r
TI11TON: CULSC4 JTI
NO. M.
&TTV. K.
GLAS NARODA
List . slovenskih .delavcev t Ameriki*
Entered as Second Clut Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under. Act of Congress of March 3. 1879
NEW YORK. SATURDAY, MARCH 8, 1930. — SOBOTA, 8. MARCA 1930.
Tke largeat Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3S7S
VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL
"V 60 DNEH BO KONEC BREZPOSELNOSTI"-HOOVER
RAZEN V DVANAJSTIH DRŽAVAH
SO SE DELAVSKE RAZMERE VSEPOVSOD ZNATNO IZBOLJŠALE
Preiskava trgovinskega in delavskega departmen-ta. - Meseca decembra in začetkom januarja je bila nezaposlenost največja, izza onega časa se je pa položaj izboljšal. — Predsednikov poziv za večjo delavnost v gradilni industriji je Hil uspešen.
SPOPADI V i JURIJ JE BAJE | POSLEDICE SREDI APRILA PREBIVALCI TEKSTILNEM ZADNJI KRALJ KOMUNISTIČNIH BO KONČANA BEŽE PRED SREDIŠČU	ANGLIJE DEMONSTRACIJ KONFERENCA P0V0DNIJ0
WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Danes je povedal predsednik Hoover časniškim poročevalcem, da »ta se ameriška trgovina in industrija precej opomogli izza borznega poloma koncem lanskega leta.
Po zatrdilu predsednika, bo po preteku šestde-tih dni v ZdruženiH državah nobene nezaposlenosti
več.
T trgovinski in delavski department sta uvedla na-lančno preiskavo ter dognala, da je položaj slab le se v dvanajstih državah, dočim vladajo v ostalih : estintridesetih državah skoro normalne razmere.
Najnižja zaposlen9st je bila meseca decembra in pričet kom januarja, izza onega časa so se pa razmere znatno izboljšale.
Predsednik je rekel, da je bil njegov poziv za večjo delavnost v gradilni industriji jako uspešen. TudržcTe^nfljkl? družbe so ga vpoštevale ter že začenjajo z novimi gradbami.
Po zatrdilu predsednika so ostali podjetniki zvesti svoji obljubi, da ne bodo krčili plač.
Denar za trgovske in obrtne svrhe je mogoče dobiti proti manjšim obrestim, kar je navdalo trgovce in obrtnike z novim pogumom in jih pod-/galo k večji delavnosti.
Trgovinski in delavski tajnik sta dognala, da je število nezaposlenih danes kvečjem za poldrugi milijon večje kot je bilo lani ob tem času.
St raj kar j i so metali kamenje na avtomobile v katerih so se vozili ske-bi. — To je bil že drug: j spopad tekom zadnje- j ga štrajka.
i
ELISABETHON, Tenn.t 7. marca. Piketi ob Ham p ten Read so danes metali kamenje na avtomobile in bus? v katerih so se vozili stavko-kazi Bemberg Glanzstoff družbe.
Šipe no v^eh avtomobilih so bile rasiite, poškodovan pa ni bil nihče.
To je bil že drugi spopad med stavkokazi in delavci, ki so se odzvali pozivu na stavko, katero je preglasila United Textile Workers unija.
Več strelov je bilo oddanih na križišču Stoney Creek Road, a nihče ni bil ranjen.
Predsednik krajevne un:je Don-nely je izjavil včeraj, da so bili pi-keti pozvani naj nadaljujejo s svojo delavnostjo čep:*a v so v ponde-Ijek zvečer lastniki tovarn izposlo-vali ustavno povelje, ki je prepovedovalo zborovanje na ulicah aL kakem drugem kraju, kjer se vrši transport stavkokazov.
Vodstvo družbe je sinoči objavilo, da o kaki IftSVki sploh ni noben e-na govora. Vrše s? le demonstracije nezaposlenih, ki se zbirajo tukaj iz vseh delov tega okraja.
Stavka je bila zato proglašena, ker so delavce v tovarnah preveč naganjali k delu ter opustili več delavcev, ki .so bili uniji prevač prijazni.
Znana angleška pisateljica grofica Warwick pravi, da je angleški narod zrel za samovlado.
Lady Warwick, ki je '..la nekoč ljubljenka kraljice Viktorije in Edvarda VII. ter je sedaj članica angleške delavske stranke, je objavila zanimiv članek o bodočn .sti angleškega imperija.
Prepričana je, da so šteti dnevi angleške mcrnarh.je, ker ni kralj več kralj v pravem pomenu besede.
—	Ce bo Jurij zadnji angleški kralj, se bo zgodilo to zastrantega, ker bili njegovi predniki tako občudovanja vredni vladarji, da n: za kralje nobene potreb? več. Vladali so tak: demokratsko, da se )z narod naučil samovlade. Angležem s? je pričelo dozdevati, da jim ni več treba vodilne roke monarha
—	Angleški kralj igra v Angliji isto vlogo ket jo igra zdravnik \ m?stu, v katerem m nobenega bolnika.
Njegova vlada se omejuje le na nežne migljaje, katere daje sem pa-tam angleškim uradnikom.
—	Kralj je le simbol sile. katera j? sedaj v tolj poželjivih rokah.
V slučaju, da bi postal waleški princ kraljev naslednik, bi ne bil kralj, pač pa prvi predsednik angleške republike. Za to službo bi bil ket nalašč.
Tekom demonstracij, ki so se vršile v četrtek, so bile štiri osebe usmrče-ne, nad 260 jih je bilo pa ranjenih.
Velika mednarodna demonstraci-i :a proti nezaposlenosti, se je kon-i čaia s prelivanjem "krvi in izgredi. Na s tot ne oseb je bilo aretiranih, več sto j.h je bilo pa poškodovanih.
Štiri c_ebe so b.le ubite tokom izgredov, ki so se vršili skoro po vseh glavnih mc-stih svela.
Nemčija je b.la pjzorišče štev.I-nuh konfliktov. Dva izgrednika sta bila ubita v Halle. Tristo demonstrantom je bilo aretiranih v Berlinu, eden je iil ubit, nad dvajset jih je b.lc pa ranjenih.
Po vsej Nemčiji so se vršile demonstracije in izgredi.
V Londonu se je vršila velika demonstracija. V Parizu je bilo razmeroma mirno, kajti policija je pa-trulirala po vseh cestah ter svarila ljudi proti neodovoljnemu zbo-vanju v okr:žju glavnega mesta.
B.lanca velikih demonstracij pro- , ti nezaposlenosti je naslednja: št;- ' ri os.be usmrčene: 268 oseb poškodovanih; aretiranih 511.
Izgredi so se vršili po vseh večjih 1 ! met tih Združenji držav. Značilno j je, da je vladal v Chieagu in San . j Francisco še precejšen mir.
Tako je povedal angleški ministrski predsednik MacDonald časniškim poročevalcem. — Posvetovanja z Briandom.
LONDON. Anglija, 7. mirea. Angleški ministr. predsednik Mac-Dcnaici je namignil danes časniškim poročevalcem, da se bo mornariška konferenca petih najbrž končala sredi aprila.
Danes ob polenajstih se bo;i sestali v St. James paLiji zastopniki petih velesil.
MacDonald so je dalj ča>1 posvetoval s francoskim zunajim ministrom Aristidom Briandom.
Danes je b'lo objavijen > u; >.->-j vilo Lige narodov, v katerem : glasi, da je d bila Liga od več stra-: ni proteste da ni londonska mor-i nariška konferenca upravičil.l tipanj ^lede velikega skrčenja mornariških oboroževanj.
PARIZ, Francija. 7. marca. Predno je novi mornariški minister .'a^ues Dumesnil odpotoval na ion-dansko konfercnco j? odobril načrte za gradnjo šestih rušilcev. k: bodo imeli po 2500 ton. Zgrajeni bjdo v Saint Nazaire. Rušilei bodo že letos dovršeni ter bodo sličnt onim. ki so bili ograjeni leta 1923. Rušile i vozijo z naellco 45 vozlje. na uro.
SCHACHT ODSTOPIL KOT NAČELNIK
Predno je podal resigna-cijo, je napadel vlado zaradi stališča, ki ga je zavzela napram Youn-go vem u načrtu.
DUESSELDORFSKI MORILEC SE ZOPET OGLAŠA
BERLIN Nemčija. 7 marca — Dr. Hjalnmr Sciucht je resignirai danes kot predsednik Reichsbanke Bchacftt. ha je podpisal Youngov rwpo.racij.afci načrt je pred kratkim napadel vlado raatran »tališča, ki ga zavzela napram temu dokumentu.
DUESSELDOF. Nemčija, 7. marca - Duesseldorfski morilec je pital tukajšnji policaji, da je ves predpust zahajal na plese, oblečen v žensko obleko. Pri neki priliki je "elo plesal z nekim policijskim poročnikom.
.V p.smu obžaluje, da so bila de-itleti na plesiščih od svojih sprem-. jevalcev tako d:bro zastražena, da .ii mogel dobiti med njimi nobene m ve.
Neznanec je dosedaj umoril devet deklet. Nadalje ima na vesti trinajst poskušenih umorov.
Oblasti so dosedaj zaslišale 8 ti-icj c>umljencev, pa niso mogle izslediti pravega. Morilec je pisal policiji nad 400 pisem, v katerih je natančno sporočil, kaj je počel *• svojimi žrtvami.
NESREČA POLKOVNIKA
L1NDBERGHA
DEL MONTE. Cal., 7. marca. — Polkovnik Lindbergh je padel včeraj s ponija za polo-igro in konj ga je vlekel za seboj kakJi petin -d.ajset čevljev. Bil je dc«;ro pretresen. a sicer pe ušel vsaki poškodbi. Polkovnik je sedel na konja, kei se ni mogel radi neugodnega vremena dvigniti v zrak. Na konju ima očividno manj sreče kot v aero-planu.
MASARYK0VA OSEMDESET-j LETNICA !
PRAGA. Čehoslovaška, 7. marca, j Proslava osemdesetega rojstnega i dne predsednika Tomaža Masaryku ; je dosegla danes svoj višek. Predsednik je sprejel dosti delegacij; med njimi jih je bilo tudi nekaj iz inozemstva.
i
Med drugimi mu je brzojavno čestital tudi ameriški predsednik Hoover.
TAFT SE DOBRO POČUTI
Re^MEturati j* Alenil danes opol-drne, ker ni jockai&l « reparacij j>ki-m dogovori dobeueuimi v Haagu Zadovclje« tudi nJ toil s nadaljromi bremeni, ki jih Je nakutol Nemčiji haaMU dogovor
Dr Srhacht je postal najbolj man in odličen v zveza t Youngo-wim reparaetjakim načrtom Koali-cljjiu vl»<li je pernuračil na haaški konferenci doati letMcoč
Nekoč Je Jtuiai prekiniti dogovore v Haagu « pretnjo da se ne too nadalje adeiefcmU konferenc Le • tefetvo so ga pregovorih, da m ureaai&l mroije pveuije.
: ADVERTISE » "GLAS NARODA
SPANSKA NOČE TROCKEGA
BARCELONA, Španska, T. marca. — Španska vlada noče dovoliti bivšemu ruskemu voditelju Leonu Tročke mu bivanja v deželi. Trocki pravi, da bi se rad šel na Špansko adravtt
GHANDUEVEGA ZAUPNIKA SO ZAPRLI
__
AHMERDABAD. Indija, 7. marca Nocoj so obvestili indijskega voditelja Mahatmo Ohandija, da so obsedile angleške oblasti njegovega zaupnika Vallabhia Patela na tri mesece ječe In na 500 rupij globe. Zaprli so ga zastr&n nekega pun-tarskega govora.
WASHINGTON. D. C., 7. marca Dva bule lina sta objavila danes zdravnika, ki st režeta prejšnjemu predsedniku, Taftu. a iz obeh je razvidno, da ni epaziti v njegovem stanju nikafce izpremembe. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno zelo &la'30 ter ni pridob.l včeraj m- | kakih tal. Taft spoznava ljudi krog I sebe ter pozdravlja zdravnike z medlim smehljajem.
AMERIŠKI INZINIRJI
V SOVJET. RUSU!
MOSKVA, Rusija, 7. marca. — V sovjetski Rusiji je izredno veliko j število ameriških inženirjev. Samo i v tukajšnji okolici jih nad sto nad-j zoruje gradnjo tovarn, elektrarn in železniških prog. Ameriški inžinirji dobivajo od ruske vlade na leto dva milijona dolarjev plače.
vasouez v portoricu
SAN JU AN. Porto Rico, 6. marca. ' Hcracio Vasquez. prejšnji prcd:;ed- ■ i nik dom'nikanske republike, je do- ' ' spel danes semkaj ter takoj vsi -p 1 \ bolnico za tropične balezni. Spremljal ga je d.-. Jo.e Alfonse a. prejšnji podpredsednik dominikanske respublike. Prejšnji predsednik je dobro prestal vožnjo ter zadnj -politične dogodke, in zdravniki so • izjavili. p» uvodni preiskavi, d i ni opaziti nikakih znakov resnih bolezni. Natančnejša preiskava bo izvršena jutri.
PES REŠIL ŽIVLJENJE
SEDMIM OSEBAM
BRISTOL. R. I.. 7. marca. — Ri-charda Simmonsa je prebudilo lajanje njegovega psa Skippyja, in vsial je ter cd-iel v kuhinjo. Kakor hlto pa so bila vrata cdprta, se je zavalil proti njemu gost dim in tudi pes je omahnil na tla z zadnjim, žalostnim bevskajem. Simmons je prebudil ženo teh pet drugih ljud v hiši ter odnesel omamljenega psa na presto. Pcžarna bramba je pogasila požar. Pes bo zopet okrevai.
KONEC LOVOVNA JELENE
LONDON, Anglija, 6. marca. — V poslanski zbornici je predložil labcrit Lovat-Fraser zakonski osnutek, k; bi končal dosedanje navade pri streljanju na jelene, ker se izvaja pri tem velikansko okru-tost. Neki konservativni član iz za-.jadne Anglije pa je rekel, da bo nasprotoval tej predlogi, kajti če bo -prejeta, bo kmalu prepovedan ves le..', .— Ta pripomba je vzbadila veriest v vrstah delavske stranke.
Naročite se na "Ulas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Zdru-»fnih državah.
Zadnja povodenj v Fran ciji je zahtevala vee kot šeststo človeških ž i v-1 jen j a — Mesto Pariz bo dalo štiri milijone dolarjev podpore.
TOULOUSE. Francija, 7. marca Prebivalci G^ronde departmenta s , par-egnili danes iz svojih domc\, ker se boje p >vodnji, ki se bliža ^ velikansko naglico obali.
Vlada je danes olicijelno objavila. da so telefonske zveze deloma p olavl j ene cb reki Tam. čimbolj vodovje upada, temveč trupel razkrijejo. Sprva >o domnevali, da je človeških žrtev dosti manj k>t jih je v rc niči. Zdaj se je pa d ognalo, da je samo v departmentili Tarn in Garonne 55 mrtno ponesrečenih. Najbrž bo to število narasJo nad 600.
Oblasti čakaj > nadaijnih poročil iz departmentov Tarn in Haute-
i Garonne, i
j PARIZ. Francoija, 7. marca. ! P s lan ska zbornica je danes soglas-I no dovolila sto milijonov frankov ; za pomoč poplavljencev v Južno-zapadnem delu Francije.
republika peru bo
vrnila OBISK
LIMA. Peru. G. marca. Peru vijski oddelek bojnih laiLj, d: t > ječ iz dveh križark, in vec podmoi-sliih čolnov, je danes odplul v Chile. da vrne obisk čilenske veibalnt ladje. To bo prvi obisk peruvjjsk'. bojnih ladij v čilenskih pristanišč J v zadnjih petdesetih letih. Vsi spori med državama so bili uravnani.
pet švedskih
ribičev utonilo
STOCKHOLM. Švedska, 6. mana Pet ribičev je danes utonilo v kra: ki razdalji od brega, k d se je nji čoln nenadno obrnil. Večina mo. ima velike družine. Smrt petih : ie razvila v pravca o tragedijo majhni vasi, v kateri so živeli.
GENERAL WEYLER
JE BOLJŠI
POLJSKA BO POMAGALA RUSKEM BEGUNCEM
VARŠAVA. Poljska. 7. marca. — Monsignor Marnaggi. pa peški nuncij v Varšavi se je danes oglasil pri nun:sirskem predsedniku Bartelu ter rekel, da je Sveta Stolica pripravljena nuditi poljski vladi vso p^moč. da pomaga ruskim beguncem. Poljska vlada je pripravljena pomagati ruskim kmetom, ki nasprotujejo kolektivizacijskim odredbam. katere je uveljavila sovjetska vlada.
MADRID. Španska. 7. marca. — ; Stari general don Valeria Weyler.
ki je zbolel na pljučnici, se danes 1 dosti b;ljše poiuti. Njegovi zdrav-j niki so sklenili, da ne bodo izdali nobenih buletmov o njegovem zdravstvenem stanju.
General Weyler je bil španski go-; verner otoka Cube, ko je še pod , Špansko.
RAZKRITJE SPOMENIKA MRS. PANKHURS1
BELGIJSKI KRALJ ODPOTOVAL V EGIPT
BRUSELJ. Belg.ja. 6. marca. —-E^lgijski kralj Albert- in kraljica Marija sta danes odpotovala v Egipt. Na kolodvor sta ju spremila prestolonaslednik Albert in princ Max. Njuna hčerka, žena laškega prestolonaslednika, bo najbrž pozdravila svoje stariše. ko beota prišla v Genovo.
LONDON. Anglija, 7. marca. — V senci parlamenta, komaj en lučaj od kraja, kjer je bila voditeljica bojevitih sufragetk nekoč aretirana. je Stanley Baldwin včeraj razkril spomenik Mrs. Emmelinc Pankhurst. Njen spomin so proslavili mnogi politični voditelji, ki so ji nekoč trpko nasprotovali, med njimi tudi Baldwin, ki je rekel ob njenem spomeniku:
— Nasprotoval sem ji dolgo vrsto let, a mene je doletela usoda, da sem ji raskril ta spomenik.
NOV ALBANSKI
KABINET STY0RJEN
TIRANA. Albanija. 7. marca. — Not a lhen.skI kabinet je bil stvorjen danes. Ministrski predsednik je postal Pa&bels Evangeli. Raouf Fitzo je lainMjt minister, polkovnik Thatches pa flwanftii minister.
PRINC IZ WALESA JE
ZOPET ZDRAV
NAIROBI, Afrika. 6. marca. — Hitrost okrevanja princa iz Walesa je razvodna is dejstva, da se je včeraj popoldne vozil z avtomobilom, po veliki vihri, ki je divjala tekom jutra. Danes zjutraj je spre-jel princ Rankina, novega angle-; škega glavarja v Zanzibar ju, ki se nahaja na poti iz Ugande.
DENARNA NAKAZILA
ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU:
v Italijo
Din 500 ................... J 9 35	Ur
v Jugoslavijo
500 _____1
1®00 --------
2500 ..........
5000 ..........
10,000 ________
_______ f 9.35
_________$18.50
........ $ 46 00
........ % 91.00
________ $181.00
10« SM . 300 . 500 . 100«
9 5.75
___% 1130
..... t 16.8« „ * 27.40 % 54.25
Pristojbina znaša sedaj za i2^)lačila do $30 — 60c; za $50 _ $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami ▼ starem kraju v stanu znižati pristojbino za, taka Izplačila od 3% na 2%
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se popre] z nami s po razumete glede načina
nakazila.
bpačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO IS«.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, H, Y,
Telephone: Barclay 0380
N •j? «2ji »I»»wilri dnevnik v Združenih driariJi
V«M* x* m Uto - . .	16.00
Za pol l*ta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Z* inocemstvo celo leto	$7.00
M L A • NABOB**
NEW YORK. SATURDAY, MARCH S. 1930
The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A
I	"Glat Naroda" J
ILOTBIIC FUBLISHTNQ CO Ml"ANY
(A Corporation)
Him of fcwdnim of kht eorponttoo and idilfi— of tbow offlom: Hi «.Wh	*f MaaSrtm, Now lit City. N. T,
- G L A A NARODA" <Y«fc» of the People)
T i—rl Every Day Except SoccU/i and Holidays.
ta celo leto velja list aa Ameriko Za New York u celo leto -«7jOQ
in Kanado____________$tM Za pol leta------1---$IJ0
r'a pol leta __________________JSjOO Za lnotemitvo la celo loto--47.01
..a « rtrt leta -______________.$1M Za pol lota------------.... ,
Subscription Yearly $8.00.___
Advertisement on Agreement,
Olae Narode" Izhaja vsaki dan lzvsemil nedelj in praznikov,
0k>pi»l brce podpisa in oeebnoeU se no prlotočajejo. Denar naj se bla-jurcii pošiljati po Mcn*j Order. Pri spremembi kraja naročnikov, rroelmo, da ee nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
»ttUf NARODASit W. l»th Stmt, New York« M. Y. Telephone: Chelsea StTt
Iz Slovenije.
PROHIBICIJA V NEWYORSKI DRŽAVI
Xathijf <lui za«Vli Milia<~i u«iiiii^avafi, <la jo i)i i ii<M»M>v«'lt jj naklonjen ilrxami postavi /a izvedbo prohihirijskih |*>stav. Taka postava bi morala biti	a pametna in do^lrdiia.
v«--ti so v-k^lte^a pojavile, ker je guvernerjeva /.« na baje pi>aia neki svoji prijateljici pismo, v katerem pravi, <ta bi -ovrrner odobril primerno postavo za državno izvedl*> prohibieije, a k o f»i sprejela zakonodaja tozadevno predlogu.
Suha« i dosedaj pi^ma luso objavili in ga tudi najbrž :ik<iur ne bodo i/ enostavnega vzroka, ker ga ne morejo, jdrs. Rou>evelr 11, i tuuiiree nikdar pisala takega pisma.
In r»s bi bilo mal > čudno, ee bi governerjeva žena v imenu svojega inoza obljubila nekaj, eemur njegova lastna stranka »xilortio nasprotuje.
iiiis pnzadevaju ti' stranke s«' je posrečilo, da je bila preklicana neka prejšnja državna jiostava za izvedbo pro-liibieije.
* ISulia«"i se seveda ne menijo zato, kajti pri njih posveta namen sredstva.
Da za wore jo >uhaei uganjati tako propagando, je lajbr/ prinisovati dejstvi;. da s«- jo governer par dni x><»-jn:-Ijal, kakšno stali^V-e naj zavzame napram državni iz-vi dbi Huiiaškib po-tav. Par dni je o tem vztrajno moleal, tako da so pričeli p< >tajati že njegovi prijatelji nervozni.
Znano je, da je zavzel governer tekom svoje kampanji' Jetu	stali>«"«» svojega prtnluika Smitlia. kojega prizadevanjem se je j>osrerHo doseei preklie takozvane .Mullan-(iage postave.
Ali j«' guverner Ko« »se vel t nenadoma jtostal drugačnih n us 1 i!
Ko so ga vprašali easniski im>roeevalei. če ni meseea oktobra leta 11HIH javno izjavil, da ne bo nikdar jHxlpisal nove Mullau-Ciage postave, ji* odvrnil: —
—- J)a. to seui rekel in dostavil: — pa tudi ne kake podobne {HHStave.
S tem je menda suhaškiui propagandistom dovolj in dostj povedano.
Oe guvernerjev odgovor kaj zaleže, pomenja, da ne bo nikdar podpisal nobene državne postave za izvedbo prohi-bieijskih doloeb.
V državni zakonodaji je bil že vložen tak predlog, pa zaenkrat spi spanje pravičnega v predalih odbora, kateremu je bil poverjen.
i bi pa vseeno prišel na površje in če bi bil v zakonodaji sprejet, bi guvernerju ne preostajalo drugega kot da ga ve tira.
Dvomljivo je, da bi za mogli dobiti voditelji zakonodaje na svojo stran dovolj članov, da bi predlog vdejstvili preko guvernerjevega veta.
Nadalje je treba pomisliti, da je svoječasno preklicala Mullan-Gage j>ostavo republikanska zakonodaja. ~
Dvomljivo je, da bi se republikanski voditelji drznili preti jesenskimi governerskimi volitvami izzivati narod.
Ponesreči si je prerekal iile.
V	Florijanski ulici na dvorišču mesarja Jakoba Jesiha se je hudo ponesrečil 18-letni mesarski pomočnik Anton Kr-šir. Košir se j? nameraval odpeljati z vozičkom na klavnico'in je imel vtiknjen za škernjem velik klavni nož. V trenutka pa. ie skočil na voz. se je z nogo zadel v stranico voza pri čemer si je potisnil ostri nzž globe kc deli preti stopalu v nogo in si prerezal več žil. Iz škornja je nenadoma pričela brizgati kri in je Koiir začutil kmalu hude bolečine. Neki drugi mesar je ponesrečenca naložil na voz ter ga rdpeljal na rešilno postajo. Tam je izpral ram mestni fizik dr. Rus. ga obvezal in pcslal z reSilnim avtom v bolnico V bclnici so morali Koširja, ki j? ^zgubil že precej krvi. takoj operirati.
Nenadna smrt.
V	Cvetlični ulici v Mariboru ji? ncaadtnia umrl drža.";nik jajčje izvozne tvrdke Suppanz Himmler in dr., Adolf Himmler star 72 l"t. Nenadna smrt je v zvezi s krizo, v katere so zaradi silne konkurence Rusije in Amerike na jajc j "m trgu :rišle jug. izvozne tvrdke. Tvrdka je tekom zadnjih dni morala odpu stiti 20 uslužbencev.
Poskus somomora.
18. februarja je bila mariborska rešilna postaja iz Pragerskega avi-',irana, da je natakarica Ana Kraig-na Pragerskem izpela lizol. Re-š--lni voz jo Je takoj prepeljal v bol- ;
cc, kjer so ji izprali želodec.
Ana Kragiher je že lansko leto v 1 Mariboru ' Pri treh ribnikih" pokušala samemer s prerezanjem žil.
Huda nesreča v strojnih tovarnah.
i. februarja se je prAp?tiia v j-
njenem obratu na Dunajski ce-š ž::a nisrcca. Ob omenjenem
Ai je bilo zaposlenih pri prena--.mju 540 kp težkega obroča za oblikovanje okrog pot delavcev, med i njimi tudi 19-letni vajenec Ivar. Gcrenc, stanujoč v Kolenskega ulici št. 12. Obroč so kotalili pr tleh. pri čemer pa jim je zaradi teže ušel iz rok in padel, Docim sc drugi 13 pravočasno odskočili, je Gorenca zadel rco obroča na stopalo in mu ga popolnoma stri. Obroč so ostali delavci le s težavo premaknil in osvobodili nesrečnežu, k. se je zvijal in kričal v strašnih bolečinah. Ponesrečenega fanta je j odpeljal rešilni avto nemu«. <ma v bolnico. Njegove poškodbe sd zelo komplicirane in mu bodo morali, nogo skoro gotovo amputirati.
Z motociklom v zapore.
Ktvač Fr. Lampel iz Jarš je do- | živel nesreče, ki ga pa skoro stala : življenje. Omenjeni je okreg 18.20 | -rivcz.l po Pokopališki ulici v smeri proti ž?lezniškemu tiru. name-! njen dolje proti Sv. Križu. Zaradi teme in k^r na motociklu ni imel 'uči, ni opazil, da sta na prelazu | zapcrl zaradi prihajaj:čega tovor-1 nega vlaka zaprti. Tik p~ed prela- j z;m je imel še to smolo, da mu j? priletel v ckc košček blata, zato se ni zmenil za opozorilne krike železniškega čuvaja Alojzija Koširja i Prihcdnji trenutek se je Lampel zaletal z vso sile v zaporo in jr prelomil na dvoje. Sam je k sreči padel v stran, ne da bi se preveč poškodoval. Ako bi ga motor potegnil naprej, bi Lampel zavozil tik poci vlak, kar bi ga brezdvomno stalo življenje.
vati razgrajače. Orožniki so prijeli dva glavna razgrajača in sicer kmečka fanta 21-letnega Janeza Primca in 26-letnega Janeza Novaka. cba doma iz bližnjega sel a Smerjane. Janez Prime je osumljen, da je z nožem Jeršina večkrat za bedel v rebra, dečim je Novak o-sumljen, da ga je z vilami udaril po glavi. Orciiki so ebema nap> vo-dali aretacijo ter ju davi odvedli v ljubljanske zapore.
Janez Prime vsako dejanje taji dočim Janez Novak priznava, d;-, je Jeršinovega udaril parkrat z vilami po glavi. Težko poškodovani Alcjz.j Jeršin se bori s smrtjo ter ni mnogo upanja, da ga ohranij<» pri življenju.
Na tihotapski poti.
Med tihotapci, ki jih zalotijo" pazljivi finančni organi, se najdejo tudi ljudje, ki jih je revščina zavedla na slača pota. To so prav taki tihotapci, kak;r jih je opisoval Josip Jurčič. Evo primera:
Franc Horvat, 23-letni mladenič je bil do pred kratkim hlapse pr pcsestnici Kolaričevi iz Lutver-cev v ljutomerskem okraju. OčeU> je izgubil v vejni. mati pa se je žr-v njegovi rani mladosti izselila v Ameriko. Tuji ljudje so ga zredili in vzgojili in trdo je meral delati že v rani mladosti. Dvakrat je že poskušal priti v Francijo za sez:n-skega delavca, pa mu ni uspelo. Kc mu je pred p?r dnevi gospodinja Ana Kolaričeva odpovedala službo jo hotel mladenič poskusit: srečo na drug način. S skromnimi prihranki se je na skrivaj napotil preko meje v Avstrijo, kjer je nakupil nekaj saharina, cigaretnega papirja in žveplenk ter se je p;noči napotil nazaj, da bi nekaj zaslužil pri razpečavanju vti-hotapljenega blaga. Sreča mnogih tihotapcev pa mu ni bila dana. Žc pri prvi poti so ga zasačili finančni organ, in odvedli na carinarnico kjer so mu vse zaplenili.
Smrtna kosa.
Umrla je v Hradeckega vasi 42 Ana Vo^rinčeva, rojena Pogačnikc>-va.
— V Šmartnem pri Sloven j grad-cu je v starosti 52 let po daljši bolezni preminul Ferdinand Kac. lesni trgovce, industrijalec in veleposestnik.
I — V Bohinjski Bistrici je premi-| nula Ruška Ravhekarjeva. učitelji-. ca v Novem mestu, i — V visoki starosti 87 let je u-mrla v Ljubljani Mar.ja Snojeva vdova Faukalova, roj. Krašncv?..
TRAGEDIJA ZAPELJANE ŠTUDENTKE
Dopisi.
Peter Zgaga
V	ženski kaznilnici blizu Prage je umrla kaznjenka- Marija Lepe-škova. Z njeno smrtjo je končana zakonska tragedija, kakršne bi ri niti fitj-indoergova bujna fantazija ne mogla izmisliti.
Pred 19 leti je zapeljal 48Ietni profesor Vojtech Lepeška 171etnj študentko. Poročil se je z njo in ko mu je rodila hčerko, je začel kričati nad njo. zakaj mu ni rodila sina.
Ko je bila deklica stara 11 let je morala k sorodnikom. Že takrat so zdravniki opazili na nji znake duševne bolezni. Oče j? zelo grdo ravnal z njo in strah pred njim je bil vzrok psihoze. Po 15 letih zakona je rahtevala Marija Lepeško-va ločitev, Prof?sor Lepeška pa s tem ni bil zadovoljen. Spomladi se 1 je napotil TOletni starec v Italiio in povabil s seboj svojo 18Ietno ne- , čakinjo, s katero sta živela na potovanju kakor mož in žena. Svoji ženi je pustil za gospodarstvo samo 350 kron, sebi je pa kupil obleko t.x 3500 kron.
2. septembra 1927. se je pri Lepe-škovi znova govorilo o ločitvi. Ob 10. dopoldne je prihitela Lepeškova k sosedom in jim povedala, da njen mož težko ranjen. Orožnikom katere so poklicali sosedi, je izjavila. da je ustrelila moža. ker ni hotel privoliti .svojo hčerko, da bi se vrnila od sorodnikov domov. Ker se je bala za svojo hčerko, je moža ustrelila. Med^porotno obravnavo so psihijatri izrazili domnev v da Lepeškova ni pri zdravi pameti, kljub temu so pa porotniki sogla.s-no potrdili vprašanje glede umor.i in Lepeškova je bila obsojena na smrt na vešalih. Apelacijsko sodišče je prošnjo glede pomilostitve odklonilo.
V	kaznilnici v Pisku, kjer je ča- , kala Lepeškova smrti, je nastala jeseni 1. 1928 umazana afera. Jet-niški paznik je bil obtožen, da je posilil več jetnic. Kot glavna priča je nastopila Lepeškova. katero j so prisijatri ponovno preiskali in izjavili, da je tako histerična, da njene izjave niso verodostojne. Na podlagi zdravniške preiskave je bila vložena prošnja, naj bi se proces proti LepeškOvi obnovil, toda prošnja je bila ewiklonjena. Lepeškova bi morala biti lani obešena, pa jo je preziaent republike pomi-lostil.
SLOVENSKE RAZGLEDNICE
DEVETST0LETN1CA
Devet sto let je poteglo, odkar te menih Giudo d'Areazo razložil papežu Ivanu XIX. svoj novi način, kako morejo pevci brez učitelja razbirati pevsko knjigo. Sicer so že pred nJim v ataretn ln sretinjem veku skušali rabiti znake < latinsko abecedo) za dane gtaoove, toia OUidova zasluga je, da je sekirice spravil v sistem. Pravi oče glasbene pisave ae je rodil najbrže v pa-
benediktlnce pri Perrari. Po tvojem
znanju je vse prekašal. V svojih sodbah je bil tako prizanesljiv, da je rbudil zlovoljo pri ostalih redovnikih, ki so ga očrnili pri predstojniku. Umaknil se je v samostan v Arezzu, da bi počakal sodbe, ki naj j bi se izrekla o njem. Medtem je izumil svojo pisalno metodo. Mesto Arezzo mu je postavilo lep spomenik.
Iz Dravske banovine. JugCilavije. nam p.šejo:
SI: venci so se že cd neka i mogli ponašati z raznimi umotvori na polju demače naredne umetnosti. Posebno Upi sc motivi, ki jih nahajamo na raznih ženskih ročnih delih: na vezeninah in nlikaci-jah. Naše na dve pridne prababic® £C si s pcsečno finim tius;.n o-krašale razne prte, prtiče, prevla-ke za blazine, brisače in drugo. Tudi na kožuhih/ženskih in moških, vidimo krasne vezenje in aplikacije. ki so izdelane posebno fino. T>' prelepe motive je zbral in tudi pricbii v posebnih publikacijah priznani naš naridepisec prof. Albert Sič, Ljubljana. Sedaj pa nas razveselil z razglednicami, ki so izšle v dveh serijah po šest komadov. Na teh nam podaja avtor prekrasne vzorce raznega vezenja in aplikacij, ki jih morejo naše žene in dekleta s pridem uporabljati kot vzorce za svoja ročna dela. Izvršil in zaležil jih je v jako lepem bar-v;tisku litegrafiči zavod Čemažar in drug. Ljubljana, Igriška ulica 6 Ker jim je cena zelo nizka, si jih more nabaviti vsakdo, ki ima še ljubezen do svoje rodne grude.
Cenjenim rojakom kateri polotijo SLOVENIJO se naj topleje priporoča
M. M A R G O N a v t • i z v«š č e k (taxi) Ljmblfana, — Aleaevčeva 36.
STAJALISCE: pred Ljubljansko kreditno banko,
ESSEX Luxus auto.
Cene zmerne.
(2x 7<fe8)
Smrtna kazen ji je bila zajnenje-na za 20 let težke ječe. Lepeškova je prišla v žensko kaznilnico, kjer je kmalu dobila fiksno idejo, da jo ,je začela hčerka, zavoljo katere je postala morilka, sovražiti. Melanholija je postajala vedno hujša in končno jetnica po cele noči ni mogla spati. Kaznilniški zdravnik ji je predpisal medinal. uspavalno sredstvo, ki je kemično zelo blizu vercnalu. V petek zjutraj Lepeškc- , va ni vstala in zato so poklicale druge kaznjenke paznika, ki je obvestil zdravnika. Izkazalo se je, da se je Lepeškova z medinalom zastrupila. Prepeljali so jo v bolnico, ■toda vsaka pomoč je bila zaman. Jetniška uprava je uvedla preiskavo, ki je dcgnala da je Lepeškova toliko časa spravljala tablete me-,dinala, da se je nabrala dovolj močna doza strupa.
S pota.
Začetkom prosinca sem zapustil jugozapadne kraje in znašel sem se med oranžnimi nasadi v Fcnta-n., Cal. Posebno pik": sem imel nn lepe, dc:ele zlatormene oranže nu posestvu Mr Jakoba St niča.
Če pride človek iz snežsncmrzlih krajev v solnčnc Californijo. se ka: naglo prehladi. Tadi jaz sem iztak-nil mečan prehlad. ka*?resa sem si pa uspešno pregnal s Peikovini medeni. Užival -em pre. nega. pri Ramovševi družin, pa v vro?eir. čaju.
Pozneje sem se ustavil % Porter-% lile pri rojaku J. R. Simcnichu. T». je- krasna naselbina. Na gorah se jf lesketal sneg. v dclmi mi pa far inarji kurili olje. da ^abranij, rrrazu dohod do lepega cveija.
Pcrterville je lepo mestece s 700u prebivale.. \ mestu ima na večji hotel rojak Anton ^Kcnda. bra: Martina Konde. lastniKn Gla^ Svo-vede, ki je pred leti umrl v Chi-eagu.
Skcro vsi prvi slovenski naseljenci v tej okolici so bili ovčji pastirji Istotakc I. R. Simonich. Pripovedoval mi je. kako krasn življenje ic bilo v presti naravi. Včasi s. j.- tj. priboljšek spekel kakega koštrane-ka. Možak je takrat tehtal nad 200 funtov, danes, ko se peča s farms.«, je f i drugače.
S trdim delom in pridnostjo je dobro vzgoijl svojo številna družino. pa tudi farmo je krasno uredil.
Odtukaj odpotujem v Fresno. Cal.
P'V»drav!
Matija Pogorele.
Detroit, Mich.
Naj prvo priporočamo slovenska list Glas Naroda vsemu slovenskemu narodu v Ameriki. Citajte ga. kajti to je edini nepristranski list pzlnc n.vic o-J vsepovsod. Tora.«, akc je kaj slovenske krvi v kato-irm-'ibciL, naroči s i li Glas Naroda. Ne bol se ke.sal.
Kljub slabim časom priredimo včasi kako zabavo.
16. marca priredi pevsko društvo "Ljubljanski Vrh" pomladanski kcncert v Hrvatskem Domu n . 1331 East Kirby Ave. - sociel va-njem dveh pevskih društev.
Tcraj na nege Slovenci, slišal, boste pravo slovensko petje!
Pričetek veselice in plesa ob 6 un popoldne. Program se začne ob T. uri zveč?r.
Društvo -Ljubljanski Vrh" vabi vse Slovence v Detroitu na dan lu. marca. Nik;mu ne bo žal. Odbor bo preski bel za najbol^o postrez-Igral bo Floydov erehester.
F. A. Rink. tajnik
V četrtek so se vrtile po razni i i
amer^kih in evrrpskih mestih velike demonstracije.
Rsčeno je bilo. da je demonstracije vprizorila ruska vlada v propagandne svrhe.
Kapitalisti so izjavljali, da so demonstranti nrai kenunist.. ki sku-ša,'r s sile vdejstvili svoje nazcr:\
Demonstranti so zatrjevali, da so brez dela in sastužka in da zato demonstrirajo.
Povsod je bilo nekoliko resnice, toda akcija je biia temeljito zavožena.
Ruska sovjetska vlada je bere malo riesegla s svejo agitacijo.
Par demonstrantov je bilo usmr-čenih, nekaj ste se jih pa nahaja v bcini^nicah s praskami, polomljenimi udi in razbitimi črepinianii.
Nadaijne stoLne so pre ikibljene zaporih z ležiščem, cbleko ui hrano.
Izmed stotisočerih rezap; ilenih, ki sc v četrtek demonstrirali n: dobil niti eden dela in za^lu2^a.
D'.'lo je imela edinole le policija, pa ga ni vršila s posebnim užii-kt>m in navdušenjem.
Nič čuda. tudi policaj je rad prost, ko imajo krSčenice in kuharice svoj dan.
Svet se j1 re ^ na glavo postavil.
Skoi > po vseh deželah je več žensk ket moških.
Vlade smatrajo to za največjo ne-sreČL,«. kajti device, puselmo stare devico, nisc za deželo nikak bla^o-
Najboljie je. ce .^e Vi»e pravočasno oddaja t< r zadoste svojim materinskim m državljanskim d;lž-nostim.
To je seveda le pobežnn želja vlade kajti stare device estajajo dosledno na cedilu.
Zacftijič ?e je p.i pripetil čuden slu či j.
Neki pedjeten mladenič, ka'ere-xu je bil njabrž pri srcu blagor domovine. se je v dveh dneh kar s tremi poročil ter je živel dva dni pri prvi, dva elni pri drugi, štiri dn. pa pri tretji, ker je »imela največ denarja.
Toda ne hvaležnost je plačilo tega sveta.
Že tretji teden so mu prišli na sled. razveljavili s? vse tri njegove poroke in so mu povrhu še težko kazen prisodili,
Ja, tako je na tem svetu.
Vsakemu, ki se žrtvuje za domovino. ne postavijo spomenika, pač pa marsikoga tako zapro, da jc cin.
*
108 letni starec se je oženil
V Djakovici živi mesar Ibrahim J. Gojan, ki ima kljub izredno visoki starosti še vedno mlado srce. 103-letni starec se je te dni oženil s 30-letno vdovo. To je njegov drugi zakon. V prvem zakonu je imel deset otrok, cd katerih jih pa živi samo šest.
* ADVKRTIH* in "Glas Naroda*'.
Krvavo žeuitovanje.
• - .« 1 V malem kmečkem naselju Me- j
dvedici, je občina Lipljene pri Grosupljem, ki šteje približno okoli 150 duš, so te dni praznovali in svato-vali. Pri Jeršinovih je bila svatba. Vse je bilo veselo. Pred hišo se je zbralo mnogo •prežarjev" iz domače vasi, pa tudi iz bližnjih sosednjih vasi, zlasti iz Smerjan in Lip-ljenja. Proti večeru, ko so v hiši veselo rajali, so začeli fantje pred hišo razgrajati. Vnel se je pretep. Alojzij Jeršin je skušal fante pomiriti in jim dopovedati, da ne morejo ustreči njih pretiranim zahtevam. Fantje so'ga napadli z vilami in neži. Ves krvav se je po napadu priplazil v hišo, kjer se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik iz Grocuplja mu je nudil prvo zdravniško pomoč. Bil je ves pobit po glavi in je dobil .več bodljajev v rebra. Orožmiška patrulja je končno napravila red ln pričela z&sledo-
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čil« samo vaše
rt	t	'J -. -
članstvo, pac pa vsi Slovenci v vasi okolici.
CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE
V Jugoslaviji ni ničesar novega.
Kralj bo odpet:val na Romunsko. kjer bo skušal spraviti v soglasje romunsko kraljevsko žlahto.
Na Romunskem je res nerodno.
Mule kje je tako kot na Romunskem.
Kraljica-vdova ima tri hčere. Eno je oddala v Jugoslavijo, drugo na Grško, tretja ji pa domt-. brenči.
Za prvega sina je dobila nevesto iz Grške.
Komaj je bil mali Mihec pogledal v svet, jo je že odkuril njego/ oče s svojo ljubico v Panz.
Mati ga vabi nazaj, on bi se rad vrnil, teda Romunska ga noče.
Sedemletni kralj Miha bo nastopil to jesen inšpekcijsko potovanje po deželi
Poročilo pravi, da bo inšpiciral šole in študiral narod.
Kraijica-vdova žaluje po možu in po Eratianu.
Pravijo, da je bii pokojni romunski ministrski predsednik Bratianu navzlic svojim letem še jako čvrst in krepak možak.
Kraljica-vdova žaluje. mladi Ileani so pihnili ženina baš izpred nosu, prestolonasednik Je v Parizu sedemletni kralj na inšpekcijskem potovanju.
To ni malenkost, dragi rojaki, in v to godljo kličejo našega jugoslovanskega kralja za posredovalca.
Ce ni imel med Hrvati sreče, naj jo ima že vsaj med Romuni.
Sicer pa — vsak naj se zanaša na svojo sposobnost, zmožnost ln moč.
*
Kdor se bo na mater Ligo zanašal. se bo opekel.
Mati Liga! Mama Liga!
Mamaliga se imenuje po romun -ski — polenta.
kh'!1
»GLAS NARODA"
NEW TOR K. SATURDAY. MARCH t. »M
Tb% LARGEST SLOVENE DAILY is O. 8. 1
(jj| jI KRATKA DNEVNi^ZGOD^A^ p Q'
KATASTROFA RUSKEGA DREAD NOUGHTA
IZ ZGODOVINE KRVNIKOV
OSTRIGE
Katastrofa r.»mškfja parnik:« , vseh .• traiii. Tedaj je pretresi j la-**M >nchen" v newyorskem prišla-j die nova eksplozija in vrgla % zrak nistu ie r budila jpom.n i a enaK< jekleni jambc-r. V naslednjem hip.; inretreslnvo tragedijo na mor.i a. k; je razneslo parni kotel in ladja se se je odigrala leta 1916 pri Seva- je pc*.rezn.la v terrifo. Poročnik firi-stopoiu m ki se sedaj ni točn pc- i gcrenko je planii k dinamitn. toda
Gospod Petulant je odprl pismi ga prečita! pazljivo in zopet skrbno spravil v kuverto. Potem je pogledal na uro in se spomnil, da mora taitoj pobrati sto jo ženo
Oosta dobimo. — je dejal ž?-ni. — 2orl pride za dva dni k nam Pripravi za Jutri zajca, katerega sem ustrelil v ponedeljek Kaj č? bi poslat Se po o^trijee. a"1
-	Dobro bi bilo. toda koga0 — je vprašala žena. — Meianie nuni rata, če hoče sa gosta vse pripri-
—	Emila pošljem po nje. Ne ves
—	Takoj pogledam. — ie dejala iena m odi I a
Emil je bil dvanajstletni deč^i katerega je bil vzel gospod Petulant iz usmiljenja k sebi. Toda E-mil je bil novihan in rapasajen. K i dar Je b**o treba prijeti za kakšno delo. ga ni bilo nikjer. Ko so končno preiskali vso hišo tn okoii-i'o, no našli Emila »kritega na dvo-ri.sou, kjer ?<e je bas pripravljal u -biti do smrti izmučeno krastačo.
-	Emil. v prismnisče des Bro • eheu se rxipelje-j. - je dejal gospod Petulant, -- in izročiš tole pismo gospodu Tourteu Stbaj vzame* košarico in gotpad ti nalcži » njo (kLrijt Ves kaj je to?
Ne vrs. je odgovoril Emil.
-	NIC ne d?. *aj to ni važno Pač pa mora t paziti, da jih v vla-
C«z dobro uro so vedeli vs: paglavci da se bo Emil peljal z vlakom, in spremili «o ga na kolodvor. Emil je praznično oblečen in imel je nov klobuk, s katerim je mahal tovarišem dokler jih je videl. ko pa ni rttkogar ver vi* d, je potegnil iz lepa nedokajeno cigareto tn al jo s slastjo pr-isa* Ta ča* <w je je vlak bliial postaji Pi* rouett.r Ko se je ustavil je vzel Emit prazno -košarico in odšel p*? v pristanišče Tam je poi«k..l gospoda Tourteu. mu iaročil pisar, in
Irptuh ostrit. Potem je sel nt iz-pr-hod po pristanišču od -o!gega Cava je pljuval v vodo in mera! v njo školjke. Mimogrede se te sklonil in pobral velikega morskega raka katerega je »pravil v te p s trdnim namenom položiti ga zvečer Meianiji v posteljo Oziral se ie, kod bi krenil nazaj, ko je naenkrat zagledal vrt poln rož in sad.ia. Bi! je vrt aodmka Matcisa. dobr»fa znanca gospoda P^tulanta In se j r
Kaj pa počenjaš tu. Emir Ostrige nisem domov	je
odgovoru Emil
-	Ostrige ^ Kje jih pa imai? Pokaži mi jih' — )? dejal vodnik.
-	Tu v košarici. — je pokazal
-	Bogmc te so pa re«; lepe, — je priznal sodnik in te pri misli na to dei'katj*o so se ir. j pocedi-le silne. Kir se je lokajo nasmeh-
-	Emil. kaj al pa storil! Saj jih re»es tako, kakor si jih dobil Pohabil si Jih očistiti! — Je vzkliknil ra videz začudeno in Dokaza! deč-kn prvo ostrico — Pojdi z menoj — In jk je porinil dečka skc/. vrat-
ca v ograji na vrt. — Tačas si natrgaj ^adja. jaz pa očistim ostrige je nadaljeval in presence *»ni dečfk je bil zelo zadovoljen. Hitro je splezal na bližnje drevo.
Ta čas je Matois spretni -čist I" o-'ii^e in polagal prazne lupine nazaj v koiarico. Potem j? pok 11 ca i Emila in mu naročil, naj gosno'la in gospo Petulant v njegovem i-menu lepo pozdravi.
Z lahkin: srcem in težkimi ž:*pl se je vrnil Emil k Petulantoviti. Toda nastala je babilonska zmeš-n'ava. ko je gospod Petu ant odprl košarico m našel v nji same prazne lupine. Dobro uro je moral .sprasevati Emila, predno je rvedel da mu jo je zagodel prij?'?1j Ma-tjis. Takcj j? sklenil osvetiti se mu.
Sedel je k pisalni mizi in napisal sedniku Matoisu naslednje pismo:
"Dragi prijatelj!
Hvala Ti za trud, ki si ga i:r.cl s " čiščenjem" mojih ostrig Naročil sem jih bil za svojega gosta, znanega zdravnika Georga *zedo. ki jih je hotel preiskati. Menda žo t vež. da se je pojavila zadnje či^e j zelo nevarna bolezen, katero doni I vsak. kdor je c^trige. Prosil sem L J-1 rej dobrega znanca v Bnchets, naj * mi pošlje največje in obenem ta-
jasnjena. Takrat so morski vaiov pogoltnili najmodernejši dreadnought ruskega črnomoj-skega bro-dovja "Imperatrica Mar.a' Morski orjak se je pnopil pred Sevastopo I'm. kjer jc bil vkrcan. Katastrofo je povzročila eksplozija smodnika in drugih eksplozivnih snovi v skladišču.
Nedavno je objavil o tej katastrofi obširno pcrcJiio ru-k. kapital! Lukin. ki prepoveduje, da je v času katastrofe pregledoval črno-morsko brodovje agent neke prijatelj države. Kakcr se je pozne-' jr izkazilo je rušita zavezniška vohunska služba domnevala, da vo-i huni detični agent za centralne dr-! zave. Pos^t tega agenta na dread-I ncughtu "Imperatrica Maria" se ' spravlja zdaj v neposredno zvezo s katastrofalno eksplozijo Takoj oo ■ katastrofi so se razširile v črno-! morskem brodovju vesti, da so bile vržene v skladišča eksplozivnih ^snovi patrone. ki so učinkovale šele čez nekaj ur Tako je nastala ka-, tastrofa. katere strahovite posledice opisuje omenjeni kapitan Lu-I kan.
Ob C. zjutraj, piie Lukin. se je vsa laa:a nenadoma stresla. Višj: j častnik ni vede!, kaj se je zgodilo Planil jc iz kebine in ž? se je raz-j legla prva eksplozija. V krpalnici f s? je del moštva baš umival, ko je zadenela druga f k plozija. ki je bi- ' la tak omočna. da so skoro vsi mor- . na rji pena dali. V kopalnico so za- 1 čeli švigati 73letoka ti plameni, po- < mešani s strupenimi plini. Kakor j bi trenil z očesom, s? je izprome- i . nila k palnica v grobnico na kupu s ležečih obžganih trupel. Višji čast- ; I nik je planil bos na krov. Od strahu i ; in grezr je obstal. Eksplozije so sle- !
dile druga drugi.
I	.
K topovom! Odb-jte na pa J! - je j I za pove dal neki častnik p d krovom ; | misleč, da eo napadle dreadnought f:;r.crnice. Mornarji > pri.iitfrl
prispel ie samo do drugega st .lpa. Po hodniku so švigali pla*r.eni in "tralicvito cbžgana trupla mernar jev so ležala na kupih. Pc eksplozij: kotla je c. tal dreadnought br pare in brez luč- Hotel! no zakurit: ketel št. 7. kjer je "2ii p veljnik in-ž:n:r-mehanik Ignjatev. Ek ^ p lezi -ja je sledila eksploziji. Ladja sz je vedno bolj nagibala na desno stra. in pogreznila z nosem v vada. i Okrcg gorečega dreadnought a ; krožili manjši parniki ir. mot rn: : ^o!n:. Paveljnik je stal spredai. vi- j
Mnogi ljudje se čudijo, da krvniki niso v časteh tako. kakor vsa^ drugi stan. čeprav tudi oni opravljajo važen posel v .služb, pravice Zakaj veljajo krvniki za izmečk? človeške družbe :n zak.ii > tak razkneani. da se jih mn ui cel- > boje? Ce fci hotel: odgo\.,rit; :ut ' . vprašanje bi morali peznati zgodovino krvnikov Skoro po vsem «v« -tu so bili in so krvniki večinoma ljudje z burno preteklostjo. M no* i eo presedeli pa več le: v jec;. a nt -kateri so bili celo cb€> ni in - ta kx> sam: spoznali, kako prijetno t stopiti pod vesala
Angleški krvnik Derrick, priljubljeni dvorjan kraljice Elizabete. usmrtil svojega dobrotnika grot a E.seexa. Grof n;u je bil rešil v Fran ciji življenje, toda ko se mu 'e p- -bližala zadnja ura. ga je Derrick
šji časnik zadaj in eba sta dajala j brez obotavljanja obesi:, aa j? \i-povelja, naj mornarji rešijo, ka- i	kaprici kraljice Elizabete
?e je dal rešiti. Dreadnought seji	angleški krvnik Rlchai
vedno bolj nagibal. Zato je pcvelj- ! Brandon se je pripravljal na svoj
nik sklenil zavoziti na obalo. Toda ■>genj je b:l spredaj tako strašen da dreadncughta niso mo^li oprostiti težkih veng. K gerečemu ona-ku je j;rinlula fe-»jna ladja "Pale-met", na kateri je bil admiral Kol-čak. Spremljala sta ga francosk. admire 1 Dirneaille in krilni kapi-tn Smirnev. Nad možno nagnjenim dreadneghtcni se je dvigal ognjeni st jI p gorečega smodnika in o gromen c-blak črnega nima. Admiral je hitre splezal po lestvi na krov. Pozdravil ga je višji čannik bos in z obžganimi nogami.
"Kaj se je zgedilo. kje je poveljnik?" — je vprašal admiral.
poklic že v otroških letih s tem. j? cdstkal mnogim mačkam p^oin glave. On je bil krvnik
DUŠEVNA VEZ MED DVOJČKI
"Čelni stolp jc zletel v zrak. Ga-jno sladišče z vodo. Obrniti se ho-:emo z nosom proti severu. Poveljnik je spredaj", je odgovoril častnik.
nik.
Wilbur se ni ganil od njegove bolniške postelje in kmalu je baje začutil na sebi simptome Johnore bolezni. Nekega večera se je Joli-i nova bolezen obrnila na bolje tako. da se ni bilo več bati. da bi u-mrl. Wilbur se je vrnil domov. Ne- j kaj minut po prihodu se je pa nenadoma prijel za glavo in zakričal: j "John je mrtev". In res. v istem I trenutku je John v bolnici umrl. j Slično misaino sorodstvo so o-pazovali na arabskih deklical" -dvojčicah Lindi in Mariji Lor3do. Praznovemo arab<ko ljudstvo je mislilo. da sta deklici obdarjeni -tajno mečjo tako. da lahko citat i svoje misli. Linda je točno vedela, kaj Marija ob gotovem času dela in nasprotno. Zelo zanimive poskuse so delali tudi z dvojčicami Gale. Genealogi so jih študirali s posebnim zanimanjem, kajti v eni rodbini sta bila dva para dvojčič torej štiri deklice, katere so se rodile zakoncema Gilmartin. Ko so deklice dorasle, so se odločile ?a ?no karijero. Georgia in Gloria sta se posvetili plesu in isto sta storili tudi njuni sestri Doris in Do rot v Vse štiri so nastopale pod psevdonimom Gale. Plesni mojstri so občudovali njihov napredek in trdili so. da še niso videli skupine, ki oi v plesu tako krasno harmoniraia. Plesni učitelšj so kmalu opazili čudne lastnosti, katere so se zdele dekletom same ob sebi umevne. Če je prišla Georeia prepozno skušnji, je začela brez oklevanja delati med plesom korake. kater'U se je naučila Gloria v njeni odsotnosti. Isto se je dogajalo med Do-rcty in Doris. Dekleti sta videli že vnaprej, česa sta se sestri v nujni odsotnosti naučili. Plesni učitelji so ugotovili, da je ta notranja zvessi najmočnejša med dekletoma iz enega para, pa tudi med obema paroma je vladala ta čudna notranja harmonija.
V Los Angelesu sta se nedavna poročili dve mladenki-dvojčici s fantoma-dvojčkoma. Točno čez tri mesece sta se obe ženi ločili. Dvojčka, ki sta posečala šolo v Wind-sodu. sta delala enake pravopisne napake in v šolskih spričevalih sta imela vedno enake rede. Mnogo poskusov z dvojčki je napravil profesor H. Johnes, ki je ustanovil na univerzi v Caiiforniji poseben laboratorij za dvojčke. Konstruiral je aparat za točno merjenje miselnih in fizičnih funkcij dvojčkov.
je ;
no eiga-'. Ta| ii Pi-vzel
Za dvojčke so se učenjaki že od , nekdaj zanimali. Zadnje ča«e .-o i strokovnjaki ugotovili glede dvoj ! čkov nove zanimivosti. Gre v pr i vrsti za neko čudno duševno zvezo med dvejčk:. ki sega večkrat ta-\ ka da'.ec. da lahko en dvojček toč-I no pove, kaj drugi ob določenem j času dela V nekaterih primerih so i je posrečilo dobiti od dvojčkov ! enake odgovore, čt prav sta bila ; daleč drug od drugega, ko so ju , spraševali. Učenjaki pravijo, da te !po-ibncsti niso nič nadnaravnega, kajti poskusi so pokarali, da so dvojčki duševno, fizično in čustv»-! no tako podobni, da imajo enakt i nazore in navadno tudi enake mi-I sli.
Zanimiv primer duševne zveze i med dvojčki sta John in Wilbur | j Stite. Vzgajaii so ju skupno, v isti hiši sta bivala 30 let in slučajna sta se poročila tudi z dvojčicama. [ Podobno?t med cbema dečkoma je j bila tako velika, da ju celo sorod-I niki niso razločevali. Z njima so delali učenjaki razne poskuse. Na < ' različna vprašanja sta odgovarja-I la enako čeprav nista vedela drug za drugega odnosno za vprašanja, ! na katera naj bi odgovoril drugi.
Se bolj čudno je bilo. da sta odgc-j vanaia skero z istimi besedam: ; Poskuse so delali več let in izkazalo se je, da sta se oba enako razvijala Njuni prijatelji in znanci ro strmeli, ko sta se v družbi oba istočasno in enako smejala, delala e-nake kretnje in rabila iste izraze. Baje sta si bila tako podobna, da ju celo ženi nista razločevali.
' Kritična preizkušnja čudovite simpatije med tema dvojčkoma ie bila. ko je John kot 521etni mož zbolel in so ga prepeljali v bolnico.
V
m.- .mumwM -tta....;jmaai:'araBtifni '''^m^ri^mRsii.r

s
I
Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1930
ki jc letos izredno zanimiv.
POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA
50c j
KNJIGARNA "GLAS NARODA" .
216 West 18 Street	New York, N. Y.
^ Kako se potuje v stari kraj in
nazaj v Ameriko.
Kdoi j« namenjen potorati * stari kraj, je puUebno, da i« poučen o potnih listih, prtljagi drugih stvareh. Vsled nase dolgoletne izkušnje Vam ml samorem« dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne bno-parnike.
Tudi ne državljan i um^rejo po*
tavati v start kriI Aa »»»lik. toda preskrbeti st morajo dovoljenje mm povrnitev (Return Permit) ta Washington*, ki le veljaven n eno leto Beem permit* je sedaj nemogoč« priti nasaj tedi v teku €. notese« lm bii oe ne pošiljajo več v atari kraj, ampak ga mora mak prosile« •sobno dvigniti pred odpotwraajem v stari kraj. Prošnja sa permit m mora vlošMi najmanj« eden meso« prod nameravanim odpeto van jem in oa£» ki potajojo preko Now York* Jo najbolj«* da v profa&jl enačijo, naj u Jim pošlje na Barge Office. Near York. N. Y.
Dreadnought se je vedno bolj nagibal tako, da na krovu ni bilo več , mogoče stati. Kolčak, ki je takoj fpoznal, da ni več rešitve, je posadki zapovedal. naj zapusti dreadnought. Ta čas so se edigravali pou krovom strahoviti prizori. Na kro" je planil najstarejši strojnik Begu-lin. Bii je ves v plamenih, noge je ime! strahovito obžgane. stopa) jt i.'> mehurjih in groznih opeklina!. ier iiFSf] na hrbcu laninega tova-ii>Kamor je str-pil. so se spoznali 1; vtv: sledovi. Končno .se je zuru-'[i\ ir. omediel. V nekaterih kabinah « ostali mornarji odrezan: od to varit e v. Planiti iz kab.iv je poaie j nilo r^creti. o .-tati v njej pa umre- , ti. Nesrečneži to tulili kakor bla tit V zaporu j k razbijal p železni mreži pjzabljeni mornar. V žarkih j električne luči so se svetile blazne j oči. Reke je imel vse okrvavljene j • j in c smrtnem strahu se je okiepai «-1 železne mreže. Nesrečne je obupno in i klical na pamc,:, teda nihče ga ni o-i hotel slišati. Dreadnought se je ta ti« j čas še bolj nagnil na stran in konto- ' no je izginil na dn3 morja. ;o-j V sevastopolske bolnice so.prepe-, ljali 350 ranjenih in obžganih mer-I narjev. Nesrečneži so bili tako ob-^ j žgani, da jih ni nihče spoznal. Na | severni strani sevastopolskega pri
. i stanišča stoji osamljena gomila B*
^ i Nad njo se dviga obrnjen k m:rju ogromen lesen križ. To je "bratska m gomila" dreadnoughta "Imperatri-, ca Maria".
da ir.
za '
časa kral;a Karla II Ob tem ča>u je bil krvniški poklic zelo dober Plača je bila sicer neznatna, tod.i krvnik je dobival posebno nagrado cd vsakega obešenca in s tem >•» mu bili zasigurani redni d hodki. Krvnik je dobiva! tudi v obešencev. obenem so mu pa plačevali zdravniki visoko nagrad.* r.i trupla, katera so rabi i za anat..-mične študije.
Krvnik John Price, ki je cbeš 1 ljudi p: ed 200 leti. je bil kljub lepim dohodkom vedno zadolžen. Upnikov je izogibal na ta način da se je neprestano selili iz kraja v kraj tako, da ga niso mogli nikoli najti. Končno ga je dal nek; trgovec aretirati, ker mu je bil dolžan 7 šilinge v. Vtaknili >o ga v ieč" od koder je oa pobegnil. Pozneje ? umoril neko starko in prišel sem na v?sala.
Njcgcv naslednik je bi: William Marvell. po poklicu kovač, ki s? praslavil s tem. da jr bil aretiran, ko je vlekel na morišče tri obsojence. Vse tri bi bili morali istega dne obesiti, toda v Angliji ni bilo pri rokah nobenega drugega krvnika. Sodnik i;a je zai:cl iskati nvd zbranimi radovedneži in javil s- n ii"ki zidar. Množica j.' pa prote tirala proti izvršitvi smrtnih obs.-cib ker ni -bilo poklicnega krv:..ka. N.-.-valila je na dotičnei.i ir; . malo je manjkahv dc; r.itj : . -: ni radovedneži niso bili do t Zaman ie iskal sodnik druaeita do-brovoljca, zaman je ob tal vi.s V.cu nagrado dotičnetnu, ki bi obsojence obesil. Množica je godrnjala in nihče -se ni hotel javiti. Slednjič so morali obsojence odvesti nazaj v ječo in množica je triumfirala. Smrtna kazen jim je bila zamenjana v dosmrtno ječo. Krvnik Marveli je bil poznej? zaradi po novne tatvine in umora tudi obsojen na dosmrtno ječo.
na. da bi ga zadrzaLa Shepparcu je sledil v krvniškem poklicu Jonathan Wild, ki je bil sam zio-cnier prve \rste. Imel je celo armado pajdašev, ki .so kradli in ubijali. plen pa prinašali večinom i Wildu. Poglavar je ravnal z njimi kot s sužnji. Ce so ga ubogali. lo vse v redu. Wild je vedno naš; 1 dovolj prič. k: so pn-t da so tolovaji nedolžni, ce so pr.-li pred j»o-disče. Če se mu e j>.i kateri uprl, ga je sam ovadi! in zbral pro tujemu tolijco dokazov, da a je sprav i na vešala. Slednjič so Wilda raz-krinkali in ob: - h Razjarjeni množica ga je med potjo na morišče vi a čas obmetavala s kame -
John Thrift je oii krvnik v Angliji pred 150 let. Mož i? bil zelo nervozen in krvniški p< klic in bil zanj. Največji škandal je nastal, ko c nekoč obesil T h omasa Reynoldsa in po pravilih prerekal vrv Lahko -vi pa mislimo presenečenje s<xini-kov in radovednežev, ko s> krvni-kovi pomočniki že zabijali krsto, pa .je naenkrat pokrov c:lL'tel in obešenec je v.-tal iz nje živ in zdrav Thrift ga je hotel ponovno obesiti, toda razjarjena množica je plant-la nanj m malo je manikaio, da ga ni ubila Krvniki v onih časih co večkrat tvegali svoje glove. Nekateri so bili na svoj poklic zelo ponosni Med te.ni te bi! posebno William Brus kill, ki je obelil rTekoc po vrsti sedem obsojencev ln ko jo ležalo vseh sedem trupel pod po-dijem. je stopil na kraj podila i.i se priklonil množici kot odličen i-gralec. čakajoč, da mu začno ploskati.
človeški glas
Človeški glas po;taja zveneč. Tako vsaj trdi neki anglaški pro-sor petja, ki je ondan na predavanju pred glasbenim društvom o-znanil dejstvo kot gotovo: barve-nost «timber" našega glasu se veča. kakcr davki in daginja. Čim dalje težje najdeš prave base in pristne kontraalte. Z glasbenega vidika živimo o dobi kompromisov, dobi baritonov in polsopranov. Ali se da ta pojav raztc mačitl? Gotovo se da. Najprej • nam vrne mi-. ei. ker se ž.ma b li in bolj možati, »e pa morda moški podnebje'-' Ako Je stvar taka, bi bilo razložena, za ga; pc >iaja ir.c ;k: uia •• čist in jaren. Toda ta razlaga ne velja, kajti ženski \'!as se tudi vi-j. Torej Treba drugega pojasnila Daleč ga ne pojdemo iskat Sa:r. j jtrisluh-niaio godb: sodobnega življenja, pa bo. Po ulicah in celo po cestah l-mamo rezko spremljanje "saniod.-čev". Obedujemo in večerjamo on .škripanju saksofon'.-.. V rvetem domačem ognjišču se e utaboriJ zvočnik. Ne 17. notranjega nagona, | temveč iz vnanjega nam postaja glas zvočen.
Marvellov naslednik je bil Jack Sheppard, čisto navaden zločin".•,' ki se je odlikoval s tem. da je o- j petovano pobegnil iz ječe. Noben i železna mreža ni bila dovolj mo■'•-
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
KAKO DOBITI SVOJCI ■TAKEGA KKAJA
IZ
POZIV !
Vrsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista.
Glasom nove ameriške priseljeni* Ike postave, U je stopila v veljavo s prvim Julijem, znaša Jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotal viaeji oe tedaja Jo saoso nmkm prosilcem, ki Imajo prednost^ v kvoti In ti m: Storii^snottih driav> Uanov. moo»o MsoriiUh drfovUnnk, ki oo se po 1. JuJJb im. lote poročili, ione la nsp«r«>—i otrod lipo« lAJete poljedelcev. TI so oprarliool do prvo polovif« kvote. Oo drag« polovice t pa oe opravičeni moo In n sporočeni otroci ispo« a. lete onih BedrtevUanov, ki so kill no-stavno pripnsicni v to dneh sa ssal-aofelvnnje.
Za vsa polanills so obračajte na poanano ln nncoljlvo
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleškoslovensko Beiilo
(ENGLISH SLOVENE READER) Stene samo
$2 — naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
21« West It Street New York City
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1930
SAKSER STATE BANK
tS COKTLANDT STREET NEW YORK
SO RAZPRODANE 1
___;_______*_____i
Kdor jih hoče zdaj naro-! čiti za leto 1931, naj nam i pošlje $ 1 in dobil bo knjige po pošti,, ko bodo izšle.
Knjigarna 'Glas Naroda* >
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
ke. ki se mu zde najbolj sumljive in človeikemu življenju najbolj nevarne. Gospod Tourte mi je radt volje ustregel, kajti v lupinah, katere je prinesel Emil, je naš^l mej gost nebroj bacilov zavratne bolezni. Zato te svarim, dragi prijatDii. bodi zelo previden in vrzi ostri v' nekam, kjer ne pride do njih nobena žival.
Bodi mi iskreno pozdravljen Tvoj
H. Petulan:
Drugi dan dopoldne je Mat oh- j navdušeno jedel ostrige in jih lival z dobro kapljico. Zato, mu ni j bilo nič kaj po volji, ko je nekdo potrkal. Pogledal je na uro. D^-vet. To vendar ni ura posetov. 7t- . lo nerad je stepil k vratom in or- ; pri. K sreči je bilo samo pismo in i povrh še od P:tulanta. Ha, ha! Ta i se mora jeziti! je pomislil gospod Matois smeje in začel čitati pismo, j' Toda že pri tretji vrstici se mu ie začela roka tresti. V naslednjem hipu je postai mrtvaško bled, a ko je prečital prijateljevo pismo, se i mu je že temnilo pred očmi! Srce mu je začelo moono utripati in du-j sil se je. Ko je pa pritel zdravnik, j je nesrečni Matois s pojem?'očiP' j glasom že deli! sveje pohištvo slu-| gi in vrtnarju..
NCW YORK. SATURDAY, MARCH 8, 193«
t>» U«UMt iLOVeKg UAtLl U 0. I. i.
Njegova čast.
^^^^ ROMAN IZ ŽIVLJENJA. y-Hr:^ Z» Glas Naroda priredil G. P.
TRAGEDIJA OČETA MODERNE
KEMIJE
pa ni bil dolgo priljubljen. Dvorni krogi so ga začeli prezirati in to ga je tako potrlo. da J* «bol£ in
umrl
iS
t Nadaljevanje. ►
Imela je d -sti opravka s svojim lastnim srcem ter se ni hottla teli atl MTa z IjubrmuJtimi zadevami drugih ljucL.
Na svežin po*;ururu način se je pričela boriti sama s so\x>j. Ko je *'.pl H<nrici v dvorano Ur jo pozdravil, mu je dala prijazen od*yo-vor in aemerjaia. samo aeie.
Ni bil niti bled. niti bolesten ter se je preje gotov d zmotila. Mirno in ztraoo je rdšla k Feliksu. Ko jo je zagledal, je vzpLamtel v njegovih « eh iurt k mmIju Gi rak val je prt plul njeno dušo. Ali ni bilo lo dov^j .srece? Ciw je le	biti tarna ž njim. N -bena druga stvar
*»i smela, moliti njenega tihega veselja
Ali \c.nU. kako mi je pr. du.ši'> jo je vprašal FeLk«. ki je bil močno razburjen. No?
Kot da oi ae po dolgi dež-c '.-ni dobi vrnilo solnem! To naj bi zvenelo k ; šala, a H elm a ;e slutila žalostno ozadje. Dr-»• je !»i»a s'i.uvmj te na ket rešilnega sidra trr f tek "»m vse-ta wfjra izognila vsem resnim razgovorom Feliks pa si je nusLl na tihem:
T., ima gc. -lutnjo, kako je z rmnoj ter se nn h:L-e izosniti. '7 o s:..bo caminjc' «:ro. da nisem postal bolj ja^ien, — kajti s em bi i zaigral tudi tiho veselje, da lahko uživam njen> navzočnost.
Biti veik pomeni skoro vedno	1*» njegovo življenje. Fjrma. kater«.* tragično usodo. Veliki možje se po- . clan je bil. med ljudstvom ni bi.a vzpno nad svojo okolico, oni sega-	priljubljena, kajti ljudje takrat ni- j jo preko normalnosti svojega živ-	so radi plačevali davkov, pa naj so 1 jen j a in s tem imajo že težje stali-	že posredni ali neposredni. Gošče kakor drugi ljudje, da o zavi-	vorilo se je o ogromnih zneskih.' sti sploh ne govorimo. Zato ne vi-	katere so člani ferme baje izželi iz dimo nikjer toliko trauedij, kakor	ljudstva. Ferma je bila podvržena pri velikih umetnikih, izumiteljih,	reviziji, ki naj b: dokazala, da je .
POZOR, ROJAKI
lx naslova na li»ta. katere«« prejemate. J« razvidna, kdaj Vam je naiočnlua posla. Ne čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročale* ail direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov.
državi dolžna. Toda revizija j? do- ( kazala baš nasprotno, da je b:!a ' namreč država dolžna fermi 8 milijonov'. Kljub temu je bila fern a j razpuščena in Lavoisier je postil' lekarnar, ker je bil vir njegovih dohodkov usihnjen.
Na člane ferme so začele deir-: vati denuncijacije in 24. novembra 1
1793.	je odredil kenvent aretacij j vseh. Ni treba posebej omenjati, da ' je bil Lavoisier vzor poštenjaka in da se je vedno potegoval za zn> j zanje davkov. Sploh si je na vse načine prizadeval olajšati siroma-1 kom težko življenj?. Ustanovil je ' •udi ljudsko šolo. kakršnih takrat ; še ni bilo. siromakom je prodajal j poljske poljske pridelke po zAo! nizki ceni in pomagal je trpečemu bližnjemu, kier je le mogel. Kljub, temu je pa zadela odredba o ar--1- ; taciji tudi njega in najstrašnejši udarec mu je zadal njegov sotruJ- ' n:k in prijatelj kemik Fourcroy.' ki ga je nazval javno "sovražnik revolucije". Ko ie biLa odrejena r-retac-ija. je blodil Lavoisier sam po Parizu, dokler ga ni našel bivši t sluga, ki ga je skril. V stiski se je obrnil Lavoisier na odbor javrv1 varnosti, češ. da že tri leta ni ferma r in da se kot tak sploh nikoli ni pregrešil. Ker pa mc-d njegovimi vplivnimi prijatelji ni bilo nikoeir ki bi se 2anj zavzel1? je moral učenjak v zapor, kamor so prenesli tudi njegov laboratorij, da bi mogel končati poskuse v svrho uved-be nove mere in vage. kakor mu je bila naročila Akademija.
Bil je obtožen, da je polival tobak z vodo, čeprav je v resnici vedno prot-^ »tiral proti namakanju tobaka Član konventa je bil takrat neki kemik, ki se je hotel Lavoisl-eru osvetiti zato. ker je nekoč pošteno ožigosal njegovo puhlo raz-pravo.Zato prošnje njegove žene in njegovih prijateljev niso nič zalegle. Za Lavoisiera se je zavzel v konventu samo LoyseL 5. maja
1794.	so prepeljali vse člane ferme v jetnišnico Conciengeriene, od koder je vodila pot samo na mori-šče. Pred smrtjo so poslali prijatelji Lavoisieru močno dozo opij i, hoteč rešiti ga mučn? procedure pred usmrtitvijo. Odklonil je ta dokaz iskrenega prijateljstva z besedami: "Čemu bi hodili smrti naproti? Menda vendar ne zato. ker je sramotno umreti na povelje nekega drugega in povrhu še po krivem?"
Na dan usmrtitve je prišla K Lavoisieru v ječo aeputacija šol in mu izročila trnjev venec. Z učitelji in učenci je prišel tudi slikar ki je ta prizor naslikal. Slika predstavlja Lavoisiera. kako dela do smrti sredi svojih instrumentov za nehvaležno domovino. Ta slika je bila razstavljena na svetovni razstavi leta 1900 v kemičnem oddelku. Dn-3 8. maja 1794 ho posadili Lavoisiera na voz in ga odpeljali na Place de la Concorde, kjer je bil usmrčen. Istočasno so usmrtili tudi ostalih 27 članov ferme. Lavoisier je bil star šele 51 let. Coffinhal je pred usmrtitvijo izjavil, da republika ne potrebuje učenjakov. Nasprotno je pa dejal Lagrange drugi dan De-iambru: " Trenutek je zadostoval, da je padla glava, kakršne ne rod-* niti vsakih sto let." Tudi Lavois-e-rova žena je b;la zaprta in ko so jo izpustili, je ostala brez sredstev tako, da je moral skrbeti za njo bivši možev sluga.
Leto dni po usmrtitvi se je kolo sreče obrnilo. Oni. ki so obsodili člane ferme na smrt. so bili sami obsojeni na smrt. zaplenjeno imetje je bilo pa vrnjeno. Dve leti po usmrtitvi slavnega Lavoisiera je pn redil lieej umetnosti v počastitev njegovega spomina veliko pijetetno svečanost in ironija usode je hotela. da je naatopil kot slavnostni govornik izdajalski prijatelj Four-( croy. ki je bil zadal učenjaku najhujši udarec. On bi bil lahko La -j voisiera rešil, da ni bil ljubosumen na njegovo slavo in zasluge. Mož je bil sicer dober učitelj, toda ne-| znaten raziskovalec, hotel je pa postati prvi in Lavoisierova slava | mu ni dala spati. Potem se je vrgel ▼ vrtinec političnega življenja, postal je zagrizen Jakohinec, km al pa Napoleonov dvorjan. Na dvoru
V	velita v k-iHtfUit VI hiii je bila ena zadnjih v t j rimski seriji. ■»•:rpn--.»r.	vrti le kake majhne prireditve, a glavna sc-zija je
t,;Li ki nrana z zadnjimi dnevi februarja
D** se je pomlad polagoma bližala, je bilo najboljše zapaziti, če je t.d oteh-kaJ tvrdko Karl Althoff in drugi.
pr.v -lutnje spomladi se je razvila tam živahna dt*lavno.-=t. V cddiiku Roberta. \ tvtmici. Je bila sezija že skoro končana. V .-i tisoči riovih kiobukev so bji že izdelani ter so jih pošiljali v oddelku Antona na rsr »tram dežtle m tudi v inozemstvo.	i
V	pr«>.NU rJb. kjer »o prodaj a L meske klobuke, je blo še hujše. Tam .( razvijala tr;. vina ->e z* lo enakomerno. Gatpodje so kupo vali klo-|
buk«- le tokrat, kadar so jih dejanski potrebovali.
Dame pa kup;le neve stvari takoj, ko je zahtevala mola. Tam 1 i« bU naval, kateremu je mogel b.ti kos le človek, ki je izvežban v tem !
Kakorhitro je pešiljalo spomladansko .solnce svoje prve žarke, je j zahtevala vsaka dama klobuk p naj nove j & modi. Nikdar se ne obla-1 rtjo žtr.ike tako radostno ktt t«'kom spomladi. Nova mxta je prinesla <ibik> novih in mičnih oblik.
Kari Altlioff je imel izvanredno dob« r nos. Vedno je vedel ma-;;rej če se b » nova moda obnesla ah ne. V;ied lega si je znal pridobiti «K*?ti stalnih goštov.
\ pritličju so razstavili poleg oddelka za moške kl:buke. tudi ženske iaminkt
D -retmje r!v* rane .-o vodile široke stopnice v prvo nadstropje. In ! tam se je pričel pravrati raj nakita in lepote.
Tukaj je ula zaposlena gospodična Persice. prva voditeljica -'-d- J tvfika z.i iitp. ki je razstavila na -skrajno učinkovit način krasne proiz- I \očt V*a VT.-»ta (ku no urejenih pr*>tcrov je čakala na obisk kupa-.VljrJh cdLjemalk	M
Tudi v teh pn»stonh Je bila gospodična Prrsice vedno na mestu. Kjer* L s»o jo potrebovali, je postregla posebno izbirčnim ženskaiii. v i.o,nt zadtvolj tvu Kadar ni mogla prodajalka priti do zadovoljivega akl;ucka. je \sgla psoeč pegled proti gOKfxxiični, ki je takoj prihitela rut pomoč.
PtA jud je bila na mestu ter se p služevala svoje nemško-franco-mešanice na tako spreten način, da je pripomogla marsikateri j udpcrru dami do klobuka.
Nato pa je prišel oni čas. za katerega je zahtevala šest tednov po- j »itruc pri polni plači Cospcdje so ji privoščUi ta oddih. Potovala je vi i i-.raJto kopuh.see. Tam se je odpočila ter ,«e vmiia zopet, sveža in č;la. i k svojemu delovanju
Vsaka pot. ki.dar je bila ex>tovo razstava ženskih klobuktv, je po- j ^'aia t*, f pc.lit r.a Pen-ire i»la k go-.pe Emiliji Althoff, da prva občuduje i izstavljene krasote.
To je Ula že Mara navada. Čeprav je priprestemu umu ženice manjkalo razumevanja za vse te krasote, je bila vendar tako spojena j : poslom svojega m .za ter svoj.h sinov, da je kazala zanimanje za vse. I kar »e je tikalo tega epravka	j
Tudi dar.es je korakala gospa Enulija, slovesno oblečena v črno ,-vui ptl< k ivojejia moža ter svojiii sinov, po debeh preprogi, ki je pokrivala tla wUke dv rane.
Oo-.podčna 'o je jprejela kot vedn-> s š» pkem cvetk. V ozadju t"1 •ude piodajalke. ckitno r»;lečene v črno bar^.-o. GoRpclarje\-a žena jej tfcbla. da ni tukaj na mestu, vendar pa je ohranila svoje dostojanstvo, i !fata »o je cdvrdla gespoditna od klobuka do klebuka ter hvalila raz — ne prouvxde na avoj pu^bni. odkritosrčni način. Mati pa je večkrat zmajala z glavo
Si ne. to .se un za.re • ne ci- pade, diaga go«p*>ciirna Persice. u> ;*• prava rt ta' Te i ne more kupiu noben clowk. je rekla na-r»nat prt-piaV r.a
O*.*4*odična je nasmrlio^la
O kupovale ;Ji bodo* k«; r*.rv T: kl.4>uki se* vendar tate mo-irtii pnatojjg tako Irpi C^.tti -a Althoff alj niste ravno istega mnenja?
r«*k^> «*m*via pexu ja po«pe*i.?e »o ji neveda ve^rk> kimali tet j« pritrjeval;
dame pa m aOo xoco.t prenkren-ti
—	Da. da. — >p zatrjevala. — a k iepetnu Jhraza ae priat ;a morda lak tMrrlwIt. a aajU je tam nrk-pe temket
O ** p atacejo lepe kadar nua^jo kljuke tvrdke Alttoaft. — »v lrjav*la t^pudanr.a prrprvevauno
Pocero puefcaaite pr. metu. gospodična-Persare - je odvrruia go-&pa Imilija s dc*enteMno porocljiTtk»:ji
Pn taaui	ae je vedno aailnfrU s pctrrbco množino Jtiobu-
t m m Uuta porabo Prt tem je pruio vedno do aek> smesuh in hrupen pruorov DoUnc <« Ji je velevala, naj si -zbere vedno le najboljše, a ona aama je vedno ostala pri svoji stan oblika in vse prtgtrtrarjalne MMMNskCffti it «pc<lie»e » bile pravcat bob v steno
je lato ropet tako Gospodična Persire je nakazala najto:lj av-amne modele use »kuaaia dokx iu gospe, da si izbere ta ali oni uzo-
Kari Althoff ae je muaal	£
Napravi goapodičri veselje, ur nesi u moderni klobuk, ki ti iz-rmmo prtetoja, — je rekel, bolj gospodični na ljubo kot pa iz prepri-
Njegova tena pa ga je smehljaje pogledala od strani:
-	»tart ait m hočeš, da id na ^tara leta begala naokrog, vsem U«»tM v posmeh? Ali ve*, kako se tdim sama ae«? Kot kaki fijaker-
iM kdaj s wo.ja varstvenim klobukom! Ne. pusUte me pri miru ter mi dafie «u>j Start klobuk kaJU v njem se čutim najbolj udobno
- -	^	iDalJe prtbodnjič.)	^
-" - *
učenjakih, skratka pri slavnih možeh.
Tragična usoda je zadela tudi u-st a novi tel j a in očeta modem? kemije Antoina Laurent a Lavoisiera. LavoLsier je bil rojen v Parizu leta 1743 kot sin odvetnika in pro-kuratorja parlamenta. Vzgojen j-i bil dobro pod okriljem ugledne rod bine. Študiral je filozofijo, pravo in prirodaznanstvo in že z 21 letom je dobil nagrado za najboljšo razpravo o razsvetljavi ulic. Sodeiov.il je tudi pri francoskem a t."asu i.i i-am je pripravil 16 zemljevidov. S 23. letom je postal clan Akademije in dobil je zlato kolajno. Obene-n je postal član drui«:va najemnikov, neposrednih davkov, tako zvanc ferme. katero je ustanovil znani državnik Colbert. Tako je imel km -Ju toliko denarnih sredstev, da . e bil fmančno neodvLsen in se je lahko nemoteno posvetil znanstvenemu delu. Postal je tudi ravnatelj državnih smodnišnic in livarn, v katerih je ustanovil svoj znameniti laboratorij, ki je postal središče najslavnejših odkritij. V svoji ži1-ni Mariji Ani. hčerki veleposestnika Paulsena, ki mu je bila zves*a družica in pomočnica, je našel izdatno oporo, kajti žena je delala v moževem laboratoriju in prevajala iz angleščine znanstvena dela. katera je rabil mož za svoje študije.
Največja Lavclsierova zasluga je. da je uvedel v kemiji točno tehtanje in da je sam izdelal tako precizno tehtnico, da je na podlagi tehtanja z njo lahko ugotovil temeljni zakon o ohranitvi teže. s či-i mer je dokazal, da se pri kemič-! nih reakcijah teža snovi ne izpre-■ meni, kar pomeni, da je teža snovi i pred reakcijo enaka teži po reak-S ciji ali da snov kot taka vedno o-j stane. Snov je večna, ona ne more iz ničesar nestati, niti se v kaj i*-premeniti. Vse to je dokazano z Lavoisierjevim zakonom. Napisati bi morali debelo knjigo, če bi hoteli našteti vse poskuse in odkritja Antoina Lavoisierja. Pogosto se mu očita, da je ponavljal poskuse dru-I kih in si jih prisvojil. Težko je o i tem pogledu izreči pravilno sodbo, j toda poskusov je bilo toliko in nje-1 gove razlage so bile tako nove, da je znal on prvi tudi iz poskusov j drugih izvajati praktične posledice, i Tako sta izdelala Priestley in ; Schelle kisik pred Lavoisierom, to- i j da on je spoenal temelj tega od- I , kritja in pojasnil vlogo kisika pri | ! ogrenju. Tudi znanstveni naziv ki- j sika oksigenij izvira od Lavoisiera. j i Za časa Lavoisiera je bil vladajoči kemični nauk takozvana flogi- ( ulična teorija. Učenjaki so mislili, i da uhaja pri ogrenju iz gorečega telesa nekaka snov, katero so na- ; i zvali fiigiston ali plamenček. Bili J 1 so prepričani, da goreča snov kot • taka na teži izgublja. Lavoisireu je j pa prišli prvemu na misel stehtati ne le pepel, tesnveč tudi dim *n vse pline, ki so med gorenjem uha-«ali. S tem je dokazal, da so vse te snovi po izgorevanju težje nego je bil dotični predmet, predno je zgorel. Po zakonu o ohranitvi snovi se ;e moral tu nekai pridružiti in LJ-voisier je ugotovil, da gre za kisik zraka In zopet je s pomočjo jvoje precizne tentmee dokazal, da ? v zraku tahko kisika manj. ko-iikoc ga je šlo na izgorevanje. La-voiser se ni bal niti najdražjih po-iiujor. Sežgal je v h?rmetično zaprti posodi dijamant in ugotovil j da je nastal pri izgorevanju o£lj> kov kisik. S tem je dokazal, da je dijamant čisti ogljik.
LavoLčer je bil pn:. ki je dokazal. da je sestavljeaa vodi iz vo-* dika in kisika. Do takrat so učenjaki mislili, da je voda prvina. Lavoisier je pa razkroja vodo na njena sestavna dela. Kljub vel£: preprtčevainosu teh poskusov ni bilo lahko prepričati takratnih *i-eenjakov ki se niso dosti zmenili za dokaze, pač pa so se zatekli k posmehovanju in norčevanju. Lavoisier je moral prestati v kem i ogromno revolucijo in prestal jo je i dobro, toda podlegel je žal v poli-i Učni revoluciji, ki je nudila njegovim nasprotnikom priložnost, da ae neljubega tekmeca odkrižajo. To, kar je nudilo Lavoisieru sredstva m prati we in študije, je muči-
CAL1FORNIA	. t
Fontana. A. Hochevgr * San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cuiig. John Oerm, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louia C«>stello Walsenburg. M. J. Buyuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
Aurora. J Verbicn Chicago. Joseph Biish. J BevčlC, Mrs. F. Launch, Andrew Spiliar Cicero, J. Fabian. Joliet, A Anzeic. Mary Banibtci*, J. Zaletel. Joseoh Hrovat. La Salle. J. Spelieb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago Anton Kobal Springfield. Matija Barboricn. Summit, J. Horvatn. Waukega'n. l-rank PetkovSek in Jože Zeileric.. KANSAS
Olrard, Agnes Močutk Kansas City. Frank ^,agar MARYLAND
Steyer, J. Cerne. Kitzmiller. Fr. Vodoplvec. MICHIGAN Calumet. M F. Kobe Detroit. Frank Stular, Arit. Ja-nezich. MINNESOTA
Chlsholmn. Frank Ooule. A. Ps-nlan, Frank Pucelj. F!y, Jos. J. Peshei. Fr bekula. Eveleth. Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povse Virginia. Fraok Hrvatico Sheboygan. Johr Zorman West Allis. Frank Skofc MISSOURI
St. Louis. A. Nabrgo) MONTANA
Klein, John R Rom. Roundup. M. M Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
NEW YORK Gowanda, Karl Steiolaha. Little Falls, Frank Masla.
OHIO
Baiberton. Jonn Balant, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas /<arlinger, Louis Rudman, Anton Simclch, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Glrard, Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J Kuiiie Niles, Frank Koguvšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown. Anton Kikelj. OREGON
Oregon City, J. Koblar.
PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakto. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge. A Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro-vanšek.
Crafton. Fr Macbek. Export. O. Pr?vlč. Louis Jupan-čič. A. Skerlj
Kretan je Parnikov
— Shipping New« —
12 m»rca:
Am-i ti ii. Ch«-rt..»u« c. I:r»-ni-n
13.	nurca:
\lu*-n<«-fi If.,tjm,,, »i.r M^r. I'.n-
niffi
14.	marca: ,\Uj«ntk ('h^rln.'irjf lir»*in^n, cfcti tn urg. Hr»wn
15.	mare«:
11 iiint-itu ^ku, l"t»**rtwHirj M m.K< «-. <HmtiNurf 0<rit»* Urand*. :> «i»» t.
16.	marca: SaHirti », 1 r»»t
19. marca:
hrrKt j»-t,I H.ir'il! It, i'li»-r*. -I'H flir ! tsu-n
20 m.irca:
AqttifanU, Ch«t«Hi'|{ .-t:iltgr.irt. «'tj. rt-j.irn, IJrun. ti 21. marca:
H ft vr*
l^t>la.n<l. 0<i-rt.<«if-j Vii'itfria-n
2-1. marca:
Stiitfixluoi, fit. .i- (i <• «t<r Mf IJ-I tt-r.l.inr«
Zt m.irca:
i.f, laih.^n. 4"tiKr»Minri;
2t marca:
I I..rait.«rK, Cherto'-.m <
maic«
I .fi lit.. Itoi.lffrn«	M- r.
26 marc.T
Ur- J-r nt r H?vrf
• »lyn v"1".	i <»•>"£
\\>.sl*-rii!ati<!, (.VrlMiUff, Ai IW I
f-TI
Kur"!«.	irt, Hr-in-n (Prvič
nov >	t
Viiru-'i'i!'. Napeti, i;>iiova 29 marca:
.Mltint-ioiik.i ' •h"rt«»tirit
Cl'Xfl.ind <'; crii'Mn Mnm'tfie c ;.nf f. \V..*hirigl->u, • a. H- .it j H ^ni»-fi
\V.!-n.v«m, n.S ir >-5>-r. K -t | t. t.i..m
2.	aprila:
l*.. r*>t>K->' • «'• ■ '«
i IIiri. i" • ■ i- • 'rti H •	j
IV. -i.i.ii! !:• •• v.-t, * . ! ■ •	I'f I
to t II
3.	aprila •
< I.. ! t. urt: I'-i w .-r:
4.	.ipnia:
Maj>—1!<, Ch«-rl'<mrg K-.t »-I ut,»-. Hi.-i. r . I!r. r:i-i svvv ,\m>i«T>l «m, i '■	- r
Ri.ll.r.i.in,
b.
1 ■ si--trf r -ur Mm.
I'.iatu aniii.''- \mp i, *i»-i • a
t. apriti:
Vul. iki.la. Tr «t
E sprita:
u nij	Onotn
1» apr .la.
MuurfT.mlA,	rg
Am«rl<-.i.	I'rfmin
10. apnia:
Uu^ft. hAri. no'ilAese * ,r il»r. Urn-
ir.-ti.
11	apriia-
i'atl*. ll:i«rw> y>* *
I'-Tit»t«rul. «'lierh'tu: u. A nt* rrp»-ij Hr»n.fn. ('l.- rl«)	Ur.-rnen
12	apnta:
M ;r.r . w .ijil.ji, ffc. r^K.iiiK s«. 1.i-. • t - irjr H.imtiLir* jilsHT . Čil«-; t', r« Pprila:
I. • I'V-rt .»sra n.unl.uitf apnia.
IT. -Ul'ti! liardlr^c, Chwhoitra. Ule-!*»«'f)
17. apr,ft:
Siutt|T:irt, <*!•.•!»-.>irS I'-rrfflft 18 jpr.la:
I .- Ir.n,,,
UHMii'i, Oufhuurj A'liwfrp'n
19.	aprila:
Milw ink... riMiiirv. If.m »-urs
<•■ r.t. .<r ii.Cc. N ....... < .-f
20.	aprila: Saturr ,a Tr?t
21 apnla
IVr- •	«. ri.r,,;»g liimt.u:«. <*h.'rtM,urs lta.nnl.uryr
•	• .rtr.	. Ctu-rOx.'tf Kir-
2*. apnia;
*	r !U»u • ju " r M^r. Itf. tn--u
25
• rtv urr K •(««. «'b, rt-ourjf. Rr#-n «-n
*».i:.m. It*,ul. »ff«r i-jr Jlrr. i: •
v'k • '■ rr-l-' '••!.'	rjr \r.t- «-rt • i,
2b aprila n.
20 ap.iia
.\Itw-n I: fi t	llamburw

nlnftrri '
ltutterdam — Volendam Xfw Amsterdam — Veendam
ST K i'i:iu.'i:iJi:v» cu:v)K\ tk
HITRA 1\ DIREKTNA VOŽNJA
JUGOSLAVIA
preko Rotterdam ali 3aulo„jr»e *i>r Mer
I'l.ti.vn ii.t»* > I., mil i 11 »nI- \'i;*-- rl i J.it..-	n.l -hr.o-t	- r «r-
-ujt- wpr*k"iljiv«i k ihir.j" !i» f --t r.-/,l- > Trd-n^k-. i^J|»'utj;t.	f-
.Ifi.hr.i .s! i v 5>r:: jlr* .-..ij-^'i lok «!»:••»:;»
HOLLAND AMERICA LINE
21 STATE ST.. NEW YORK CITY
g DNI PREKO OCEANA
Na-kialt* In r,|Ui) u«»4nt Hi «■ ool«<«fl|* na ajremnlh Mrnlkihi
PARIS 51. mar.; 1!. apr.; 5. P M
ILE DE FRANCU 28. mar.; IK. ap
i5 P. M.) 'TP. M.«
Nftjt'tjta pet po tciavotet TtUlt
J« v poa*brn kttiai a vaeml at ^rml •ul udotiuoaU — PtJ»'*» lo atATOM
fr"coaka kuuiQja lara.loo Disk* mm.
V^rmte]t« krnin aga^o/i
MOtl»l#«ll«(t *4«|U
FRENCH LINE
II »TATI ITNIIT
NtW VOUK. N. V.
Ekspresna Služba
v EVROPO
preko Hamburga na naših modernih parnikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW YORK
Kedna tedenska odplutja. Zmerne eene. Dirketna železniška zveza z Jugoslavijo.
Redna odplutja tudi na naiih znanih kablnsklh parnikin
ST. LOT IS, M I LWAl'KKH in < LKVK1.AN ! >
Za navodila vprašajte loka_nega agenta ali
Hamburg-American Line
SO BroaJway	-*-	+	Jr	New York
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm ti
Prepričajte se!
Luzerne, Frank Bulloch. Manor, Fr. Demshar. j Meadow Lands. J. Kopnvftek.
Midway. John 2ust. i Moon Run. Fr. Podmlliek.
Pittsburgh, Z Jakshe, Vine. Arli n U Jakobieh. J Pogatar. Presto. F. B. Demshu^. Reading. J. Pezd'rc. Steel ton. A. Hren. Unity Sta. In okolh o. J BkeriJ, Fr. Bchlfrer. West Newton, Joseph Jov&n WUlock. J. Petem«J.
UTAH	. f
Helper. Fr. Kreba.
WEST VIROIHIA:
Williams River. Anten Svet. , WISCONSIN
Milwaukee. Joseph ftatnik in Jos. Koren.
Racliie in okolico, Frank Jelene. WYOMING
Rock Springs. Louis '4tocher. t Dlamondville. F. Lumberv


Vsak tastopnlA iada potrdilo va svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina za "Glas Naroda:
Za eno leto 18.; aa pol leta $3.; sa »tiri mesece $2.; xa četrt leta ti JO.
New York City J« f7. celo leto.
Naročnina sa Evropo je $7. n celo leto.	*.

Farrell, Jerry OKorn Forest City. Math. Kamin, j Greensburg. Frank Novak.
1 Homer City in okolico. Frank Fe
renchack Trwln. Mike Pausliek Johnstown, John Poianc. Martt
Korosheti Krayn. Ant. Tauteij.