Sfev, 53 (Posamezna Številka 8 vimufer.) *>beja vitk /.3 proti; 26 članov ni glasovalo, 2 anarii'-hj m vzdržala glasovanja. P L. • kf}»:If AD, 24. (Kor.) Sledeča brzojavka Je biia 31. t. m. ob 7 /jutfaj brezžičnim potom od-posiaiia nemški vladi v Berollnu, avstro-ogrskl vlad! na bolgarski v Soliji in turški v Ca- rigradu: V sip—!n ođ'očbe izvrševainega glav-nesj-i odbora in -ovjera zastopnikov delavcev, kmetov In vai rf-ie 24. t. m., ob 4'30 zjutraj, le so\ iet IjudKli-si pooblaščencev sklenil, da sprejme od nemške vlade stavljene mirovne pogoje in da odpošlje delegacijo v svrho podpisa miru v Brest Litovsk. Podpisana: Predsednik sovjeta ljudskih komisarjev: Vladimir Lenin, ljudski komisar u vnanie stvari. Lev Trocklj.« šgajhstag« BEROLIN, 25. (Kor.) Napetost, s katero je bil pričakovan že dolgo napovedani govor državne-ga kčancelarja, je b.la izražena v velikem navalu občinstva, ki Je napolnilo vse tribune. V dlplo-matični loži so bili navzoči tu nahajajoči se člani diplomatičnega zbora, med njimi avstro-ogrski poslaniški svetnik, grof Larisch. Podpredsednik Paascbe je otvoril sejo in se spominjal najprej umrlega velikega vojvode Me-klenburškega. Zbornica se je pri tej priliki dvignila raz sedeže. Nato se je pričelo prvo čitanje proračuna Prvi je je ogiasil k besedi državni kancelar grof ffcrtllng. ki je izvajal: Gospoda moja! Državni zbor Je bil obveščen o vnanie- političnem položaju in o stališču državnega vodstva. Neki liberalni član angleške spodnje zbornice. Vclter Runciman, je pred kratkim Izjavil. da h? se veliko bolj približali miru, ako bi se poklican! In odgovorni zastopniki združili v ožjem krrgu za medsebojni razgovor. Zamorem le sogla-Satl s tem. To bi bila pot, da se odstranilo vsa zaželiena in nezaželjena nesporazumljenja in prisilijo naši nasprotniki, da sprejmejo naše besede take. kakor so zamišljene in da tudi sami pokažejo svojo barvo. Zdi se mi vsaj, da mojih govorov. ki sem jib imel tu pri dveh priložnostih, v sovražnem inozemstva niso presojali objektivno in brez predsodkov. Debata v ožjem krogu bi do-veala vrh tega do sporazuma o vseh številnih posameznih vprašanjih, ki prihajajo v poštev pri izravnnnju obstoječih nasprotstev. Predvsem mislim pri tem na naše stališče napram Belgiji. 2e ponovno se je naglašalo s tega mesta, da ne mislimo na to, da bi obdržali Belgijo ali da bi iz-premen:'i Belgijo v sesta-ni del nemške države, pač na hočemo, kakor naglaša tudi odgovor na papeževo no*o, preprečiti nevarnost, da bi postala dežela, s katero hočenio živeti po vojni v prijateljstva In miru, predmet sovražnih spletkaru. V takem krogu naj bi se razpravljala sredstva, da se doseže ta cilj in s tem tudi splošni mir. Ako bi prišel torej z nasprotne strani v tej smeri kak predlog, recimo od vlade v Le Ha-vru, potem bi mi nikakor ne nastopali odklanjajoče. čenrav bi bi! razgovor samoobsebi umljivo zaenkrat neobvezen. Vendar pa se mi zdi, da se zasedaj imenovana inicijativa angleškega parlamentarca ne more uresničiti in je treba zato ostati pri dosedanji metodi dialoga med Rokavskim prelivom in oceanom. Priznavam rad. da pomeni poslanica predsednika Wilsoua z dne 11. L m. morda majhen korak k obojestranskemu zbližanju. Prehajam zato tudi preko predolgih izvajanj, da se obrnem takoj k štirim načelom, ki naj se po mnenju gospoda Wi Nona uporabljajo pri izmenjavanju misli. Prvo načelo pravi, da naj bo vsak del kakega končnega dogovora v bistvu zgrajen na pravičnost :n taki pogodbi, ki najverojetnejše dovede do trajnega miru. Kdo naj temu ugovarja? (Odobra-* anje.) Stavek, ki ga je izpregovcril veliki cer-! eni knez Avguštin pred pohisočletjem, »Justitia fundamentom regnorum*. velja tudi še danes. Gotovo je tudi. da zamore le mir, ki temelji v vseh njegovih delih ua načelih pravičnosti, ostati trajen. Drugo načelo zahteva, naj se narodi in province ne spravljajo iz enega državnega poglavarstva v drago, kakor da bi šlo za kake predmete ali kamenje. Tudi v to načelo je brezpogojno mogoče privoliti In se lahko celo čudimo, da je Wil-srn smatral potrebno, da je zabiča še enkrat. Stavek polemizira proti že davno minulim stanjem In aaziranjem, proti kabinetni politiki in kabinetnim vojnam, proti pomeCar»;u državnega ozemlja in vprašanje, ki je nastalo vsled te vojne, rešiti v interesu in v prid dotičnih narodov in ne kot del pogodbe ah" kompromisa rivalizirajočih držav, jc le izvajanje predidočega v določeni smeri ali tudi le konsekvenca iz istega, torej všteto v tej podeljeni odobritvi. Končno zahteva četrti stavek, da naj se vsem jasno Začrtanim zahtevam udovolji v čim najširšem obsegu, ne da bi se sprejeli novi ali stari elementi nasprotstva, ki bi najbrže zopet motili mir Evrope in vsega sveta. Tudi tu zamorem načelno soglašati in izjavljam torej s predsednikom WiIsonom, da je mogoče razpravljati o miru na takih temeljih. Napraviti je treba le en pridržek: to načelo bi moral predlagati ne samo predsednik Unije, ampak bi je morale priznati tudi vse države in narodi. Žalibog pa ni o podobnem mišljenju pri vodilnih državah ne duha ne sluha. Vojni cilji Anglije so še vedno imperialistični in hočejo vsiliti svetu mir po želji Anglije. Ako govori Anglija o pravici samoodločbe, pri tem nikakor ne misli na Irsko, Egipt ali Indijo. Naš cilj je bil od začetka vojne obramba domovine, ohranitev naše teritorijalne nedotakljivosti, svoboda našega gospodarskega razvoja v vseh smereh. Naše vojevanje je kljub vsej ofenzivnosti defenzivno. Poudarjam to posebno sedaj izrecno, da preprečim vsako nesporazumljenje glede naše politike na vzhodu. Po prekinjenju mirovnih pogajanj s strani Rusije smo imeli proste roke. Prodiranje sedmi dan po prekinjenju Je imelo le namen, da si zagotovimo sadove z Ukrajino sklenjenega miru. HeIsingforsa je tamkajšnji švedski konzul ime-Osvojevalne tendence nikakor niso odločevale. nom svoJe vlade energlčno wotestiral pri sovjetu Podpirali so nas pri tem khc. Ukrajine na pr moc. I]udskih komisariev, ker ruske čete še niso izoraz- deški prevozni parnik »Tnscanla« <14.348 ton) z ameriškimi četami na krovu. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolflov urad poroča iz Kristijanije: Nemški parnlk »Biaritz«, last družbe »Argo« v Bremenu, je bil dne 22. t. m., ob 10 dopoldne, pri svetiljnlku Buholmen v taki bližini od celine, da je bilo mogoče videti tamkaj ljudi, od neznane angleške vojne ladje ustavljen In nato odveden. Oba norveška pilota, Id sta videla ves dogodek, zagotavljata odločno, da je bil parnik zaplenjen znotraj norveškega vodovja. Enaka usoda je doletela nemški parnik »Dusseldorfa, ki je imel na krovu grušč. Zaplenjen je bil namreč istotako pri svetšljniku Buholmen od neke angleške pomožne križarke. Norveška vlada Je takoj uvedla preiskavo in odposlala v Buholmen posebno la djo. da zasliši tamkaj se nahaiaiočega čuvaja svetilnika. Vesti Iz Rusije. ' Anarhija na Finskem, izpraznitev Alandskih otokov. STOCKHOLM, 24 (Kor.) Finski vojaki so pregnali Ruse iz Viborga. Ranjeni rdeči gardisti so izjavili, da so prepričani, da ie njihova stvar 2e izgubljena. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Iz Wase se poroča Finci so po hudih bojih zavzeli Dasvarkaus. Na karelski fronti je bilo uplenjenih 205 strojnic. Pri Ranciju je bilo mejno moštvo prisiljeno, da se je umaknilo pred premočmnv sovražnikom. STOCKHOLM, 24. (Kor.) Glasom dogovora glede izpraznitve Alamfs&fc otokov od ruskih in finskih čet, je vlada v smislu pooblastila državnega zbora sklenila, da odpošlje tjakaj v svrho kontrole in varstva prebivalstva proti nasilstvom, oddelek čet. Moštvo se je vkrcalo na ladje zvečer v navzočnosti kralja, prestolonaslednika, njegovih sinov in velike množice ljudstva, ki sprejela čete z viharni iui vzkGki. PETROGRAD, 24. (Kor.) Olasom brzojavke Ako so se pridružile pri tem operacije v drugih nile Finske in Alandskih otokov. Sovjet je v svo- ozemljih, velja o njih isto. ker ne zasledujejo no-|,em 0d£0V0ru protestirafr *roti vmešavanju Šved-benih osvojevalnih ciljev; vrše se le na Izključne »ke v notrpnje stvad Fteke jn pripomniK da {ma nuj ne prošnje prebivalstva, naj jih ščitimo Dro'i ?vedska tem manj vzroka za protestiranje, ker jc grozodejstvom in opustoševanjem rdečih gard. Tc \ tak<> prekršila temeljna . . ------ ---------- --------— načela mednarodnega so torej le odredbe v imenu človečans va m nima- prava s tem da ^^ he,e ^Taste !n da ^ iz jo nobenega drugega značaja. Treba je ustvariti krcala svoje mo§tvo na AIandskih otokjlK mir m red v interesu miroljubnega prebivalstva. | WT , Mi se nikakor ne mislima ustaliti na Estonskem I Usf>da « čmomorskega brodovja. ali Livonskem, ampak le želimo, ca živimo s tam- i AMSTERDAM, 24. (Kor.) V angleških mornari kaj nastajajočimi državnimi tvorbami po vcini v j 5kih krogih živahno razmotrivajo. kaj bo z ru dobrih prijateljskih odnošajih. (Odobravanje.) O Ku-1 skira baltiškim brodovjern. Listi izražajo bojazen ionski in LitvinskI mi ni treba danes govoriti. Pre- j da |e bodo uplenili Nemci. V Baltiškem morju bivalstvu tamkajšnjih dežel je treba ustvariti or- i se nahaja pet dreadnongtitov, par križark, 40 tor-gane samoodločbe in samouprave ali ojačiti že i Pedovk. »Daily MaiU pravi, da ni izključeno, da ustanovljene. Nadaljni razvoj pričakujemo Čisto mimo. Vojaška akcija na vzhodu pa je izkazala daleč preko mojih prvotnih ciljev segajoč uspeh. Gospodom je že znano, da je zaprosil Trockij za nova pogajanja. Mi smo naznanili takoj mirovne pogoje v obliki ultimata. Včeraj je nato prispel odgovor iz Petrograda, da boljševiška vlada sprejema naše mirovne pogoje. (Glej vsebino brzojavke na uvodnem mestu. Op. ured.) Naše arrr.adno vodstvo Je zgrabilo za meč, da si zagotovi sadove miru z Ukrajino. Mir z Rusijo bo srečni rezultat. (Odobravanje.) knežje zasebne lastnine, kar spada vse že v dr.vno ga nami nahajaiočo se preteklost Nočem biti ne-uljuden, toda ako se spominjamo prejšnjih WiIso-■ovfh izjav, petem se zdi, kakor da obstoja v Nemčiji med avtokratičro vlado i;i brezpravno maso naroda kaka razlika. In ven.Jar i>ozna Wil-sen nemško di žavno-pravno iiiuraturo in ve,-da so pri nas knez? in vlade najvišji čbni v držsv! organizirane narodne celote. Kakor znano, je bila Anglija, ki je iznašla načelo vzdrževanja ravno-; težja sil. da Je uveljavi posebno tedaj, ako bi jI postala kaka država v Evropi premočna. To je nekak izraz za nadvladje Anglije. I0EZIIA MMDM POROOifl. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 25. (Kor.) Uradno se razglasa: Ob Plavi je bilo topovsko delovanje živahno. Pri Llnsingenovl armadi so dobile nemške čete v Zltomlru zvezo z ukrajinskimi četami. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 25. (Kor.) VeiikI glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na več krajih .topovski In minovškl boj. Na raznih točkah Ironte poizvedovalni boji. ki so nam prinesli v/hodno Armentieresa več ujetnikov in strojnic. Vzhodno bojišče. — Elchbornova armada: Kaše čete so zasedle Pernov. En estonski bataljon se je podredil tamkaj nemškemu poveljstvu. Se pred prihodom svojih divizij, sta včeraj dopoldne napadalni stotnija št. 18 In prvi švadron hu-zarskega polka št 16 zavzela Jurjevo (Dorpat). Na potu tja je bilo ujetih 3000 mož ta uplenjenih več sto vozov. Ta leteči oddelek Je prehodil to> rej v SK dneva nad 210 km. — Linslngenova armada: V Rovnu je bil ujet ves Stab ruske »posebne« armade; njen poveljnik je pobegu IL Sprednji oddelki so dospeli v 2ltomir bi dobili tamkaj zvezo z ukrajinskimi četami. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLIN, 25. (Kor.) Ob 10*3# dopoldne smo mesto in trdnjavo Reval zasedli po boju. Pskov, južno Pejpuškcga Jezera, le ▼ naših rokah. Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 24. (Kor.) Na Crveal steni la na Dobrem polju |e bil topovski ogeaj od časa do Časa živahen. Pri Alčah Mahle so ujele naše poizvedovalne čete po boja s sovražnimi pehotnimi oddelki več Francozov. Južno Gjevgjelije Je naša artiljerija uspešno obstreljevala sovražno postojanke. Vzhodno Vardarja smo odbili močnejšo angleško patruljo. V dolini Straae živahno sovražno letalsko delovanje. V DobrudSI premirje. TURSKO. CARIGRAD, 24. (Kor.) Na palestinski ironti doleti črnomorsko brodovie enaka usoda kakor baltiško brodovje. Francosko brodovje Is kapitulacija boljše viko v. BERN, 24. (Kor.) Ogorčenje francoskega časopisja nad kapitulacijo boljševikov se še ni poleglo -^isti naglašajo. da s tem ni končana samo vojna ampak tudi revolucija. Najmučnejše pri vsej stvari pa je. da mora kapitulirati sedaj tudi Romunija »Gaulofs« piše: Boljševik) so mislili, da bodo s kapitulacijo rešili svojo stranko, toda zgodilo se bo ravno narobe, kajti Nemčija ima največji interes na tem, da onemogoči anarhistično propogando v Rusiji. Pri tem zamore Nemčija nedvomno računati na podporo socijalnih revolucionarjev in zmernih in konservativnih strank. En sam poraz na zapadni fronti zamore prekrižati nemške načrte za podjarmJjenje Rusije. »La Paix« piše, da so dogodki v Rusiji in Romuniji velikanske važnosti Pripravi naj se Japonska za nastop v vzhodni Ru siji. Beg enteatalli podanikov Is Petrograda. LUGANO, 24. (Kor.) Milanski Usti poročajo Iz Petrograda z dne 21. t m.: Veleposlaniki entente naglo odpravljajo iz Petrograda svoje državne podanike in vojaške misije in sicer s posebnimi vlaki. Operacije generala Aleksejeva, ki ima sicer le 20—30.0000 mož, a več izvrstnih generalov, so dosedai Še nepojasnjene. PRORAČUNSKI ODSEK POSLANSKE ZBORNICE. DUNAJ, 25. (Kor.) Na današnji seji proračun skega odseka je izjavil socijalist dr. Reuner, da nemški sociialisti izjemoma ne bodo glasovali za provizorij na korist vlade, ampak v interesu ohranitve parlamenta in ker nočejo motiti miru s holm skim dogodkom. Nemški nacijonalec dr. Pacher je zahteval samostojno provinco Nemško-Češko. Ita lijan Degasperl je izjavil, da z ozirom na sedanje razmere v italijanskih ozemljih Tirolske ne more glasovati za provizorij in jc pozdravljal željo dr. Benkoviča po spravi Jugoslovanov In Italijanov na Primorskem. Dr. Laglnja je naglašal, da bo glasoval proti proračunu in je protestiral proti temu, da je odklonitev provizorija istovetna z odklonitvijo države. Potem ko je govorilo še več govornikov, je bila seja zaključena, ne da bi prišlo do sklenania o provizoriju. Na jutrišnji plenarni seil zboriiLe se prične diugo čitanje prorač nskega provizorija. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Poslanska zbornica je spre/fu predloge glede proračunskega provizorija in linančni nagodbi s Hrvatsko tudi v tretjem čitanju. '.to je predsednik sporočil, da bo sklical pr»-bodr- > sejo pismenim potom, nakar je bila zaključena. t Veliki vojvoda 4 doti Friderik VL Turška zbornica. CARIGRAD. 24. (Kor.) Ahmed Nesim bej je imel včeraj v zbornici govor, tekom katerega je pojasnjeval najprej pogajanja la opozarjal na dvo-vmno stališče ruske delegacije. Minister je poročal nato o novi mirovni ponudbi Rusije In izjavil, da se pripravljajo delegati četverozveze na odhod v Brest Litovsk in da Je dobil turški poslanik v Berolinu, Halil paša, potrebna navodila. Glede miru z Ukrajino ie izjavil govornik, da bo zamo-gla Ukrajina dobavljati četverozvezi razne predmete, kakor živino, premog in železo. S tem je blokada entente na važni vzhodni fronti prebita. Ta pogodba se zamore smatrati kot predhodnik nadaljnega miru. Pripravljamo se, da sklenemo mir z Romunijo. General Avarescu, ki je bil poučen o naših glavnih pogojih, je odpotoval v Bu karešt. kamor so se podali tudi zastopniki Nem čije in Avstro-Ogrske. Turški delegati odpotujejo tjakaj danes zvečer. S posredovanjem poveljnika ruskih Čet v Kav-kaziii smo prejeli prošnjo predsednika kavkaške republike, da naj določimo primeren kraj za mirovna pogajanja. Sprejeli smo to prošnjo z odobravanjem. Minister je izražal željo, naj bi bila ta vrsta mirovnih sklepov ovenčana s splošnim mirom. Vendar pa se besedičenju naših sovražnikov ne smemo čnditi, ker so prisiljeni, da z ozirom na splošni položaj vplivajo na javno mnenje. Mi se zadovoljujemo s tem, da smo jim naznanili naše vojne cilje in da smo v okviru teh ciljev skupno z našimi zmagovitimi zavezniki pripravljeni, da nadaljujemo boj, dokler ne dosežemo častnega in trajnega miru. Za D&nova Goriške. Relerat namestitvenega svetnika Rebeka na prvi seji »Deželnega sosveta za obnovo pokneže-ae grofije Goriško-Gradiščanske«. Stavbne ekspoziture so podrejene stavbenemu vodstvu. Njihovo delovanje obstoji v glavnem v nadziranju stavbenih izdelav po načrtih, v zasledovanju in predlaganju vseh odredb v odstranjevanje vojnih škod in dodajanju tehnične podlage za dovoljevanje posojil in subvencij. Stavbne ekspoziture se pri nižjih oblastih priklepajo poljedelskim gozdarskim kakor tudi obrtnim organom. So podrejene voditeljem odgovarjajočih oddelkov pri namestništvu ter imajo delovati po njihovih navodilih. Nameščenje poljedelskih organov, In sicer treh do štirih za okraj, je že Izvršeno za vse ozemlje in utegnejo ti organ: začeti s svojim delovanjem v najkrajšem času. Za sodelovanje prebivalstva je preskrbljeno z ustvaritvijo deželnega sosveta, kakor tudi okrajnih in krajnih sosvetov. Te korporacije stoje namestništvu. oziroma političnim okrajnim oblastim in občinam ob strani s svetovalnim glasom v vse! stvareh obnovitvene službe. Kolikor prihaja v po-štev deželni sosvet, je vlada pri njega ustanovitvi šla za tem, da pritegne kot člane najprej zastopnike tistih organizacij v deželi, ki so že v miru sodelovale pri nje gospodarskem izpoDolnjevanju. Tako vidimo tu poleg g. deželnega glavarje mons. dra. Faiduttija, ki fungira obenem kot zastopnik njeg. eksceience gospoda namestnika v predsedstvu, zastopnike deželnega odbora, deželnih uradov, trgovinske in obrtne zbornice, zveze avstrijskih industrijalcev, komisije za pogozdova nje Krasa, centralne komisije za ohranjevanje spo menikov različnih poljedelskih organizacij in po morske oblasti. Razun tega se udeležujejo sej deželnega sosveta trije zastopniki stalnega odbore za obnovo po vojnih razdejanih krajev južno-za padne Avstrije na Dunaju. Pomnožen je deželn sosvet po strokovnjaških članih, imenovanih th gospodu namestniku, pri čemer se je primerne upoštevala narodna, socijalna in gospodarska razvrstitev dežele. Izbira članov ene in druge kate gorije nudi popolno jamstvo za to, da se bodo gospodje člani, zastavljajoč vse svoje moč«, udeleževali splošnega tekmovanja, da se v težko Iz kušeni deželi ustvari slika prejšnjega blagostanja Sejam deželnega sosveta more gospod namestnik pritegniti podrejene mu uradnike, enega za stopnika c. kr. pomorske oblasti, kemične poljedelske poizkuševalne štacije, enega zastopnika vojno-kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje, in — kolikor gre za posvetovanja o bogočastnih stvareh — tudi zastopnike dotičnih cerkvenih oblasti ali verskih zadrug. Istotako morejo tudi centralne oblasti pošiljati k sejam svoje zastopnike. Da bo delovanje deželnega sosveta čim intenzivneje, določajo »temeljna vodila« razvrstitev v oddelke, posebno za visoko gradbo. za umetnost la ohranjevanje spomenikov, za poljedelstvo in gozdarstvo In za obrt, industrijo in trgovino. Posvetovanjem oddelka za umetnost in ohranjevanje spomenikov se morejo po potrebi pritegniti izvedenci Seje sosveta aH njegovih oddelkov sklicuje namestnik, ki določa tudi dnevni red. Članom sosveta |e na svobodo, da predlagajo namestniku, naj se kak predmet pritegne k dnevnemu redu. Analogen delokrogu deželnega sosveta je delokrog okrajnih in krajnih sosvetov. Obstoje Iz štl-ih do desetih, oziroma štirih do šestih po politični okrajni oblasti imenovanih strokovnjaških oseb in imajo svoja posvetovanja pod predsedstvom okrajnega glavarja, oziroma občinskega predstojnika, ali njiju zastopnika, ki sta ga ona imenovala. Ustvarjanje okrajnih in krajnih sosvetov naleta tupatam na težave, ker v hipu usposobljene osebe niso na razpolago. Nadejati pa se je, da se ta nedostatek odstrani v kratkem in da tu okrajni in U pomoć obstajala v posojilih In subvencijah. — Prva se bodo dovoljevala od že ustanovljenega vojno-kredknega zavoda za južno vojno območje v okviru njegovega statuta, subvencije pa rv fno od namestništva. Seveda si vlada pridržuje pravico, do dovoljene financijelne podpore, to je- pe*o-jila in subvencije, izplačuje le po doprineseucm dokazu, da se bodo porabljala v določeni namen. Tudi bodo udeleženci obvezani, da dobljene zneske povrnejo na podlagi zakona o vojnih dajatvah, ali drugih prisilnih odločb, ker ne gre. da bi se državna sredstva zahtevala v namene bogatenja. Toliko v splošnem. V posebnem pa prihajajo v poštev: ). tehnična obnovitev, 2. poljedelstvo in gozdarstvo, in 3. obrt, industrija in trgovina. Kar se tiče tehnične obnovitve, je razlikovati, ali gre za razdejana kmetska posestva, mestaa hiše, grajščlne, občinske iole. cerkvena ali župnijska poslopja, ali samostane. Obnovo razdejanih kmetskih posestev izvršuje načeloma država. Tozadevna iinancijalna pripomoč bo obstajala ali v subvencijah v gotovini, ali v materijalijah, ali pa se izvede gradba v lastni režiji. Le v izjemnih slučajih ob ugodnem premoženjskem položaju oškodovancev morejo priti v poštev posojila vojno-kreditnega zavoda. Ta dalekosežna, iz obnovitvenih kreditev se izplačujoča pripomoč je pa hipotečna (pogojna) za popravljalna dela na razdejanih občinskih Šo!a'ri, ccrkvcnih in tupnijsklh poslopjih, kakor tudi" za zopetno zgradbo razdejanih samostanov, ker se ti objekti morejo izenačiti s kmetskim! posestvi le tedaj, Če konkurenčne stranke ne morejo plača ti. oziroma, če gi' takoimenovane obužne samostane, katerih «1 :azvijajo tako delovanje da je vzpostava v javnem interesu. Nasprotno pu je druge razdejane samostane navadno smatrati kot privatno last kategorije veleposestva. Obnova in vzpostavitev razdejanih mestnih hiš še Ima izvršiti, kakor so že okolnosti, ali po državi, ali s pomočjo posojila vojno-kreditnega zavoda, dočim je za vzpostavitev razdejanih grajščinsklh posestev načeloma dovoljevati le taka posojila in so le * slučajih posebnih stvarnih škod dovo!ievati delne subvencije. Kar se tiče kompetence. dovoljuje*« subvencije v splošnem: a) za vzpostavitev stanovanjskih In gospodarskih poslopij v posameznem slučaju: okrajno glavarstvo do 3000 kron. namestništvo do 10.000 kron: b) za nabavo 5t&nov3rjskega pohištva ta hipnega orodja v posameznem slučaju: okrajno glavarstvo do 1000 K, namestništvo do 2000 K. Dovoljevanje večjih subvencij pripada mi' itr-stvu za lavna deli. (Pride še.) Somclcs^ost rnvnatelja đržGimiH železnic fl.ra SthmJtza. Interpelacija dra. Ryb&fa in tovarišev v poslanski zbornici na finančnega Ir. železniškega ministra: Ko je bil v »Arbeiter-Zeitung« z dne 20. jan. 1918. objavljen članek, v katerem se je stavilo do ^ k. železniškega ministrstva vprašanje, zakaj da rodbina ravnatelja c. kr. ravnateljstva držu\uih železnic v Trstu, dra. Schmitza, ki že štiri leta biva v Trstu, oziroma v Ljubljani, še vedno uživa brezplačno uradno stanovanje na Dunaju, dočim za nastanitev personala, službujočega na zapadnem kolodvoru niso na razpolaco nobeni prostori, le dalo c. kr. železniško ministrstvo gospedu dru. Schmitzu nežen migljaj, naj stanovanje na Duna?u izprazni čim prej Ravnatelj eržavnih železnic dr. Schmitz, ki je — mimogrede omenjeno — že davno dojlužil (37 službenih let ob starosti 63 let) Je potem samolastne odredil, da Je v ravnateljskem poslopju v Trttu od c. kr. žeiezn-škemu ministrstvu dovolj znanih tesnih uradniških in uslužben-skih uradnih prostorov odvzeti 13 sob. In da je iz teh napraviti zanj na iroške rednih kreditov (ravnateljsko poslopje) sljaiiio uradno stanovanje, obstoječe «z 12 sob. Dela so se izročila skupini za visoko gradbo pri oddelku III. c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu, ki sedaj Izvršuje nove adaptacije In izpremembe Stroški predelave so že do sedaj dosegli višino 50.00C K in se pr. uredbi Dovsem nepotrebne centralne kurjave (950.000 K) povišajo na skupni znesek 1,000.000 K. V mirnem času je stala letna kurjava 7000 K (Kurjava s pečmi). Ob nakupu ravnatcljskega poslopja v leiu 1913.,je c. kr. finančno ministrstvo iz ozirov Šte-denja in uvažujoč okolnost, da ste v ten. poslopju nameščeni tudi »Austro-Amerlcana« in »Adrati-ca«, ki plačujete kal izdatno najemščino železniški upravi, oziroma državi, kakor tudi z ozirom na tesnobno nastanitev ravnatcljskega osebja, pritrdilo sklepu kupne pogodbe le pod pogojem, da v ravnateljskem poslopju ni smeti nikdar prirediti stanovanja za ravnatelja, ker nI prostora za to in ker morate Austro-Americana In Adrlatica kol dobra najemnika obdržati stare prostore. Z ozirom na navedena dejstva vprašajo podpisani: 1.) Je-H ekscelencama poznano samostojno po-stooanje gospoda c. kr. ravnatelja državnih železnic, dra. Schmitza? 2.) Ali hoče gospod železniški minister nadalje pustiti ravnateljskim nameščencem v Trstu uradne prostore, ki so Jih imeli doslej? In 3.) Ali hoče njegova ekscelenca c. kr. ravnatelj državnih železnic pozvati na oč/ovornost radi odrfjenih samolastnih in povsi n nepotrebnih adaptacij, obremenjajočih prAr-.r države? _ r , NEU STRELITZ. 25. (Kor.) Veliki vojvoda majhno bojno delovanje. Ob Evfrata Ja pričel | Ado,f Friderik vi. je nenadoma umrl prodirati sovražnik z dvama baterijaau, dvema' krai-ii sosveti začno v nedaijni bodočnosti s svo- j jjim rednim delovanjem v blagor dežele. konjeniškoma polkoma in tremi bataljoal, a se Je po kratkem boju zopet uptaknlL V zračnem boju je bilo sestrelleao eno sovražao letalo. Dne 23. t m. je pričel sovražnik vnovič prodirati, tokrat v dveh kolonah. Eaa kolona Je prispela 4 km do Hita In se le nato zopet vralla. SIcer aobealfc dogodkov. DOGODKI NA MORJU BEROLIN, 25. (Kor.) Na severaea bejttta jt Tretji stavek, da Je treba vsako teritorijalno bde potopljenih zopet 1I.M0 te* med njimi a* italfla—ko-ivicarska aaaja zaprta. BERN. 25. (KerJ Meja med Švico in Italijo je popolnoma zaprta. Ves osebni hi blagovni promet je ustavtjca, istotako železniški promet Brieg-Iseile, kar sa dosedaj Še ni zgodilo. RIM, K (Kar J Poslanska zbornica Je a 343 proti 44 lhn?ia aprejeia dne val red, ki izreka zaupnico kahlaila. Zbornica Je nato sklenila, di se odgodi da prva polovice aprila la da naj določi vlada aovt prtCIik parlatrmrtaraeia delovanja. K >nčno bi bi'o Še poudari*?, da se more rm ^.'le-giialno razpravi? mje stvari obnovitvene akcije ustanoviti komisija, ki naj pod predsedstvom namestnika, ali, če je ta zadržan, deželnega glavarja, obstoi« iz uradnikov namestništva in deželnega odbora, pripadajočih dež. sosvetu, ki Jirrj jc poverjeno vodstvo obnovitvenih stvari, ter da morejo referenti namestništva. U lim je poverjena izdelava tozadevnih stvari, tadl pri opravljanju posameznih poslov zaprositi svata pri pristojnem oddelka deželnega sosveta. Prehajajoč k razpravljanju vprašaaja državne kreditne pomoči* atoram najpral povedati, da bo d'«-*« ■ Seš;i!er in Jwroslovoaskl klab. Z Du .aja se >-roča: KaKor tajno, je Seidler v zadnjih tednih opetovano vibil k sebi zastopnike Jugoslovanske^ t ki'ih-i ter je z njimi razpravljal o Jugoslovanskem vprašanju. Cim bolj se je bližala kri'ična ura pro-\ računskega glasovanja, tem bolj ljubezniv ja bil ministrski predsednik. Seidler je Jugoslovanom^ celo ponujal posebno Izjavo o važnosti racoslo-' vanskega vprašanja. Ta naivni gospod, (da nč rabimo druge besede) oči vidno meni, da se bodal Jugoslovani čutili posebno počeščeni In imeli ne-*' kako izredno zadoščenje, ako |i«n sam mlaistrsld Stran U. .EDINOST 4 štev. 53 V Trstu, dne 26. februarja 1918 festvinčarja, pri katerem je doslej bil prijavljen za nakup siadkorja. Prijaviti se seveda morejo tudi one osebe, ki dotični dan ne kupujejo živil v dotični prodajalnici. zr.an politični zakon fe. da spadajo razgovori med strankami ali med strankami in vlado med tiste predmete, pri katerih Je treba postopat! s posebno tankočutnostjo in diskrecijo. Ne obešajo se na veliki zven, še manj pa se porabljajo zaupne informacije za politične intrige. Jugoslovanska poslanci pa so sedaj Izvedeli, da vitez Seidler o svojih razgovorih z zastopniki Jugoslovanskega kluba ni le informiral drugih poslancev, temveč da jih le informiral tudi čisto izkrivljeno. Ogorčenje v Jugoslovanskem klubu Je razumljivo In med klubom in ministrskim predsednikom je zavladala velika napetost, ki se bo morda tudi še javno pokazala. Vsekakor Je gotovo, da naši ministrskega predsednika ne morejo smatrati za lojalnega načelnika vlade. Nemški socijalisti in proračunski provizorij. — Nemški socijalisti so v trenutku, ko Je reakcijo-narna vlada naletela na mogočen odpor češko-Jugoslovanskih-poljskih sfrank. občutili nenadoma potrebo, da opuste tradicijonalno obliko demonstracije proti držav! in da »Izjemoma* dovolijo vladi proračunski provizorij. Kakor smo že včeraj poročali. je klub nemških socijalističnih poslancev sklenil, da bo glasoval za § 1 predloge, ki dovoljuje vt&dl iztirjavanje davkov in pokritje redni?! državnih Izdatkov, glasoval pa bo proti §§ 2. in 3. vladne predloge, ki vsebujeta vojne kredite. V tretjem čitanju bo glasoval klub za predlogo le v slučaju, ako bosta §§ 2. in 3. (vojni krediti) izpuščena. Klub je izda! pri tej priliki za svofe vo-HJce posebno pojasnilo, v katerem obširno opravičuje svoj nepričakovani sklep' in navaja vzroke, Iz katerih se je odločil glasovati za provizorij. Seidlerjeva vlada da je vsled energične opozicije čeških, jugoslovanskih in poljskih poslancev, torei tudi velike večine avstrijskega prebivalstva v nevarnosti in zato jo je na vsak način treba rešiti, ker bi vlada v nasprotnem slučaju gotovo posedla po § 14 in bi imeli torej v kratkem drugo naklado absolutizma. Vprašanje, pod kakimi pogoji za-morejo glasovati socijalisti za kak državni proračun, da je na predlog Avgusta Bcfcla že 1. 1908 rešil že strankin zbor nemških sou'rugov v Niirn-bergu na Bavarskem sledeče: »Državni proračun je treba odkloniti pri splošnem glasovanju vsaki vladi, razven v slučaju, ako bi imela odklonitev za posledico sprejetje za delavski razred neugodnejšega proračuna.* Tak slučaj da ie nastopil sedaj v Avstriji in zato so se nemški socijalisti odločili, da bodo glasovali za § 1 predloge, ker nočejo prevzeti odgovornosti, da so oni razbili parlament. Sicer pa izjavlja klub. da njegova rova taktika nikakor ne pomeni zaupnice vladi. Seidler ima Smrtna lcosai V Šiški je umrl trgovec sosped torei zopet enkrat po velikem trudu zagotovljeno j j^s Lav renči č iz širom znane hiše Lavrenčiče- Prodala kurSvi. Oglje. 10 kz na rdeče Izkaznice. Staro mesto: št. 2666—2870 (ob. št 6) In 5t. t—35 (ob. Št. 7) 27. II. tri. del Volto 2, (cena 84 vin. kg). — Novo mesto: št. 1797—2040 (ob. Št. 6) 27. II. ul. S. Zaccaria 3, (cena 84 vin. kg). — Stara mitnica: št 3823—4022 (ob. št 6) 27. II. nI. Acq:;e 20, Št. 4023—4522 (ob. St 6) 27. IL uL Madonnina 39, (cena 84 vin. kg). — Sv. Jakob: št. 1873—1942 (ob. št 6) 27. II. ul. Guardla 42, št J043—2002 (ob. št. 6) 27. II. u!. Rigutti II, (cena 84 vin. kg). Koks. 10 ke na ni m ene Izkaznice. Nova mitnica: št 1501—1630 (ob. št 5) 27. II. ul. Solitario 10, (cena 20 vin. kg). Premoč Clossile). 20 kc na modro izkaznico. Sv. Vid: št 801—880 (ob. št 19) in št 1—70 (ob. št. 20) 27. II. pri GiurcOt ul. S. Tecla 4. (cena 1 K 39 vin. za 10 kg), Št 71—169 (ob. št 20) 27. II. ul. Cavazzeni 3, Št. 170—272 (ob. št 20) 27. II. ul. P. de! Forno 4. Št 273—422 (ob. št. 20) 27. II. nI. Fontanone 18, št 423—519 (ob. št 20) 27. II. ul. Capitelli 14, št 520—605 (ob. št. 20) 27. II. ul. S. Oiusto 16, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: št. 1168—1267 (ob. št 24) 27. II. ul. S. Francesco 2, št. 1268—1367 (ob. št. 24) 27. II. ul. A. Torro 14, (cena I K 39 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: Št. 84S—947 (ob. št 22) 27. II. ul. Madonnina 24, št. 948—1002 (ob. št. 22) 27. II. ul. Risorta i7, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Kjarbola zgornja: št. 204—255 (ob. št 20) in št. 1—128 (ob. št. 21) 27. II. ul. Cr. Cancellieri 110 (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja: št. 390—412 (ob. št. 8) in št. 1—92 (ob. št. 9 27. II. u!. Bi vio 8, (cena I K 59 vrti. za 10 kg). — Skedenj: št. 586—679 (ob. št. 7) 2S. II. Skedenj 508, šr. 680—693 (ob. št. 7) jn št. 1—17 (ob. št. 8) 27. II. Š! edeni 129 (cena I K 59 vin. za 10 kg). — Greta: št 31—142 (ob. št. 9) 27. II. ul. Gretta 8, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Rojan: št. 105—232 (ob. št. 10) 27. II. ul. Boroevič 51. Št. 233—398 (ob. št. 10) 27. II. ul. Boroevič 63 (cenn 1 K 39 vin. za 10 kg). — Roeol: št 261—348 (ob. št 22) in št. 1—15 (ob. št. 23) 28. II nI. Settcfontane 250, št. 16—2.-0 (ob. št. 23) 27. II ul. Settefontane 52 (cena 1 K 39 vin. za 10 kg^. večino za provizorij, četudi bo tako majhna, da bi v vsaki drugi konstitucijonalni državi vsaka vlada takoj izvajala posledice in odstopila. Kake bodo-torej posledice sklepa nemških socijulhtov pri giasovaniu o proračunske ni provizoriju? Rezultat bo sledeči: § 1, ki dovoljuje \ladi nadaljevanje rednih državnih poslov, bo z glasovi nemških socialistov sprej.§3 2 In 3. k; vsebujeta vojne kredite, pa bosta n.ijbrže odklonjena. Seidlcrjevi vladi bo zopet dovoljen št.i imesečen provizorij. Bodoči minister za prehrano. Gin. Hoter se je menda naveličal svojega ministrskega mesta in je izrazil pred par dnevi želio, da bi rad odstopil kot minister za prehrano. Nemški listi zatrjujejo, da sta nairesr.cjša kandidata za Hoferjevo mesto lin-ški župan nemško-nacijonalni poslanec dr. Ding-holer. it: p-: dvorni svetnik Paul iz železniškega viii iz Postojne. Ne samo znane, ampak tudi visoke cenjene in spoštovane, kot dom čistega ro-doiiuba, odločne ir neomajne narodne za\ednosti. Tudi to rodoljubje Lavrcnčičevih je dobilo ob sedanjih dogodkih tisto — znano plačilo! In pokojni Maks je bi! vreden član te rodbine v vsakem pogledu. Tržačani — posebr.o pa stare]! člani ranega »Sokola* — so ga poznali izza. časov, ko je živel v Trstu. Kdo ni ime! rad Maksa Lavrenčiča? Orjaškega po telesu — da gz je bilo veselje gledati — ga ie bila sama nežnost, veselost in ljubeznivost v duši in srcu. Vsej spoštovani družini, posebej še bratu pokojnikovemu, našemu Matiji Lavrenčiču, predsedniku Ciril-Metodove podružnice v Ro!anu, izrekamo najprisrčneje sožalje. Pol kruha, pol koruzne moke! Pod tem naslo- vom je objavil včerajšnji jutranji »Lavoratore« ministrstva, ki je tekom vojne dve leti vodil pre- razburljivo vest da se bo mora! že danes aH jutri hianjevaini referat državnih železnic in bil tudi v ; skrčiti krušni odmerek na 10 dkg kruha na dan in stalni zvez: z vsemi gospodarskimi centralami. ! d3 bomo potem dobili poleg tega malenkostne- a odmerka kruha le še po 63 dkg ko- ruzne in bele moke na teden, in s:.:er zato, ker bi Posiauee dr. Lo\ro Popičnlk in nemški nacio-j nalee dr. Schiirff. Med govorom poslanca dr. Lov- J ra Poga: lika 21. t. m. v poslanski zbornici, k? je ! kruj!( pe£en večji del iz koruzne moke, r»e bil po-nemške vo.ne hujskače v iivo zadel. je oglasil j sebno „žiten in prebavljiv. In ta uredba da bo trdi nemški krlčač cr Sclrirfi. če",, k.ic pa je dr. i veljala da-jši Čas. — Za sedaj se ne spuščamo v Gregorin? Dr. Lovro Pogačnik mu je ua izpraše- j razpravo o stvari sami, ker nam ni bila priiavlre-vJ ves i. kje se je dr. Schflrff med voiro nahajat I ca uraduo; pač pa ne moremo, da ne bi izrekli :n vi jc -Imenoval iskrivrC . ■ I)r. Schurff je označi! to očit-rje kot obfekovanre. Vsled te žalitve ie poslal c.. Sci ■ ">: fiu «svoja - pnika dr. Vrstovška in dr. Rybara in zuhteva! : ndoščenje. Dr. Schtirf? p?, zahte v. od d*-. I.ovra Pogačnika zadoščenje od svoje strani i:! te imenoval kot svoja zastopnika poslanca Kittin .: • in Wabia. V torek se vrši seja zastopn: c-: strank. »Arbeiter-Zeitrng« pravi. da bi tudi ona vedela veliko povedati o »skri-v.iStvtu dr, Sciiuriia. Kje Je ostala preiskovalni«, komisija? Pod tem naslovom Hše »Hrvatska Država* : Jugoslovanski svojega začudenja, kako je mogeče, da se tako važne stvari sporočajo samo enemu tržaškemu listu, d očim vsi ostali tržaški listi ne vedo nič za vso stvar. V soboto se je zgodilo, da nismo dobili poročila aprovlzacijske komisije o živilih, k! jih dobi prebivalstvo ta teden, sedaj pa vidimo zopet, da objavlja eden edin list tako važno stvar, kot je skrčenje krušnega odmerka. Naj se reče, kar hoče: tako postopanje napram našemu listu :n slovenskemu prebivalstvu zasluži rajodloCnejšo grajo. Slovensko prebivalstvo ima enako pravico , do obvesti! s strani aprovizacljskc komisije kot klub je predlagal v dunajskem parlamentu, da naj 0Staj0 prebivalstvo, in zato pač smemo zahtevati, S2 nosijo na jug parlamentarna komisija za pre- a^ 'nn„.r^vi t» pnkrnt za vselei nonoln pre iskavanj,- zločinov in preganjan;, zagrešenih na našem narodu. Pod pritiskom groznih dokazov, ki so izzvai; zgražanje tudi v inozemstvu, so sestavili neknko ronstre komisijo iz krogov zveste fci-trokiacije. Komisija je odšla nn jug, dospela v Istro in — izrinila je. Govorilo sc je. da po nevem !etu •rride v Dalmacijo, toda sedaj se je izgubil njen sled. Morda so se premislili. Razumemo: težko je voditi preiskavo proti sebi samemu!____ da gospoda napravi tu enkrat za vselci. popoln red! Jugosio" acsfca dcklaractfa. Ker sc priglaša še mnogo našega ženstva, katero ni Še podpisalo izjave za jugoslovansko deklaracijo od dne 30. maj-nika 19!?., se naznanja, da se sprejemajo še naknadni podpisi. Podpfsoviilne pole so pri trgovcih gg : I. Prelogu, ul. Molin a vento 2, Justu Mav-riču. ul. deli' Istria 12, pri bratih Gombnč, ul. Ro- ogor».eniL; . co! Molin a vento 25, I. Pogorclcu. Greta Zg. ter Frančisksn* kl provincijal proti hujskaški pisavi I 5c ^ eventualne podoise v »Nar. domu«. »Hrvat ikoga Dnevnika«. > Jugu- pišejo fz Saraje- i Badersa za jugoslovansko deklaracijo. Prejeli vega. da jiisava Hrvatskega Dnevnika« izziva že j smo: Deklaraciju za Jugoslaviju podpisalo je nas najboljšem uelu pristašev nadškofa j ovdje iur ^^ ^ ^^ Broj podpisa bi se ioš da nije prošle nedjelje, Božje mjestni siražme- I štar po nalogu c. kr. kotarskog glavara u Poreču savo, ko i en.gace on izroči frančiškanom, da podpisri arak zapljenio. naj ne samo ; e imajo tega lista, temveč da tudi I Neprestane pritožbe. Včeraj je naša uprasa pre- Staalcrja. Frančiškanski provincija! je bil pri nad- više nego podvostručio, < •škofu Sradlerja in ga je prosil, da prepove »Hr-; na u t ml pos1ic s!užbe vatskemu D-jvuik! nenarodno in hujskaško pi- nn <. kr. kotar ijo tega lista, temveč da tudi med nar^J. i z;:csio agitacijo proti njemu. Pričakuje oe z vciiko napetostjo kako se konca ta afera med nadškofom btj.dlcrjem in frančiškani. K mirovnim pogajanjem z Romunijo. »\Viener Allgemeiiie Zeitung^ poroča povodom predstojećih mirovi,ih »lujicijanj z Romunijo o stališču o-sreenjih v i a - i [ slečene: Nemčija nima glede Romunije nobenih posebnih teženj, pač pa imate Bolgarska in Avstr -Ogrs!.^ deloma narodne, deloma tu.!i strateg*jne ::l1jc. Srbija in Crnagora stt po-vpraševali v!-v.!c entente, aH bi istotako zamogli pričeti mir . pogajanja z cfrednjimi vlastmi. — Enf. en ta bo to 2eljo čiste ^ .o odklenila, vendar pa ni izključi::. \ da boste Srbija in Crnagora v Slučaju, oa sklene Rom i::t, uvideli neumest-nost, svojega na Vi-ega odpora ir. prosili za sklenitev rr.iru preti volji ententnih vlasti. U^r^^^f^i^ stvari® RAJCa? NJI: $L iDKORNE PRODAJE. AprovizaciLsku komisija naznanja: V piodajal-nicali aprovizacijske komisije se bo vršilo vpisovanje v »seznani odjenialcevc za nakup sladkorja jela naslednjo dopisnico, ki jo objavljamo v nemškem originalu: »Wieu, 23. II. 1918. — P. T. Ich bltte die Zeitung punktlicher zu senden; diete Woche fehlen mir Nr. 44 und Nr. 47. Ich habe mit ineiner. Giisten imer Auseinandersetzungen in iolge dieser unpiinktlichen Zusendtmg. HochachtunKsvoIl — Hans Herdlicka, Cafč Palast, Wien, VII!.. Alserstrasse 9.« — Gospod c. kr. poštni ravnatelj Kamler pa še vedro nI ukrenil ničesar, da bi se zasledili tisti, ki povzročajo te rerednosti v poštni odpravi našega lista. Kako se ravna z našim prebivalstvom. Nedeljska »Tasespost« je objavila naslednji dopis iz Gorice z datumom 21. t. m.: »Več kot trije meseci so že minuli po predoru v tolminsko-kobaridskem okolišu. Dobile so se ogromne množina plena, seveda pa jih nismo dobili mi, temveč veliko iznajdljivejši in bolje organizirani Nemci. Mi dobrodušni Avstrijci smo se večinoma zadovoljevali s praznimi konservnimi škatlicami in drugo ničvredno želez-niito. V tolminskem okolišu Je skoraj vse razdejano, vasi opustošene, prebivalstvo brez strehe in brez sredstev. Te dni pa }e dobilo orožništvo nalog, da pri vsem prebivalstvu izvrši preiskavo glede erarske lastnine. Stvar je v kratkem takale: Nad cel mesec so ležale italijanske odeje in vej .'ke obleke v blatu zapuščenih italijanskih sirciskili Jarkov. Vračajoči se begunci (prebivalstvo) je po potrebi pobira'o take odeje, si naprav-Ijalo obleko Iz njih, jih uporabljalo za svoja bedna težišča, skratka, jih uporabljalo v dobre, pametne namene. (Tri vrste zaplenjene.) In sedaj se je ubogim Ifudem zopet vzelo vse, ženam in otrokom so odvzeli odeje z ležišč, in kjerkoli je kdo s kako capo zamašil svoje razbito okno ali je zagrnil, so mu samoposebi umljivo odvzeli tudi ta potrebni pripomoček, — kajti sveži veter, ki piha po Avstriji, morajo čutiti tudi ljudje! Toliko prizanesljivi pa so bdi vendar, da niso slekli ljudi, ki so si iz kake laške odeje napravili kako oblačilo; domneva se pa, da v kratkem tudi slečejo ljudi, da bodo hodili nagi, kar bi bolje odgovarjalo sliki splošne bede. Vrhutega pa se bo prebivalstvo tudi še zasledovalo sodnim potom, kajti prilastitev vojaških predmetov je tatvina.« — Takih in enakih pritožb smo Culi že toliko, da bi lahko napolnili cela knjige, toda objavili iih nismo, ker vemo, da bi jih pisali samo za cenzorjev rdeči svinčnik. — Graška »Tagespost« pa je gotovo toliko v milosti pri cenzurni oblasti, da se ne bojimo, da bi jo za-se^lavnaša cenzura, in zato smo tudi objavili gornje poročilo. Prusa seja upravnega sveta Vo)no-kreditucga zavoda za juino vojno ozemlje. 16. t. m. ie imel upravni svet Vojno-kreditnega zavoda za južno vojno ozemlje v Celovcu svojo drugo sejo. Zavod ime, kakor znano, nalogo, da potom dovoljevanja posojil omogočuje in olajšuje popravo v južnem vojnem ozemlju, 1 j. na Tirolskem, Koroškem, Kranjskem, Goriškem-Gradiščanskem, Trstu, Istri in Dalmaciji neposredno ali posredno povzročene ode. Da sc zavodovo delovanje čim najhitreje prične in da bo mogel zavod delovati v tern smislu, si prizadevata upravni svet in ravnateljstvo, da potrebne priprave izvedeta kar najhitreje. Na tem potu pomenja seja upravnega sveta, ki se je vršila pred nekaterimi dnevi, nadaljen korak naprej. Po daljšem poročilu ravnatelja-voditelja o dosedanjih upravnih ukrepih, - med katerimi je predvsem poudarjati nakup poslopja za namestitev zavoda, je upravni svet priče! konstituiranje zn posamezne dežele določenih cenzorskih kolegijev. Na podlagi predlogov, ki so jih podali čin ni upravnega sveta, so se za večino dežel že mogli sestaviti seznami cenzorjev. Nadalje so se tudi Rivde tajništev cenzorskih kolegijev, ki naj posredujejo neposredno občevanje najemalcev posojil z za .t Jorn, storili primerni sklepi. Po posvetovanju o c-li vrsti ukrepov glede osobja je predsednik upiavnega sveta, baron Josip Alchelburg zaključil sejo, katere so se udeležili skoraj vsi člain upravnega sveta. Pričakovati je sedaj, da zavod v najkrajšem času začne poslovati in da bo v smislu v. v- jega programa kot bistven činitelj sodeloval:: i obj avljanju po vojni taka težko prizadetih južnih ozemelj naše domovine. Kedaj? Prejel: bmo: 2e dalje časa pričakujemo, da se nam revnejšim obratom nakaže potrebna kurjava. Prvi in drugi razred bodlvata kurja o, rr.cd tem ko vsi drugi zastonj čakamo! Kcd2j se misli nakazati tudi srednjim In nižjim vrst-im ali kategorijam? Menda se je pozabilo na nas! Smrt po gozdnih nasadili. Glede na vest pod tem naslovom v naši nedeljski Številki smo prejel:: Silno žalosten je pogled na takoimenovar.o Zuunovo kampanjo nad Sv. Ivanom (Vrdelo), kjer so posekali že vse drugo drevje, a sedaj seka;o celo tudi sadna drevesa: hruške. Jablane, slive, če\;!;e itd. In vse to se dogaja pred očmi pravice. Cas bi res že bil, da bi se oblasti nekoliko pobrigale za to divja?ko opustoševanje. — Okolica-.. Zaplemba. V nedeljski Številki nam je črtala cenzura vso interpelacijo posl. dr. Rybfifa in tovarne v na skupno vlado Šolska refekclja. Dant naj se priglase učenci i ri cr.ke, pripadajoči jedilnicama v ul. Settefon-tane in Ferriera, jutri pa pripadajoči' jedilnicama v ul. Giuliani in deli* Istria (stara šola), da dobe nove izkaznice za šolsko refekcijo. Poziv! Vse žene vpopHcv.ncev c. kr. javnih skladišč se poživljajo, da se prijavijo jutri, v sredo. 27. t m., od 12 opoldne do 7 zvečer v ulici Boroevič št. 38. pritličje, za podpisovanje plačilnih pol *P<:3li babice za ubožne pri Sv. Ani so od 1. iehr t. 1. poverjeni gospe Ani Komar, stanujoči pri S . M. Magd. Spodnji št. S94. Pe/.dcIJevanJe tobaka v okolici. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se prične danes 26. t. m., štirinajsto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsak lastnik tobačne izkaznice dobi za 10 kron tobaka pri sledečih trafikah: I. predmestni okraj: Zgornja Carbola In Skedecf: tobačna izkaznica št 1 do 90 Skedenj 640, 91 dc 225 Skedenj 132, 226 do 360 Zgor. Carbola 330, 361 do 495 Zgor. Carbola 211, 496 do 630 Skedenj 121o, 631 do 765 Skedenj 372, 766 do 900 Skedenj 416, 901 do 1079 Skedenj 227. — IL predmesrni okraj: Sv. M. Magd. Zgornja In Spodnja: Tobačna L:k.iziiicu št 1 do 131 Piano S. Anna 7, 132 do 304 Bivio 3, 305 do 392 Piaiio S. Anna 154, 393 dc 430 Piano S. Anna 95, 4M do 568 Sv. Soboia 287, 569 Jo 656 Vaile d. Maddalena 432, 657 do 744 Sv. M. Magd. Spodnja 1038. 745 do 832 Campanelle 5t«5. S33 do 920 Sv. .M. Magd. Spodnja 305, 921 do 10» Bivlo 24, 1009 dc- 1096 Piano S. Anna 1. — Sif. predmestni okraj: ICj^din, Rocol In Loajer: Tobačna izkaznica št. 1 do 142 Rocol-Molin a vento 48. 143 do 284 Sette Fontane 196, 285 do 426 Sette Fontane 228, 427 do 521 Sv. Alojzij 748, 522 do 616 Rocol-Molin a vento 9, 617 do 711 Campi delle Corse 342, 712 do 8«6 Rocol v dolu 68*. *u7 do 901 Rocol v dolu 512. 902 do 996 Rocol v hribu 1071. 997 do 1091 Lonjcr 75, 1092 do 1185 Kjadin v hribu 175, 1186 do 1279 Sv. Alojzij 53?. — IV. pred nestnl okraj: Kolonja in Vrdela. Tobačna izkaznica št 1 do 215 Spodnji Sv. Ivan 508, 216 dc 323 Sv. Cilin 404. 324 do 431 Nova cesta 22. 432 do 539 Farneto 1374, 540 do 647 Spodnji Sv. Ivan 631, 648 do 808 Brandežija 750. 809 do 969 Sco-glietto 168, 970 do 1130 Spodnji Sv. Ivan 556. — V. predmestni okraj: SkorkUa ta Rolan: Tobačna izkaznica St. 1 do 107 Skorklja-Sv. Peter 199, 108 do 214 Spodnja Greta 164, 215 do 321 Skalasanta 200, 322 do 428 Pendlce dl Scorcola 603, 429 do 535 Šalita di Gretta 2, 536 do 695 Šalita di Gretta 30, 696 do 855 nI. Montorshio 15. 856 do 1068 ul. Rojan 8. — VL predmestni okraj: Greta In Barko vije. TobaCna Izkaznica St 1 do 108 zgornja Greta^357. 109 do 216 BarkovIJe-Bovedo 343, 217 do 324 Kontoveljska cesta 765. 325 do 432 Bar-kovlje-nabrežje 151, 433 do 540 Barkovlje nabrežje 125, 541 do 648 Barkovtt»-B«vc| trg^vse C*e nikal (Istra? kapi ■mitji katero-ib di ma^ži o tve d orno 3:iletegj, najraje Romanja, ra žvepla i t"te, t€-r g'ibi.e zx cepiti trte. 31 .It m;i:ljivvga poljevleU-a iiaoža in ženo) za velika deia na redovita m polju, i'r.bi pačilo ia s snovanje ob^^oječr« iz k-hiuje in sob«. Naslov j:o\c lu;. oud. i-d-n >ri S^fifO teleta kupnje Hotel Ba!k n v Ti>iu, I iaz a Casv roia proti doLr^rnu i ia-ćila 17'Jl ^»MAMij i V kavarni ulica del Bo^co it. 10 » dobite d jbro k -vom sloven ke ča^o-f.Ise ter iluRiri a> e slik^. VrtČ in prostoren .o-iiS. Pnporf>č t se M. r j i Kapleck. iS5-t ZOBOZDRAVN.K- Dr. J, Čermak v Trsta, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo' ledine. — Plombiranje. -- UMETNI ZOBJE — 7 UADDAMKfl BAKKA Trst, Via Cassa di Rls^srnlo S (Lastio potto jij«) ravnal In roz^rva K 13,100.003. - FTLUAL.KE: Dua^j Tegetlmfit v i, Dubiovnik. Kotor, i.jjbljana. d tk -vič, <>p:i>,» Split, Si »nIk, Zala-. VLOGE NA KNJIŽICE t O . - 2 O ■■ --- I od dneva vloge do dneva vzdiha. !.>ntui da t p a£uja ba >k:i svojega Običeni in žiroračunu pi co^tjv.ru -čeki in nakaznic narvna Lu-ia in^z t m-c* trlii ja HclfFOf za S » o^^ifea Coiogna se takoj iibliLCl kup. Ulic« Teatro vratar. 1H45 xiil ■ 'e kovaške delavce Llica Media .^t. ihl>8 br^jo kozo 3—4 leta st»ro, 3—4 li re III »r.leka na dan Ponudb« pod A. Ž. poeta ri^st^nte Fro*« pri Trstu. 31-ifi ^iHtAMiMm petrolej z idealom ah slanino tamenjom I lica GatUeo U V. nad. desno (popcidcef. lboG f||S na p in m električna luč, «t n-ka ž:jwilii lU^ u^a fina. omnra in stari' »ka po--o -a »e proda. Aequedotto 24 1. levo. Oattei od 11—12 ia o4 4—6 ir kl izborna maraiie >m tak^i proda Kupijo JU lil se rabljeni pisalni etroji ter tudi pokvarjen?, šivalni str ji, bic klji itd. — A. Batjel. Gorica Stolna ml- 2. . 2314 Pozor begunci 11 najem z- mljiičH. Stanovanje preskrbljeno. 1841 Sisnoiaile odd. Edinosti z uporabo vrta iičein v toinčui legi. Ponudbe pod ..Vrt- na na. 1&.7 Kl'^l'iH ^ P6^ ^1 bektoiiterskih vinskih flUpIIII se lov. Sani ► dobro obranjenih Pon. dbu zadnjo ceno na Josip ^ovak, trgovec, Brezovica pri Ljubljani. 3i 47 KTPUJE IV PRODAJA: vreinostne papirje 5 r»*nte. obii^racije. zastavna pismi, pri >rite» # i delnice, srečka, valuto devi o, promes« itd f>.ijc ] PREDI JMK na vrednos ne pai>irje in b ■ ( lr*/e*o v javnih skUHic iu SAfe^C l>EPO>rt'S PROMESL. — — Prod j a sr-čk razr?Jaa i .te rje. Zavarovan'« v-^akovr-faih pap rj^v pr^ti kurrni ir^uHi, revirija treb oja -.i-jfic L L. i. brezplaCoo Stavbni kre lit, reinbouN krediti. Bor'ua naroČil:*. — lok^^o. MENJALN CA — — ESKOMT M K NI O Telefoni; l4tM, 17.J3 in 2o7rt l Ifridn« urai od 9 da 1 papalina 1 j Brzojavi: JAUUAi4S&A. Stenografa ali stenografinjo vei^o riiania na stroj in p o:i dobri pic I išže mtnpv 1 -t«*? l^i CflMBRIHUS n i i t vsaki veter ob 9 V. t* cr b 1= Vslopirim K Dr. Matej odsetnlk o Trstu, ul. ns! 15, f. Zlatarnica -^r- r.«■ ' v Tr^to se je preselila n* Cr rr.o 15 v hi $o il*tRmico <1. Zercuwitz & Fig H o VeHka Iznera srebrnih In zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic Itd. Cen« zmerne. Cene zmerue.