90. ttevOKa. g umni. i mm. umu mm. m. m .Siovvnskl N«roa- r»ijs: W Lfnbljanl na dom dostavljen: •ste leto.........K 2A-— Ml leta..........12-— Mt leta..........6-— v npnrvnlstra prejeman: četo leto.........K 22-— pol teta..........11-— četrt leta . 9*50 na mesec......... 1*90 Dapisi na) %e tranldra|o. Rokopisi t« om vračajo. ■rsssMfii fvnaflovs ulice H. 5, (L na&tropi« Je*o), t*j+fi»n »t. 84. Izhaja vsak daa zvečer ?svswn» nedelje fa praznike. Inseratf veljajo: peteroatopna petit vrata aa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, aa trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih lnsercijah po dogovora. UpravnlHva aaj aa pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Itd. to K administrativne stvari. - Posamezna ttevllka valja 10 vinarjev. - Na plini« aarociKa brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Naredna tiskarna" tolefon aH. M. .Slovenski Narod aa Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25-— pol leta........., 13*— četrt leta.......... 6-50 na mesec.......... 230 velja po posti: za Nemčijo: celo leto.........K 28 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uptavniatvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 80. Častiti someščani volilci! Izvrsevalni odbor je po dogovoru z Vašimi zaupniki in organizacijami sklenil postaviti sledeče kandidate v mestni občinski svet: Za I. volilni razred, 3sA Troli 23. aprila sled.eče groepod.©: Knez Ivan, Dr. Oražen Ivan, veletržec in posestnik. tovarnar in posestnik. Lonček Alojzij, Dr. Švigelj Anton, kleparski mojster In posestnik. odvetnik. Roethl Matija, . o. kr. poštni oficijal in posestnik. Vsi ti kandidatje so možje, katerim z mirno vestjo zaupamo sodelovanje pri upravi slovenske narodno-napredne Ljubljane. V LJubljani, dne 6. aprila 1909. Izvrsevalni odbor narodno-napredne stranke. Slovenci na Kočevskem. Že dvajset let j«1 tega. kar so se začele v deželnem zboru Kranjskem debate zaradi položaja Slovencev na Kočevskem. V prvi vrsti se je t ♦*< hi j šlo za Dr a gro in T r a v o pozneje pa tudi za druge kraje, koder žive na kočevskem Slovenci, zlasti tudi za slovensko šolo v Kočevju samem. Vsi poskusi, zagotoviti na kočevskem živečim Slovencem eksistenco so se tedaj izjalovili in tudi pozneje se ni nič, a že prav nič doseglo, ker je vlada nasprotovala vsaki, še tako pravični zahtevi Slovencev. Danes j«' položaj Slovencev na Kočevskem slabši, kakor j«' 1»11 kolaj poprej. Med kočevskimi Nenci je zavladal tak srdit, surov in brezobziren fanatizem zoper Slovence, kakor ga ni bilo nikdar |K>prej. Nemški nacijo-nalizem se ie razvil med njimi do skrajnosti in sovraštvo Kdčeveev napram Slovencem je postalo tako. da Slovenec ni več varen svojca življenja. Napadi, dejanjski napadi na mirne Slovence >«» dandanes na Kočevskem na dnevnem redu. Poročali smo že mnogo o njih. koliko pa se jih še zgodi, o katerih s«* i/ve šele čez mnogo časa. Moč kočevskih Nemcev rase po-sebno od tedaj, odkar nastavlja škof tamkaj nemške duhovnike. Ti nemški duhovniki niso nič manj nemško na-eijonalni. kakor drugi Kočevei. Organizirali so pri zadnjih državno-zborskih volitvah pač nemško-krščah-sko-soei ja I no stranko, v katero so vpregli tmli največ Slovencev volilnega okraja, ;i čira s<» pri volitvi propadli, so sr začeli približevati vse-nemškini Proeodriniovcem in zdaj tečejo med klerikalci in Pročodriinovci pogajanja v svrho, da so združijo vsi nemški Kočevei, katoličani in luterani, nvstriiski natriiotie in vse- nemški Heilhohensnllernci v eno samo stranko, v eno krtino falango za skupni boj zoper slovenstvo. V takih razmerah bi bilo na mestu, (hi Slovenci na pno vse sile in da prideta na Kočevskem živečim Slovencem na pomoč obe slov. stranki na deželi. Narodno - napredna stranka stori kar je v njenih močeh, in kar se je zgodilo, to je njena zasluga. Toda žal, da se klerikalna stranka ne gane. Škof je poslal nemške duhovnike na kočevsko in klerikalna stranka je s tem zadovoljna ter molče gleda, kar se godi tam toli ob »reki« Rinži. Ali morda vpliva na to nenarodno postopanje klerikalne stranke dejstvo, da so nemški Kočevei pri zadnjih volitvah z vso silo šli v boj za klerikalne kandidate in da je bil sedanji deželni glavar Fran pl. Šuk-lje izvoljen proti slovenskemu naprednemu kandidatu Maeelletu samo in edino s pomočjo k(KK> mož in moštvo dveh vojnih ladij. To vojaštvo je pripravljeno na najskrajnejši odpor. »Ako bi duhovnikov ne bilo....« Carigrad, 21. aprila. Orient-ekspres. ki je včeraj vozil v Carigrad, se je na turškem (»zemlju imel boriti / velikimi zaprekami, ker je bila vsa proga zasedena z vojaškimi vlaki. V Cafalči koncentrirana mla- dotnrška armada je poslala v Carigrad več parlament a rje v. Carigradski voji so parlainentarjem odgovorili, da soglašajo z Mladoturki ter jih pozivajo, naj čim najpreje udarijo na Carigrad. V Catalči je imel neki višji častnik na vojake nagovor, V katerem je rekel: Ako bi ne bilo duhovnikov, bi še danes imeli Bosno, Hercegovino, Rumelijo in Egipet. Rusijo so Japonci premagati samo zategadelj, ker so pred armado hodili duhovniki s križem. Softo (bogoslov-ca), ki je skušal ugovarjati častniku, so vojaki prijeli in ga vrgli v bližnjo reko. Sporazumljenje? Carigrad. 21. aprila. Med vlado in mladotnrško armado se je dosegel sporazum in sicer na temelju teh-le točk: 1. Zahteva, da se sultan odpove prestolu odpade; 2. večji del carigradske posadke se odpusti in so nadomesti s solunskimi voji; v Carigrad se pokliče 600 makedonskih orožnikov, da skrbe za red in mir; 4. solunska armada za sedaj ostane zunaj Carigrada; 5. vlada izda primerno proklamacijo na narod; (>. vsa armada se z nova zapriseže; 7. proti upornikom se ima postopati z največjo strogostjo in S. vojna mornarica ima pod ]K>vcl jstvon: anghškcua reformnega admirala nemudoma zapustiti Carigrad. „UeleMojnlsM" proces v Zagrebu. V Zagrebu, 21. aprila. Sodišče je nadaljevalo zaslišanje kaplana Podunavca, Državni pravd-nik je stavil na obtoženca več vprašanj, toda Podunavac je odklonil odgovarjati drž. pravdniku. Zagovornik dr. M e d a k o v i ć je vprašal obtoženca, ako mu je znano, da je oče kralja Petra srbski knez Aleksander 1.1848. dovolil, daje hitelo K).(KM) srbskih prostovoljcev Avstriji na pomoč proti u|M>rnini Madžarom in da so se ti prostovoljei pod poveljstvom Knienninn borili na strani bana Jelačiča. Predsednik Taraboechija je sabrani] dr. Medakoviču staviti taka vprašanja in mu je odvzel besedo. Drugi zagovornik dr. Pero M a g d i č je stavil na obtoženca niz- LISTEK. Učenost dr. Kre&n. ( Pismo uredništ vn.) (Konec.) Najprej je Šegula odpravil ne-k;ij -malenkosti« med Stvarnimi pomotami dr. Kreka, med njimi pomoto o Abrahamovem grobu, glede katerega pravi: »vsak šolarček« bi moral vedeti, da je skupni grob očakov -dvojna votlina« Makpelah pri He bronu dandanes rnošejfl Haram el Chalil svetišče Abrahamovo«. \sak šolarček bi to moral vedeti — profesor in doktor teologije Krek pa lega ne vb! Potem nadaljuje Šegula svojo uničevalno kritiko takole; »Dražestno - konfuzno popisuje K. pisatelj na str. 508. Pilatovo pala-ki pa ni bila Pilatova, ampak Herodova. Le slišite! Klicaje postavljam jaz po tem, ako me bolj ali manj trga! *V Jeruzalemu ni (!) stanoval Pilal v gradu Antonia, marveč v Herodovi (!) kraljevi (!) palači. Ta je stala severno - zapadno (!) od gornjega (!f) mesta... V ti (!) palači je tudi sodil. Pred (f!) palačo je bil s kamni tlakan trg (!), ki so mu rekli »rki lithostrotos, kamneni tlak. Jud- je pa ga b bata (vzvišeni prostor); lam j»i bil sodni sedež . . . Kakor pri poveduje Teodozij (kateri? Morebiti pa eelo drugače piše T) Krog. I. 530 p. Kr. je bila palača KM) (!) korakov oddaljena od Kaj(!)fove hiše; ka-kor obednica sta stali obe ti dve (Alle beide z\voi!) poslopji na Sijo-nii (!). Na mestu Pilatove (!) palače (!) stoji dandanes turška vojašnica od vrat sv. Štefana na desno (!). Lithostrotos, sodno dvorišče, je bil (bilo.') pa blizu (!) te (!) palače med (!) gradom Antonia in med (?!) zapadnim (!) templovim obzidjem«. Mnogoštevilni klicaji kažejo, kolikokrat je Šegulo zaradi zmot dr. Kreka trgalo. Hude in velike morajo biti te zmot«-, če človeka vsled njih kar trga. Šegula se pa ni zadovoljil samo s temi klicaji, nego je prav jasno obrazložil, kako gorostasno napačno je dr. Krek popisal Pilatovo bivališče. Potem nadaljuje z ozirom na Krekovo trditev »V Jeruzelemu ni stanoval Pilat v gradu Antonia, marveč v Herodovi kraljevski palači« (str. 568) Lue. 23, 6—12. — »In tisti dan se sprijaznita Herod in Pilat; i>oprej sta bila namreč v sovraštvu med seboj« (str. 570.) tako-le: »To je pa le tako mogoče: Pilat je pribite! tiste dni naravnost iz Rima z drobnim koveekom v roki k židovskim praznikom, iz radovednosti, ker je bil ravno zaključen drsa vrni zbor in je imel časa dovolj. Ker ni dobil tisti večer nikjer prenočišča (vsi hoteli so bili polni poljskih Židov!) je šel prosit k svojemu največjemu političnemu nasprotniku Herodu za prenočišče in ga tudi dobil. Tu je obema naletel v pesti ta novi pre rok. Ko sta se ga pošteno nalasala, sta si podala poštenjaka desnice. Gospod doktor, ali razumete ironijo zmot? Vsemogočni rimski prokura-tor, oholi Rimljan, primarširal je v Jeruzalem delat miru na čelu svojih kohort, da se je zemlja tresla in brade Židov ž njo vred, pa bi naj stanoval v Herodovi »kraljevi« palači? Da pa g. pisatelj stori še bolj verjetno svojo trditev, pobaŠe tisti svoj lithostrotos in ga zavleče na Sijon, 100 stopinj od Kaj f ove palače, torej naravnost v obednico. O, g. doktor, kaj bodo rekli jeruzalemski frančiškani, ko jim bom O priliki pripovedoval, da živi v beli Ljubljani nekdo, ki jim je zavlekel prvo postajo na Sijon! In povedal jim bom, da je ravno v tej točki učeni gospod dosleden (str. 572, 574, 588), kar ni sicer njegova navada — v svoji knjigi namreč. Cez malo vrstic pa si premisli g. pisatelj in vleče svoj lithostrotos zopet nazaj v Štefanovo ulico, samo da ga od Štefanovih vrat na desno odloži. Ne, g. doktor, tam je pa cerkev sv. Ane z obširnim zavodom belih očetov -f- p. Lavigerie-ja. Ker ga ti nečejo, pa g. pisatelj ta ubogi tlak slednjič zavleče na zapadno stran templovega obzid- ja. Ce bi Dante še enkrat živel, šel bi g. dr. Krek ali* inferno nosit lithostrotos na vse večne čase.« Navajanje zmot zaključuje Šegula tako-le: »Kalva ali Kalvarija se imenuje črepinja« (str. 584.) Aha, to se reče poljudno »razlagati Slovencem« » . . in se je vsled tega lahko rodila misel, da je bila Golgata griček (str. 586). Torej kriva je misel, da je bila Golgata griček! Prav imate, gospod doktor (Krek), še prava jama je bila! Le dol ž njo! Samo da zašije naša učenost! Vi narodi sveta pa, ki od nekdaj sanjarite o muont, mont, moii te Golgatba, Golgathahiigel, opos, bora, gora Golgata, Dsehabal, djebel Golgata, spoznajte, kako ste bili doslej ogoljufani od vaših učenikov, ki so Vam pravili, da je bila Kalvarija zunaj mestnih vrat vzvišen prostor, raz katerega se je videlo čez vse mesto tje na tempelski prostor (741 m nad Sredozemskim morjem). Da se pa g. pisatelj kar v naslednjem odstavku sam sebe po zobeh loputne, to nič ne škoduje njegovi pisateljski reputaciji.« Tako je katoliški duhovnik in strokovnjak osveti 1 učenost profesorja in doktorja bogoslovja Janeza Evangelista Kreka Mož, ki popisuje Jeruzalem kakor kak romanopisec, ne da bi ga bil videl, ki se pri spiso-vanju dela, ki bo veljalo skupaj kakih 4M.0M krom tako malo potrudi, da bi vsaj po drugih knjigah količkaj vestno tmisal kraje in dogodke sv. pisma, ki ne pozna U>žjega groba ter ga zamenja s krivoverskini božjim grobom, ki piše tako konfuzno in neresnični, da se njegov kritik iz njega krvavo norca dela in še ne ve, da je Golgata grič, kar ve vsak hribovski pastir, ta mož, ve v svoji lastni stroki tako malo, da ga njegov to variš Segula smatra za vrednega, da bi za kazen na vse večne čase prenašal v peklu hudičem v zabavo s kamnom tlakovana dvorišča! Kar očita Šegula dr. Kreku, se da rekapitulirati z eno samo besedo: ignorant. Vi pa, cenjeno uredništvo, seznanite širšo javnost s to obsodbo Krekove »učenosti« ne le ker je že presmešno, s kako reklamo poskušajo klerikalci svojega somišljenika spraviti na glas velikega učenjaka, ko ni drugega, kakor diletant in še v svoji stroki slabo podučen, marveč ker ti klerikalei pri vsaki priliki vse v nič devljejo in opljujejo, ker store resnično vestni in delavni znanstveniki, če le slučajno ne trobijo v klerikalni rog. Slovenska javnost naj na eksemplu, ki ga je Šegula v glasilu mariborskih bogoslovnih profesorjev statui ral na dr. K reka, spozna, kak znanstveni humbug Uganja okrog »Katoliške tiskarne« v Ljubljani zbrana klika Rlensi. na vprašanja: če se Hrvati v Slavo- 1 niji sami ne imenujejo »Šokee«, o razmerju med hrvatskim in srbskim »Sokolom« itd. Ko je dr. Magdie vprašal obtoženca, ako mu je znano, da so se poslanci srbske samostalne stranke kot hrvatski delegati junaški borili za pravice Hrvatske v peštan-skem parlamentu, mu je predsednik odvzel besedo, češ, da taka vprašanja spadajo v sabor. Tudi zagovorniku dr. Ivkoviču je predsednik odvzel besedo, ker je konstatirah da je bil »Slovenski Jug« osnovan že 1. 1902., torej pred prihodom kralja Petra v Srbijo, da je ta klub prepojen z republikanskimi idejami in da je torej izključeno, da bi takšen klub mogla podpirati dinastija Karagjorgjevi-eev. Na to je prišel na vrsto 47. obtožene*- (ijorgje .1 a g n j i č . trgovec v Pakracu, ki je izjavil, da se ne čuti krivega, i 11 da obtožnice ni razumel, ker g;i obtožuje samo zbog tega ,ker se zavoda, da je Srb. Obtoženec je nadrobno slikal politični razvoj med Srbi od 1. 1S7(>. pa do 1. 190b\ Srbi so se do 1. liHrJ. dali izrabljati tujcem proti Hrvatom, potem pa so se jim odprle oči in sprevideli so, da je njih spas v slogi in ljubavi s Hrvati. Xa to stališče se je postavila srbska samostalna stranka in njeni pristaši bodo v tej smeri delovali tudi v bodočo na korist in srečo skupne domovine Hrvatske. Kot 4S. obtoženec je bil zaslišan Stevo Z u k a D o v i č . gostilničar v Pakracu. Predsednik': Vi ste imeli sliko Gambrina, a nekateri so mislili, da je to slika kralja Petra* O b t o ž e u e e : Xeki svedok je rekel, videč sliko Gambrina, da je to kralj Peter. P r e d s e il n i k : Torej toni bil kralj Peter.' Zagovornik dr. Lukinič: Ali kralj Peter jaše na sodu l Na vprašanje, če je član srbske samostalne stranke, je obtoženec odgovoril, da dosedaj ni deloval za to stranko, odslej pa bo vse svoje sile posvetil tej stranki, ker se je prepričal, da deluje ta stranka za slog«) Hrvatov in Srbov in na korist domovine Hrvatske. Ker je obtoženec trdil, da je preiskovalni sodnik dr. Ko-šutič vprašal zdravnika dr. Franka v Pakracu, koga da naj zapre, je predsednik pripomnil: Radi te trditve bom uvedel posebno postopanje proti vam. O b t o ž e n e e : Kaj so mi more zgoditi l Več kakor obesiti me ne morete. 49. obtoženec učitelj Simo V u k-san je odklanjal vsako krivdo, kakor vsi drugi obtoženci, sicer pa ni nudilo njegovo zaslišavanje nobenih zanimivosti. septembrski doiodhi pred sodlttem. (Dalje.) * Marija .M i celi i prodajalka pri tvrdki Eberle priseže slovensko in izpove: Sla je po obedu okrog ,2. v prodajalno. Ko je prišla do tja. je bila tam velika množica. Slišala je nekoga reči v gruči: tabla mora v petih minutah dol. drugače vse razbijemo.« Spozna obtoženega Lotriča, da je bil on tisti. Razbili potom niso drugega, kakor reflektor pri Kendi, česar pa ni videla, temveč samo slišala. Pri Hber-lu je bila razbita le neka škatljica, ki jo jo tmli nekdo odnesel, pa jo jo drugi dan prinesel neki fant nazaj. Na vprašanje, ali je bilo kaj nevarnosti, ne vo odgovoriti. Obtoženi I. o t rič ponavlja svoj zagovor, da se je morda smejal, a da kričal ni. Dr. K o k a I j: Prosim, da se konstatira, da je bilo tedaj, ko reflektor še ni bil razbit l/42. Dr. X en p e r g e r priči: Na uro niste pogledal i P r i č a: Xe! 1) r. K o k a I j: Kdaj ste pa šli od doma t Priča: Ko je bila ena proč. Dr. Kokalj: Kajne, to veste, čeprav niste pogledali na uro. (Smeh.) Fanny Pet z, menda hči Gruberja, lastnika glavne trafike. Ko so se vršili oni dogodki na Mestnem trgu, je ni bilo v trafiki. Prišla jo šele ob dveh. Prodajalka Pavi-; Pa i je bila zelo razburjena in ji je povedala vse. Drugi dan je prišel neki čevljarski pomagač kupit smotk. Pri vratih ga je srečal neki gospod, ga vprašal, ali je Slovenec, in ko je oni potrdil, mu je rekel, da tu ne sme kupovati smotk. Na vprašanje dr. 8 v i g 1 j e v o ne more natančne* vedeti, da le misli, da ji je priča Paa povedala tedaj imena onih, ki so prišli dne 21. septembra v trafiko. Tisti gospod je bil visok, vitek. Dr. Š v i g e 1 j: To vendar ni mogoče, saj je gdč. Paa rekla, da je izvedela za Voduškovo ime šele pri konfrontaciji. Predsednik nato pozove obtoženca Rohrinamia, naj vstane. Priča konstatira, da on ni bil 22. septembra v trafiki. Predsednik hoče odpustiti pričo domov. Z zagovomiške klopi: Le tukaj naj ostane, saj rada posluša. Dr. Neuperger: O tem vendar določa predsednik. Predsednik zelo odločno: (i os pa, vi se lahko odstranite. Marija Huber, prodajalka v 25 k raj carske m bazarju. Videla je prihajati s Starega trga veliko gručo, ki je zahtevala, da naj se odstrani deska z napisom »bazar«. Pristavili so tudi lestvo. Tedaj so bile za tvornice pri izložbah že zaprte, odprta so bila le vrata. Prej pa je prišel obtoženi Vodušek z nekaterimi gospodi do praga trgovine in rekel, da ppve iz prijaznosti, da naj rajši sami vzamemo napis proč in zapremo trgovino, ker bi ljudje morebiti kaj potrgali ali razbili. Storilo se je tako. Nekateri ljudje so potem grozili in psovali. Obtoženi Y o d u š e k ugovarja, da bi bil on njej kaj rekel, in sploh, da bi bil govoril o kakem potrga-njem ali razbijanju. Dr. X e u p e r g e r: Ali sta bila z Voduškom Rohrmann in Tratnik. (Ta dva vstane ta.) Priča odločno izjavi, da nista bila tamkaj. Dr. Š v i ge 1 j vpraša, ali je priča smatrala Voduškovo besetle za nekako grožnjo, ali le za blagohoten nasvet. Priča potrdi, da je Vodušek le prijazno svetoval. Xa vprašanje, ali se je kaj bala, potrdi, da se ni nič bala. Ana Streha r, prodajalka pri 25 krajcarskeni bazarju. Vedela je, da so na Starem trgu snemali napisne deske. Prišli so trije gospodje in eden je rekel, da naj snamemo desko in zapremo, kajti >ioer bi ljudje mogli kaj razbiti. Poznala ni nobenega od onih treh, Vo-duška je spoznala šele pozneje. Kohr-manna in Tratnika pozna, pa nista bila tam. Kaj se je pozneje zgodilo, ne ve. ker je odšla domov. J ose t* Goetzl, kramar na Starem trgu, Žid. Okrog 11. do polu \2. mre je prišel neki mlad človek, katerega je priča poznala (bil je to obtoženi Kozinc), in ga vljudno prosil, da naj sname nemški napis, ker je bil priča sam, ni mogel to storiti, pač pa je rekel, da bo dobil ljudi, da store to. Dal je res sneti eno tablo, in ljudje, ki so videli to, so še klicali »živio Goetzl« potem pa zahtevali, da se mora odstraniti še druga tabla. Xekdo je med množico kričal: »Se U tabla mora dol. Judje in Nemci morajo iz Ljubljane ven!« Spozna t istoga človeka v obtoženem Lot riču. Obtoženi L o tri č ostane pri svojem zagovoru, da je šel k obedu in zašel v množico, kričal pa ni. Dr. Š v i ge I j: Odkod pa poznate Lotriča Priča: Ko hodim na kolodvor. P r i č a je videl stražnika št. 3, ki je prišel pred trgovino ter z razprtimi rokami branil, da ne bi množica prišla do vrat. (iottfried Goetzl, kramar na Starem trgu, Žid. Zbrala se je pred njegovo kramarijo št. 20 na Starem trgu velika množica in zahtevala, da odstrani napisno desko .Množica je kričala: »Ti prokleti Žid, tablo dol!« Sam je ni mogel sneti. Ko pa je prišel neki postrešček, mu jo rekel, da naj sname tablo. Ko je bila tabla na tleh, so toliko časa suvali z nogami vanjo, da je bila vsa razcefedrana. IJila je namreč platnena. Sploh je ostalo od nje samo par cunj. Sel je potem v drugo svojo trgovino. Tam ni bilo mogoče sneti table, ker je bila močno pritrjena v portalu, zato je moral iti po ključavničarja, ki je končno snel tablo. Zapomnil si je samo eno osebo, katero spozna v Lot riču, o katerem trdi, da mu je mahal z roko pred licem in kričal nad njim. Priča se kaže mnogo bolj »temperamentnega«, kakor bi človek pričakoval od njega. Govori izključno nemški, le tupatain mu uide kaka slovenska beseda. Čudno, da more ta Človek, ko kramari po sejmeh na deželi, občevati s slovenskim ljudstvom 1 Obtoženec Lot rič ostane pri svojem zagovoru in se čudi, da ga Goetzl ni prej poznal, saj je imel opraviti ž njim zaradi svojega psa, ki je nckikrat napadel Lotričevegn. Goetzl se noče nič spomniti. Guido Starki, poslovodja pri Stadlerju na Starem trgu. Ljudje so prišli pred Stadlerja in zahtevali, da se sname tabla. Zbal se je in šel v prvo nadstropje, odkoder je videl, da se kramar Gottfried Goetzl prepira z nekim človekom, katerega pa ni poznal. Franc Drešar, mestni stražnik, je imel stojišče pod Trančo. Od 12. do polu 1. so se začeli zbirati ljudje. Najprej so bili pred Terdinovo hišo in zahtevali, da se odstrani črna zastava. Slišal je tudi, ! da hočejo ljudje snemati napisne deske. Sel je na magistrat po asistenco, ko je prišel nazaj, je bila Goetzlova tabla že sneta. Množica je potem šla proti Mestnemu trgu, kamor je prišla pomoč in je bilo mogoče razkropiti množico. Ljudje so kričali: »table dol«. Spoznal je med množico Lotriča, ki je kričal tudi: »table dol v petih minutah«. Kozinca je tudi spoznal v množici. Voduška in Rohrmauna pozna, pa ju ni videl. Obtoženec L o t r i č pravi, če bi bil kričal, da bi bila stražnikova dolžnost, opozoriti ga, česar pa ni storil. Sicer pa ostane pri svojem zagovoru. Dr. Neuperger vprašuje, zakaj se ni ustavil množici, zakaj ni zabrani 1 snemanja tabel, ter dostavlja s prav posebnim izrazom, da menda zato ne, češ, ker je bil sam. Pavla Zavrl, natakarica pri Virantu, (zar Stern-warte) je bila tisti dan doma. Prišli so v gostilno fantje, ki so rekli, da naj se vzame nemška tabla dol ali pa prekrije. Priča jim je odgovorila, da naj gredo h gospe, ker nje to nič ne briga. Med njimi je bil tudi brivec Podržaj. V preiskavi je rekla, da je eden rekel; bomo videli, ali bo prišla tabla dol. Ves dogodek se je vršil drugi dan, ko so snemali table. Ne more odgovoriti, ali je bila kaka pretnja v onih besedah. Bilo je okrog poldneva. Obtoženi P o d r ž a j oporeka, da bi bil v družbi prišel, temveč sam in je govoril le z gospo. Priča pravi, da se ni bala. Sile niso delali nobene, kričali niso nič, odšli so mirno, zunaj ni bilo nič drugih ljudi. Tablo je prelepil hlapec isti dan, a drugi dan je papir zopet odstranil. Strahu ni bilo nobenega. Kaj je govoril Podržaj z gostilničar-ko, ne ve, ker je bila v drugi sobi in ni slišala. Nekoliko splošnega. Dosedaj se je vršila obravnava edino le o dogodkih na desnem bregu Ljubljanice, Pred Škofijo, na Mestnem trgu. Pod Trančo, na Starem trgu in Šentjakobskem trgu. Obtoženci so sicer izpovedali izpočetka o vseh dogodkih, pri katerih naj bi bili zakrivili kaj kaznivega, ali zaslišane so bile dosedaj edino le po državnem pravdu i št vu predlagani priče za dogodke v označenem delu mesta. Od razbremenilnih prič je bil zaslišan edino le g. Viktor Rohrmann, ako naj ne smatramo za take tudi nekaj onih prič. ki so izpovedale tudi precej ugodno za obtožence. Poslušalstvo je dosedanje priče kratko in značilno označilo kot — nemške priče, ne morila toliko po jeziku, v kjiterem pričajo, kajti večina njih odgovarja pol nemško, pol slovensko, nekatere celo izključeno slovensko, posebno zagovornikom, temveč po njihovem političnem mišljenju. To nemško mi šljenje se je v ekscedivni meri pokazalo le pri dveh, dočim so drugi, katerim je za »kšeft«, odgovarjali mirno, nekateri celo z občudovanja vrednim zatajevanjem. To poudarjamo posebno zato, ker hočemo pripraviti čita«joče občinstvo na pričevanje sledeče zanimiv*' priče. Gospod predsednik je menda »boljše« prihranil za konec, in če pregledujemo imenik nndaljnih prič, najdemo med njimi osebe, ki se, kakor je splošno; odlikujejo z »eeht deutsche Stramm-heit and Nackensteifheit«. Eden iznio« I takih je brat novomeškega prosta. J ulius Elbert, lastnik trgovine Mihael Kastner. Priseže nemško i u izpove nemško. Izpove, da je šel po obedu b Kirbi-schu. Okrog ene mu je prišel njegov uslužbenec Gospodaritsch povedat, da snemajo table. Hotel je imeti ključe od trgovine, a ker jih priča ni imel , je Gospodaritsch odšel v stanovanje. Ko je priča stopil od Kirbi-scha na cesto, je prišlo nekaj ljudi k njemu in mu reklo, da naj pusti sneti napisno tablo. Odgovoril je, da dopusti to, če dovoli magistrat. Šel je potem do trgovine ter postal tamkaj na vogalu. Na ulici pred »Narodno kavarno« je stala gruča ljudi, med njimi tudi obtoženi kavarnar K r a p e ž, katerega je slišal, da je zaklical: »Za pretečeno noč Kastner ju table dol!« Te besede Krapeževe so slišali tudi drugi ljudje, kakor njegova ž e n a , otroci in kuharica, ki so bili v stanovanju v drugem nadstropju Kastnerjeve hiše. Med tem se je zbrala ]K>d njegovo trgovino velika množica ljudi, ki so kričali: table dol. Elbert komandira orožništvo. Vsled tega je šel nazaj h Kirbi-schu ter od tamkaj telefoniral deželni vladi, da naj pošlje orožništvo. Ko je prišel zopet od Kirbischa na ulico, se je pripeljal mimo župan, katerega je pozval, da naj posreduje. Župan ga je zagotovil, da se ne ho nič storilo. Ko se je župan odpeljal, je množica zopet začela kričati in se pripravljati, da sname tablo. Zato je šel še enkrat h Kirbischu in telefoniral deželni vladi po žandarmerijo, češ, j »ob wir Deutsche hler vogel frei slad«. Med tem je prešlo kakih 10 do 15 minut. Snemanje table. — Orožništvo. Množica je med tem dobila lestvo in snela veliko napisno tablo, poleg nje pa tudi reklamno tablo solne zaloge in zaloge bencina. Veliko tablo so odnesli v Ljubljanico in ravno tako tudi druge table. Nato je prišlo orožništvo in razgnalo množico. Prihajajočim orožnikom je obtoženi Ce-rar zaklical: »abcug, Schuft!« Kdo je snel veliko tablo, ne ve, tudi ne, kdo male table. Velika tabla je bila iz trdega lesa, prevlečena s platnom. Ko je orožništvo že odšlo, je prišel neki fant in hotel odnesti lestvico, katero je množica pustila ob zidu na tleh. Prijel ga je in vprašal, čigav je, fant mu je povedal, da je Rebekov vajenec. V tem jo pa priskočil neki drug fant in rekel prvemu, da ni treba povedati, čigav je. Xa vprašanje, kje je priča stal tedaj, ko je Cerar kričal orožništvu »abcug in šuft«, pove, da je stal pri hišnih vratih na Dvornem trgu. Cerar je stal sam ob vhodu v Židovske ulice. Cerarja med množico prej ni videl. Pozna ga pa, ker hodi večkrat mimo trgovine. Starost in vrednost table. Xa vprašanje, koliko je tabla stara, odgovori, da je tabla zelo stara, a da je bila vzlie temu zanj zelo porabila, celo boljša nego nova. Stara je bila morda kakih 50, 60 ali celo 80 let. Vredna je bila gotovo 60 K. Bila je več vredna, kakor nova, ker je bila iz boljšega lesa. Konfrontacija z obtoženci. Ko vpraša predsednik pričo, ali spozna obtoženega B u k o v n i k a . odgovori priča, da je po njegovih mislih to oni, ki je fanta, kateri je hotel odnesti lestvico, zadrževal, da naj ne pove svojega imena. Obtoženega Kranjca spozna kot tistega, ki je botel odnesti lestvico. Obtoženega F a t n r j a je tudi videl tam, pa se ne spomni, kje in kdaj. Na predsednikovo vprašanje, ali so tudi pri Kuncu snemali table, pove priča, da se jo to zgodilo veliko pozneje. Robčku ni naročil, da naj on sname njegovo tablo. V velikanski stiski. Ker priča sam ne pove, da se je tresel groze in strahu pred ono »podivjano« množico, v kateri so druge priče izrecno potrdile pozneje, da je obstajala večinoma iz samih vajencev in učencev ljudske šole, mu pomaga s primernim vprašanjem državni pravdnik, češ, »kaj ne, da ste bili nasproti množici popolnoma brez moči, da se ji niste mogli nikakor vpreti in se ubraniti, morali ste vse to mirno pretrpeti f« Priča je seveda potrdil to vprašanje z največjim veseljem. Obtoženec Krapež. Na vprašanje, ali je bil obtoženi Krapež njegov odjemalec, odgovori priča, da je pač tupatam poslal po kako stvar, sladkor ali kaj podobnega, a stalen odjemalec ni bil. Obtoženi Krapež izjavlja naj-odločnejše, da ni nikdar rabil besed »za pretečeno noč Kastnerju tablo dol.« Ko je prišedši iz kavarne na ulico videl, kaj namerava množica, je1; šel bliže h Kastnerju in rekel tamkaj stoječemu uslužbencu, naj gre šefu povedat, da naj bi morda rajši sam dal sneti tablo, da ne bi se kaj poškodovalo, a ker mu je ta uslužbenec odgovoril, da naj gre sam k šefu, če hoče, da njega to nič ne briga, se je obrnil in šel zopet nazaj pod kavarno. Med tem se je pripeljal župan, s katerim je šel potem nazaj v kavarno, od koder je župan telefoniral deželni vladi. Med tem so sneli tablo pri Kastnerju. Il kavarne je videl nest i dva fanta tablo proti Ljubljanici. Ker pa je neki Kastner-jev uslužbenec dal enemu od njih klofuto, sta spustila tablo na tla, prijela sta jo pa takoj dva druga, še manjša fantiča, stara kakih 8 do 9 let in jo nesla do ograje, kjer so jo jima drugi pomagali vreči v Ljubljanico. Xato je prišla žandarmerija in razgrnila množico. Rebekova dva sta med tem snela table pri Kuncu. Dr. Neuperger: Kako pa ste mogli iz kavarne videti, da sla bila gotova pri Kuncu I Obtoženi Krapež: Šel sem zopet vun, in ko sem videl, da sta go-to* *a, sem obljubil lan t u 20 vinarjev, če prinese lestvico nazaj. Prinesel jo je in položil po stopnjicab ob hiši. Odločno potrdi, da je bil dolga leta odjemalec Kastnerjeve trgovine. Lastnik Kastnerjeve trgovine noče znati slovenski. Na vprašanje predsednikovo, ali je razumel, kar je povedal obtoženi Krapež, odgovori priča, da nI razumel, nakar mu predsednik pove Kra-pežev zagovor po nemški. Priča vzlic temu odločno ostane pri svoji izpovedi)i, da je slišal Krapeža zaklicati one besede: »Za pretečeno noč Kastnerjevo tablo dol«, ter posmehljivo pripomni, češ, čemu se vendar Krapež toliko briga za mojo firmo. Skrafaa zagrizenost Dr. Švigal j vpraša pričo, kje je stal tedaj in ob katerem času. Priča odgovori, ds ob eni Seveda odgovarja priča na slovenska vprašanja nemško. Dr. Svigelj: Ali tedaj še ni bilo nič ljudi pred vašo trgovino. ? Priča: Ne, same pred kavarno. Dr. Š v igel j: AH niste videli pred kavarno tudi Sohvrantnerja, Šul-gsjs? Kje je stal? Priča skrajno osorno: Bitte mioh in meiner Mutterspraohe su fragen! Noče odgovoriti na slovensko vprašanj e. Dr. Š v igel j: Jaz pa danes nemško ne zoain. Priča pove, ko mu predsednik ponovi vprašanje v nemščini, da je tedaj stal pad Haringo vo trgovino in da je videl in slišal izreči Krapeia one besede. Dr. Švigelj: Isključeno je, da bi se bilo sliiaio, ako bi bil Krapež izpregovoril te besede pred kaFarno. Dr. Novak: Ali je bilo ljudstvo mirno ? Priča: Pri Krapeža mirno, drugi so pa šele pozneje prišli. Dr. Novak: Ali bi tisti ljudje okrog Krapeža morali tudi slišati Krapeževe besede? Priča: Seveda morali, ko so jih slišali moji ljudje v II. nadstropju. Dr. Svigelj: Oudno, od vseh ljudi jih ni nihče slišal, čudno, kajti vaša gospa je tudi rekla, da ni slišala. Priča pravi, da pred njegevo trgovino tedaj ni bilo uič ljudi m da tudi od kavarne ni prišel nihče proti njemu. Na nadaljno zagovornikovo vpra&anje, ali je bil priča res tako v stiski, tako ogrožen, da je telefoniral dvakrat po orožnike, se pa zadere osorno: „Fragen Sieniohtso!u Umljivo je pač, da je zaradi tega iz bruha zavladalo upravičeno ogorčenje med zagovorniki, umljivo nam pa nikakor ni, da je ta pri čin izbruh ostal brez ukora s strani predsednika, dočim je predsednik nekako ukoril zagovornika, da naj stavi primerna vprašanja, pripominjajoč zt! kljivo, če bi dr. Šviglju storil kdo kaj takega, bi tudi poslal po žandarmerijo. Dr. Švigelj vpraša, kak v tisk je cel dogodek napravil nanj in odgovori priča, da pač ni mogel biti pri miru, ko že tri dni ni bilo mira in ko so se prejšnje dni dogajale take stvari. Koma velja „sali"? Dr. Novak vpraša pričo, ali je kaj videl Cerarja tedaj, ko je baje Krapež vpil one besede. Priča zanika to vprašanje in pravi, da je videl Cerarja šele potem, ko je prišlo orožništvo. Dr. Novak: Ali pa ni morda veljal klio „abougu in „Sut'cu vam V Ali oroznišbvnV Priča: Das ist ganz ki ar ! Dr. Novak: Djs ist nioht klar! Na nadaljno vprašanje, ali je videl tamkaj še druge obtoženoe aii ljudi, ki bi jih spozual. odgovarja priča posmehljivo, da bi dal zagovornikom sliko oelega prizora, ako bi bil imel tedaj fotogrinčni aparat. Ko pripomni dr. Novak, da besed „šuftu vendar ne more, rabljena v ednini, veljati orožnikom, pripomni predsednik v zafrkujočem tonu: nSlivnice meuda ni imel v rokah !a Dr. Novak priči: Ali ni beseda „5ufcu veljala vun? Priča — molči! Nekoliko nasprotstev. Dr. Kokalj: Ali je bilo tedaj kaj budi tam, ko ste prijeli Kranjoa. Priča: Orožniki so ravno prihajali, tam ni bilo nobenega drugega. Obtoženi Krapež priči: Ali vas ne bo sram, da govorite neresnioo, ko me srečate na nlioi . . . (Nadaljne besede se izgube v hrupu) Predsednik zelo odločno ukori Krapeža, da naj se vede do&tojno. 4 D i*. Kokalj: Ali morete gotovo z vso odločnostjo potrditi, da je ta (kaže Bakovnika) tisti, ki je rekel Kranjcu, da naj ne pove svojega imena ? Priča gleda Bakovnika in potrdi: „Ioh konnte mit Gewi§s-heit sagen, dass as der ist!" — Pripomnimo naj le, da Bukovnika ni bilo več tedaj tam, in da je bilo zelo interesantno opazovati lioa nekaterih ljudi, ki niso smeli povedan priči, da ae je temeljito vre z al. Mmale ImvoioMo*. Oba izvedenca, napisni slikar F i -lip Pri s to v iu mizarski mojster Adolf Petrin potrdita, da poznata ono Kastnerjevo napisno tablo *• dolga leta. Oba izjavita, da ni bil* tako dolga, kakor je nova, kajti ▼ Srejinjih časih niso delali nad 4 m olgih napisnih desk. Stara deska j« bila krajša najmanj za pol metra. Iavedenec Petrin orni las tabla (Dalje t ecUagi), Priloga „SioTcnakcna Marooa" it 90, iza 22 aprila 1809. s oiiiom na njeno starost, na 8 K, kvečjem na 4 K, Se je bila jako dobro ohranjena, česar pa ni misliti pri starosti 80 let. Izvedenec Pri s tov izjavi, da dobi starih tabel dovolj po 1 K, nova pa stane 6 K, les namreč. Napis ni bil vreden nič, platno kvečjemu 3 K. Predsednik: koliko pa bi se zaračunala taka tabla, če bi kdo prevzel celo trgovino ? Izvedeneo Petrin: Še manj. Isvedeneo Pri s to v: Ponavadi se šenka. Dr. Neuperger predlaga, da naj se zasliši Še pleskar Eberl, ki bo natančno vedel povedati, kaka je bila stara tabla, ker jo je vso prepleskal, kakor je povedal priča Elbert. Zagovorniki se ne proti vi j o temu predlogu Reklamne table. — Povračilo škode. Na vprašanje dr. Švigljevo izpove priča, da so velike reklamne table last dotičnih firm. Tudi so tri ali štiri table, katere so vredne kakih 40 K Na vprašanje ali so dotične firme zahtevale odškodnino, pravi da ne. Ko zagovornik trdi, da se tam reklamne table dobivajo zastonj od dotičnih firm, odgovori priča, da ostanejo table last dotične firme, kar da je tudi ozna čeno na tabli sami. Eventualno poškodbo se mora tudi plačati. Sicer pa prizna iznova, da firme niso zahtevale nikake odškodnine in da so nove table ie na potu. Za staro napisno tablo zahteva toliko odškodnine, ko likor jo stala nova, ter v to svrho predloži račun Ker dr Š v igel j predlaga, da naj priča predloži trgovske knjige, da se bo videlo, kako visoko cenjena je napisna tabla in ali so tudi reklamne table zabeležene v njih, pravi priča da v krjigah nima zabeležene vsake posamezne stvari, da je prev zel ves inventar skupe j, in ko zagovorniki le še poudarjajo potre bo. da se stvar natančno dožene, kakor je to njihova pravica in dolžnost, da ohranijo obtožence Škode, odgovori priča posmehljivo dr ju. šviglju: „Siewerdenauchnicht jeden Bartwisch aufgenom-men haben!" Račun za novo tablo znaša 136 K 3tS v in tolik} tudi zahteva odškodnine. Na predsednikovo vprašanje pove priča, da se tisti dan pri njegovi ribjalki ni zgodilo nič, temveč so pozneje odnesli nekaj reklamnih tab lic. Obtoženi C erar vpraša pričo, kako ga je mogel videti izmed drugih ljudi. Predsednik: Gospod so rekli, da so vas videli, pa so vas videli! Aatoo Oospodarltschs trgov sk- pomočnik pri Kastne r ju, priseže i p. izpove nemško. Priča je stal pri hišnih vratih na Dvornem trgu in videl množico* ki se je zbirala pred trgovino. Šel je nato na vogal. Vide! je dva fanta, da sta prinesla lestvo, ker prej niso mogli drugače snrti tablo. Ko so sneli tablo, sta jo prijela dva in nesla proti Ljubljanici. Predsednik: Ali niste vi enega oklofutali ? Priča: Ne! — Sneli so tudi reklamno tablo za bencin. Videl je Cerarja, da jo je držal. Videl je tudi Cerarja potem teči pred orožniki proti Židovskim ulicam in klicati „pereat, pfui in abcugu. Na vpra sanje, kako to, da je tako natanko slišal Cerarja, pravi, da zato, ker ga je videl stati na Dvornem trgu ravno nasproti sebi vštric hišnih vrat, obrnjenega proti orožnikom. Za Kra-peža pravi, da ga je videl najprej pred kavarno, ko je prišla množica iz Židovskih ulic. Potem je Krapež ^tal na sredi ceste, kakih sedem korakov od priče, in tedaj je slišal Kra-peža reči: „Dajte Kastnerjevo tablo dol.u Bukovnika spozna kot tistega, ki je prinesel lestvico, ne ve pa dobro, ali je bil Kranjc oni drugi kije tudi nesel iestvo. Na vprašanje, ali je prišel Krapež tja in rekel, da naj gre šefu povedat, da naj bi sam dal sneti tablo, odgovori, da ne ve nič o tem. Za Elberta misli, daje bil tedaj pri Kirbischu. Dr. Neuperger: Ali ste vedno videli Krapeža? Priča: Immer; er ist mir nie aus den Augen gekommen Potrdi, da je Cerar vrgel reklamno tablo za bencin v Ljubljanico, in zanika, da bi bil kdo d ug. Priča je res vreden uslužbenec vrednega svojega gospodarja, nič manj zagrizen, kakor on sam. Ko ga dr. Švigelj vpraša slovensko, noče odgovoriti! Dr. Švigelj: Zahtevam, tla mi priča odgovarja, ker zna slovensko: to lahko zahtevam. Prič a kričaje: „Jaz hočem nemško govoriti, ker se lažje izražam!" —Mož je seveda pristen naslednik nekdanjih Teutonov, kar že kaže ime — Gospodaritsch. — Zanika, da bi bil Krapež direktno zahteval od Elberta ali njega samega, da mora tablo odstraniti, temveč ve samo, da je Krapež rekel mnoiioi: „Kastuerjevo tablo dol!" Obtoženi Krapež odločno zanika, da bi bil rabil take besede ter iznova poudarja, da je rekel, naj pokličejo gospodarja, da bi morda sam dal sneti tablo Obtoženi O erar ravno tako zanika, da bi bil klical orožnikom „pfui in abougK. Priča odgovori na dr. Koka-ljevo vprašanje, da pozna Cerarja že več k t, Krapeža pa vidi vsak dan. Jožefa Krajšek, kuharioa pri Elbertu, priseže in iz pove slovensko. Bila je v drugem nadstropju Kastnerjeve hiše, kjer stanuje Elbert. Okna so na Dvorni trg, na Ljubljanico pa je hodnik Slišala je hrup na Mestnem trgu in videla s hodnika potem iti veliko množico čes most. Šla je petem v kuhinjo in tja ta bila prvikrat skupaj. Potrdi, da je znan s Hamannom. Z Dunsja mu je cbtoženi siu pisal, da ga zaradi on« zadeve preganja sodišče, in zato je šel priča sam k Ha uiiULU vprašat, kaj je na stvari. Ha maca mu je tedr.j rekel, da sta bila oba zelo vljudna, da sta ga prosila, na s^ame ali precepi napise, in seje naravLost čudil, da ju sodnija pre ganja radi tega. Na tozadevno vprašanje potrdi, da se obtoženi sin ni nikdar brig&l in se tudi sedaj ne briga za politiko. Navi predlogi. — Elbert se urnika Dr. Neuperger predlaga, da sa zaslišita ket priči Hlbertova otroka Julius in Klara. Dr. Švigelj predlaga Elberta kot pričo, da dotične firme nikdar liič ne racuaajo reklamnih tabel. Nadalje pa predlaga, da naj se poizvedo imena onih firm, da se te firme potem izrečejo, koliko so vredne one reklamne table. Priča Elbert pravi, ko je navedel ceno reklemaih tabel s 40 K, je pe povedal, kako vrednost bi table mogle imeti. Vprašal pa je potnike onih firm, ali zahtevajo kako odškodnino, pa so vsi rekli, da nobene. Na vprašanje, ali je že dobil nove tablice, odgovori, da še ne, da so pa že na potu Dr. Kokalj pripominja, da teh tablic ni ceniti tako, kakor če bi se dalo napraviti vsako posebej, temveč ket predmete, ki se izdelujejo v ve liki množini. Potem tudi ona cena ne more odgovarjati resnici. Priča Elbert pravi, da je cenil le približno, natančne cene pa ne ve. Na tozadevno vprašanje imenuje potem dotične firme, tudi odgovarja tako zaničljivo, da dr Pogan za-kliče: „Naj vendar priča dostojno odgovarja!" Predsednik jezno: Kakršno vprašanje, tak odgovnr. Dr. Švigelj: Ali ste dobili re klamne tablice gratis ? Priča Elbert: Ne, samo na posodo (leihweise) Dr. Šv>gelj: če se pokvari, ali jo morate plačati? Priča Elbert: Seveda se mora plačati, če se poškoduje. Dr. Švigelj: Ali imate vrednost teh tablic tudi vknjiženo v trgovskih knjigah ? Priča Elbert posmehljivo: Je tudi skupno v inventarju. — Smeje se tudi drž. pravdnik. Dr. Švigelj predlaga tudi zaslišanje trgovoa Oh ama, ki bo izpo- vedal, da se take tablice dobivajo v svrho reklame popolnoma zastonj in da so dotične firme same po septem berskih dneh ponudile aameno starih nemških tablio z novimi slovenskimi. Dr. Novak predlaga zaslišanje izvedencev, da se določi natančna cena tablicam, kajti ako ostane pri oeai, kakor jo je določil priča Elbert, presega skupna vsota z veliko tablo vred Se vedno 50 K. če imajo pa tablice manjšo ali nobeno vrednost, pa stvar ne spada več pred to, temveč pred okrajno sodišče. Dr. Neuperger pravi, da imajo tablice ipak kako vrednost, če tudi jih trgovci dobe zastonj. Sicer naj pa sodišče samo določi izvedence. Predlaga, da se zasliši kot priča Marija F i n ž g a r, da obtoženec Podržaj ni bil 21. septembra v Ljubljani. Predsednik da nato poklioati priče, da jim pove, kdaj naj pridejo. Pove jim pa to le po — nemško. Zagovorniki: Slovenske priče bi tudi rade vedele, kdaj naj pridejo. Predsednik pove nato tudi slovensko. Razprava se nato prekine ob 7. uri 20. minut zvečer. * * * Tretji dan. Razprava se nadaljuje ob 9. uri 25 minut. Državno pravd nistvo se opravičuje. Besede prosi dr. Neuperger za sledečo izjavo: Dr. Pegan je trdil, da je državno pravdništvo izrabljalo popolnoma zasebne pogovore v svoje namene. Izjavljam, da sta prišla obtoženca Lovšin in Škof skupaj v uradnih urah v pisarno državnega pravd ništva. kjer je bil navzoč dr. Pajnič. Povedal je tam Lovšin; da hoče vse priznati in povedati tudi tistega, ki jima je plačal pijačo. Ni res, da bi bil dr. Pajnič bratranec obtoženega Lovšina, temveč je le njegov daljni sorodnik, da sorodstva sploh ni bilo mogoče dognati Stvar je bila popol noma uradna in dr. Pajnič je imel potem tudi pravico povedati oelo zadeve meni, ki jo zastopam pred tem sodiščem. Dr. Pegan: če je bila oela stvar uradna, zakaj pa potem ni dr. Pajnič napravil zapisnika o stvari. Tako postopanje ni pravilno! Dr. Neuperger: čudno se mi zdi, kako si tolmačite kazenskopravdui poitopek Dr. Pegan: Berite postopanje proti neznanim storilcem, bodete pa videli! Sklepi. Predsednik naznani, da je so dišče sklenilo zaslišati pleskarja E b er -1 a , kdaj je prenovil Kastnerjevo tablo. Nadalje se zasliši Marija Fini g ar, ali je bil obtoženi Podržaj dne 21. septembra doma Izvedenca za reklamne table sta tudi poklicana. Odklonil pa se je predlog, da naj Elbert predloži svoje trgovske knjige, kakor tudi predlog državnega pravd-ništva, da se zaslišita otroka Julius in Klara Elbert. Dr. Novak prijavi v imenu zagovornikov ničnostno pritožbo, ravno tako pa tudi državni pravdnik. Predlogi Dr. Švigelj predlaga v Vodu-škovi zadevi zaslišanje mag. farm. flusa v Trnkoczvjevi lekarni, ki je opaž ">val obtoženca in videl, da ni bil udeležen pri snemanju tabel; v Wi n -diseherjevi zadevi pa zaslišanje Frana Kovača, poslodja pri Ter-dini, hi bo dokazal, da je Windischer pomirjevalno vplival na množico. Dr. Kokalj predlaga zaslišanje Antona Krisperja v dokaz, da se pošiljajo reklamne table gratis v svrho reklame in da so po 20 septembru prišli zastopniki takih firm in rekli, da naj trgovci odstranijo stare table, ker dobe nove slovenske. Dr. Pegan predlaga, da naj se zaslišita Mahrova hišnik in hišnioa, ki sta tedaj, ko je Lovšin snemal Črke, gledala in se smejala, kar je d kaz, da Lovšin in Škof nista nikogar spravljala v strah. Čndni nazori. Dr. Neuperger se protivi vsem predlogom. Za Voduška in Windi-soherja da so priče izpovedale, da sta bila v sredi med izgredniki in to zadostuje. In take priče, ki so bile tudi zraven, so tudi sumljive storilstva. — Ne ve, zakaj se toliko razburjajo zagovorniki zaradi reklamnih tabel, saj je stvar državnega pravdni-štva, določiti, koliko so vredne, ne pa stvar zagovornikov, da so manj vredne (!) Dovolj je, če izvedenci povedo svoje mnenje. Vseeno je, ali dobe trgovci tablioe zastonj ali ne. Ako kdo dobi poslopje zastonj, pa ga mu kdo razruši, vendar poslopje ni brez vrednosti. Predlog na zaslišanje prič, da se dobe tablioe zastonj, je torej nepotreben. Mahrov hišnik in hišnioa sta pa vabljena. A Malo tata. Dr. Švigelj najodločnejše protestira v imenu zagovornikov ter obtožencev Vodnika ter Windisoherja, da bi državni pravdnik na tak način napadal priče. Hus je prva oseba v Trnkoczvjevi lekarni in se gotovo ni udeležil nikakih izgredov. Kovač pa je poslovodja v Trdinovi trgovini in sploh ni bil na ulioi. On bi se bil pravzaprav moral „batitf po nazorih državnega pravdnika in bi bil, kakor se te priče splošno Že imenujejo v Ljubljani — nemške priče. Windi-soher zaupa njegovemu poštenju, da bo povedal resnico, zato ga je imenoval za pričo. Taki napadi državnega pravdnika niso na mestu. (Dr. Pegan: §3! — Dr. Neuperger se zaničljivo smeje!) Glede tabel pa je pripomniti, da skupna vsota pri Kastnerju še vedno znaša nad 50 K, če se reklamne tablioe oenijo na 40 K, čeprav se velika tabla ne ceni na 60 K, treba je torej natančno dognati vrednost, ker sicer ostane na obtožencih že vedno zločin. Mi pač ne zaupamo državnemu pravdniku toliko, kakor on misli! Državni pravdnik vlači politiko v zadevo. Dr. Neuperger predlaga, da se prečita razsodba, s katero je bil obtoženi Windischer obsojen zaradi razbijanja šip, kar označuje njegov značaj, obenem se bodo pa iz tega akta tudi natančno spoznale tedanje razmere v Ljubljani, ki so bile take, da je bilo prebivalstvo nemške narodnosti v opravičenem strahu, da bi se mu kaj ne zgodilo. Ravno tako pa predlaga za Vo duška oni kazenski akt, iz katerega se razvidi, da je bil tudi že kaznovan zaradi dogodkov dne 18. septembra. Dr. Kokalj ugovarja državnemu pravdniku v imenu tistih, ki niso bili pri celem dogodku prav nič udeleženi, če so mirno opazovali početje drugih. Po državnem pravdniku predlagam akti pa niso prav nič v zvezi z dauašnjo zadevo. Posebne nevarnosti pa tisti dan v Ljubljani gotovo ni bilo, za kar je najboljši dokaz ravnanje priče Elberta, ki je brez strahu hodil med množico in lovil vajence. Ti dogodsi pa z dogodki dne 18. septembra niso v nikaki zvezi. Dr. Neuperger se čudi, da zagovorniki ne smatrajo tedanjih razmer za nevarne. Zato je že dokaz to, da so se dogodkov 21. sept. udeleževali isti ljudje, ki so bili tudi udeleženi pri izgredih dne 18. septembra. Da so pa igredi dne 18. septembra povzročili vznemirjenje v nekaterih krogih, je pač umi j ivo. Dr. Pegan: Kakor je videti, hoče gospod državni pravdnik pledirati v posameznih odstavkih. No, naj, ali odločno protestiram proti temu, da bi spravljal politiko v pravdo, če pa jo že spravlja, bodi povedano enkrat za vselej, da so bili dogodki dne 18. septembra v Ljubljani posledica tega, kar se je zgodilo v Ptuju! To, kar pa se je zgodilo v Ljubljani dne 21. sop-tembra, pa je bila posledica vsega, kar so storili vojaki dne 20 septembra! Konstatiram pa, daje drž. pravdnik sprožil to stvar in sicer edino le za to, da bi jo spravil v akte. Nemci sami pa so v resnici prišli ravnotako daleč, da so prostovoljno snemali table, ne da bi jih bil kdo pozval k temu. Sicer sem pa hotel le konstatirati, da je državni pravdnik začel spravljati politiko v oelo zadevo! Nato se je vnel hud beseden boj med predsednikom, drž. pravdnikom, zagovorniki in končno tudi obtoženim Vo duškom. Hrup je bil takšen, da ni bilo mogoče razumeti niti besedice. Drž. pravdniku je izgini) z lica oni porogljivi smeh, s katerim spremlja vsak predlog ali ugovor zagovornikov, in videti je bilo, da ga je konstelacija, da hoče vlačiti politiko v pravdo, temeljita popsrila. Habeat sibi! (Dalj« prihodnjič ) * * • Popravljamo. V prvem poročilu o obravnavi o septemberskih dogodkih smo izpustih med klienti g dr. Šviglja obtoženca Žigo Vo duška in VladimirjaRohrmanna. — Oni stavek, da je prišel Žiga Vodu-šek h Korziki kot zastopnik svojega Šefa, naj se ne razume tako, kakor da bi bil morda g. dr. Sohweitzer poslal Žigo Voduška h Korziki, temveč smo hoteli s tem le označiti, da je Vodušek šel h Korziki le zato, da ga kot klienta dr. Sohweitzerjeve odvetniške pisarne, torej dobrega znanca, obvaruje morebitne škode. Dnevne vesti V Izubijani, 22. aprila. — V Obrtni SVOt je imenovalo ministrstvo kot zastopnika za Kranj* sko na predlog deželne zveze [zadrug g. E Franohettija, brivskega mojstra in občinskega svetnika v Ljubljani, na predlog trgovske in obrtne zbornice pa g. L Fiirsa-gorja, trgovoa v Radovljici. — Snkveneilonlrana opesl- Olla. Vlada je torej dala klerikalni „Zadružni aveai" 4000 K štipendije učenoem Zadružne iole. Pribili amo nekorektnost tega vladnega postopanja. Klerikalcem seveda ni všeč, da spozna ljudstvo, kako vlada a državnim denarjem podpira njih stranko, namesto da bi podpirala deželo in prebivalstvo. Mi smo ravno to ožigosali, da daje vlada klerikalnim strankarskim namenom denar, ki bi moral biti v korist oele dežele in vsega prebivalstva. Taka stranka, kateri daje država enostransko podpore, ni v stanu delati opozicije, ne more tega in ne sme. Državne Štipendije se še nikoli niso dajale v ■ delitev strankarskim organizacijam, vedno jih je vlada sama delila. Tu pa se je napravila izjema, samo zato, da bi bila nopozic3Jonalnau stranka dr. Šu-steršiča bolj podprta. Najprej pri krmi — zdaj pri štipendijah — korupcija je Čisto o č i t n a in vsakdo lahko vidi, kako je klerikalna ,opo-zioijau lukrativna. — Jemljemo na znanje, da se dr. Ivan Šusteršič sramuje „Zadružne zvezeu in „Gospodarske zvezea in da v snočnem „Slovenou" odklanja vsak najmanjši stik s tema klerikalnima organizacijama. — Kaj Je z reknrzom I Že dne 26 in 27. maroa t. 1. so se vršile v Idriji nove volitve v občinski odbor, ni pa do danes še izvoljeno mestno starešinstvo, ker so klerikalci vložili rekurz. Ljudje izprašujejo, kdaj bo volitev novega župana? Na to moremo dati le toliko pojasnila, da ima sedaj vso zadevo v rokah deželna vlada. Ker se mora rekurz proti občinskim volitvam vložiti na deželno vlado v osmih dneh po volitvi, je torej pri deželni vladi že preoej časa rekurz in upravičeno je vprašanje, zakaj se rešitev priziva zavlačuje. Katehet Oswald je vendar le zato vložil prizive, da nagaja in draži večino idrijskega prebivalstva in so njegovi rekurzi prav brez vsake stvarne in pravne podlage, za rešitev torej ni potreba mnogo časa. Nesmiselnost rekurzov smo že po za služenju ožigosali, danes bi le Še rekli, da so rekurzi zaušnioa c. kr. vladi sami. Kdo je vodil volitve drugi, kakor od vlade imenovani klerikalni gerent? Pripoveduje se, da je glavar sam redigiral volilni razglas. Če seje torej zakrivila kaka nezakonitost, se je to zgodilo vedomain sporazumno med klerikaloi invlado. Torej na dan z rešitvijo rekurzov! kak interes ima o. kr. vlada na ljubo Oawal-razmere v Sicer pa, na tem, da vladajo dovi zlobnosti nenormalne Idriji! — Domoljub" je v št. 15 z dne 15. t. m. priobčil notico „ Denar in hranilnice". Ta notica je po svoji vsebini neresnična in očitno pisana v korist kranjske šparkase. — Iz poštne službe. Višjemu poštnemu komisarju dr. Iv. Slejku, ki je preje nadzoroval poštne in brzojavne urade na Kranjskem, se je od-kazal delokrog na Primorskem. Mesto dr. Slejka bo nadzoroval poštne in brzojavne urade na Kranjskem poštni komisar dr. Anton Zorn. — Iz šolske službe Razpisano je def. učno mesto na trirazrednici v Šmartnem pri Kranju in na triraz-rednioi v Cerkljah pri Kranju. — Prošnje do 20. maja okr. šol. svetujv Kranju. Podružnice dražbe s? Cirila in Metoda, pozor! Vsaka podrnžnioa sklici, ako Še tega ni storila, zanesljivo vsaj do konca maja svoj občni zbor, kateri bodi, kjer mogoče, združen s kakim poučnim govorom in z malo veselico družbi v korist. Družbene blagajniške knjige izkazujejo lepe dohodke nekaterih podružnic, tajništvo pa ne dobi izkaza odbora in članov. Prosimo!! Redni obča i zbor I. ljubljanske podružnice sv, Cirila In Metoda se bo vršil v petek, dne 30. aprila t. 1., ob 6. uri popoldne v družbeni pisarni v I. nadstropju „Narodnega domau v Ljubljani. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. „RadogOj1. Županstvo v Postojni je darovalo 50 K, Glavna posojilnica v Ljubljani 40 K. Iskrena hvala! Glavna posojllnloa v LJubljani je podelila telovadnemu društvu „Sokol" v Ljubljani 60 K podpore. Prisrčna zahvala. „Glavna posolUnioa" v Ljub ljanl je podelila „Slovenski Filharmoniji" tudi letos velikodušno podporo v znesku 100 K, za kar jej bodi izrečena najtoplejša zahvala. „Slovenska Matloau. 164. odbo-rova seja. Predsednik poroča, da se društvena knjižnica uredi ie tekom tega leta, da se je „Matica" udeležila glavne skupščine .Matice Hrvatske" in da jo bosta v vsenčiliškem odseku, ki ga osnuje deželni odbor kranjski, zastopala on in odbornik vladni svetnik A. Senekovič. Po obiirnejiem po-ročilu uredništva „Trubarjevemu Zborniku", se reši neka tozadevna pritožba in se obenem sklene, da bo „Matica" o sprejetih rokopisih s gg. pisatelji sklepala pismene pogodbeTSprejel se je dr. Potočnika spis „Koroike" (sem-lj opisni del s slikami) in dr. Prijatelja prerod „Onjegin". Poleg „Zbornika" o francoski dobi objavi „Matioa" Se posebe obsežnejšo Študijo g. dr. B. Vodnjaka: »Ustava in uprava ilirskih dežel", ki bo ob tej po pariških virih izdelani posebni temi obdelovala vobče razvoj državnopravnih institucij. Obljubljena je razprava o kranjskih financah v začetku 18. veka (gosp H. Steska v Kranja). — Oferti za tisk morajo ločiti ceno papirja in stavka. — Zemljevid slovenskih dežel se bo letos tiskal; naklada 6000 izvodov; cena za Matičarje mu bo 5 K, za nedruštvenike 6 K. Občni zbor bo v ponedeljek, dne 26. aprila ob 8 uri zvečer v „Mestni dvorani". Tajni kov o poročilo o tekočih poslih se vzame naznanje. Za t. 1. je poravnalo udnino 697 članov. Zveza slovenskih odvetnikov je imela v nedeljo dne 18. t. m. svoj redni občni zbor v mestni posveto valni ci ljubljanski ob prisotnosti zadostnega števila društvenikov iz Koroške, Štajerske in Kranjske. Predsednik dr. Karel Triller je v daljšem poročilu obrazložil zvezno delovanje v preteklem letu ter se je spomnil zlasti tudi v tem času zamrlih članov gg. dr. Dečko, (Celje), Srneo (Maribor) in Kapus (Ljubljana). To poročilo se je s poročilom blagajnika dr. Kokalj a vred odobrilo. Sledila so potem temeljita poročila o justičnih razmerah na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem, o katerih se je vnela jako živahna debata. Ziani se je med drugim z ogorčenjem konstatovalo sistematično in trdovratno odklanjanje sleherne trohice jezikovne ravnopravnosti celo od strani kranjske o kr. finančne prokurature (!) ter seje skle nilo postopati zoper jezikovno prakso tega vsenemškega o. kr. urada v Ljub ljani z naj ostrejšimi sredstvi. V z p r i Č[o neznosnim jezikovnim razme ram na Koroškem in deloma tudi na Štajerskem pa je sklenila „Zveza slovenskih odvetnikov" izdati v svrho infor macija najširših slovanskih krogov posebno brošuro, v kateri se bodo te razmere podrobno naslikale ter priobčile tudi primerne tozadevne resolucije slovenskih odvetnikov. V isto svrho sklical se bo ob prikladnem času shod vseh tostranskih jugoslovanskih odvetnikov in notarjev, na katerega se bo povabilo vse jugoslovanske državne in deželne poslance. Koncem zbora vršila se je volitev odbora, v katerega so bili poklicani vsi dosedanji odborniki t j. dr. Triller (predsednik), dr. Krisper, dr. Kokalj. dr. Kušar, dr. Lesko var, dr. Hrašovec (za Štajersko), dr. Brejc (za Koroško) in dr. Rybar 4Aamanac II I. preklic. g| Obialajam, kar aem šaljivo govoril proti Alejsijn Malija ▼ Radovljici Ifan Šlibar 1601 i UYDR0VE- -JUHNE--! IKOMZtRvE Marljive ta vešče ključavničarju IMa ob stalnem nameščanju Iver-■lan oamanU v Bakra pri laki (Tinine) )5m-2 dobro ohranjen avtomobil s 4 sedeži. Vež pove snu. »s». 1437 11 Kočija napol pokrita, za enega konja, dobro obranjena, se kapi Ponudbe ped „EocIJa" na uprav. ^Slovenskega Naroda-. 1601 — 1 Pivovarna v Senožečah na Kranj« skem Is6a izkušenega in pridnega voditelja avtomobila za klasja, kateri ima 35 konjakih modi. Ponudbe do 30 t Ha. naravnost ravnateljstvu pivovarna v Senožečah na Kranjskom. 1595 a»oasop 2 aFomoi* Z 50.000 parov čevljev!! 4 parić s vil« v aaaao 7*50 K. Zaradi ustavljeni a plačila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino čevljev daleč pod izdelovalno ceno spraviti v denar. Prodajam torej vsakomur 2 para moških, 2 para ženskih, čevljev na trskove, usnje rjavo ali črno, galoširano z močno zbitimi podplati, veleclegantni, najnovejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 7*60 K. 1597 S URBACH livoi #r%IJev, krakov štev. IS?« Zamena dovoljena ali denar nazaj. V prijaznem kraju na Dolenjskem kjer se nsbsja več žag in mlinov in je na raapolago še vedno močna vodna sila, torej kraj ima gotovo lepo prihodujost, sa odda v najem trgovina z mešanim blagom vsled lastnikovega odpotovanja. Zaloge je prevzeti od K 8000—100OO. Letni promet (skupilo) K 30000—35000. Zaloga je kurantna. Pri prevzetju se zahteva tretjina zneska takoj, ostale po dogovoru v obrokih. 156'—3 Naslov se izve v uprav. „S1. N." Za šport ii promet. Zaloga koles fica, (Styria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. Jzposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila solidno in ceno.1590 2 Karel Čamernik fjnbljana, Dunajska cesta št. 9. SUKNA In modno 740 29 bluio za obleke Karel Kocian turila u situ v Humpolcu k j -a VJ^drova tovarna hranil Proqa VI Pojasnilo. Z ozirom na najino svarilo v „Slov. Narodu« št. 79. in 80. z dne 8. in 9. t. m. izjavljava, da to svarilo ne velja aa slana anala radostne. V Ljubljani, 21. aprila 1909. L in M. Widmayr K93-2 Ll Pozor! Stri**! Ženitna ponudba. Jlflad, priden, 24 let star narodni trgovec j dobro urejeno trgovino mešanega blaga v prijavnem trgu, se Seli v svrho Senitue seznaniti j pridno in vestno gospodično v starosti t8—20 let j nekaj tisoč premoženja Le na resne ponudbe (s slik0) Se ojira. Prednost imajo gospodične narodnega mišljenja j veseljem do trgovine. 1583—1 Ponudbe je poslati na upravni-Stvo riSI°v- /faroda* pod nU slogi je moč*. — lajnost jajamčena. Ša nekaj 33 vinskih sodov iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 6000 odda DO pii-- me ml coni tvrdka- . Rosner in drug valoiganjarna aadja ▼ LJubljani poieg Koslerjeve pivovarna. fNUISOL 5 1 tvrd k e Bergmann & dr., DeSin na L je in ostane naj boli de vseh modernih barvil za lase in se dobiva aa po barvanje v svetlo, rjavo in črno steklenica po K 2 60 pri fettich-frankheimn v Cjubljani. H. Volk v Šoštanju, Štajersko Kemična pralnico urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko se priporoča sa snaisnja iC32 vsakovrstnih oblek itd. 7 Sprsjsmalaica sa LJubljano pri I. Magdlfu krojata, Mumlosloova osata it 10. Ha dosslo in drakna po nizkih cenah priporočam svojo kagata zaloteno trsoulno z salonterUsklm ln oseh trst knnnoRkln oloion « bi pleteninami. " Devocionalije in v§. rat. blago u fe«i|a fto. Tferaltti umi toni. šarim. ^Utton Skaf tas)f|^f f uo Ar Bospodična ii sprajsma mm kramo in aH poetni |v LJnklJsnl, na Kariavskl I. nadstropja. Ključavničarski In •estJ 8, 1534 s sa sprajsaajo pri g Ir. Pasta na Poljanski oosrJ it 26 1567 2 iz Za lesno trgovino jako prikladen prastar ak LJnklJaniol aa adda prav cono. Tadi sa več let! Več se izve pri lastniku F Ka-iirjn. Prod Pmiami it 13 1577-2 lica dobro idočo gostilno v najem, oziroma na račun v kakem prometnem kraju. Ponudbe pod Oostilni- čarka1' na upravnissvo Slovenskega Naroda". 154 —s 9(onioristfnJa s prakso teli tlntbe. Grre tudi v kako posojilnico. Prodajalka izurjena v mešani stroki, teli slatbo. Obe gresta tudi na deželo, Ponudbe pod „a\. % it 17* na uprav. „Slov. Naroda-. 1565 2 Knjigovodjo sprejme »Obrtno pomožno društvo' v LJnblJsni Pismene pooudoe na gornji naslov do 30. t nt. 1494—3 Hotel Stemnile v Škofji Loki se radi smrti gostilničarja da takoj v najem. Več pove Prane Dolenc, Stara Laka. 1524-4 is-«- POZOR! 50 000 parov ievljev! 4 pore čevljev u sodo K 7—. Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tvornic sem bil poverjen prodajati večje zaloge čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej d.a para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah Val 4 pari stanejo aama 7 kron Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljeni .ali denar nazaj U7: 5 r*. lavo« *>*5wm\Jaw S. HOROVIC i, Dlttla i 57 b. Jfaznanilo. Vsled dolgotrajne boleani sem bil primoran skoro popolnoma opustiti svojo krojaško obrt. Sedaj naznanjam p. n. naročnikom in drugim, da aem toliko okreval, da zapet sprsjamausi vse v to stroko spadajoča dela. Ker iadelujem vsa dela po prav n godni b oenab in ker je moje delo prianano povsem prav dobro, se priporočam za ob la naročila s odličnim spoštovanjem Josip Jtkčin krojaiki mojster 1549-4 v L|bU1uI, V.*»t. iHm Itov. II. Sprajsia aa pomočnik in vajenec. PVA 1518—2 spr*|M ▼ trajno dalo Jaa Belina Ravnetaas ae snre|sae vajenec. Pristen dober brinjevec 452-9 se dobi pri L SEBEIUKD v Spod. Sliki. Iv. Bizovičar umetni in trg, vrtnar tjubljana, Xoiezijske~ul.~16 se priporoča za I nasadltev vrtov, parkov in | s—— — _ Velika izbira I cvetocik in listnatih rastlin, vrtnic, prezimnjočik cvetlic (perene), krasna cvetlična I grmovja, konifere, cvetlice i za okna in balkone. l Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Dele umetniško okusno in po solidnih conah. 1542 3 Trgovina s cvetlicami iti. Naročila na deželo hitro In vestno H K X X X X X Častitim damam priporoča : klobuke le najfinejšega okusa Uda Škof - Vanek pod Jranco. :: Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. :: X X X K X X X A. Luklč Fred škofijo 19 najmodernejšo konfekcijo obleke za gospode, dame, dečke, deklice in otroke *•«» MaJalttfUh eeub. H 95-18 JV(odna trgovina 3a dame modna trgovina $a gospode \ modni salon $a damske klobuke $>. Stlaadič, Ljubljana se nahaja sedaj se nahaja sedaj v hotelu pri „Jrfatiču", nasproti glavne pošte *\^A/ 1 1 ^A/V V^V VVM ■ ■ ' ■ WV j 8O metrov bakrenih cevi po 2l/.J m dol gib in s sklepom m vijak iniaai naprodsf — Znotraj svetloba oevi meri 3 om. 1568 2 Več pove Jaiat Kra|ae, sod*? v pivovarni v fikolji Laki na Oo renlskem. ^sssnnssM ! pozor ! gg. lovci in učitelji Priporočam se ca nsgsčenje (iopan|e) divjih petelinov in vseh drugih živali in pripravita m tudi rogove, vse pa najnižji osni- Delo je izborno, kar največ mogoče po naravi lfs|bot|ie reference. Ni željo pridem po luročilo sam m pri nesem tudi sam nazaj. Zadošča do pisnioa ali se pa delo lahko odda pri hišniku u a glavni polti. 1442—4 Ivan Robida v L|abl|anJ, Tržaška cesta it 22 Učenca krepkega! s primerno šolsko izobrazbo sprejme tvrdka ML Soklie, trgovina s me*, blagom v Lfnkl|anL 1552—2 Odda se v najem 1566-2 trgovina na Poljanski cesti it. 26. Pristni 1576 3 panama klobuk ■ K 10'— in višje. Velika izbira v najnovejši obliki do najfinejše kakovosti, kakor tudi vsakovrstnih slamnikov za gospode, ===== dečke in otroke. == 0. Jernatović LfaMlaaa Moatal trg itav. 5. O. ttr. avatrtjaka državna Zalaznio** Izvleček iz voznega reda. Veljaven si 1. oktobra 1908' leta. najcenejše žlfoste pletenine za ograje. Večkrat snkane Hote! JURIJA" LJubljana. Kolodvorske ulice 22. Priporoča svojo 14i5—ll restavracijo In Izvrstno kuhinjo. Abonement na hrano - po najnižjih oenah. - Uinotoč: Namizni cviček, cviček (iz Gadove peci), kali cviček (od Sv. Duha), kolo vipavsko, crno istrsko, goriški rizling, vodico, zsvrlino, teran« Dol-Portugalec* relosko, Ver-saonth. Čez ulico pri litru za 8 vin. ceneje. Vedno sveže piva iz delniških pivo-varen Žalec-Laiki trg in plzonsko pivo. Udobno urejene eletontne sobe zo tujce. V kratkem se otvori na novozgrajeno g: kegljišča! ^5 Za obilen obisk se priporoča št mi. )& JCttak. v ognja pocinkane ticaste pletenine posebno pripravne za ograditev parkov za divjačino, vinogradov, dreveenlo Itd. za varstvo proti zajcem, za pasje obore, v varnost proti to61* za fazanarije, ptienike in kletka« najbolji« žičovje za igrallača lavvn tennlaa, do treh metrov širckcetl v zalogi, za Rablizeve atene.Monlrjeve graobe Itd. Itd. Itd. Pletenine se izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljam! in iz različno debele žice, kl ae S* te po a pletenju poclrka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo lloo za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter *St Schrantz d. d. =13 Mae* Is Meelisas las. zaLi ros zjutraj. Osebni vlak a* smeri: Tržič, Jezen les, Trbiž, Beljak. Jul. žeL, Oorlca, La^žčiTrst C kr. drž. žet, Beljak čez Po-drozjco, Cciovec , Prago. 7*07 utraj. Osebni vlak v smeri i Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevja. s-se »redeaidne. Osebni vlak v smeri i jasanjce, Beljak, (čez Podrožćico) Celovec, rasgsi ii'li pradpoiono. Osebni vuu v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico drž, žel., Trs dri, žaU, Beljak, (Čez Pod.ožčicc) Celovec i-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje. S-4S opoldne. Osebni vlak v smeri i Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Oorlca drž. sel, Trst drž. žel. Beljak, (čez PodiOžčico) Celovec, Praga. /*»o z vodar. Osebni vlak v smeri t Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje 7*aa zvooar. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, BeJjafc, (čez Podrožćico) Celovec, praga. o-ao ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Oorlca dri. mL trst drž. ŽeL; Beljak juž. šel, (čas Podrožćico). ras zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. S*oa papo Id na. Osebni vlak v Kamnik. MO zveOer. Osebni vlak v Kamnik CSOpeneol. Osebni vlak v Kamnik. (Santa sb nadel jak in praanildh do 31. oktobra.) Prlaed v Liabllaae lat. zaLi ose zjutraj. Osebni vlak ia Beljaka lat, žel, Trbiža, Jesenic, Oorics, Trsta, Tržič* s-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja, Stroj«. Toplic, Kudolfovega, Grosupija, 11-22 prod poldne. Osebni vlak Ia Pragi Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podroić^-in Trbiž, Oorlca drž. žeL, Jesenic Tržič« 232 popoldne. Osebni vlak iz Ko?e»j* Straža Toplic, Rudoliovega, Orosupija, 4-is popoldne. Osebni vlak iz B«^ juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka Podrožćico) Gorice drž. žeL. Trsta dri žel Jesenic, Tržiča. O*no ivec«r. Oseb, vtak ia Pnuje, Geto m , Beljaka (čez Podrožćico) jeseni*. t 87 zvooer. Osebni vlak ta Kočcvia, Siri:» Toplic, Rudollovaga, Orosupija. a-ao zveoor. Osebni vlak Ia Beljaka itd šel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Po« rožčico) Trsta dri. žel Oorics drž. žel, Jesenic, Tržiča. n-OO pen od t. Osebni vlak ia Trbiža, Celovca, Beljaka (čaa Podrožćico) Trste drž. žel. Oorics dri. šel, Jesenic Prtnod v Maallame ari. žaioiv«?: e-40 zjutraj. Osebni vlak ia Kaamika, i O-se prod poldne. Osebni vlak ia Kaczfka eio zveoor. Osebni vlak ia Kamnika, 9-09 penaoi. Osebni vlak Iz Kamnika, (S*src ob nedelja* In praznikih do 3i. oktobri. (Odhodi Ia prihodi so oanačeaJ v sreda;*, evropejsirsin času.) 0. »r vsafatstBljsivO držsmlk želemir * Trstu tvornice sa sltarsko £fe na Dnnsjn, Marlakill In klehacevln. klasja in v Pragi-Bnkna. Prirodni vzorci in vsakržna pojasnila gratis in franko. Doklva se pa vsak vonjih trgovinah xa ielevnlno. S^e3ar3*aall«e3*aae pateaaizal avta rit I mm »ara \m. taoel iSlBBll železna ploeealne. 1087—16 žgano po takozvanem plrnovem načinu iz najcistejšege apnenoa, najfinejše kakovosti in vsake primesi prosto, bo oddajala počenži ss joi^vl z^a ixzf* j«3iza apnenica ]. Stih & ]Wat. }(očcvar postaja Dobrepoljc, dol. železnica po dnevnih cenah in proti povzetju. Naročila in poljubna informativna vprašanja je nasloviti: , A Jas Štih, p. Viđani pri Dekrepellah. 1509-1 Ai ssW Zavod za pltro in Moracije, Fran Dobeilet t Ljiljani, Rafiibsn ulice štev. 10. pohištvo vsake vrste 08 najenostavnejšega do najnmetnejšcga. Sldadiice tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbira pohištvenega blaga iti. Enostavne in razkošne ženitne oprane v najselionejši izvršbi. 1493— Mfanska kielitaa eaaka v Ljiikljatti Podruinica v Spljotu. ' " ^ aa r/, av. M n. L Podružnica v Oelovcu. Podružnica v Trstu. aiiHailin aOaa Mav. %. Raaemd ib.a i priporooa po K 51/,, irabnnja 6. maja. glavni nakitak po K 4Vi» a \ a n n po K 4 9 15. „ 9 m polovios po K 7, osle po K 12 „ 15. m m 9 . . - — -ivav. 14—45 Izdajatelj in odgovorni su*ednlk Kasto Pnsteslsmisk, Lastnina In tlak »Naredna