Poitnln« platons » gotovini. V Ljubljani, dne 9. julija 1931. DRŽA?? Do Vi i - 10. Vil. 1931 ^ Ste v. rti. i*,. Letnik LXXII. (Šol. leto 1931.132.) SianovsUo poliiišlto glasilo J,. V. I/. — se&ci/e sa Bro^sico banovino v Lfulblfani L/tf^ r» » o j «.r^ a j Uredništvo in oprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankircnih pisem ne sprejemamo. Ishaja vsak četrtek. Naročnina letno === J*%G&CCm1(M JjŽA rS. == Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. C glasi po cenika in dogovoru, a ek posebe. Fošt. iek. rač. 1 7.197. Telefcn 3112 Delov poverjeništva v poslovne m letu 1930 /31. (Poročilo tajnika Jos. Kobala na pokrajinski skupščini 3. julija 1931. v Ljubljani.) Leto dela našega poverjeništva je za nami. Treba je, da položimo svoje račune v roke vam, delegiranim zastopnikom našega članstva. Po poročilih, ki jih boste čuli, pričakujem, da boste lahko sodili in presodili delo v organizaciji in da boste objektivno poročali o njem svojemu članstvu. A!ko se ozrem nazaj in premislim vse delo, ki se je izvršilo, lahko trdim, da je bilo prošlo leto eno izmed najplodovitejših. Lanska- skupščina se je vršila v dneh 19. in 20. julija v Novem mestu. Poverjeništvo se je trudilo, da realizira vse sklepe, ki so bili sprejeti na njej. Tu jih ne bom navajal podrobno. Storil bom to med poročilom. Ožji sosvet je imel tri seje. Da skrčimo izdatke, smo prenesli vse delo na vodstvo poverjeništva, ki so je tvorili poverjenik, tajnik, blagajnik in urednik »Učit. Tovariša«, pomnoženo še s tov Ribičičem in Polakom. Njegovo delovanje je bilo intenzivno. Imelo je redne tedenske sestanke, na katerih smo reševali vse aktualne organizačne zadeve. Zabeležil sem 40 sestankov. Med letom je umrl delaven član ožjega sosveta in vrl tovariš Via* dimir Požar, šolski upravitelj v Radečah pri Zidanem mostu. Njegovega pogreba se je udeležila deputacija poverjeništva ter polo* žila na grob lep venec s primernim napisom. V smislu čl. 76. novega zakona o uradnikih sta izstopila tov. Mervič in tovarišica Gob* čeva, ker sta bila meščanskošolska učitelja. Za njuno plodonosno delovanje jima je po* slalo poverjeništvo po sklepu širjega sosveta v Mariboru z dne 31. maja pismeno zahvalo. Na pravkar navedeni seji so podali ostavko v smislu člena 25. novih pravil JUU tudi po« verjenik Skulj in tov. Ribičič, ker sta v službi pri prosvetnem oddelku, in blagajnik tov Grum kot vršilec dolžnosti sreskega šol« skega nadzornika. Širji sosvet je vzel ostavko na znanje, naprosil pa je tovariše, da osta-njo na svojih položajih v organizaciji do skupščine. Širji sosvet je imel 4 seje, in sicer 9. novembra 1930. in 1. februarja 1931. v Ljubljani, 31. maja v Mariboru in 2. julija 1931. v Ljubljani. Po* leg poročil funkcijonarjev poverjeništva, ki so poročali o vseh aktualnih zadevah, so bila na dnevnem redu tudi druga važna sta* novska vprašanja, kakor nominiranje raznih odsekov pri poverjeništvu in delo teh odsekov, Učiteljska gospodarska poslovalnica, Učiteljska domova, Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic, pevski zbor UJU, realizacija sklepov pokrajinske skupščine, položaj v organizaciji po glavni skupščini v Beogradu i. dr. Seja 1. februarja t 1. pa je bila posvečena sestavi »Spomenice« z ozi-rom na kritiko pri prvem zasedanju banske* ga sveta o učiteljstvu. Spomenico je izročila posebna deputacija g. banu dne 5. februarja in mu tolmačila želje in pritožbe organizira* nega učiteljstva. Zastopniki so poudarili, da učiteljstvo ne želi popustljivosti aH izjem* nega stališča zase, temveč močne, a pravične roke. Poleg aktualnosti v spomenici so sta* vili zastopniki g. banu svoje predloge glede organizacije prosvetnega dela potom šole in učiteljstva, glede stanarine, glede kriterija, ki bi moral vladati pri namestitvah in pre* mestitvah, glede Kmetijske družbe in pred« loge glede drugih perečih vprašanj. Dne 9. februarja so bili isti zastopniki ponovno klicani h g. banu, kjer jim je bilo rečeno, da so se podpisniki spomenice pregrešili in da bodo zato morali nositi po« sledice. Spomenico smo predložili izvršnemu od* boru UJU v Beogradu, ki se je z njo soli-daliziral in j o predložil na pristojna mesta. Z nami so solidarnost izrazili še: Društvo meščanskošolskega učiteljstva, Zveza državnih nameščencev, poštna organizacija, jugo-slovenski ženski savez in belokranjsko učiteljsko društvo Tu ne smem pozabiti lepe izjave župnika Faflika iz Kančevcev, člana banskega sveta, ki je javno obsodil pavšalno kritiko proti učiteljstvu. Za njegove lepe in odkrite besede mu je poverjeništvo poslalo pismeno zahvalo. Udejstvovanje učiteljstva izven šole. Kritika, iznešena v banskem svetu proti učiteljstvu, nas je prisilila, da smo začeli zbirati obrambna sredstva. Predvsem smo se obrnili na vsa centralna in druga društva s posebno okrožnico in prosili podatkov, v koliki meri se učiteljstvo udejstvuje pri raz* nih društvih. Prejeli smo mnogo poročil, med njimi značilna laskava priznanja, ka* kor: Naše društvo z učiteljstvom stoji in pade, brez učiteljstva je vsako delo v našem društvu nemogoče, učiteljstvo je glavni ste« ber društvenega življenja na deželi itd. itd. Drugo, kar smo izvedli, so obrazci za izvenšolsko delo, ki smo jih razposlali v smislu soglasnega sklepa na vsa okrajna uči* teljska društva. Navodila za izDolnitev so bila objavljena v »Prosveti«. Ko bi bila enkrat zbrana ta statistika, bi lahko s ponosom kazali na svoje udejstvovanje v izvenšol* skem času med narodom in zavrnili s točnimi podatki vsako pavšalno kritiko. Zbrana statistika bi imela tudi znanstveno vrednost. Omeniti pa moram, da se je učiteljstvo ne* katerih okrajnih učiteljskih društev izreklo proti sestavi in obrazce zavrnilo. Organizacija dela. Vodstvo poverjeništva ni zmoglo samo vsega dela, ki se od leta do leta množi Skupščina je pooblastila širji sosvet, da imenuje razne odseke, ki so pri organizačnem delu potrebni. To se je izvršilo na seji dne 9. novembra 1930. Odseki so si sestavili svoje poslovnike in pravilnike, po katerih so se ravnali. Nekateri odseki so bili prav delavni in agilni. Ravnalo se je to delo po gradivu in važnih dogodkih Naj slede v nastopnem kratka poročila. Šolskoupravni odsek. Ta odsek je imel skupno 9 sej. Reševal je vloge tovarišev in tovarišic, ki so iskali pravnih nasvetov, zlasti vlogo društva učiteljic glede razdelitve pouka in enakosti šolskega dela moških in ženskih učnih oseb. Obravnaval je načrt pravilnika o zgradbi šol; do definitivne redakcije tega pa še ni došlo. Odsekovo delo je otežkočeno, ker ni še pravilnika k zakonu o narodnih šolah. Kakor hitro bo objavljen, bo zanimanje za delo v odseku naraslo, ker ga čaka obilica poslov. Z objavo zakona o uradnikih z dne 31 marca t. 1. je došlo odseku po poverjeništvu mnogo vprašanj posameznih učnih oseb in okrajnih učiteljskih društev, zlasti glede sta« narine in razvrstitve. V teh vlogah je izra* žena želja, naj bi občine plačevale stanarino za učiteljstvo direktno banovini, ako se nam že mora odtegovati, učiteljstvo pa naj bi prejemalo od računovodstva polne prejem* ke. V tem oziru je poverjeništvo večkrat posredovalo. Pismeno vlogo je oddala tudi deputacija, ki se je zglasila pri predsedniku ministrskega sveta generalu Petru Živko* viču, ko je posetil Ljubljano. Potrebna je ocenitev naturalnih stano* vanj, ker se kar pavšalno odteguje po 150 Din mesečno od plače slehernega učitelja. Tozadevna okrožnica je že izšla. LTpamo, da se v kratkem ugodno reši. Mnogo je odprtih vprašanj, ki bodo sa* ma ob sebi rešena, kakor hitro izide pravilnik. Odseku je načeloval tov. Fortunat Lam* pret, šolski upravitelj v Borovnici. Odsek za narodno izobraževanje. Odsek za narodno izobraževanje, ki je bil izvoljen na lanski pokrajinski skupščini v Novem mestu, je takoj začel z delom in se konstituiral sledeče: predsednik tov. Petrove Ciril, tajnik tov. Mlekuž Vekoslav. Pripravil je vse potrebno za izdajanje »Pro* svete«, ki je začela po štiriletnem prestanku ponovno izhajati meseca decembra 1930., in to vsled potrebe po organizaciji vsega učiteljskega izvenšolskega dela. Odsek za narodno izobražanje je določeval smer in vsebino lista in je na svojih sejah določil natančno smoter, ki naj bi ga dosegel odsek potom lista, to je organizirati sistematično in pro-gramatično narodno prosvetno delo. Na svojih sejah je odsek predelal in sti-liziral Poslovnik odsekov in referentov za narodno izobraževanje Jugoslovenskega uči* teljskega Udruženja — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Ta poslovnik je bil objavljen v 6. številki »Prosvete« in bo pred* ložen današnji skupščini v odobritev. Odsek je vodil tudi predpriprave za vse počitniške tečaje in priobčil njih programe v »Prosveti« štev. 5. Ravno tako je pripravil odsek formularje za statistiko vsega učitelj* skega izvenšolskega udejstvovanja. Te statistične pole je prejelo vse učiteljstvo v iz* polnitev. Odsek je imel vsega 14 sej in je z izda* janjem »Prosvete«, organizacijo tečajev, pripravo poslovnika in izdelavo statistike po* vsem zadostil svoji nalogi. Odsek za šolski radio. Odsek za šolski radio. Na predlog »Pro* svetne zveze« v Ljubljani, je dovolila kr. banska uprava uvedbo šolskega radia v šole Dravske banovine in poverila sekciji UJU v Ljubljani nalogo voditi to akcijo in sestaviti poseben odsek učiteljev in strokovnjakov. V ta odsek je nominirala kr. banska uprava g. prof. Andreea. Odsek se je konstituiral sledeče: Predsednik g. prof. Andree Leopold, tajnik tov. Mlekuž Vekoslav. Odsek je imel do sedaj dve plenarni seji. Prva seja se je vršila šele 23. maja 1931 , vendar je med tem časom odsek že izvedel vse predpriprave glede uvedbe šolskega radia, predvsem statistiko radio-aparatov po šolah, oskrbel propagando za šolski radio in v to svrho tudi organiziral današnje radio*predavanje. Poskrbel je za predavanja o radiu pri vseh počit* niških tečajih za učiteljstvo, kjer bo le mo* goče dobiti nekaj ur za ta predavanja na razpolago. Nekoliko natančnejše pa se bodo ta predavanja izvršila na tečajih za roko* tvorni pouk v Ljubljani in Mariboru. S pri* hodnjim šolskim letom bo šolski radio že uveden, naša skrb pa mora biti, da ga bomo s pridom uporabljali. Odsek za učiteljski naraščaj. Odsek za učiteljski naraščaj je bil v stalnem stiku z učiteljiščniki in jim je pre-skrbel tudi tri predavanja. Učiteljiščniki so se zbirali v sobi odsekov sekcije UJU. Ko so priredili igro »Kralj na Betajnovi«, jim je odsek preskrbel brezplačno tiskanje plaka* tov. Odsek je imel težkoče s tem, ker kliub prizadevanju ni mogel dobiti večine dijakov višjih letnikov za skupne stike z učiteljstvom. Opažati je, da ni današnja mladina nič preveč razpoložena za idealna stremlje* nja, marveč je kot izgleda tudi ona močno pod vplivom današnje dobe materializma. Odsek za Mladinsko Matico. Odsek Mladinske Matice in »Našega rodu« je imel od 10. septembra 1930. do 26. junija 1931. 27 sej. Na njih so se izvršile važne izpremem-be. Takoj pri prvi seji sta se odbor Mladin* ske Matice in konsorcij »Našega rodu« združila v skupno institucijo, katere odborniki so morali ukreniti vse potrebno glede izha* janja časopisa in knjig in skupne naročnine Žal sta takoj pri prvi seji odstopila tov. Mazi in Mencin, ker sta smatrala, da so bili sklepi lanske delegacijske skupščine Mladinski Matici v škodo in ne prevzemata za* nje odgovornosti, kar se je pa izkazalo kot neutemeljeno. Ker je že pred njima dne 17. marca 1930. podal svojo demisijo tudi tov. Pahor je bilo za delovanje odseka treba kooptirati nove člane. Kooptirana sta bila tov. Janko Polak in Ciril Petrove, od društva učiteljic na pred= lagana tov. Anica Levčeva Odsek se je nato konstituiral naslednje: Predsednik banski šolski nadzornik For tunat Lužar, njegov namestnik Julij Slapšak tajnik Ciril Petrovec, blagajnik Rado Grum, upravnik Alojzij Hreščak — in odborniki: tov. Anica Levčeva, Janko Polak, Žerjav Al* bert in Ribičič Josip. Upravniku Hreščaku je bila imenovana v pomoč pisarniška pomočnica gdč. Anica Prebilova. Odsek je sklenil izdati 8 številk »Našega rodu« do junija, ko izda 4 knjige Mladinske Matice in sklenil tozadevno pogodbo z Uči* teljsko tiskarno. Urednikom »Našega rodu« je bil imenovan Josip Ribičič, ki se je obvezal, -da uredi tudi »Kresnice«, za kar se je pozneje nudil tov. Žerjav. Na nadaljnih sejah so se obravnavah razni upravni posli, ki je bilo o njih ravno treba podajati poročila. Takoj na tretji seji se je pa odsek že bavil z rokopisi, ki so zaposlovali potem odsek Mladinske Matice skozi celo poslovno leto. V ta namen se je odbral izmed članov odseka poseben odsek za čitanje rokopisov. Trije člani odseka so dobili nalog prečitati vsak rokopis in pismeno podati svoje poročilo, ki se priključi spre* jetemu ali odklonjenemu rokopisu. V tem odseku so delovali tov. Anica Levčeva in tov. Slapšak in Polak Tako je bil sestavljen recenzijski odsek. Rokopise so pa v več pri* merih prečitali tudi drugi člani odseka, ki niso bili voljeni. Odsek je pošiljal po en izvod naših pu* blikacij načelniku ministrstva prosvete Dor* deviču in prosvetnemu ministru Maksimovi* ču, kakor biblioteki ministrstva prosvete. Obenem je odsek prosil ministrstvo prosvete v posebni prošnji za priporočitev pu* blikacij Mladinske Matice našim šolam in obenem v drugi prošnji prosil za podporo — kar je bilo odbito; prošnja za priporočitev pa še ni rešena, ker sta bila od ministrstva odbrana tov. Flere v Beogradu in prof. Grafenauer, da ocenita naše publika* cije. Tudi banovinskemu odboru je bila od' poslana prošnja za podporo, ki je bila deloma uslišana. — Priporočil je odsek nadalje naše publikacije onim narodnim šolam, ki jih niso naročile in pa ravnateljstvom sred* njih šol in učiteljišč — uspeha pa ni bilo mnogo. Z rokopisi je velik križ. Saj je znano, da že vpeljane knjižne družbe celo z velikimi nagradami ne morejo pritegniti zadosti upoštevanih tekmecev. Tem težje je to pri Mladinski Matici, ki razpisuje manjše nagra* de. Našemu odseku je bilo odposlanih nekaj preko 30 večjih rokopisov, od vseh teh je bilo mogoče sprejeti le kakih 6 obsežnej* ših — za tisk. Kljub razpisanim nagradam je odsek imel skrbi polne trenutke, ko niso vedeli njegovi člani, ali jim bo mogoče iz* dati knjige Mladinske Matice ali ne — ker nismo sprejeli ničesar primernega za natis. Človek bi dejal, da je mnogo dela za prazen nič Silne težave so s temi rokopisi in delo ne gre tako gladko od rok, kot bi kdo mislil. »Naš rod« je izšel letos v 8 zaokroženih številkah, katerih vsaka je tvorila celoto zase. Knjige Mladinske Matice so 4. Odsek je sto* ril vse, kar je storiti mogel, več ni bilo mo* goče. Proti koncu leta je podal svojo demisijo tudi tov. predsednik brez vsake motivacije. Odsek mu je za njegovo večletno delovanje izrekel pismeno svojo zahvalo Odsek Mladinske Matice bo tudi v bodoče po svojih močeh deloval — ali podpore si more biti svest od celokupnega učiteljstva Dravske banovine. Odsek za šolsko zgodovino. Zgodovinski odsek je bil sestavljen v Ljubljani iz treh članov, in sicer so bili to: tov. Mlekuž Vekoslav, Petrovec Ciril in pisec zgodovine Ljubljane. Odsek je v letošnjem letu skušal napraviti načrt za organizacijo dela k sestavi šol* ske zgodovine. In sicer 1. Sestaviti bibliografijo vseh naših študij, ki obravnavajo zgodovino našega šolstva 2. Vseh onih v drugih jezikih pisanih, ki se nanašajo na naše šolstvo. 3. Sestaviti in zbirati bibliografijo naše šolske literarne produkcije — t. j. knjig, ki so jih v svojo pomoč rabili otroci in učiteljstvo. 4. Sestavljati monografijo vseh naših znamenitejših pedagogov ter zbirati v ta namen potrebno gradivo in pa kar je še važhejše, njih korespondenco. 5. Se* stavljati zgodovino razvoja naše stanovske organizacije v obče in posameznih društev posebej. 6. Opozarjati članstvo tudi na lo* kalno zgodovino posameznih šol. Zaradi prezaposlenosti članov pri dru* gih odsekih letos vsega tega ogromnega dela še ni bilo mogoče izvršiti — izvršil ga je pa mnogo tov. Petrovec, ki sestavlja bibliogra* fijo za zgodovino našega šolstva in piše živ* „ ljenjepis Andreja Praprotnika Drugo pride pozneje na vrsto, ko stopi odsek v stik s Pedagoško centralo v Mariboru, ki ima tudi zgodovino šolstva v svojem programu in zbira knjige naše šolske literarne produkcije. Odsek naj deluje tuda nadalje in bo, upam, drugo leto že lahko pokazal večje uspehe. Odseka za kmetsko in gospodinjsko*nada~ daljevalno šolstvo sta razpravljala na svojih sejah o nadaljevalnem šolstvu in o tečajih, ki naj se prirede za učiteljstvo med glavnimi počitnicami. Na* pravile so se primerne vloge. Uspeh ni iz* ostal. Med počitnicami se bodo vršili: za-družno-knjigovodski tečaj, tečaj za trgovske predmete na obrtno-nadaljevalnih šolah, te* čaj za trgovsko*nadaljevalne šole, risarski te* čaj za obrtno*nadaljevalne šole, gospodinjski tečaj na Krekovi gospodinjski šoli v Zgornji Šiški in Mali Loki, uvodni tečaj za kmetsko* nadaljevalne šole v Št. Juriju in uvodni tečaj za gospodinjske nadaljevalne šole v Mariboru, tečaj za ročna dela in šolski radio ter gospodinjski tečaj podmladka Rdečega križa. Tečajev torej na izbiro! Vsak in vsaka si izberi oni tečaj, ki ima do njega veselje in se hoče za tem resno posvetiti za delo med narodom. Kako se je razmahnilo kmetsko in go* spodinjsko nadaljevalno šolstvo, nam priča nastopno poročilo: Kmetsko in gospodinjskomadaljevalno šolstvo. Kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo ima namen najširšim plastem kmet* skega stanu nuditi času primerno stalno smotrno gospodarsko, kulturno in nacionalno izobrazbo in vzgojo. Kmetsko in gospodinjsko « nadaljevalno šolstvo temelji v razmerah in potrebah Dravske banovine, upošteva pa obenem dolgoletne skušnje sličnih ustanov na Češkoslo» vaškem, v Franciji, v Nemčiji in v Avstriji. Organizacija tega šolstva je s posebnim pravilnikom tako zasnovana, da se more tudi v najoddaljenejših krajih ustanoviti stalna kmetsko-nadaljevalna šola za kmetske fante in gospodinjsko nadaljevalna šola za kmet» ska dekleta, tako da je obisk te šole posebno še malemu in srednjemu kmetu omogočen brez posebnih časovnih in denarnih žrtev. V smislu banovinskega učnega načrta je ves pouk tako usmerjen, da budi in krepi v kmetu ljubezen do kmetskega dela iri^do kmetske zemlje, da poglobi razumevanje za zadružno delo ter da pokaže pot in nudi sredstva, kako je kljub skromnim sredstvom možno izboljšati z racionelnim delom svoje gospodarstvo. Pouk se vrši redno na krajevni osnovni šoli v zimskih mesecih in traja dve leti vsako s povprečno 120 učnimi urami. Nadaljevalno šolo vodijo osnovnošolski učitelji in učiteljice, ki so dovršili predpisane tečaje. Ti tečaji so dvojni: a) uvodno metodi» čen, ki tr^ja 14 dni. b) kmetijsko strokovni, ki trajajo 8 tednov ter gospodinjsko«str.> kovni, ki trajajo 4 tedne. Kot priprava za šolsko leto 1930./31. sta se vršila dva uvodna tečaja v Mariboru, ki se jih je udeležilo 33 učiteljev in 28 učiteljic V letošnjih počitnicah se bo poleg uvodnih tečajev vršil tudi štiritedenski gospodinjski strokovni tečaj na Mali Loki. Kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo se je tekom zadnjih treh let že moč« no razširilo v Dravski banovini, posebno še ob severni meji naše države. V šolskem letu 1930./31. je doseglo število 132, in sicer 77 nadaljevalnih šol za kmetske fante ter 55 šol za kmetska dekleta. Na teh šolah je sodelovalo 305 učiteljev in učiteljic. Število učencev in učenk je znašalo v šolskem letu 1930 /31. 2482. Izkušnja je dokazala, da so kmetske in gospodinjsko nadaljevalne šole zelo važno sredstvo za napredek kmetskega stanu. V mnogih krajih so te šole dale pobudo za ustanovitev raznih gospodarskih organizacij in zadrug, te šole so prve prirejale praktične poskuse za izboljšanje zemlje in pridelkov. Posebno važno nalogo so vršile ob državni meji, kjer so pritegnile nemške in madžarske kmete k pozitivnemu delu in v njih utrdile državno zavest. Za napredek kmetsko in gospodinjsko nada« ljevalnega šolstva. Dne 3. in 4. dktobra 1930. je kr. banska uprava v Ljubljani sklicala pionirje kmetsko nadaljevalnih šol k delovnemu občestvu v Ljubljano. Občestva se je udeležil tovariš poverjenik. Referiral je referent za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo pri kmetijskem oddelku banske uprave g. Kro« šel. Inšpektor g. ing. Zidanšek je podal naj* važnejše misli iz živinoreje. Nato so poročali voditelji kmetsko-nadaljevalnih šol. Dne 6 in 7. oktobra 1930. so se zbrale voditeljice gospodinjsko«nadaljevalnih šol k delovnemu občestvu. V imenu poverjeništva je pozdravil voditeljice tov. Kobal. Poročal je referent g. Krošl. Tov. Kovič-Pleveljeva je obravnavala temo: »Kako ohranimo po de« želi pri gospodinjsko-nadaljevalni šoli kmet« ski značaj«. Nato so poročale voditeljice o svojih tečajih. Na koncu poročil so bili sprejeti nekateri predlogi. V odsek za gospodinjsko«nadaljevalno šolstvo pri poverjeništvu sta bili izvoljeni tov. Kovičeva in Pleškova. Pri obeh občestvih je bila prirejena zanimiva razstava. Kmetijska Matica. Iz praVkar navedenega poročila ste slišali, kako lepo napreduje kmetsko in gospo« dinjsko nadaljevalno šolstvo v naši banovini. Zato se mi zdi potrebno in koristno, da opozorim cenjene delegate na knjige, ki jih iz« daja Kmetijska Matica, ozirajoč se pri svojem delu izključno na potrebe našega kmet« skega stanu. Vse knjige so pisane poljudno, vendar kmetijsko strokovno, tako da jih more s pridom uporabljati učitelj kmetsko«na-daljevalnih šol, pa tudi vsak učitelj pri po« uku v osnovni šoli. Kmetijska Matica nam je v zadnjih letih poklonila Kafolovo »Sad« jarstvo«, Rohrmanovo zbirko »Kmetijskih naukov«, Gombačevo »Umno kletarstvo«, Skuljevo »Našo zelenjad«, Oblakovo »Našo prašičerejo«, Teržanovega »Kmetijskega sve« tovalca«, Prepeluhovo »V boju za zemljo in državo«, Sovretovo »Gospodarske razmere pri starih narodih«, Maeterlinck-Westrovo »Življenje čebel«, Zalaznikovo »Dvig uboge gmajne« i. dr. Iz navedenega lahko vidite jasne smernice, ki vodijo Kmetijsko Matico pri njenem delu. Letos izda prepotrebno knjigo »Zadružništvo«, ki jo je spisal pri« znani strokovnjak Miloš Štibler. Naročnina je samo 20 Din Tovariši-delegati, opozorite učiteljstvo na te edicije in priporočajte pri« stop. Javite se tudi kot poverjeniki, kar je storilo že doslej več učiteljev. Uredništvo »Učit. Tovariša« je prejelo laskavo zahvalo Kmetijsko tiskovne zadruge v Ljubljani, ki se glasi: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani je na svojem rednem občnem zboru dne 17. t. m. izrekla priznanje in toplo zahvalo p. n. uredništvu in vsem gg. učiteljem, ki so kot poverjeniki Kmetijske Matice požrtvovalno sodelovali pri delu za kulturni in go« spodarski dvig našega kmetskega podeželja. V prepričanju, da je to sodelovanjn slovenskega učiteljstva samo posledica pravilnega razumevanja kulturne misije učitelja-vzgoji« telja, ki tudi izven šole prostovoljno posveča svoje sile napredku naroda. Kmetijska ti« skovna zadruga trdno pričakuje, da bo tudi v bodoče štela p. n. učiteljstvo med svoje najboljše sodelavce Odsek za Samopomoč otrok učiteljev in učiteljic je uspešno dovršil svoje delo Ker je kr. banska uprava potrdila pravila, je bii 17. maja t. 1. ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen tov. Pavel Lavrič, učitelj v Ljubljani. Društveni odbor je začel takoj s svojim delom. Do danes je prigla« šenih okrog 150 otrok Na družinskih očetih in materah je, da bo ta naš.i nova gospodarska ustanova dobro uspevala! Gospodarski svet je kritično motril vse učiteljske gospodarske ustanove. Naročil je tov. Hrenu, da sestavi o teh ustanovah primerno poročilo /a sejo širjega sosveta. Tov. Hren je nazval svoj referat »Naš gospodarski problem«. Širji so« svet je naprosil predavatelja, da izpopolni svoje tehtno poročilo in predava o njem na skupščini. Ker bo omenil v svojem preda« vanju vse naše gospodarske ustanove, zato tu ne bom razpravljal o njih. Učiteljski pevski zbor je priredil v pretekli poslovni dobi več kon« certov, tako v Ljubljani, Trbovljah in v Bre« žicah V marcu je podvzel turnejo po Jugo« slaviji, ki je moralno in materijalno dobro uspela. Veliko kulturno misijo zbora je uvidelo ministrstvo prosvete samo in izdalo odlok, da je zbor vreden vsestranske podpore. V predpustnem času je zbor priredil zabavni večer v dvorani novega Trgovskega doma v jubljani. Prireditev je bila posrečena in prav dobro obiskana. O delovanju pevskega zbora je obširno poročal na seji širjega so« sveta v predsednikovem imenu tov. Fran Kotnik. Razmnoženo poročilo so prejeli vsi člani širjega sosveta. Storjen je bil sklep, da se izjavijo vsa društva, ako se pevski zbor sprejme kot odsek poverjeništva, kakor je to naročila pokrajinska skupščina. Društva so se povečini izrekla za ta predlog s pridržkom, ako ne nastanejo s tem nove organi« začne dajatve. Danes je to brezpredmetno, ker mora pevski zbor po določilih § 76. urad« niškega zakona likvidirati kot samostojno društvo, moralna dolžnost organizacije pa je, da ga sprejme kot samostojen odsek. Okrajna učiteljska društva. Vsa društva so dolžna imeti po pet zbo« rovanj letno. V koliko so se društva držala tega, nam kaže nastopna razpredelnica: I. M >w Sresko učiteljsko s. <=> >oi + a tO društvo «j <0 N ■u- >U~ 1 Belokranjsko .... 79 66 _ 13 2 Bre/.iško...... 98 115 17 — 3 Gornjegrajsko .... 40 47 7 — 4 Kamniško..... 107 111 4 — 5. Kočevsko..... 97 104 7 — ' 6 64 70 6 — 7. Kozjansko..... 37 48 11 - 8. Kranjsko...... 126 128 2 — 9. 14S 148 3 — 10 119 121 2 — 11. Svetolenartsko . . . 53 54 1 — 12 Dolnjelen ca •a v S a > a m 1. 116 115 58 6 4 2. 97 63 3. 47 47 68 i S 4 4. 134 111 69 4 4 5 150 104 4» 4 4 6. 70 70 80 4 4 7. 48 48 63 6 5 8. 148 128 9. Krško......... 181 148 62 6 6 10. 148 121 54 4 3 11. 56 67 52 6 2 12. Dolnjelendavsko..... 108 91 13. 130 110 74 - 5 5 14. Ljubljana - mesto..... 200 187 5t « 4 15. Ljubljana - okol. vih. del . . 12H 112 68 4 6 16. Ljubljana - okol. zah. del . . 136 132 79 6 5 17. Ljutomersko....... 111 110 68 6 4 18. 108 102 47 4 4 19. 41 26 66 4 4 20. 125 111 52 S 3 21. Maribor d. in 1. breg .... 146 138 65 5 4 22. Mežiško......... 59 54 65 S 4 23. 131 92 86 6 5 24. 105 84 62 4 5 25. 71 63 64 6 11 26. 155 132 60 4 4 27. 130 113 78 6 4 28. Savinjsko-vransko .... 38 SI 70 6 5 29. Sloven ebistriško..... 61 62 77 4 4 30. Slovenjgraško..... 46 41 78 6 5 31. Smarsko-rogaško..... 94 79 56 t 5 32. Šoštanjsko....... 52 52 75 6 3 33. 31 31 71 5 5 Skupaj . . 3382 2961 «3-3 143 1351 Iz podatkov II. tabele posnemamo, da so imela društva vsega skupaj v preteklem letu 134 zborovanj. Povprečna udeležba zborovanj je znašala 65'4%. Odstotek udeležbe je pri nekaterih društvih zelo visok, a pri dru« gih zelo nizek. Želeti bi sicer bilo, da se ta odstotek pri vseh društvih zviša, vendar pa moramo upoštevati oddaljenost nekaterih krajev in tudi vreme večkrat ponagaja, ta« ko, da imajo mnoga društva nizek odstotek vsled enega zborovanja, ki se je slučajno vršilo ob zelo slabem vremenu. Vendar je pa med članstvom precejšnje število takih, ki sploh ne prihajajo na društvena zborovanja in vsi društveni sklepi proti tako indo-lentnemu članstvu ne pomagajo nič. Še mnogo dela bo potrebno za vzgojo prave sta« novske zavesti in društvene discipline. Zopet opažam na drugi strani še vedno veliko razliko med številom učiteljstva in članstvom. Članstvo pri društvih sicer stalno narašča, vendar premalo, da bi moglo kmalu doseči število učiteljstva v vseh srezih. Ne« katera sreska društva so že dosegla izena« čenje učiteljstva in članstva, vendar so ta društva še redka. Izven organizacije je še vedno 421 učiteljev in učiteljic, ki prav mirno in brez truda uživajo uspehe naše orga« nizacije, ki so ji sicer zagrizeni nasprotniki in ne zamudijo nikoli prilike, da zabavljajo čez njo. Vsa društva so imela 125 predavanj in to pedagoška, znanstvena ali poučna, iz česar lahko posnemamo, da skrbijo društva v polni meri za izpopolnjevanje svojega član« stva v pedagoški, znanstveni ali poučni smeri. Ker pa nekatera društva niso imela istega števila predavanj kot zborovanj, moram iz« rabiti to priliko in ponovno poudariti, da mora imeti vsako društvo tudi pedagoška predavanja ker smo sicer v nevarnosti, da nam oblast za zborovanja ne dovoli več prostega dne Pri seji širjega sosveta sem poročal c dopisovanju posameznih članov s poverjeni« štvom v raznih pravnih in stanovskih zadevah. Mnoga vprašanja bi lahko izostala, ako bi se prizadeti obračali potom svojega dru štva na poverjeništvo, ki bi odgovarjalo po isti poti, ker bi bili tovariši predsedniki o vseh vprašanjih točno poučeni. Zato prosim članstvo, naj se obrača v vseh zadevah predvsem na svoje društvo, ki da potrebno pojasnilo. Nasprotno pa pošlje vprašanje na poverjeništvo. Tako bo kontakt med pover-jeništvom in društvi živahnejši, evidenca točnejša, ker se obračajo na poverjeništvo tudi nečlani. Izvršni odbor UJU v Beogradu. Po glavni skupščini so nastala v orga« nizaciji mala nesoglasja zaradi volitev. Da bi se čim prej izravnala in da ne bi trpelo delo v organizaciji, je bil na Zidanem mo« stu 8. septembra 1930. sestanek med zastop« niki ljubljanskega in zagrebškega poverje« ništva. Sestavila se je primerna spomenica, ki se ji je pridružilo tudi splitsko poverje« ništvo. Spomenico smo poslali izvršnemu odboru s prošnjo, da skliče čim prej sejo glav« nega odbora. Ta se je vršila 19. in 20 oktobra 1930. Izdan je bil komunike, ki ugotavlja, da je bil dosežen v vseh vprašanjih popo n sporazum. Izvršni odbor si je v polnem ob> segu osvojil predloge sestanka na Zidanem mostu in ugotovil, da je vez med izvršnim odborom in sekcijami jačja nego je bila kdajkoli prej. Po tem sporazumu je ostal predsednik UJU tov. Milan Rabrenovič, i. podpredsed« nik tov. Vaura, II. podpredsednik tov. Milan Cvijovič, tajnika tov. Mihajlovič in Rašič, tajnik za učiteljsko internacionalo tov. Ti-homir Kostič, urednika »Narodne Prosvete« tov. Radiša Stefanovič in D Priča, za »Učitelja« tov. Vujica Petkovič. V odboru so bili še tov. Popovič, Tintor in Flere. Odboru je bilo naročeno, na skrbi za odobrenjs pravil. Ko je izšel uradniški zakon, so morali po določilih § 76. izstopiti iz izvršnega od« bora vsi upokojeni in oni odborniki, ki so bili v službi v ministrstvu. Med njimi sta bila tudi predsednik Rabrenovič in P. Flere. Tako skrčeni izvršni odbor si je izvolil zi svojega predsednika tov. Damnjana Rašica, ki danes prisostvuje naši skupščini. Pedagoški tečaj v Ljubljani. Centralni institut za vzgojo in pouk v Berlinu je naprosil ministrstvo prosvete, če bi smel prirediti tridnevni pedagoški tečaj o novodobnem šolstvu. Ministrstvo je prošnji ugodilo in dovolilo, da se sme tečaj vršiti v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Organi« zacijo tečaja je ministrstvo izročilo našemu udruženju. Zanimanje za tečaj od strani uči« teljstva je bilo povsod veliko V Ljubljani se je tečaj vršil v dneh 30. in 31. marca ter 1. aprila. Tečaju je predse- doval načelnik prosvetnega oddelka dr. Lon« čar. Tečaja se je udeleževalo preko 800 uči« teljev in učiteljic iz vseh krajev naše bano« vine, tako da je bila velika dvorana hotela »Union« vedno dobro zasedena. Na tečaju so predavali: ministerijalni svetnik Hylla iz Berlina o idejnih smereh, ki so dovedle v Nemčiji do običajnega tipa delovne šole, nato je sledilo predavanje šolske« ga svetnika Schmidta iz Sprottaua, ki je govoril o šolskih nadzornikih in pokazal raz« liko v načinu nadzorovanja nekdaj in sedaj, nakar je podal zahteve novodobnega šolstva in orisal načela, ki bi se jih morali držati nadzorniki, tretji dan je rektor Biinger iz Essena praktično pokazal z otroki manjšinske šole učni postopek »stare« in »nove« šole. Udeleženci so bili s tečajem splošno za« dovoljni, ker so si lahko ustvarili jasno sliko o modernem pouku in razčistili marsikateri pojm. Predavanja je priobčil tudi »Popotnik« v 9. in 10. številki. Reproducirala jih je po svojih stenogramih gdč. Anica Černejeva, nastavnica na ženskem učiteljišču v Ljub« ljani Predavatelji so si ogledali Ljubljano, Bled in Bohinjsko jezero. Napravili so si tudi razne pokrajinske posnetke. Iz Ljub« ljane so odšli z najlepšimi vtisi. Na pot smo jim dali nekaj albumov, knjige Mladinske Matice, »Naš rod« in »Popotnik«. Prepričali so se, da večina našega učiteljstva upošteva pri vzgoji in pouku princip moderne delov« ne šole. Zveza državnih uslužbencev v Ljubljani je morala prenehati, ker so bile včlanjene v njej razne strokovne organizacije državnega uslužbenstva, kar pa je bilo v na« sprotju s § 76. zakona o uradnikih. Na izrednem občnem zboru dne 21 maja, na katerem je bila izvršena likvidacija, je poročal njen načelnik in častni odbornik g. Lilleg o vseh važnih vprašanjih, ki je zveza o njih raz« pravljala in o vseh korakih, ki jih je pod-vzela za svoje članstvo. Podrobno ne bom poročal, ker je »Učit. Tovariš« itak priobčil poročilo o izrednem občnem zboru. Pribijem naj le, da je Zveza vedno krepko podpirala naša stremljenja, nam stala vedno ob strani v boju za naša prava in dajala dragocene pravne nasvete, kadarkoli smo se nanjo obr« nili. V tem oziru je Zveza za našo organizacijo težka izguba. Po likvidaciji Zveze se je ustanovil kon-sorcij, ki bo še nadalje izdajal »Naš Glas«. Ker prinaša list važne pravne zadeve, odgo« varja na razna vprašanja, važna tudi za naš stan, priporočam članstvu, da se naroči na »Naš Glas« in ga s tem podpre. Ves Zvezin inventar je prevzela naša organizacija. »Učiteljski Tovariš« je naše stanovsko glasilo, ki nas seznanja o vseh dogodkih učiteljskega in organizačnega življenja že celih 71 let. V prošiem poslovnem letu je dobil mesečno prilogo »Prosve-to«. Ker so z izdajanjem te nastali novi iz« datki, je razmotrivalo o položaju vodstvo poverjeništva in sklenilo, da bi izhajal »Učit Tovariš« ,le trikrat na mesec, t. j. 1.. 10. in 20. vsakega meseca, iz prihrankov bi izdajali enkrat na mesec »Prosveto«. O sklepu smo z okrožnico obvestili vsa društva in prosili pristanka. Večina društev je za trikratno izdajanje »Učit. Tovariša« na mesec. Ostala društva so za neizpremenjeno stanje. O tem bo razpravljal tiskovni odsek na skupščini, ki naj stavi strikten predlog. O »Popotniku« ne bom izgubljal besed, ker bo o njem skle« pal odsek na temelju doposlanih predlogov in poročal skupščini. Prejeli ste 10 številk in razprave prečitali Sami boste najložje sodili o njem. Nova organizačna pravila. Ko so izšla leta 1924. prejšnja pravila, so začela poverjeništva in okrajna učitelj« ska društva takoj razpravljati o izpremembi teh pravil, ker so bila silno nepopolna. Iz« prememba pravil je bila na dnevnem redu skoro vsake seje izvršnega in glavnega odbora. Koliko bojev in razburjeni so povzro« čila na glavnih skupščinah v Subotici, Beogradu, Skoplju Zagrebu in zopet v Beogra« du, ve tisti, ki je bil sam navzoč na teh skupščinah. Končno jih je lanska glavna skup^ ščina v Beogradu sprejela, izvršni odbor pa jih je predložil ministrstvu prosvete v Beogradu v odobrenje. Med tem je izšel novi uradniški zakon, ki vsebuje v § 76 povsem nove določbe ule« de raznih udruženj v državi. Ministrstvo prosvete je upoštevalo te novt določbe, jih vneslo v predložena pravila in jih potrdilo dne 14. maja 1931., O. N. br. 37.035. Podrobno ne bom govoril o pravilih »Tovariš« je dovolj pisal o tem in jih pri občil v prevodu. Vsem društvom smo tudi razposlali 1 originalna pravna in 6 prevodov. Glavna poteza reorganizacije dosedanje« ga udruženja je pregrupacija po upravni raz« delitvi države, t. j. po banovinah Ta ideja ni nova. Na neštetih skupščinah se je raz« pravljalo o tem, toda vselej brez uspeha, ker je bila tradicija močnejša od razlogov Ostali smo vedno pri starem. Najbolj se je približala rešitvi problema lanska glavna skupščina v Beogradu, ko je bil sprejet kompromisni predlog, da se osnujejo nove bano-vinske sekcije tam, kjer se izreče za to */« učiteljskih društev z banovinskega teritorija. Na ta način bi prišlo počasi do tega, do česar bo prišlo sedaj hitrejše in to brez notranjih stanovskih borb ( po »Učit. Tov.«) in brezplodnih prerekanj. Do glavne skupščine, ki bo avgusta v Beogradu, bo naše udruženje popolnoma reorganizirano. Na skupščino pridejo delegati 9 banovinskih sek* cij in sekcije za mesto Beograd in okolico. Dobre posledice te preosnove se bodo gotovo pokazale v bližnji bodočnosti. Nadaljnji važni del preosnove je sistem organizacije. Med glavnim odborom, med sekcijami in sreskimi učiteljskimi društvi bo vladala poslej tesnejša vez, kar je ideal vsake organizacije Take organizacije že ob* stojajo. Močne so in vedno lahko enotno nastopajo. Pravila so za nas celotno sprejemljiva. Pogrešamo le institucije širjega sosveta, ki se je izkazala pri nas kot važen forum, ki je rešil marsikatero pereče vprašanje. Upamo, da bo to pogreško popravil poslov* n — Dva merkantilna tečaja za učitelje in učiteljice. Za učitelje na trgovski in obrtno* nadaljevalnih šolah se bosta vršila zaradi velikega števila priglašencev dva merkantil* na tečaja, in sicer prvi od 6. julija do 31. julija t. L, drugi pa od 3. avgusta do 31. avgu* sta t 1. Strokovni risarski tečaj za imenovane učitelje odpade letos, ker se je prigla* silo premalo udeležencev. Učitelji, ki so sprejeti v prvi merkantilni tečaj, so pričeli s tečajem 6. t. m. ob 7. uri na tehnični sred* nji šoli v Ljubljani, pritličje soba št. 3. Vsi ostali v objavi seznama nenavedeni prosilci, so se sprejeli v II. merkantilni tečaj, ki prične 3. avgusta t. 1. in se imajo zglasiti ta dan ob 7. uri istotam. — Učitelji, ki so sprejeti v merkantilni tečaj: Benkovič Ladislav, Murska Sobota; Božič Adalbert Trbovlje-Vode; Bcrglez Fran, Čadram; Čekada Miroslav, Št Jernej; Glinšek Ljudmila, Rogaška Slatina; Groznik Jože, Hrastnik; Hofbauer Lojze, Hrastnik; Janežič Gabrijel, Škofja Loka; Justin Ciril, Žiri; Klavora Adolf, Kranj; Klun France, Za gorje o. S., osnovna šola; Kogelnik Franc Črna pri Prevaljah; Kompoš Peter, Kranj; Kopčina Ivan, Zagorje, osnovna šola; Košut• nik Silvo Sv. Pavel pri Preboldu; Koutnv Vilibald, Kočevje; Kus Viljem, Lom pri Tr žiču: Logar Leopoldina, Hrastnik; Medved Stane. Krško dekliška meščanska šola; Novak Julij Trbovlje*Vode; Pečnik Dragotin. Dolnja Lendava, državna meščanska šola; Planer Albert, Sv. .Pavel pri Preboldu; Pod* bevšek-Ravnikar Štefanija, Zgornja Šiška; Pogačnik Janko. Celje, deška narodna šola; Perkavec Celestin. Šmartno pod Šmarno go* ro; Pirnat Josip, Št. Jernej, Dolenjsko; Ro- binščak Srečko, Šoštanj; Rojic Jakob, Škofja Loka; Sekirnik Maks Čadram, srez Konji* ce; Šulin Matko, Toplice pri Zagorju; Švi-gelj Viktor, Št. Jernej, srez Krško; Vanič Janko, Krško; Vutkovič Srečko, Senovo pri Rajhenburgu; Završnik Alfonz, Vrhnika; Žemljic Branko, Celje okolica, državna deška meščanska šola; Zorner Franc, Sevnica: Zupančič Jože, Litija. — Pričetek poslovanja podružnice Uči» teljske gospodarske poslovalnice v Ljubljani. Učiteljska gospodarska poslovalnica (UGP) v Mariboru je pričela poslovati tudi v Ljub* ljani (Frančiškanska ulica 6/'!.). Šole, krajevni šolski odbori, tovariši in tovarišice, ki krajevno teže na Ljubljano, naročajte vse potrebščine potom ljubljanske Poslovalnice! Poslužujte se edino naročilnih listov (blo* kov), ki jih je dobila vsaka šola. Kdor jih nima naj jih zahteva od Poslovalnice. Izvr* ševali bomo vsa naročila točno, solidno in v najkrajšem času. Čim večje bo umevanje, tem preje bosta naša Učiteljska domova pod streho. ZA GG. UČITELJE, ZDRAVNIKE IN SODNIKE! V založbi Učiteljske tiskarne je izšla prva zbirka pravilnikov k zakonu o narod* nih šolah, kot II. zvezek celotne zbirke zakonitih predpisov k zakonu o narodnih šolah — Ta zbirka je važna in jo mora imeti: vsak učitelj in učiteljica, ker vsebuje vse za* konite predpise o obveznem zdravstve* nem pregledu in zdravljenju učiteljstva na šolskih poliklinikah ter predpise o zdravljenju na domu; vsak šolski upravitelj, ker vsebuje vse pred* pise glede zdravstva in postopanja z učenci in učitelji, glede higienskih predpisov učilnic, šolskih zgradb in pouka, kakor tudi predpise o postopanju z mo* ralno pokvarjenimi ali zanemarjenimi šoloobveznimi otroki; vsak šolski — in njega nadomestujoči zdrav* nik, ker ima v zbirki vse zakonite predpise o zdravstvu in higieni glede šole, učencev in učiteljev z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonov, uredb in pravilnikov, ki so izšli v Služ* benem listu in Službenih novinah in za* devajo zdravstvo; vsaka šolska poliklinika, vsak zdravstveni in higienski dom ker so v zbirki vsi pred* pisi glede zdravstva v šolah, pri učencih in učiteljih, ki zadevajo tudi nje; vsak krajevni šolski odbor, ker so v zbirki dolžnosti teh glede zdravstva v šolah in postopanja z moralno pokvarjeno šolo* obvezno deco; vsako županstvo upravnih občin, ker so v zbirki tudi dolžnosti teh glede • šolskega zdravstva in postopka z maloletniki; vsak zdravstveni odbor v občini, ker ima v zbirki tudi ta vse predpise, po katerih se mora ravnati; vsak sodnik, osobito za šoloobvezno deco in maloletnike, ker ima v zbirki vse zakonite predpise glede moralno pokvarjene šoloobvezne dece in maloletnikov z ob* širnim stvarnim kazalom in registrom vseh zakonitih predpisov o sodnem in kazenskem postopanju, ki so izšli v Službenem listu in Službenih novinah; vsako sodišče za maloletnike, ker ima v zbir* ki vse zakonite predpise glede sodnega in kazenskega postopanja z otroki in maloletniki z obširnim stvarnim kazalom in registrom vseh novih zakonqv, pravilnikov in uredb. Obširno stvarno kazalo omogoča, da vsako zadevo hitro najdete in prav tako vse določbe ki so z njo v zvezi. Register vsebuje vse zakonite predpise (zakone, uredbe in pravilnike) o zdravstvu ter sodnem in kazenskem postopanju (tudi one. ki jih ni v zbirki), da jih hitro najdete v Službenem listu in Službenih novinah. Vsak učitelj, zdravnik in sodnik nujno potrebuje ob vsaki priliki to zbirko! iolski upravitelji i Vaša uarodna dolžnost Vam nalaga, da x£ gotovi te svoji šoli nabavo, z rešenjem mi*i strstva prosvete 0. N. br. 3(5637/25. in 0. * br. 24398/30 odobrenih pomožnih nčil v za» ljepisnem Douku Po naredbi prosvetnega oddelka Drav« tke banovine obvezana je vsaka Sola imeti vsaj 1 izvod tega uiila Slik« z Jadrana in Prlmorfi 12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših nai slavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevi* in Krušlinu. Znižana cena mn 296'— razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 ok, in so pripravljen« tako, da se jih lahko ob«e? na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike t okras šolskih prostorov, bo po razpisu ministrstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2$ in ministrstva notranjih del J. B. br. 20496/2? najprimernejše sredstvo za uspešno propa gando za naš Jadran. Mudite otrokom pri nazornem pouku niitek spe zuavanja prirodnih lepot našega morja in Prlmorjd Bodite t otrocih nacionalno zavest t dosege ljubezni de jngoslovenskega Jadrana. Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSi samo: Banovinfka zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani — Pedagoški tečaj v Mariboru, ki ga pri« redi Pedagoška centrala, se bo vršil od 24. do 27., oziroma 28. avgusta. Obravnavala se bodo zelo aktualna vprašanja: individualna psihologija v teoriji in praksi, strnjen pouk ter organizacija šolstva na Češkem. Preda« valo se bo dopoldne in popoldne po dve uri. Vsakemu predavanju bo sledila debata, in si« cer tako, da se udeleženci uvedejo v način dela učiteljskih delovnih zajednic. Kot predavatelji so povabljeni priznani pedagogi dr. V. Prihoda iz Prage, Kari Linke in Oskar Spiel z Dunaja, od domačih pa zdravnica, voditeljica dečjega oddelka na -kliniki v Za« grebu ter tov. Fr. Martine iz Maribora. To« yariši in tovarišice, ne izpustite redke prilike in se odzovite našemu vabilu v čim več« jem številu! Pedagoška centrala bo poskrbela za cenena prenočišča in hrano. Prijave, posebno glede prenočišč, pošljite najkasneje do 15 avgusta. — Odbor. — Učiteljska gospodarska poslovalnica, r. z. z o. z. Vsak član naj pregleda poročilo o bilanci, ki jo je prejelo društvo od UGP v pregled. Vsako društvo naj v najkrajšem času imenuje in priglasi UGP zaupnika, za« kar so bila vsa učiteljska društva naprošena. Vsi, ki nameravate naročevati radio«aparate, se poslužujte pri naročilih edinole UGP. Glede strokovnih nasvetov pa se obračajte na sekcijo JUU — Ljubljani. — Slike, fotografije banovinske skupščine v Ljubljani naroče lahko vsi, ki jih hočejo imeti. Slike so prav dobro izpadle in so raz« ločni vsi obrazi. Velikost je 18 X 24 ter stane posamezna slika 35 Din, razglednice pa po 6 Din Razglednice izdela fotograf le, ako se prijavi več reflektantov. Naročila in denar je poslati na sekcijo JUU v Ljubljani. Slike so pri sekcijL na vpogled. — Prihodnja številka »Učiteljskega To« variša« izide po 23 t. m. — Poročilo o poteku banovinske skupščine v Ljubljani priobčimo v prihodnji šte« vilki, ker primanjkuje v današnji številki zaradi preostalega gradiva kljub prilogi pro« štora. — Z današnjo številko prehaja »Učiteljski Tovariš« v 72. 'letnik izhajanja, ker priče« nja poslovno leto za list s 1. julijem. Neor« ganizirane naročnike, ki jim je potekla naročnina opozarjamo, da isto obnove. — Člane JUU sekcije za Dravsko banos vino prosim, da se v vseh stanovskih zadevah, tudi osebnih ne obračajo osebno in s privatnimi dopisi na me, temveč da naslav« ljajo vse dopise na organizacijo, odnosno da jih vlagajo potom pripadajočega sreske« ga društva, kakor je bil to sklep seje širjega sosveta v Mariboru. Prepričani naj bodo, da se bodo ti dopisi obravnavali z isto skrb« nostjo in pozornostjo, kakor če bi bili osebno podani. Osobito se bodo v prvi vrsti upoštevali dopisi, ki bodo prihajali potom društva. Osebna preobremenitev poedinih funkcijonarjev s privatnimi dopisi ovira ekspeditivnost in delo za obče skupne za« deve, ki povsem zastajajo in trpe na škodo skupnosti. Zadeve, ki prihajajo na organiza= cijo se porazdele in so hitreje rešene Dimnik Ivan. — Odkritja spomniske plošče Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku ter proslave 140 letnice obstoja osnovne šole v Cerkljah pri Kranju na Vidov dan sta se udeležila v imenu poverjeništva UJU v Ljubljani tovariša Josip Kobal in Janko Polak. To članstvu in javnosti v vednost. — Gospod Jernej Čeme, lastnik hotela štrukelj v Ljubljani, je daroval Učit. domu povodom banovinske skupščine 100 Din, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem in priporočam učiteljstvu obilen poset hotela Štrukelj. — Josip Kobal, blagajnik. — Posnemanja vredno. »Kdaj bomo zi« dali Učiteljski dom v Ljubljani?« vprašuješ. »Nikdar, ako bodo vsi tovariši tako malo de« lali zanj kakor Ti « Na vse druge domove mislimo, za razna društva delujemo z vso vnemo, le zase, za svojo streho ne skrbimo Zato, tovariši in tovarišice, spominjajte se ob vsaki priliki svojih domov! Posnemajte tovariše letnika 1904., ki so se zbrali ob 27letnici svoje mature pri sošolcu Matiji Bre« zovarju v Št. Rupertu na Dolenjskem in zbrali za Učit. dom v Ljubljani 120 Din in jih izročili navzočemu blagajniku tov. Ko-balu. Pojdite in storite tudi ostali tako! — V počastitev spomina ge. Ane Pir« čeve, matere strokovne učiteljice Marije Pirčeve in soproge sreskega šolskega nad« zornika v pok. Avgusta Pirca je daroval za Učiteljski dom v Ljubljani Ivan Dimnik 100 Din. — Jcsip Kobal, blagajnik — Praktični izpiti za učiteljice na dr« žavni ženski učiteijski šoli v Mariboru. Praktični izpiti (usposobljenostni izpiti) za učiteljice se prično na državni ženski učiteljski šoli v Mariboru v ponedeljek dne 5. oktobra t. 1. Prošnje za pripust k izpitu morajo priti po uradni poti (šolsko upravi« teljstvo — sresko načelstvo — prosvetni oddelek banovine) izpitni komisiji v roke naj« kasneje do dne 10. septembra t. 1. Na držav« ni ženski učite jski šoli v Mar.boru morajo polagati praktični izpit vse one učiteljice, ki službujejo v srezih: Celje, Dolnja Lendava, Prevalje, Konjice, Maribor — desni breg, Maribor — levi breg, Ljutomer Murska Sobota, Ptuj, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah, mesto Maribor. Izpitne takse predvideva razpis ministrstva financ D. R. br 72.100 od 4. junija 1927. (glej: Fink Zbirka VII., stran 68.!). — V Mariboru dne 3. julija 1931. — Predsednik izpitne komisije: Direktor F. Kadunec. — Razpis natečaja. Slovenska Šolska Matica razpisuje natečaj za temo: »Kakšno vzgojo zahteva gospodarsko življenje od na« šega človeka?« Natečaja se more udeležiti vsakdo. Obseg naj bo najmanj ena pola, največ pa tri pole Razpisane so za temo tri nagrade: prva v znesku 1500 Din, druga 1000 Din in tretja 500 Din. Najboljši rokopis SŠM v svojih publikacijah natisne ter mu prisodi še običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo tajništvu Slov. Šolske Matice do 1. februarja 1932. — Tajnik. — Iz seje Slovenske Šolske Matice. Odbor SŠM je sklenil na svoji seji dne 28. ju« nija 1931. sledeče: 1. Poverjeniki SŠM naj z osebno agitacijo poskrbe, da bodo vsi čla« ni učiteljskih društev pristopili k SŠM. 2. Članarina za SŠM se zviša na 40 Din. To povišanje je v zvezi s povišanjem honorarja za spise SsM — Tajnik. — Maturanti in maturantinje goriških učiteljišč vojnih letnikov 1915., 1916. in 1917., kakor tudi oni, ki so bili na ljubljanskem ali na mariborskem učiteljišču! Doba 15 let je za nami, doba trpljenja, prognanstva, osvobojenja! Sestanimo se letos ob 15 letnici! Kje, kdaj, kako? Želje in nasvete naslovite na spodnji naslov. Kraj in cas se« stanka objavimo v časopisih. Pridite tudi oni in one, ki ste zapustili naš stan! — Andr. Pirjevec, učitelj v Ločah pri Poljčanah — Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani so se dne 24. junija zaključili učiteljski diplomski izpiti katerim je predsedo« val kot ministrski odposlanec g. Aleksander M a r i č , inšpektor ministrstva prosvete v pok. K izpitu se je prijavilo vseh 68 učenk obeh petih razredov in dve kontraktualni učiteljici, ki jima je ministrstvo prosvete dovolilo polagati ta izpit. Zaradi bolezni je ena kandidatka izpit prekinila, izpit pa je opravilo 56 kandidatk, 12 jih mora v sep« tembru iz enega ali dveh predmetov izpit ponoviti in ena je bila odklonjena na eno leto. Izpričevalo o opravljenem učiteljskem izpitu so prejele: Akički Ljudmila, Arko Marija, Barlič Jelena, Cirk Zdenka, Čerta« nec Ana, Dolanc Ana, Dougan Ana, Engel-man Milena, Erker Gabriela, Feldin Marga« reta, Felle Štefanija, Gaber Alenčica, Gajšek Nada, Gril Celestina, Hameršak Pavla, Huth Ana Jordan Nada, Kastelic Rozalija, Kaus Frida, Kavčič Antonija, Kladnik Evgenija, Lavrič Bogomila, Lisac Danica, Malovrh Jo« žefa, Mantuani Marija, Marn Karolina, Maz-gon Magdalena, Mavec Angela, Medved Sta« nislava Mlakar Vida. Ravnikar Ana, Rož-man Frančiška, Schiller Zdenka, Silvester Vladislava, Smrečnik Blanka, Stres Vera, Stupica Stanislava. Swoboda Alma, Šega Ana, Šentjurc Jožefa, Šetina Bogomira, Širko Vil« ma Tič Matilda, Turk Ida, Urbančič Roza« lija, Veber Božena, Velepič Milana, Verbič Anuša, Vodeb Vera, Vrhovec Kristina, Vr-tačnik Milka, Wittine Štefanija, Zabovnik Emilija, Zornada Romana, Žvanut Silvnstra in Gombač-Torkar Franja. 20 1 Din Din Osebne zadeve. —i Napredovali so v marcu 1931. v II./4. s .upino: Župančič Dragotin. učitelj v Št. Vidu nad Vald., Franja Zupančič-Kovač iz Sladke gore, Orač Olga, učiteljica v Kočevski reki: Obran Marija, učiteljica v Selnici IKiteMski pravnik. —§ Odgovor tovarišici A. A. v R. I. Ker ste bili vIL/1. skupini ki odgovarja VI novi skupini (§ 249) od 1. septembra 1923. do 1. aprila 1931., le 7 let in 7 mesecev (prej ni bilo uradništvo kategorizirano), 'Vam pripada po (§ 253. in 52.) novega uradniškega za« kona — VI. skupina z 2. period, poviškom, t. j. p'ača 1350 Din četudi imate 34 let služ- be. Plača 1450 Din Vam bo pripadala 1. sep« tembra 1932 leta. lil. Razlika 200 Din, ki jo prejemate se« daj po § 259., se ne šteje v pokojnino, ker je po § 120. osnova za odmero pokojnine plača in položajna doklada. — Pred dvema letoma bi dobila z 32 leti službe 100% osnov« ne in položajne plače brez 15% (čl. 31. urad« niškega zakona iz leta 1923.), t. j. 18.840 Din : 12 = 1570 Din + draginjska doklada 900 Din = 2470 Din. — Po novem zakonu Vam to pripadala pokojnina, ko dovršite 35 iet s užbe in boste imeli plačo 1450 Din, vseh prejemkov (1450 -r 650 + 950 = 3050), t j. 289975 Din ali 429*75 Din več. Pokojnina s 35 leti službe s 15% bi znašala brutto po prejšnjem zakonu 1750"50 + 900 2650 50 Din a po novem uradniškem zakonu 2899-75 Din, t. j. 249"25 Din več, zato se pomirite. ker bo pokojnina le večja in ne manjša. III. Velikost naturalnih stanovanj določi pravilnik k šolskemu zakonu, vrednost ta« kjga stanovanja pa ocenitev po pravilni!.u '< § 29. uradniškega zakona. Kdor ima in bo imel manj vredno stanovanje, se mu bo par manj odtrgalo od os. dr. doklade. iV. Sirotam po uradnikih se dajo po prejšnjih zakonih, kakor tudi po novem pu 23. letu le, če so nesposobni za pridobivanje —§ Sprejem v državno službo se izvrši v zmislu § 5, uradniškega zakona na pisme« no prošnjo, podprto z vsemi potrebnimi dokumenti (listinami) ki jih navaja § 3. Prošnja (učiteljskega abiturienta) diplomiranega učitelja, ki jo je predložiti banski upravi v 3 izvodih, original in 2 prepisa. (Original kol-kovan s 5 + 20 Din, priloge orig. z 2 Din), naj se glasi: Predmet: N. N, diplomiran učitelj v - ... ; prošnja za sprejem v državno učiteljsko službo. Ministrstvu prosvete O. N. v Beogradu. Podpisani N. N., diplomiran učitelj v........ prosim na osnovi §§ 2. in 3. uradniškega zakona z dne 31. marca 1931. in §§ 71. in 84. zakona o narodnih šolah z dne 5, decembra 1929. za sprejem v državno službo uradniškega pripravnika in podelitev mesta začasnega učitelja v..... banovini. Svojo prošnjo utemeljujem nastopno: 1 Rojen sem dne.....v......in sem nad 18 let star; 2. sem državljan kraljevine Jugoslavije; 3. neoženjen; 4. telesno in duševno zdrav in 5. neoporečnega — dobrega vedenja; 6. sem slovenskega rodu in znam popol« noma službeni jezik; 7. dovršil sem državno moško učiteljišče v......in napravil dne.....diplom« ski učiteljski izpit; 8. sem začasno nesposoben — oproščen službe v stalnem kadru Prošnji prilagam: 1. Rojstni list, 2. državljansko izkaznico, 3. samski list, 4. zdravniško izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo, 6. diplomo o zrelostnem učit. izpitu, 7. uverenje (potrdilo) o vojaški obvez« nosti in 8. odobritev staršev (varuha). V.....srez...... dne .... 193 ' N. N. diplomiran učitelj. —§ Napredovanja v višje skupine so ukinjena dokler ne izide zakon o sistemizaciji mest v zmislu § 46. uradniškega zakona. —Prošnje za imenovanja iz pripravniške 'i uradniško skupino naj se vlagajo, Sfer se ta prestop ne smatra za napredovanje. —§ Priznanje službene dobe učiteljem in učiteljicam. Novi uradniški zakon določa v § 297. sledeče: »Zakonodajna rešitev z dne 20. julija 1922. glede priznanja službene dobe učiteljem in učiteljicam, ki so bili radi vojne ovirani, ostane v veljavi.« Zakonodajna rešitev se glasi: Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slo« vencev, proglašamo, da je sklenila narodna skupščina v LXXVIII. redni seji dne .20. junija 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo: 1 Učiteljem, ki so dovršili učiteljišče v času od 1. maja 1912. do dne 1. januarja 1919. v tuzemstvu ali v inozemstvu, pa niso bili postavljeni za stalne učitelje po dovr« šeni šoli, bodisi ker so stopili v vojsko in potem v vojno, bodisi iz drugih vzrokov, ustvarjenih z vojno — se priznava ves pretekli čas, od zvršetka šole do postavitve, v leta stalne službe za pokojnino in povišek po odbitku časa obvezne službe v stalnem kadru, a brez pravice do odškodnine za pretekli čas, samo da morejo plačati za ta uva-žena leta prispevke v pokojninski fond; 2. učiteljicam, ki so v času od dne 1. maja 1914. do dne 1. januarja 1919. dovršile uči« teljišče v državi ali v inozemstvu, pa niso mogle biti iz raznih vzrokov, ustvarjenih z vojno, takoj postavljene za stalne učiteljice — se všteva ta čas po odbitku 6 mesecev v leta stalne službe, a brez pravice 'do. odškod^ nine za pretekli čas, samo da morajo plačati za ta čas prispevke v pokojninski fond. 3. Začasnim učiteljem in učiteljicam in učiteljskim namestnikom in namestnicam ali vršiteljem ali vršiteljicam učiteljske služ« be, ki so opravili učiteljski izpit za stalne ali ga opravili do konca leta 1922,- se pri« znavajo za pokojnino in povišek, a brez pravice do odškodnine vsa ona leta, prebita v službi, v katerih so bili ocenjeni najmanj s povoljno oceno, samo da morajo vplačati za ta jim priznana leta prispevke v pokoj« ninski fond Našemu ministru za prosveto priporo« čamo, naj razglasi ta zakonodajni sklep ter skrbi za njegovo izvrševanje. Na Bledu, dne 30. julija 1922. Aleksander s. r. Minister za prosveto: Sv. Pribičevič s. r. Minister za finance: Dr. Kosta Kumanudi s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: Dr Lazar Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi vseh ministrov). »Službene Novine«, št. 229. od 14. oktobra 1922. »Uradni list«, št. 110. od 24 okto« bra 1922. Važno obvestilo članom Učiteljske Samopomoči. — Članom Učit. Samopomoči v Ljub» Ijani. Društvo Učit. Sairfopomoč v Ljubljani se je 29. junija 1931. prostovoljno raz= š o. Vse društveno imetje in terjatve, vse članstvo z vsemi pravicami in dolžnostmi razpuščenega društva Učit. Samopomoči je prevzela na isti dan ustanovljena zadruga Učit. Samopomoč v Ljubljani. Po zadružnih pravilih mora vsak član podpisati pristopnico in jo oddati načelstvu zadruge. Delež 10 Din plača za Vas zadruga sama. Vpišite na pristopnici zgoraj: Vaše ime, poklic in bivališče, spodaj: bivališče, datum 29. junija 1931. in podpis. Podpisano pri« stopnico vrnite na naslov: Društvo Učit. Samopomoč v likvidaciji — Ljubljana, Go-sposvetska c. 13. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Poročila: + UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo v Doberniču dne 13. junija 1931. Navzočih 24 članov, t. j 80%. Tov, predsednik Mervar je otvoril zborovanje in poročal o notranjih društvenih zadevah. Razmotrivala se je zlasti situacija, ki je nastala za naše društvo, odkar so bila sprejeta nova pravila po novem uradnišken; zakonu. Sklenilo se je, naprositi centralo, naj posreduje, da ostane naše društvo še nadalje. Nato je predaval o šolskem vrtu in delu na vrtu tovariš Dequal iz Dvora. Predavanje je bilo prav skrbno pripravljeno in zanimivo podano. G. predavatelju se pozna, da je strokovnjak in dober vrtnar. Tov. Jankovič iz Ambrusa pa je seznanil zborovalce z življenjem naših izseljencev na Francoskem, kjer se je sam nekaj časa oseb« no mudil ter naslikal ondotne razmere, kar so zborovalci prav z zanimanjem poslušali V spomin pokojne tovarišice Pepce Iste« ničeve, učiteljice v Doberniču je zbralo uči-teljstvo tega društva 70 Din za Učit. dom. J. Mervar, t. č. preds. R. Hrovatova, t. č. tajn. + SLOVENJEBISTRIŠKO OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO je imelo zboro« vanje, ki se je vršilo v soboto dne 13. junija 1931. v Tinju Navzočih 37. V soboto dne 13. junija 1931. je slove« njebistriško učiteljsko društvo ob lepi ude« ležbi članov zborovalo na Tinju, visoko na južnem pobočju našega Pohorja. Predsednik tov. Miloš Tajnik je v uvodu poudaril, da se je zbralo učiteljstvo tokrat v Tinju zatega« delj, ker praznujejo Tinjčani 50 letnico ob« stoja svoje šole. Predvsem pozdravi navzočega župana Ferka, ki že nad 25 let uspešno deluje na čelu svoje občine za napredek do« mače šole. Spomnil se je tudi bivšega nad-učitelja tov. Janeza Tomažiča, ki je celih 42 let preživel na tej šoli in je z ljubeznijo skrbel za napredek pohorskega življa. Njegov sin Jože je danes kot upravitelj tinjske trirazrednice vreden naslednik svojega očeta. Nato je pozdravil zborovalce župan g. Ferk in jih povabil na slovesno proslavo 50 letnice, ki bo 29. t. m V oficijelnem delu zborovanja je poro« eal tov. predsednik o seji širjega sosveta UJU, ki se je vršila 31. maja v Mariboru in na kateri so se obravnavale razne podrob« nosti novega uradniškega zakona. Po najno« vejših določilih bo dosedanje poverjeništvo UJU v Ljubljani likvidirano, in sicer že letos na glavni skupščini v začetku julija v Ljub« Ijani in se preosnovalo v banovinsko sekcijo. Po zakonu bi moralo likvidirati tudi slove« njebistriško društvo, ker ni na sedežu sreza. To vprašanje se bo rešilo na ljubljanski i?lavni skupščini. Nato so zborovalci izvolili delegate, in sicer za skupščino v Ljubljani tov. Miloša Tajnika, J. Stoparja in J. Toma« žiča, kot namestnika pa Logar Frana in Fra« njo, za beograjski kongres pa prva dva in k'oviča. Ob koncu je kratko poročal tov. Z Kristan o vtisih dobljenih na ekskurziji učiteljev za obrtno nadaljevalne šole na Dunaju. — Končno je predsednik še ponovno opo« zoril vse šolske upravitelje, da naj se poslužujejo pri svojih naročilih za prihodnje šolsko leto le naše UGP. Zborovanje ie bilo zaključeno ob 13. uri. M. Tajnik, preds. Joža Stopar, zapisnikar. (Dalje na 6 strani.) Računi UJU in proračuni JUU — sekcija Ljubljana V breme Račun UJU, poverjeništva Ljubljana, za leto 1930/31. Promet V dobro 1. Blagajna........ 2. Poštna hranilnica..... 3. Dolžniki........ 4. Upniki......... 5. Uč teljski Tovariš..... 6. Popotnik........ 7. Učit. naraščaj in samoizobrazba 8. Članarina UJU Beograd . . 9. „ Zveze drž. nam. . . 10. Prispevki pevskega zbora UJU 11. Upravni stroški: a) uprava..... b) pisarna .... c) potnine skupščin . cj potnine ožjega in širjega sosveta . . d) potnine poverjen. e) sotrudn. Učit. Tov. f) , inured.Pop. g) „ Prosvete h) poštnina .... i) „ Učit. Tov. j) „ Popotnika k) prehodni stroški 12. Razni stroški: a) pisarn potrebščine, listi in tiskovine b) knjige in revije . c) klišeji U. T. in Pop č) pokojninski zavod d) bolniška blagajna e) manip.inpr pošt.hr f) telefon, pristojbine g) elektrika . . . h) davki in kolki . i) prehodni stroški 13. Mladinska Matica . 14. Fond kontraktualcev 15 Inserati..... 16. Org. skladi . . . 17. Naložbe .... 18. Premičnine . . . 19. Naš Rod ... . 20 Sospeso .... 34.200 38.400 20.821 4 504 10.506 6.069 17.331 11.653 7.158 7.321 10.506 23.026 12 70 16.57880 1.832-— 3.610 -2.376-— 985-1 086-52 1.185- — 405-80 2.495-20 16 645-90 Din 378.215 929.288 517.058 776 433 157-927 83.508 25.553 33.420 26.740 38.356 191.495 82 47.200 616.323 1.263 9.527 5.771 162.562 23.200 17.642 17.054 4,058.543 61 Din 1. Blagajna........ 2. Poštna hranilnica..... 3. Dolžniki........ 4. Upniki......... 5. Učiteljski Tovariš..... 6. Popotnik........ 7. Učit. naraščaj in samoizobrazba 8. Članarina UJU Beograd . . 9. , poverjeništva . . 10. „ Zveze drž. nam. . . 11. Prispevki pevskega zbora UJU 12. Vrnjeni upravni stroški . . . 13. „ razni stroški .... 14. M'adinska Matica..... 15. Fond kontraktualcev .... 16. Inserati......... 17. Org. skladi....... 18. Naložbe........ 19. Naš Rod........ 20. Sospeso........ Prejemki. Račun Mladinske Matice za leto 1930/31. Promet. Aktiva Bilanca Mladinske Matice 30. junija 1931. Blagajna 30 junija 1931. Terjatve...... Zaloga...... Inventar ...... Din 21.273 14.450 20.897 2.769 59.390 17 VELETRGOVINA F. König u Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov. RESTAVRACIJA NOVI SVET 377.689 916.119 466.686 803.945 164.399 103.806 51.887 33.420 31.090 26.740 38.356 78.446 38.573 637.596 1 263 71957 1.866 143.000 17.642 54.054 4,058.543 61 Izdatki. Din P Din P 1. Saldo 30. jun 1930...... 22.691 83 1. Saldo Naš. Roda 30. jun. 1930. . 6.335 85 2. Naročnina......... 605049 05 2. Naročnina......... 342 — 3. Terjatve......... 12 362 45 3. 7.348 — 4. Zaloga......... . 2.561 70 4. 3.942 50 5. Poštnina......... 5 50 5. 23 355 90 6 Honorarji......... 80 — 6. Poštnina in pisarna..... 8.851 09 7. Inserati.......... 1 500 — 7. Tiskovine......... 240 — 8. Razno .......... 575 23 8. Književni honorarji..... 51.678 — / 9. 1.656 — / 10. 14.737 25 / 11. Nagrade rešilcem ugank . . . 841 — / 12. 491.004 — S 13. Kliš. ji.......... 10.200 30 / 14. Inserati......... 875 — / 15. 2.145 20 / 16. Saldo 30. jun. 1931. ..... 21.273 67 644.825 76 644 825 76 1 1 Pasiva Dolg..... Izredna publikacija Rezervni sklad Čisti prebitek Din 3.937 39.685 13 863 1.904 59.390 17 LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. Din P Din P 525 76 27.512 74 13.169 25 2. Učit. naraščaj in učit. tečaji . . 26 333 20 3. Dolžniki..... .... 50.372 29 21.273 67 4 Organizačni skladi: 1.26939 37.000 — a) narodno-prosvetni . / b) obrambni .... 56975 / c) tiskovni .... 1030-90 / č) rezervni .... 728-97 / d) sklad za nad. šolstvo 306 83 3.905 84 / 5. Naložbe in deleži: / a) Mladinska Matica . 11.199-53 / b) poverjeništvo . . 4.187-37 / c) 7°/o drž. posojilo . 2.663-10 / č) Učit zdraviliški dom / v Rogaški Slctini . 1.250-— / d) Učiteljska tiskarna 250"— / e) Hran učit. konvikta 12-50 19.562 50 / 23.200 — / 1 383 97 / 112.119 61 112.119 61 1 Aktiva. Bilanca. Pasiva. Ljubljana, dne 30. junija 1931. Za poverjeništvo : Skulj Andrej, poverjenik Grum Rado, blagajnik Proračun Mladinske Matice in Naš. Roda za 1.1931/32. Za 25 000 naročnikov in za Naš Rod na 32 straneh. A. Prejemki 25.000 à Din 22 50 B Izdatki : 562.500'— 3.000 — 24.000-— Pisarna in poštnina . . . 9000-- 50.000 — 500-— 18.000 — 10 000-— Tiskarna, Mladinska Matica . 170.000"- Tiskarna, Naš Rod .... 258.000-— Nagrada....... 1.000"— Skupaj .... 562.500- - 543.550'— Prejemki .... 562500'- Izdatki .... 543 500'- Prebitek .... 19.000- Din Din Obračun fonda za učiteljski naraščaj in učiteljske tečaje. Din Din 1. Učiteljski naraščaj: a) Ljubljana: Prispevek do konca leta 1929./30. je znašal . . v letu 1930./31. je bilo vplačano ..... Izdalo pa se je: za najemnino čitalnice . . „ snaženje čitalnice . . . „ elektriko...... „ podpore učiteljiščnikom . „ revije in knjige .... „ stanovske liste .... „ vezavo knjig..... ostane še . b) Maribor: Prispevek do konca leta 1929./30. je znašal . . v letu 1930./31. je bilo vplačano...... Izdalo pa se je ostane še 2. Učiteljski tečaji: Prispevki do konca leta 1929./30. so znašali . . . v letu 1930./31. je bilo vplačano ........ Izdalo pa se je: za razstavo v Beogradu . . „ pisarniške potrebščine . „ poštnino...... „ znamke in dopisnice . . „ potnine in predavanja . „ knjige in revije . . . . „ elektriko...... „ razne izdatke . . . . ostane še . Ako seštejemo vse končne vsote ........ 1 440 -470'— 158-30 1.300-1.566 40 5.060-96 - 6 709 50 667 60 175-150 — 1.049'— 50220 146-60 547-35 11.932-85 6 209-50 18.142-35 10 090 70 8.051-65 9.668-75 6209-50 15.87825 5.516- 10.362 25 5.447-55 12-419 — 17.866-55 9 947-25 7.919 30 8.051 65 10 362-25 7 919 30 Za nadzorstvo : Ivanjšič Ljudevit, Lušin Alojzij, Ivanuš Robert. Proračun za leto 1931/32. A. Stroški. Din Din 1. Učiteljski Tovariš: a) tisk 40 št. a 4 str. v 3300 izv. 10 št. a 6 str. v 3300 izv. b) uredništvo...... c) sotrudništvo in korektura č) ekspedicija in poštnina . d) davek ....... 2. Popotnik: a) tisk 10 št. a 2 poli v 3900 izv....... b) uredništvo...... c) sotrudništvo..... č) ekspedicija in poštnina . 3. Uprava: a) pisarniško osobje . . . b) poštnina...... c) pisarniške potrebščine č) kurjava, razsvetljava, telefon ....... d) davki, koleki, manip. in prov. pošt. hranilnice e) bolniška blagajna in po- koj. zavod ..... f) razni nepredvideni stro- ški ........ 4. Organizacija: a) sekcija JUU..... b) tajništvo...... 5. Potnine: 4 seje upravnega odbora 3 seje predsednikov sekcij . 1 seja glavnega odbora JUU 1 banov, skupščina .... 1 glavna skupščina JUU . . potnine sekcije JUU . . . 6. Učiteljski naraščaj: 2500 org. članov a Din 5"— 7. Praktični tečaji učiteljstva: 2500 org. članov a Din 5 — 8. Članarina Beograd .... 9. Za pevski zbor: 2500 članov a Din 10'— . B. Kritja. 107.160 40.200 9.600 12.000 8.000 2.040 76.060--6.500-10.000--1.740- 36.000--5.000-7.000'- 2.000'- 3.000'- 3.000'- 3.000'- 9.600' 9 600- 6.000- 3 000-4.000- 4 000-8.000-3.000'- 179.000*— 94.300'— 59.000'— 19.200'— 28.000'— 12.500- 12.500'— 25.000'- 25000'- 454.500-- Din Din Ad 1. 2500 članov ä 150 naročn. ä inserati v Uč. Din 50'— Din 60"— Tov. . . 125 000-9.000 — 69.500-- 203 500-— Ad 2. 2500 članov ä 900 naročn. ä Din 30 — Din 50'— 75.000--45.000-- 120.000•— Ad 3., 4., 5. 2800 čl. ä Din 20 — 56.000- Ad 6. 2500 članov à Din 5 — 12500'— Ad 7. 2500 članov ä Din 5 — 12.500 — Ad 8. 2500 članov ä Din 10 — 25.000-- Ad 9. 2500 članov k Din 10 — 25.000-— 454.500-— LZZZZJ —. ™ Podpirajte mmi domove! Tudi Tvoje naročilo pri UGP pripomore, da pridemo čimpreje do Učiteijskih domov! 9846854438849854429342681 + GORNJEGRAJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 13. junija 1931. na Ljubnem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Referat tov. šolskega nadzornika g Lužnika: »Risanje v narodni šoli«. 4. Poročilo o uradniškem za* konu. 5. Poročilo o seji širjega sosveta v Mariboru. 6. Slučajnosti. Statistika: Število članov 46, navzočih 24, t. j. 52%. Prečita in odobri se zapisnik zadnjega zborovanja. Članstvu se prečitajo došli dopisi. ¿Izvolijo se delegati za pokrajinsko skupščino v Ljubljani. Delegat je tov Kotnik, namestnica Podbojeva. Tovariš šolski nadzornk g. Lužnik jc bi zaradi uradnih poslov zadržan, zato prečita tov. predsednik njegov referat: »Risanje v narodni šoli«. V njem poudarja tovariš velik pomen risarskega pouka. Risanje ni samo predmet, ampak je tudi jezik, ki nam pomaga preko težkoč, ki jih ne zmoreta niti govor niti pisana beseda. Tudi poda, kakšno risanje naj se goji in kako, da bomo želi tak uspeh, kakršen se zahteva od risarskega pouka. Poročilo o uradniškem zakonu odpade, ker tov. Kobal ni navzoč. (Svojo odsotnost je opravičil, ker je bil službeno zadržan. — Op. ured.) Poročilo o seji širjega sosveta v Mari boru poda tov. predsednik. Slučajnosti: a) Tov. predsednik stavi predlog: Prosi naj se g. šolskega nadzornika Lužnika, naj skliče v začetku šolskega leta konferenco za vse upravitelje, da bi delali vsi po skupnem enotnem načrtu. Predlog se sprejme. 1 b) Nadalje je bila izražena želja, naprositi g. šol. nadzornika, naj on izbere in na* roči knjige za polovico denarja, ki ga ima okrajna učiteljska knjižnica v blagajni, t. j. za 1500 Din. c) Tov. Tratnik prosi, da se izpolnijo statistike o izvenšolskem delovanju učitelj* stva in pošljejo do 17 junija v Gornji grad. č) »Učiteljski Tovariš« naj izhaja tri* krat na mesec, enkrat pa »Prosveta« na 24 straneh. Tov. predsednik se zahvali za udeležbo, zaključi zadnje zborovanje in želi vsem prav vesele počitnice. Z. Kotnik, t. č. preds. Baloh A., t. č. tajnica. Prispevajte kot podporniki .Pevskemu zboru U.iU učiteljstva*! + UČITETLJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 6. junija 1931. v Kočevju. Navzočih 40 članov, t j. 388%. 1. Po otvoritvi pozdravi tov. predsednik navzoče, posebno še nove člane ter poda svoje poročilo, med katerim prečita dopis poverjeništva UJU glede sestave statistike o izvenšolskem delu učiteljstva. Po razgovoru se z veliko večino izglasuje zavrnitev statistike, ker si je učiteljstvo svesto, da vrši v najvičji meri svoje delo in se mu zdi i-zpolnjenje obrazcev vseskozi poniževalno. 2. Tov. Mervič je predaval »O rivaliteti obeh bregov Adrije od najstarejših časov do danes«. Iz predavanja povzamemo: Širimo med narod smisel za morje in za njegove probleme, to je naša naloga. 3. Delegata za pokrajinsko skupščino sta tov Vilibald Koutny in Čokova, namest* nik tov. Peterlin. — Na državno skupščino pošlje društvo tov. Čokovo, namestnica tov. Rupnikova. 4. Poverjeništvu UJU — Ljubljana se predlaga, naj bi bodoča sekcija sestavila se* znam predavanj in predavateljev, kamor bi se sreska društva obrnila v slučaju potrebe in bi članstvo imelo upogled in lahko izbi* ralo temo. Tov. predsednik opominja člane dolžni* ke, da čim preje poravnajo svoj dolg na* pram društvu — termin do zadnjega junija tega leta. Kmet Herman, t. č. preds. Čokova, t. č tajn. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo v Ptuju dne 6. junija. Situacijsko poročilo. V okraju je 165 učiteljev in učiteljic. Število članstva v okra* ju je 145. Število udeležencev na zborovanju je 100, t. j 6944%. Tov. predsednik otvori zborovanje ter poda svoje poročilo. Med drugim omeni ostavko poverjenika Skulja, tov. Ribičiča in Gruma vsled novega uradniškega zakona. Prihodnja skupščina bo zadnja pokrajinska in prva banovinska. Treba bo tudi likvida* cije poedinih društev. Novi uradniški zakon seveda učiteljstva ni zadovoljil tako, kot je to pričakovalo, dal mu je pa enakopravnost z drugim urad* ništvom. Poverjeništvo je glede zakona storilo svojo dolžnost. Stavilo je svoj predlog glede porazvrstitve učiteljstva v skupine po %. Pripravniki, katerim se odteguje stana* rina, bodo morali svoje pravice iskati pri Državnem svetu, in sploh vsak, ki ni bil pravilno preveden. Treba mu je samo po* trdilo o banovinski prevedbi. Nanovo se ne bodo nastavljale učiteljice ročnih del, one, ki službujejo, ostanejo na svojih mestih. Nujno poziva navzoče, da puste svoja naturalna stanovanja ocenit, da se napravi že enkrat red. Ker učiteljstvo v minulih dveh letih ni kazalo preveč naklonjenosti Učiteljski gospodarski poslovalnici v Mariboru, se bo za prvo jesensko zborovanje povabil strokov* njak, ki bo članom razložil vse njeno poslovanje. Prav toplo priporoča navzočim pristop k Učiteljski samopomoči in Samopomoči za deco. Pokrajinska skupščina bo 3. julija v Ljubljani. Na njej se bo na podlagi novih pravil sestavil novi pravilnik. Na zborovanje je bil povabljen poverjenik, ki se pa zaradi zaposlenosti drugje, vabilu ni odzval. V debati, ki je sledila predsednikovemu poročilu, je pozval tov. "Musek navzoče, da takoj napravijo prošnje za odgovarjajočo skupino, če so jo časovno že dosegli, ter za vštetje let prebitih v vojski, ne glede na to, so li že prošnjo vložili ali ne Da se bo poslovalnico v Mariboru krepko podprlo, naj se v juliju skliče seja upraviteljev, da se dodobra zmenijo o enotnem postopku. Le složno delo bo pripomoglo, da bosta učiteljska domova v Mariboru in Ljub* ljani skoro stala. V debato o stanarini so posegali tov. (ica) Nagelschmied, Predan Drago, Pahor in Jančič, ki je predlagal: Organizacija naj nujno zaprosi g. bana, da odredi ocenitev naturalnih stanovanj, na podlagi koje naj se uredi odtegovanje sta* narine. Predlog je bil soglasno sprejet Tov. Šterk prosi navzoče, da statistične pole popišejo v osmih dneh, in sicer zaradi lažjega pregleda s tinto. Ker je statistiko treba plačati, se glasom sklepa obremeni pri* hodnji proračun. Nato je predaval tov. Smodič o bogu Mitru. Podal je zanimivo zgodovino tega bogočastja. Preden bo pokrajinska skupščina, se skliče odborova seja, kamor se povabijo tudi delegati, da dobe, kakor žele navzoči, direk* tive za skupščine. Tov. Šterk je prečital par točk glede postopanja na skupščini, katerim so navzoči pritrdili. S tem je bil zaključen oficijelni del zbo* rovanja. Tov. Komac je potem pokazal in razlo* žil aparat za kinoprireditev v šoli in na so-kolskih sestankih. Animiral je navzoče za nakup aparata. Sledilo je par filmov, ki so vzbudili v navzočih dokaj veselosti Ves drug neoficijelen program se je vršil v Na* rodnem domu pri skupnem obedu, v muzeju, kjer so si učitelji ogledali poleg drugih zanimivosti tudi Mitrov tempelj in naposled v Švicariji, kjer so tovariši in tovarišice zapeli par ubranih pesmi, preden so se razšli na svoje domove. D. L. Šestan, t. č. preds. Kaukler V., t. č. tajn. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanji! znesek Din 5"— FOTO-ŠPORT Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite najcenejše pri Fr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno! Kdor želi ugodno privatno stanovanje in event. hrano za nekaj ali več dni za časa počitnic v Zagrebu, naj piše na naslov: Go* spa M. S., Meduličeva 24 — prizemno. Vedno prihajajoče novosti i A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA B& Bliža $e glavna sezona Ne pozabite pri naročilih upoštevati v prvi vrsti Uči*@ii$ke tiskarne IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllN in knjigarne v Ljubljani S tem pomagate posredno graditi ¿¿¡-¡p Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru. fib SvoJi k fs|r svojim! Specialno olje zoper prah za higienično čiščenje učilnic, laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju MEDSČ-ZilNKi J) r^kov^n w LASTNIK FRANJO MEDIČ. — CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu. odnosi! Po znižani [mi! Posebni oddelek za Dvokoleaa, motorji, Jjffi^ffl^MBji^ emajliranje, poni-vsakovrstni otroški kljanje dvokoles, vozički, nadomestni ^ otročkih vozičkov, deli in pneumatika. šivalnih strojev itd Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta št. 4. Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠT. 9 Damske galoše . . Mo&ke gaioSe . . . i Domski snežni ftevlji i Moški snežni Čevlji . 70 Din 75 Din 100 Din 110 Din iramwu litin! tn H * ütritirjw Bila 3 ■ Avgust Agnoia Zaloga stekla, porcelana, 1 kamenine, zrcal in šip. ■ Kompletne opreme za re-J stavracije, hotele, gostilne, ! kavarne in bare ter za ■ 2 splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. LJUBLJANA j DUNAJSKA CESTA 10. ; Telefon 2478. i r n Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini ,PRi tOINCU" iL Glavni trg 9 Prodaja tudi na obroke! Z h obilen o bi «i k se priporoča * ALOJZ DROFENIK S .J Naročajte vsa s k a r s k a dela za dom šolo urad n društvo v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! it