila, storjena v času od 20. aprila 1932 do 26. septembra 1936, odbijejo od že znižane glavnice ali pa od glavnice dolga pred znižbo. Pri dosedanjih odgovorih smo se držali zadnjega pravilnika o zameni dolžniških listin z dne 31. oktobra 1936, ki vsebuje obrazec obračuna in ki odbija vsa odplačila, storjena po 20. aprilu 1932, od že znižane glavnice. Medtem smo pa doznali, da se večina sodišč drži pravilnika z dne 30. oktobra 1930, ki določa, da se vsa odplačila glavnice, opravljena do 26. septembra 1936, odbijajo od glavnice dolga pred Znižbo. Zato svetujemo našim naročnikom, naj se raje drže slednje razlage. Po tej razlagi g. 8. A. v L. še ni poplačal celega dolga. Odškodninske tožbe zoper načelnika posojilnice, ki je zahteval, naj njemu odstopi njivo, ne svetujemo, ker ta zahteva najbrž ni bila taka, da bi se ji ne bilo mogoče upreti, odnosno da bi bil dolžnik š. A. prisiljen se po njej ravnati. Pravno opravilo se zamore spodbijati, ako je bilo sklenjeno vsled utemeljenega strahu vsled groženj in če je bila radi groženj podana velika, verjetna nevarnost.
Poravnava glede uporabe vodovoda brez dovoljenja lastnika. J. K. v P. Na Vašem zemljišču izvira studenec, ki je Vaša last Sosed si je izgovoril pravico napeljave vode iz Vašega studenca po vodovodu do svojega doma v svrho uporabe za svoje gospodarstvo. Ta sosed je pozneje dovolil drugemu sosedu izkopati na njegovem svetu vodnjak, pozneje pa sta se skregala in pri razpravi je prišlo do poravnave, v kateri je Vaš sosed dovolil priključitev drugemu sosedu na vodovod. Vprašate, kaj naj storite v varstvo Vaših pravic, ko Ima Vaš sosed le pravico do uporabe Vaše vode, v kolikor Jo potrebuje za svoje gospodarstvo, ne dovoljujete pa, da bi še drugi sosed uporabljal tisto vodo in bi navsezadnje še Vam vode zmanjkalo. Pravite, da na sodišču niste ničesar opravili, ker da je sodnik na strani drugega soseda. — Prvi sosed nikakor ni imel pravice dovoliti drugemu sosedu priključitev na svoj vodovod, katerega zalaga voda iz Vašega studenca. Zamorete tožiti oba soseda na priznanje, da prvi sosed nima pravice dovoliti drugemu priključitev na svoj vodovod, drugega soseda pa, da nima pravice uporabljati vodo iz vodovoda prvega soseda. Ako prvi sosed še ni bil polnoleten ob času, ko je dovolil priključitev drugemu sosedu, njegova izjava ne velja, ako ji varuh ni pritrdil. Ako je sodnik res pri poravnavi tako postopal, kot pišete, predlagajte njegovo izključitev ter naj sodi drug sodnik Vašega sodišča. Ako tudi ta ne bo Vam ugodil, imate pravico priziva na okrožno sodišče.
Zvišanje zgradarine. Pritožba? C. A. ■> V. Ste lastnica lesene hiše v trgu, v kateri stanujete s svojo družino (delavci) in se pritožujete, da so Vam letos zvišali zgradarino na dvojno vsoto, da nekateri, ki posedujejo večje hiše, plačujejo manj in da ugovarjanja pri davčni oblasti nič ne pomagajo. — Zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje, so oproščene zgradarine le, ako stoje v vaseh ali zunaj okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča, — Kot kosmato davčno osnovo se jemlje pri zgradbah, ki niso dane v najem, vrednost letne najemnine, ki se plačuje za najbližje podobno stanovanje, če ni predmeta za primerjanje, ugotovi davčni odbor vrednost letne najemnine z ocenitvijo. Od te kosmate davčne osnove je
— 103 ^ ~
odbiti stroSke za vzdrževanje, za upravo in za amortizacijo zgradbe, in sicer v trgih s paväalnem znesku 25%, Tako se dobi Cista davčna osnova. Osnovni zgradarin-ski davek znaža 12% čiste davčne osnove; prižteti mu je še dopolnilni davek v višini 2% ter eventuelne samoupravne (občinske) doklade. — Povprašajte pri davčnem oblastvu, koliko znaša kosmata davčna osnova. Ako menite, da je previsoka, so zoper odmero pravočasno (to je v 30 dneh iw dostavitvi odmerilnega sklepa, odnosno plačilnega naloga) pritožite na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. V pritožbi navedite, kako velika je Vaša hišica, koliko se za podobne hiše, odnosno stanovanja plačuje najemnine, koliko zgradarine plačujejo lastniki večjih hiš v okolici, odnosno da plačujejo razmeroma mnogo manj kot Vi.
V Avstriji naložen denar nedoletnlkov. V. H. na K. Med vojno se je denar za Vaša maloletna otroka naložil v hranilnici, ki je po razmejitvi ostala pod Avstrijo. Ob polnoletnosti je dobil en otrok poziv, naj od naloženih 6400 kron dvigne reali-zat: deset šilingov, drugi pa, ki je imel naloženih 8000 kron, vzlic polnoletnosti še ni ničesar dobil. Vprašate, kaki predpisi veljajo za take primere in ali ni stara krona vredna vsaj 25 par. — Ob doseženi polnoletnosti otroka mora sodišče oskrbeti, da se mu izroči vsa imovina v prosto razpolaganje. Naj gre drugi otrok k varstvenemu sodišču in prosi za ureditev zadeve. — Zakona o valorizaciji žal ni in tako se morajo naši vlagatelji v slučaju, kakor je Vaš, zadovoljiti s tem, da jim avstrijski denarni zavodi za stare avstrijske krone ne izplačujejo niti po 25 par, marveč po v Avstriji veljajočem ključu za 10.000 K le en šiling.
Preko meje visečo drevo. X. B. v V. Na Vašem svetu raste 1 m od meje gozdno drevo, ki pa visi. tako, da sega del debla v mejašev zračni prostor. Mejaš trdi, da pripada drevo do polovice njemu v last. Vprašate, ali je res tako. — Lastnina drevesa se v splošnem določa po legi debla. Lastnina drevesa, čigar deblo visi in sega v tuj zračni prostor, pa so določa po tem, na čigavem svetu stopa deblo iz -zemlje. Določilo, da sme lastnik zemljišča, v čigar zračni prostor segajo veje, slednje sam posekati, ne velja glede dreves, ki z deblom segajo preko meje. Mejaš vsled tega
ni upravičen, odžagati v njegov zračni prostor segajoči del debla in si ga prilastiti; pač pa mu pri tiče tako zvana negatorijska tožba zoper lastnika drevesa (Vas) na odstranitev drevesa, v kolikor sega preko meje. — Na nadaljnje vprašanje, ali veljajo za gozdna drevesa ob meji ista načela kot za sadna drevesa, odgovarjamo: da.
Preoranje služnostne poti. A. G. v S. S sodbo Vam je bila prisojena služnostna pravica voziti po sosedovih parcelah, kot so že vozili Vaši predniki. Sedaj pa je sosed cesto 10 m na dolgo preoral, napravil tudi jarek za vodo, tako da ne morete voziti, odnosno spravljati svojih pridelkov. Vprašate, ali ima sosed pravico to narediti in kaj Vam je storiU. — Vaš primer nam je slučajno znan. Važno je še povedati, da je sosed že lani skopal jarek na služnostni poti, da ste VI sioer radi tega vložili tako zvano konfesorijsko tožbo (na priznanje Vaše služnostne pravice), a ste prenehali z vožnjami. Radi tega žal ne morete sedaj tožiti soseda radi motenja posesti, ker niste v zadnji nujni dejanski posesti pravice opravljanja voženj po njegovih parcelah. Ker sodba še ni pravo-močna, tudi ne morete zoper soseda nastopiti z izvršbo. Tako Vam žal ne preostaja drugega, kot čakati na pravomoćnost sodbe in če bo potrjena, boste even-tuelno tožili soseda na odškodnino, ako Vam je s svojim sedanjim ravnanjem pri-zadjal škodo, ki je niste mogli odvrniti (z eventuelno vožnjo po kaki drugi, čeprav bolj dolgi ali manj prikladni poti).
Plačilo 1% namesto 4% obresti. J. G. Z Vašim upnikom ste se dogovorili, da mu boste za posojilo plačevali 4% obresti. Ker ste slišali, da se sedaj plačujejo le 1%, se branite plačati več kot 1% in vprašate, ali upuavičeno. — Le pri tako zvanih zaščitenih dolgovih se znižajo tudi obresti. Vaš dolg pa ne uživa zaščite, ker je nastal šele oktobra 1933. Razen tega velja znižanje na 1% le za čas od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936. Pred tem bi veljale dogovorjeno 4%, po tem pa 3% --ako bi dolg užival zaščito.
Dom ubogih. R. P. Denar, ki ste ga dali za srečke te loterije, je žal izgubljen, kajti pravi krivec polomije nič nima, za postopek zoper one, kojih imena so bila na srečkah natisnjena in ki kaj imajo, pa žal ni pravne podlage.
— 104 —
DoroQenJe n nabawo lovske pnSko. K.
J. Zaprosili ste okrajno glavarstvo, naj Vam dovoli nabavo lovske puäke, ker Vam vrane delajo občutno Škodo. Priskrbeli ste sl po nalogu okr. glavarstva izjavo lovskega zakupnika, da se rd bati, da bi delan ▼ loviSču kako Škodo, a vzllc temu Vam Je bila prošnja zavrnjena, čeS, da v varstvene »vrhe ne morete dobiti lovske puSke. VpraSate, ab se res ne more več priti do lovske puäke ln aU je bilo okr. glavarstvo upravičeno, pridržati 30 din kolkov. — Zakon določa, da Vam sme oblast vo dopustiti nabavo lovske puäke, ako je po pribavljenih poizvedbah potreba glede orožja osnovana, ako ste neprikomi In ako Je utemeljeno prepričanje, da orožja ne boste zlorabljali. Opozarjamo Vas na določila zakona o lovu, po katerih niste upravičeni streljati vran, čeprav Vam na VaSem svetu delajo Škodo (razen, ako pridejo v VaS zagrajen prostor). Morali bi imeti dovoljenje tudi za noänjo orožja in dovoljenje lovskega upravičenca. Radi tega iz VaSe proSnje, ako niste Izkazali navedenega dovoljenja lovskega upravičenca In prosili hkratn tudi za dovoljenje noä-nje orožja, ni sledilo, da je potreba glede orožja osnovana. Svetujemo Vam, da vložite novo proSnjo in jo primemo utemeljite. Najbrž v prvi prošnji niste navedli, da nameravate streljati vrane In ste oči-vidno le prosili za orožje v varstvene svrhe. V varstvene svrhe pa se nabava lovskih puäk navadno res ne dovoljuje. — Kar se tiče kolkov, se plačuje 10 din za prošnjo, 20 din pa za odločbo, pa čeprav se proSnji ne ugodi.
Občinska podpora organistu. S. K. v B. Prosili ste sporazumno z g. župnikom občino, naj Vam kot organistu prispeva vsaj 100 din mesečno, ker Vam cerkev radi revSčine ne more dajati plače. Občina je proSnjo odbila z motivacijo, da bi imeli pravico do plače, odnosno podpore le, ako bi imeli Štiri leta orglarske In Stili leta srednje iole. VpraSate, ali res obstoja tak predpis. — Navedeni predpis nam je povsem neznan. Občina Vam svobodno smo dati zaproieno mesečno podporo in bi nadzorna oblast to gotovo odobrila. Podpora Vam gre za orglanje In ne za Šolanje. Po-ikuslte proSnjo ponoviti.
Nabava opreme za sprejem v gluhonemnico. H. L. v K. Imate gluhonemo hčer, kateri je obljubljen sprejem v gluhonem-
nico, a zahteva slednja, da prinese hd s seboj obleko, perilo, obutev v skupni vrednosti okoli 700 din, katerih VI ne zmorete, vsled česar vprašate, kam naj se obrnete, da bi dobili podporo v denarju ali v blagu. — Ni nam znan Javni vir, iz katerega bi Vam bilo možno kaj dobiti. Ako ste res brez sredstev, bi bila pristojna občina poklicana, dati Vam podporo za hčer. Morda izprosite kaj pri Rdečem križu ali Kolu jugoslovanskih sester.
Cene in sejmska poročila
Mariborski trg. Na trg v Mariboru dne 14. avgusta so pripeljali 31 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12 do 13, slanina 13—14 din. Kmetje so pripeljali sedem voz sena 32—36, enega slamo 25 ter tri čebule 1.60—2. Česen 4—»7. Breskve 14—20, brusnice 5—6, črnice 1.50 do 2, grozdje 10—12, grozdlčje 2.50—3, hruške 4—8, jabolka 3—6, maline 3—4.50, marelice 16—18, ringlo 7—10, celi orehi 8. Ajda 1.25, ajdovo pSono 3—4, fižol 1.50 do 3, ječmen U5—1.50, koruza L25—1.50, oves 0.75—1.25, proso 1.50, proseno päeno 3—4, pšenica 1.50—1.75, rž 1A0—1.75. — Jajca 0.50—0.80, mleko 1,50—2, smetana 7.50—10, sirovo maslo 20—24. Prinesli so 12 gosi 30—40, 264 kokoši 18—25, 1 kozlička 30, 1214 piščancev 18—60, 2 purana 25—30, 62 rac 14—20, 54 kuncev 4—25
Mariborski živinski sejem 10. avgusta Prignanih je bilo 16 konj, 12 bikov, 170 volov, 487 krav in 29 telet, skupaj 714 kosov. Cene so bile: debeli voli kilogram žive teže 4.50—5.75 din, poldebeli 3.75—4.90, plemenski 3.40—4.75, biki za klanje 3.30 do 3.50, klavna krave debele 3.70—4.75, plemenske 3.15—3.80, klobasarice 2.15 do
3.50,	molzne 3.25—3.60, breje 3—3.50, mlada živina 3.50—4.75, teleta 4—5.50. Prodanih je bilo 423 kosov. — Cene mesu: volovsko meso L vrste 10—12 din kg, H. vrste 8—10, meso od bikov, krav in telic 6—12, telečje meso L vrste 10—12, H. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 10—14 din kilogram.
Mariborski svinjski sejem 13. avgusta. Na svinjski sejm je bilo pripeljanih 232 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov 110—140, 7—9 tednov 115 do 145, 3—4 mesece 150—195, 5—7 mesecev 250—360, 8—10 mesecev 390—500, eno leto 700—800 din komad; 1 kg žive teže 6 do
7.50,	1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodane so bile 104 svinje.