Leto LXXVM ŠU 84 SpctIlzlon< ID atilmr......... Poštnina plačana v gotovini. Cea* 50 cett UIUfiDNiaTVO iži UfKAVA: uubuajna, plkjcinueva DEKUTUCNO £ASTt>P8TVO a* o^iuc is Kraljevin« Italije b UNION* PtTBBC.iriTA fTALIANA ft. 4.. ATILA NO LJubljana OONCESSIONARLA ESCLUSIVA per ki pttbUlelU 41 UNIONE PUBBUCITA FTALIANA ft. rtan* MILANO. Forfi retroguardie Impegnate in cembattimenti contro coloime nemiche a emir j mi đeirAlgeria e il porto di Bona efficacementc bcrabardati — Un mereantile avversario di 6003 tonn cd- pita neG«: acque algerine I! Ojuartiere Generale delle Forze Arm te co m u ni ca in data di 13 aprile 1943-XXI D seguentc bollettJno no. 1053: In Tunisia torti relropuardie dell'Asse sono impegnate in combattimenti contro colonne anglo-amerieane. Caeciatori tede-schi abbattevano due bimotori. Formazioni dellarma aerea italiana e srerma niča han ne agito contro aereodromi deU'Algeria e bembardato off » acemente le attrtzzatture del porto di P.ona Al largo delle eoste algerine no«tri ae-reos'luranti attaccavano nn convoglir. avversario colpendo un mercantile da bOOO tonn. I] nemico ha rinnovato ier? az;oni di bombardem-ento aereo su eptta e centri deintala merid-bnale e insulare; soltanto a Cosenza e a Vibo Valentia (Cantazaro) sono sesrnalat: danni e vittime tra la po-po!az!one c vile: complessivamente sessanta morti e 124 feriti. Risultano distrutti tre vel i voli dei quali nno dalla nostra caccia a IVapoli e due da'le contraeree di Messina *» Ustica (Palermo). Nelle altime settimanp la resia marina ba perduto in seguito ad azione nenvca aereo navale tre siluranti due som mer g i-b li. un ineroe:atore. Gran parte degli equ;pa2rsri e stata salvata da« nostri merzi o catturati dal nemico Nello stesso periodo unita della regia marna hanno altorr-dato due sommergibili nemiei. ZDECIMIRAN ANGLOSAŠKI KONVOJ Nemške podmornice so spet potopile 21 lađi] s I38.500 tonami, šest nadaljnjih ladij pa torpedirale Iz Hitlerjevega glavnega stana. 13. aprila, s. Vrbevno pDveljStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poroč lo: Nadaljujoč svoje neprekinjeno ud jstrovanje so nemške podniorniee napadle v vedah severnega Atlantskega oceana sovražni konvoj, Id je bil s polnim tovorom na pot« v Anglijo. Med to akcijo kakor tudi ob p<>-j sameznih napadih v Kara bfikem m t ju in ; P1"**! južno afriško obalo, so neniške pod-? mornice potopile 21 sovražnih ladij s skup-I no 138.500 tonami in torpedirale nadaij-\ njih 6 ladij. s Berlin. 13 aprila s. Iz berlinskih voja-I šk h krogov se doznava jo nekatere zani-I mive podrobnosti o napadu roja nemških j nodmornic na konvoi v ! tiku moč je letal na grenlandskih oporiščih. Ko so pa prišle do bliž.ne južne točke Grenlandije, so krenile zopet proti Vzhodu. Med tem so se podmornice razvrstile za koncentričen napad. Navzlic izredno močni zaščiti ruš:lcev in letalskih sil so podmornice brez oklevanja napadle konvoj. Po prvi eksploziji so z vseh spremljevalnih ladij takoj odvrgli bombe in sprožili ra-\ kete. ki so razsvetljevale boj šče kakor 1 podnevi. Istočasno so vse edinice pričele ! peklensko streljati. Ob svitu raket je bilo = neka i podmornic izsledenih in obstreljeva-j nih. Ena izmed podmornic se je priprav-j ljala za torpediranje enega izmed rušilcev j iz spremstva Nagel manever rušil ca pa je severnem Atlan- »em preprečil uspeh Tedaj ie poveljnik podmorn iške edmice o katerem iavlja današnje izredno | odredil, naj se sovražni rušlec napade iz >ko voino poročilo, j bliž:ne. Nekaj trenutkov na to se je ostri Močne zaščitnike v bojih s sovražnimi kolonami Učinkovito bombardiranje letališč v Alžiru In pristanišča ▼ Buni — Sovražna tovorna ladja s 6ojo t torpedirana Glavni sr*n italijanskih Oboroženih sil .le objavil 13. marca naslednje št. 105if. ■vojno poročilo: V Tuniziji so se močne osne zaščitne čete zapletle v boje z anglesko-amcnšklnvi k lonnmi. Nemški lovci so sestrelili dva dvoraotornika. Oddelki Italijanskega tn nemškega letalstva so napadli letel šoe v Alžiru ter učinkovito obstreljevali pristaniške naprave v Boni. Na širokem moriti ob alžirski obali so naša torpedna letala napadla naspr tniski konvoj in zadela 6000-tonsko trgovsko ladjo. Sovražnik je včeraj obnovil letalsko obstreljevanje mest in središč v južni Italiji in na otokih. Samo Iz Cosenze in VftV Va-lenta (Catanzaro) so bile javljene poškod h*1 in žrtve med civilnim prebivalstvom: skupno je 60 mrtvih in 124 ranjenih. Uničena so bila tri letala, katerih eno 90 pokfn-čali naši lovci v Neaplju, dve pa protiletal ska obramba v Mesini in na Ustici (Palermo) . Zadnje tedne je Rr. mornarica 'zgubTIa zaradi sovražnih letalskih in pomorskih akcij tri torped vke, 2 podmornici In eno križarko. Velik del posadk so rešili naši aii pa ga je ujel sovražnik. V istem razdobju so enote Kr. mornarice potopile dve sovražni podm-: rnici. V Rusiji samo lokalni boji Uspešne napadalne akcije nemškega letalstva Iz Hitlerjevega glavnega stana. 13 apr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes nasledn e pcročilo: Na vzhodni fronti je potekel dan ob krajevnem bojnem delovanju v splošnem mirno. Močni oddelki letalstva so na mnogih mestih fr nte in v sovražnikovem zaledju napadali postojanke, zbirališča čet, kolone na pohodu, železniške cilje in letalska oporišča. V Tunisn so potekli pokreti naš'h čet severno od črte Kairuan—-Susa po načrtu. Zaščitni oddelki so zavlačevali napredovanje nasprotnika. Letalstvo je ščitilo premikanja nemško-ltalijanskih čet in bombardiralo preteklo noč z dobrim uspehom ladijske cilje in skladišča v pristanišču Boni. Na Sredozemskem morju so uničili nemški 1 vci na podmornice dve sovražni podmornici. Sovražna letala so napadla v noč; na IS. aprila z rušilnimi in zazidalnimi bombami nekaj krajev v Vzhodni Prus-ji, predvsem KonigsberjEj. Skoda je h i*? a povzročena v stanova niskih predelih In bolnišnicah ter ua univerzi. V obalnem področju zasedenih zapadnih krajev In Norve&ke so bila sestreljena 4 angleška ictala. Finska vojno poručilo Helsinki, 13. aprila, s. Vojno poiočilo javlja: Finsk~ topništvo je odbilo rt? fronti Vzho!ne Karolije sovjetski oddelek, ki se jc skušal LzkrciiLi na napadnem oddelku Onoškega jezera. Na ostalih odsekih fznnte j> vladril relativen mL Bnljševiska grozo^eistva v Harkuvu Varša>-a, 13. apnia s. Po vesteh iz Harkova, kl jih ie obiavil »Nowy Currier Warsza\vski<, so boljševik: v 25 dneh sve-irga bivanja v I -m mestu poskrbel da je ukrajinsko pi -bivaLstv? zopet izkusilo kr. vavi sovjetski teror Po ugotovitvah posc-\ne komisije ro izkopati trupla 3.320 že~isK :n 1.870 otrok, ki so biki pokopana v sku-t>r.j jamo Na njih telesih so biTi vidni sle. ovi zverinskih udarcev s ka^eri-^i sn hli pebiti nesrečneži pripadajo?! vsi harkov-skemu civilnemu prebivalst\*u. N sc» še na-Sli jame. v katero so boljševik! pokopsti moške, ki j:h ie zadela ista bregičiM used Bi-z ko st) bolJflCfvBcl rr šm" v Har'-ov m> odreilli prisMno mobilzaciio vseh moSkm od 15 do 50 leta in jih uvrstili v r«dn i eete brez vsakršne priprave in iih fvez un;f*rm pos'ali na fronto Ko so se n^m ^ke čete približevale mestu, je bilo eivi'no prebivalstvo pozvano naj zapasti s sovjetskimi četami m?sto. toda nnsrla akc is Nemcev fe prenr-člp. n°čri za e^-aku^c.to in nesrečno prebival-tvo je zopet pršlo ped zašć'to nem širi h čet. Ruski p'sffts!? rrizT5»va cr^rrnfie^s^vfctskc fr^ube Staekhrlm. IS aprils s Puški pisatelj Bija Ehrenbu-er k^fče v »Pravd!« na pomoč ia zahteva o : Združenih narodov, naj se po- žuri] o s podpor. Rusiji. Ilija Ehrenburg govori o gigantskih izgubah sovjetske vojske in ;avljn- da nobena druga vojaka na svetu ne bi mogla prenesti takih izgub. Dve angleški tirpzdni letali sestreljeni Berlin. 12 aprila s. Iz poobla:čene«a vira se doznava, da sta bila med ponesrečenim napadom torpednih letal in bombnikov na nemški konvoj katerega so spremljale lahke po= morske sile, v Biskajskem zalivu sestreljeni dve angleški torpedni letali. Sovražna letala nad INemčifO Berlin, 13. aprila, s. Kakor se dc^n">va iz vojaškega vira, je preteki o noč manjše število aovT-ažnih bombnikov letelo nad se-vernozapadno Nemčijo. Odvržene bombe iz sovre^žnih letal so zahtevale nekaj žitev med civilnim prebivalstvom in napravile manjšo škodo na stanovanjskih hišah. Berlin, 13. aprila s. Sovražna letala so napadla preteklo noč. kakor s»r doznava iz vojaškega vira. nekatere kraje v Vzhodni Prusji. predvsem Konissberg. kjer so odvrgla ruiiine in zažigalne bombe. Škoda je nastala v stanovanjskih okrajih, na bolnicah in na nekem poslopju univerze. NeilatakljFvost atlantske obale Berlin, 12. aprila s. Neki vojni dopisni- je objavil zanimive podrobnosti o »atlantskem zidu«, ki je sedaj popolnoma dovršen komaj leto dni po tem, odkar je Htler njegovo gradnjo poveril organizaciji Todt. Gre za sistem utrdb, paše dopisnik, ki se lahko primerja onemu, katerega je svoj čas dr. Todt zgradil ob nernsko-francoski meji V kratki razdalj: so kaze-mate razn:h vrst, postoianske protrletal-?kega in obalnega topništva, strojniška gnezda, protitankovske baterije topovi, oeromna skladišča strel*"va itd. Vse to skupaj zagotavlja nedotakljivost obale. Posebno obrambne naprave so bile zgrajene, kakor je naravno, ob izlivh rek. okrog utrdb in podmomiških oporšč. Po raslugi teh obrambnih naprav je celotna ->ba!a Rnkavskega prelva kakor en sam blot- utrdb, ki so neranljive. Ob vsej črti <=o prottankovsk'a obrambe in m'Trska po~ lia. lr" se 'phko pmatraio za popolno obalno obrambo Na isti ^ačin je obramba klavnih pomorskih orx>r*šč spopolnjena s k-azematanv in utrdbami ki se raznrosti-raio v glob:no ter zagotavTiaio neran1!"-vošt orjorSJ? tako z mori a kakor ob morebitni obkoltvi s kopnega. Zažigaln? baloni spoSčeni na Špansko ozend]e Madrid. 13 apr s Trije baloni k- so imeli nosode z vnetljivo tekočino so bili od nema-n'"h letal spuščen- nad barcelonsko pokrajino-Wa?li so jih v krajih Santa Mana de Suria, San Matteo de Baies in Vallsarenj. Neka ed niča. pripadaioča skupini pod-1 mornic k križariio in nadzorxijejo morje J okrog Nove Zemlje, ie pred dnevi odkrila I velik sovražn- konvoj, ki je plul ob moč-( nem spremstvu in polno na tovor j en proti j Angliji. Skupina podmornic ie začela kon-I voj zasledovati in £a ni več izgubila iz-j nred oč'\ Sovražne edinice so naiDrvo kre-I n;.le Droti severu, da bi pr šle v akcijsko ob- prednji del podmornice pognal proti sovražni edinici, ki je b"la že deloma poškodovana od prvega torpeda. Edinica sovražnika se ie močno nagnila, nemško podmornica pa, čeprav je bila poškodovana, je še isto noč r>otoDJla eno sovi^ažno cisternsko ladjo z 9000 tonami. Večina Ladi i katerih potooitev naznanja današnje izredno vojno poročilo, je pršna- I i bodo in ki jo Vi. Vaša vlada in Vaše hrabre armad? nudijo Neodvsni Državi Hrvatski pri njenem obnavlialnom delu. TJ.stas'r.n Hrvatska stopa v tretjo leto avjega narodnega Življenja, nel^ljivo povezani z Miissolini Hitlerju rjhicejeva brzojavka pd igcilovinskem sestanku Berlin, 13. aprila, s. Vodja in k?jicelar Nemčije Adolf Hitler je sprejel 11 ale I njo brzojavko: »Ob koncu mojega bivanja na nemški zemlji Vam hočem reči, Fiihrer, da sem Izredno vesel, da sem se lahko razgovarjal z Vami o tolikih vprršanj'h, ki enako zanimajo najin? državi. T'gotuvil sem ponovno in z velikim zadovolj^tvorn prisrčno j»ltupnost namer in akcij, ki združuje najina narnla v vojni, katero bijeta, tesno povez na, v svTiio dosege tiste odločil ne zmage, ki bo Kvropl zopet dala pravični mir, na katerega narodi čakajo. Ohranil bom najhvaležnejši spomin na Vaš prisrčni sr:re.jeni in Vas pozdravljam, Fiihrer, s čustvi tovariškega prijateljstva. — Miissolini.« Pcglsvnikcva zahvala Dficefsi Rim, 13. apr:la, s. Duce je sprejel iz Za. Zagreba nasleJnjo bi^ojavko: *>Prosim Vas. Ihice, blagovolite sprejeti izraze moje tople hvaležnosti za čurrtva to-variške simpptije, izražena ob druei ohTet_ niei osvoboditve hrvatskesra naroda. Spominjam se z Globoko hvaležnostjo pomoči, katero ste Vi. Duce, dali z ve'ikoiuSnostjo hrvatskemu narodu v dolgi borbi za svo dala temu konvoju. Istočasno nemške podmornice dosegle nadaljnje uspehe v tropskem področju Karaibskesa morja, kjer so bili napadi nemških podmomških edinic izvedeni v izredno težavnih okoliščinah zaradi strogega letalskega nadzorovanja tega odseka morja. Tudi pred ameriškimi obalam', kjer zdaj divja;o nevhu-, je nemškim podmornicam uspelo uspešna zaključiti operacije in potopit: mod dru-Tm vel*k parnik z živežem, ki je prišel iz Avstralije in je bil na poti v An^!in». V 14 dneh potopljenih 7 sovražnih podmornic Bertn, 13. aprila s. Iz poo ooga vira se dozna\*a, da so nemški lovci M podmornice potopili v Sredozemskem morju nadaljnji dve sovražni podmorn ci. S tem se je število sovražnih podmorn c. katere so potopila nemška pcotipodlUOI1 U lik 1 sredsK'a, v zadnjih 14 dneh. narasio na V. Topništvo nemške mornarice je ftltlj na boljševiške pomorske objekti' v / il ^ Kronštata. Ob zadetkih so izbruhnili požari na ladjah. Mnogo ladij je bli> hu-ii> poškodovanih. Neuspeli v ameriški ladijski proizvodnji Berlin, 13. aprila Nova izdaia nenu'ktv. ga almanarui »Nauttus«, ki ^a je ziiložalo vrhovno poveljstvo nemšk h Oboro/enih sil pod vodstvom admirak* Oottlneda Sari-sena. objavila zanimivo poglavje o razvoju pomorskih gradenj v tajni \ vojnem tea. Pisec, ki je mornar šk j strokovmjak pr nemški mornarici, nudn v.«** tehnične in znanstvene podatke za nepristranske) sodb* o pomorskih vprašan i h. k j so tako odlo- zavezn:ško in pTitateljako fašistično Ita- 1 č lna za zmagoviti zaključek sedanje \ ne. Podatki kažejo n. pr.. da je velik odstotek mornariškega programa Američanov zabeležen samo na papirju in to pred v sera zarad' pomanjkanja delovne sile in ■■iirc-vin. »Nautilus< obvešča, da so stroški za £;:;idnjo serjskih trgovinskih ladij narasti i v primeru z dobo pred vojno najma*^ za 300 odstotkov. _ lijo. — Ante Pavelič.« Ducejevo priznanje Kr. akademiji Italije Rim, 13. apr. s. Duec jc sprejel prtdsedn'ka Kr. akademje Italije, ki jc poročal Duce;u o mnogostranskem delovanju Akademije. Hoteč podati ponovno dokaz svoje simpatije za najvišjo kulturno institucijo naroda, je Di-cc nfclr nil dati Akademiji na razpc lago 300 0Informati a^ ima naslov Popoln sporazum v vseh vprašanjih, ki se tičejo vodstva, vojne. Sile Osi so ob pričetku totalne vojne ter se bodo borile io popolnega, uničenja nevarnosti z vzhoda, in zapada.«: TokJn, 13. aprila, s. Ves japonska tisk piše o sestanku med Ducejem in FUhrerjem in op: zarja na njegovo veliko važntst glede na nadaljnjo vodenje vojne. s>Asahi<£ zlasti poudarja trdni »klen obeh velikih poglavarjev zaposliti vse energije do končne zmage, ki bo zagotovila Evropi in svetu dobo miru in pravice, kakršne še ni bile v prejšnjih sto^tjih človeštva. vMa'iniki* poudarja, da je bil sestanek vel ke važnosti s stališča vodenja vojne pa tudi z gospodarskega stališča kajti zmaga narodov trojnega pakta bo zajamčila sodelovanje vseh narodov na r snovi skupnih interesov ter bo do- PriboliSki k del?v?kim in nameščenskitm prejemkom Rim, 13. aprila, s. Na podlagi navodil Duceja. se bodo cd 21. aprila do kOMi vcine izplačevale vsem delavcem r todi*-striji. trgovini. krei dan. Izpl*>' Ha bodo izvedle že ot*stoječe bla«mjne za -"-»^ t*wHurtjritl nodobne blasrat-ne, ki bodo takoj ustanoviiene v odMkHi trgovine kredita m zavarovo.nia. V poljedelskem odseku so pristojne sti — dikatne organizacije podprpale po^otlbe. "ri bodo stopile v veljavo z 21. n pri lom in podlagi katerih se bodo hni»*aH nrib^ii-• V. rlač^m. knkor stj jih določila po*:+-dcljska podjetja. vedla, do pravične razdelitve svetovnih flBN spodarsk''h virov. Stockholra, 13. aprila, s. Rim-ski dopisni« •> Dagenbl a deta - povzernja v svojem članV a komentarje italijanskega tiska k sestank« Muflsol ini-Hitler in zaključuje, da Itali.' +. gleda, zelo m nno m z neomajnim zaupanjem na dogrxlke. Glede sklepov na sestanku obeh poglavarjev gre za tajir* ocilodtv. prironrurija dopisnik, ki*se tičejo strateg!! Osi v prihodnjih mesecih. Itadija in nadv>*5 važni vloga, ki jo bo imela v bo.ločem ra-/-voju, sta bili glavni predmet razgovorov. O tem nI dvoma. Gle le tega se mi zdi, dfl bi bila nevarna za zaveznike iluzija, dn. b»-do sile Osi zmanjšale svoje vojne napor-*. Zdi se mi ravno nasprotno, da bodo sk Italije in Nemčije postoterjene 1 por> ^ -mobilizacijo vseh energij. Veliki japonski uspehi na Pacifiku Tokio, 13. apr. s. Japonsk: glavni stan poroča, da so letalske edinice japonske morna= rice 11. aprila napadle ladje tn sovražne letal-. ske sile v odseku Zlatega zaliva na Novi G vije ta smoter izrednega pomena za vs_ narode [ nejj Potopile so tr tovorne Udje m en ruši- evropskega koninenta ter zaključuje takole Popolno politično in vojaško sodelovanje sil Osi je v čistem nasprotju z zadržanjem sovražnikov, od katerih vodi vsak rase s*ojo vojno. Hfcsinki, 14. aprila.. 9. se vedno mogočno odmeva v vsem finskem tisku poročilo o sestanku med Ducejem in Hitlerjem. V svojem uvodniku poudarja >HufYubs laves-det.-, da sta Italija in Nemčija o 1 ločeni boriti se do zmagovitih dl;" ^v, kar ni nova ideja,, kajti te cilje sta imeli ie od početka. Izredno važno pa je, da je bilo v pol uradnih komentarjih zatrjeno, da se Os nahaja ob pričetku totalitarne vojne. Na-daljna zanimiva stvar je, piše list. neizprosni sklep pobi j" ti sleherno nevarnost za evropsko-afriški prostor z zapada in s vzhoda, iz česar sledi, da postaja Afrika aa Os olsek največjega pomena* tako vo-kakor političnega. lec Nadalje je bilo sestreljen h 21 sovražnih lovcev, hudo poškodovane pa so bile nekatere bojne ladje manjše tonaže. Japonske izgube znašajo 6 letal, ki so se prostovoljno vrgla na sovražne objekte, Poročilo dodaja, da ao letala mornarice 12. aprila napadla letališča in ladje sovražnika v Port Moresbvju, potopila eno tovorno ladjo te* sestrelila 28 letal. Več drugih velikih letal in 10 man jš h je bilo uničenih na tleh Porušene so bile številne vojaške naprave in nad 20 vojašnic. V tem odseku so Japonci izgubili pet letal, ki so se prostovoljno vrgla na so? vražne objekte. Tokio. 13 apr s Komentirajoč vojni položaj v vzhodni Aziv je zastopnik obveščevalnega urada Tomakazu Hori poudaril oa konferenci tiska, da so japonske postojanke neomajne in da ni važno kakšne načrte dela sovražnik in kakšno propagando razširja, kajti vsi njegovi poizkusi m morajo izjaloviti Hori je v komen- tarju o nedavnih vojnih dogodkih rudi podčrtal, da nedavne japonske zmage v vodah Sčlomonskih otokov in na birmanski fronti ponovno dokazujejo, da so postojanke Japonske-v vzhodni Aziji nepremagljive. Zmagoviti bufi na Kitajskem Tokio, 13. aprila, s. S severne fronte v pokrajini šantung se doznava, da ao japonske čete, ki so 5. t. m. pričele nove operacije ob sodelovanju a četami neirodne kitajske proti 15 sovražni brigadi, kateri poveljuje Cangkeng- v področju Sukuanaieni, rxrrx>inorna obkolile nasprotnika in jra potisnile v tesen prostor. Japonske sile so osvojile Tinluekungr. sedež poveljstva brigade in močno utrjene postojanke sovražnika. Smrt poveljnika 28. brigade, ki jo padel v borbi, in pobeg poveljnika 5. brigade sta močno demoralizirali čungldnske čete ki sku* jo razbiti železne obroče, kateri jih stiskajo od vseh strani. Do 10. trn. je pallo 2.500 nasprotnikov, ujetih je bik* 1.350 in aaplenjenega ogromna količina, vojnih potrebščin. Stran 2 -SLOVENSKI N A R O T>% sreda, 14. aprila 1943-XXI Stcv. 84 Ponovna jasna beseda škofa dr. Rozmana Odtočno je obsodil »Osvobodilno fronto", ▼ kateri ima komunizem, če ie ne odločilno, pa vsaj dajno besedo Ljubljaa 14. aprila. Podtama komun:5t;čna propaganda se jc zadri jt čase Vztrajno trudila prepričati ljudi, da n:ma protiverskih ciljev. Kominvsti so čutili, iia jim postaja crgan zirana katolika proti-akcijj nevarna Skuhali so jo parirati z dokazovanjem, ki naj bi uspavalo katoličane ali pa jih vsaj spravilo v dvome. Med drugim so sirili tudi lažne vest:, da ikcf Osvobodilne frenre niktjj ni obsodil. Avtor teh prozornih trditev naj bi bi1 verski referent Osvobodilne fronte kaplan Metod M:kuž. Na \>c tc poskuse, zrahljati odp >rnost preti* k* mun slične akcije, je sedaj ponovno zelo jasno odgovori ;kof dr Rozman «am, ki je dal •Slovcnčevemu« uredniku obširnejše izjave v obliki intervjuva »Slovenec« jih *e objavil v soboto 10. aprila. Iz teh zjav k; so za vsakega katoličana edino odločilne smertvce pri določanju njegovih odnosov do Osvobodilne fronte izhaja nedvomno naslednje stališče: Za -kofa 'e odločilna okrožnica o brezbožnem komunizmu ki jo je izdal papež Pij XI Noben katcl'čan ne more v nobeni stvari sodelovat- z brezbožnim komunizmom V »Osvobodilni fronti« pa ima komunizem če že ne odločilne, pa vsaj zelo merodajno besedo Cerkc\ ie vedno obsoja kemunizun ket brez* bežni sistem. Okrožnica »Divini Redemptoris« Pija XI. ni prekl cana in je še vedno v veljavi Brezbožni komunizem ne more trditi, da ne bi bi! proti ven. saj dokazuje svoit brezbožno stališče tudi s svojimi dejanji. Ko so 20. januarja partizani požcali župni?če n nekatera druga poslopja na Gori pri Sodražici. so iz tabernaklja odnesli okrog 400 posvečenih ho> stij, gotovo ne iz spoštovanja do Najsvetejšega. Brezbožni komunizem s svojim delovanjem z vernim ljudstvom ne more imeti poŠten:h namenov, kajti za vsakega človeka ne obstoje 6amo problemi materialnega amp'k tudi problemi duhovnega življenja in duše. za kar pa brezbožni komunizem nima ne samo nobenih sredstev, ampak sploh nobenega razumevanja Naposled ie Škof obsodil tud; delovanje ka* plana M kuža. o katerem zatrjujejo komunisti da je šel na teren s škofovim dovoljenjem Odločno je tudi odklonil da bi bi'o med naše duhovščino kaj pristašev partizanov To teh izjavah ne more biti za nobenega pravega katoličana dvoma, kako mora sprejeti vse poskuse komunistične propagande. Aretacija in prijava sodišču nakupičevalcev in verižnikov Ljubljana, 13. aprila 1943-XXI. Tiskovni urad Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino objavlja: Po skrbnih raziskavah posebnega odreda Kr. finančne straže v Ljubljani so bile aretirane in bodo prijavljene vojaškemu sodišču zaradi nakupičevanja in verižništva z živili in drugimi industrijskimi snovmi, ki se morajo oddajati in so racionirane. naslednje osebe: Cekada Andrej, pok. Ivana in pok. Marije Urbas, rojen 3. februarja 1887 v Iva-njem selu, bivajoč v Ljubljani na Sv. Petra cesta št. 16, trgovec; Jakil Em«l, pok. Franca in pok- Kristine Faganelli roj. 28. oktobra 1903 v Rupi, bivajoč v Ljubljani, Prisojna ulica 1, trgovec: Jaki] Marko, pok. Franca in pok. Kristine Faganelli, roj. 27. februarja 1897 v Polju (Gorizia), stanujoč v Zalogu 55, stro-jilec kož; Vončina Julij, Antona :n Ane Kovčič. roj. 22. aprila 1910 v Jelečinem vrhu (Logatec), bivajoč v Ljubljani. Pražakova ulica 12. trgovec; Novak Jernej, pok. Jerneja in pok. Knop Marije roj. 22. 8. 1898 v Snibni, bivajoč v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, vratar; Cucek Stane, Jožefa in Marije Mlinar, roj. 21. 8. 1903 v Podsredi, staunjoč v Ljubljani na Vodnikovem trgu 4, trgovec z gobami: Smrekar LeOnard pok. Antona in pok Hrovat Jožefe roj. 7. februarja 1896 v Kropi, bivajoč v Polju-Vevčah št. 19, mesar. Preiskava se nadaljuje v svrho popolne izsleditve ostalih, ki so zapleteni v umazane posle. Kaša javnost bo z zadoščenjem doznala o aretaciji in prijavi vojaškemu sodišču sedmih nakupičevalcev m verižnikov, med katerimi so v našem mestu in pokraj-ni dobro znane osebe Živimo v času ki zahteva skrajne napore in največje žrtve od vsakega posameznika n prav zaradi tega ne bi smelo biti ljudi med nami. ki izkoriščajo sedanje razmere in se skušajo na račun skupnosti obogatiti in uživati v lastnem udobju. Aretacija navedenih oseb dokazuje s kakšno strogostjo izvajajo oblasti navod la Visokega komisarja, s pomočjo katerih naj se zatrejo kakršnekoli zlorabe zlasti pa zlorabe na področju prehrane in gospodarstva. Prebivalstvo spoznava, da se njegovi interes,* z neupogljivo stroeostjo ščitijo. Da so najstrožji ukrep: v tem pogledu na mestu, je prebivalstvo eloboko prepričano, saj mu taki primeri kakor so zgoraj naveden kažejo, da nekateri med bosatimi trgovci skušajo izb'ti dob'ček v izrednem položaju in kupičiti živila in surovine, ki so namenjene potrošnji ter z njimi verižiti v škodo nreb:valstva. Mnogo kazni je bilo že izrečenih zarad? takih zločinov v škodo skupnost:, eksem-plarična kazen pa, k: bo zadela še naprej vse verižnike in nakorvčevalee živil, pa naj bo resno svarilo vsem, ki mislijo, da lahko izdajajo svoie rojake in kršijo vojne zakone. Kdor spekulira zdaj v škodo prebivalstva, ne more pričakovati nobene milosti, kajti ta krši zakone, ki urejajo oskrbovanje in prehrano. Ljudje naj te vrste zločince ki so brez vesti, brez odloga prijavijo, kajti le na ta način bodo zavarovani interesi preb'valstva samega. SPORT V nedeljo otvoritev lahkoatletske sezone s pokrajinskim prvenstvom v teku čez drn in strn, za katerega je razpisan pokal za najbcljši klub Ljubljana, 14. aprila Za nogometaši se pripravljajo sedaj tifdi lahkoatleti. da obnovijo svoje delo in nastopijo v polnem obsegu z domaČim pečatom. V nedeljo jo na s«poieču že prva prireditev, in sicer pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn. ki ga organizira zveza in bodo sodelovali atleti Ilirije. Planine in Hermesa. Ta tradicionalni način otvarjanja lahkoatletske sezone letos sicer ne bo pritegnil prav velikega števila tekmovalcev, kar pa kon^c koncev nj važno, saj je na primer v nedeljo v Zagrebu teklo na državnem prvenstvu tudi samo 10 atletov. Glavno je, da naši la-hkoatleti pokažejo, da še vedno živijo in da so kljub vsemu še* vedno z vsem srcem pri kraljici sporta lahkoatletiki. Prav tako ne bodo važni rezultati, da»i nam bo morda tekmovanje že odkrilo kak nov talent. Tek čez drn in strn je vedno služil kot priprava za nadaljnje nastope in so ga zato gojili tudi drugi sprrtniki (smučarji, kolesarji, veslači itd.). Gre zato, da se telo zopet navadi prenašati večji napor in da se okrepi mišičevje. Da pa bodo vložili tekači v svoj napor višek svojih trenutnih sposobnosti, pa je poskrbel CONI, s tem da je daroval sa najboljše moštvo nedeljskega teka lep pokal. FV)kal si bo prikrilo tisto moštvo, k j tx> imelo med tekmovalci tri najboljše plasirane med vsemi. Tekmovalci bodo ocen jem takr<. da bo prvi dobil eno točko, drugi dve, tretji tri itd. Moštvo, ki bo zbralo najmanj točk, bo prejelo pokal. Prijave za sodclov;uije v nedeljskem pokrajinskem prvenstvu v teku čez drn in strn se sprejrma;o do petka, 16 t. m. Prireditev pa bo v neileljo, 18. t, m. na spcrtnem stadionu Hermesa v Šiški, kar bo še posebno privlačno za gledalce, ki bodo mogli ves čas nadzirati razvoj tekmovanja. Lahkcatletska zveza, ki ima sedaj polne roke s pripravami za nastopajočo sezono, je izdelala že pravilnik za letošnje moštveno prven; stvo in dopolnilna določila Iz tega pravilnika posnemamo za danes naslednje: Za prvenstvo se lahko prijavi neomejeno število klubov, ki že obstoje ali ki bodo osnovan? do 30. marca. Prija\e za tekmovanja *>e moifljo poslati najkasneje do 15. aprila na naslov »Lahkcatletska zveza v Ljubljani. Blri-M-cisova cesta l/a«; prijavi mora biti priložena prviavnina v znesku 50 lir. Spored za prvenstveno tekmovanje je naslednji: Tekmovanje skupine A: tek na 200, 800 in 5000 m — na 400 m z zaprekami — skok v daljino — skrk s palico — met diska — met kepja — štafeta 4X100 m. Tekmovanje skupine B* tek na 100. 400 in 1500 m — na 110 m z zaprekami — skok v višino — troskok — met krogle — met kladiva štafeta 4X100 m. Tekmovalo se bo takole: Prvo tekmovanje (za skupini A in B) bo ločeno v času in kraju, kar bo razvidno iz športnega koledarja, ki bo pravočasno objav= Ijcn. Drugo t c k m o v a n j c (za skupini A in B — prva poprava) bo združeno s pokrajinskimi prvenstvi posameznikov. Tretje tekmovanje (za 6kupini A in B — poprava) bo prav tako z udeležbo atletov na tekmovanjili, katerih kraj in čas bovta določena s posebnim koledarjem. Pri vseh tekmovanjih, veljavnih za prvenstvo klubov, bedo v vsaki panogi izločilna in končna tekmovanja. Vsak klub. prijavljen za tekmovanja za klubsko prvenstve;, se lahko udeleži vsakega tekmovanja z neomejenim štei-ilom tekmovalcev. Za oceno klubov se štejeta dva najboljša rezultata v vsaki panogi. Za štafete lahko postavi vsak klub le cr.o mo?tvo. Pri tekmovanjih za prvenstvo klubov L:hko nastopi vsđk tekmovalec le v treh raz* ličnih panogah in v eni štafeti. Pri vsakem posameznem tekmovanju lahko nastopi tekmovalec le v dveh metih ali skokih in štafeti, enem metu ali skoku, enem teku in eni štafeti ali dveh tekih in štafeti. V vsaki posamezni disciplini in štafeti sc lahko tekmuje za klubsko prvenstvo trikrat. Za vsakega tekmovalca se bodo za vsako disciplino, ki se je bo udeležil, izračunalt točke na podlagi mednarodne tabele, pri čemer bo upoštevan njegov najboljši rezultat, tudi v pri* merih, da bi bil ta rezultat dosežen v pred- tekmovanjih. Pri štafetah se doseženi čas deli s 4 ter se za doseženi koeficient poišče ustrezno število točk v razpredelnicah za teke na 100 in 400 m. Za končno oceno klubov prideta v poste v dva najboljša rezultata v vsaki panogi, ki j'h dosežeta dva najboljša tekmovalca vsakega kluba. Xi pa potrebno, da bi največje število tečk dosegla dva atleta isto* časno in na isti prireditvi. Vsi atleti, ki se žele udeležiti tekmovanj za prvenstvo klubov, morajo imeti izkaznico zveze, potrjeno za tekoče lete. če bi kateri tekmovalec za časa tekmovanja ne imel "zkamice, lahko tekmuje le, če plača globo 20 lir in se predhodno izkaže vrhovnemu sodniku s kako drugo legitimacijo. Če bi bilo pri pregledu zve-zine kartoteke ugotovljeno da verifikacija teh atletov ni bila v redu, se rezultati, ki so jih dosegli, ne upoštevajo. Prireditelju morajo poslati klub; najmanj tri dni pred pričetkom posameznih tekmovanj prijavo s seznamom tekmovalcev za vsako pano* go. Obenem s prijavo mora b ti plačana pri- javnina 3 lire Z3 vsakega prijavljenega tekmovalca in za vsako panogo; za štafeto- znaša prijavmna 10 lir. Nagrade klubom za končno oceno so naslednje: klubu, ki doseže prvo mesto 1000 lir; klubu ki doseže drugo mesto 500 lir; klubu, ki doseže tretje mesto 250 lir. Razen teh nagrad bo zveza nakazam nagrado v znesku 250 lir vsakemu klubu, ki bo po prvem tekmovanju skupm A in B dosegel minimalne rezultate, prepisane v dopolnilnih določilih, vsaj v 14 panogah V vsaki panogi se prizna ta minimalni rezultat enemu samemu tekmovalcu. Morebitne pritožbe proti odločbam sodniške ga zbora, izrečene cb priliki tekmovanj, veljavnih za prvenstvo klubov, se morajo predložiti pismeno vrhovnemu sodniku najkasneje 15 mi- Imenovanje kemičar}* v ebčisil Mozelj Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino jc rta osnovi čl. 3. Kr. naredbe z dne 3. maja 1941 -XIX. št. 291 smatral za potrebno imenovati izrednega komisarja v občini Mozelj. Za izrednega komisarja je imenovan fašist Cralj Vittor.o Civilni komisar v Kočevju je pooblaščen, da izvrši pričujočo naredbo. Ljjbljana. S aprila 1943-XXI. Visoki komisar Emilio Grazioli. Iz pokrajine Trieste Po 52 dneh naplavljeno truplo. Morje je irsiplavilo te dni pri Monfalconu truplo 52-Ietnega Rudolfa Rede, ki je pred 52 dnevi po nesrečnem naključju padel v morje in utonil. Padla je z višine 30 m in bila pri priči mrtva. V farkciji Slivia pri Dulnu Aurisi-ni je padla po nesrečnem naključju 52- letna Ivanka Sedmak z višine 30 metrov. Revica je bila pri priči mrtva. Predstave za vrnivše se vojake ■ ruskega bojišča. Pokrajinski Dopolavoro v Tri-estu je organiziral već brezplačnih predstav ter razrve Irilnih prireditev za one italijanske vojake, ki so se vrnili z ruskega bojišča. Skupina Benassl - Ca ril v Triestn. Napovedano je gostovanje odrske skupine Benassl-Cari i. Med drugim bo uprizorila Pirandellovo :Ne ve se kako«, S haw ove ga ^Ameriškega cesarja c, Tolstojevega »živega mrtveca« ter Shakespearjevega ^Beneškega trgovca-. Ponesrečenci. Neki motociklist je povozil v ulici Cumano 33letno gospodinjo Er-nesto Fran in njenega 4letnega sina Petra, ki sta obležala s poškodlsami po vsem telesu. Po glavi se je pobil pri padcu 181etni Enij De Mattia iz ulice Giulia 14. 351etni elektiičar Edvard Terpin je zbolel zarad: tetanove infekcije. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici. Koncert znamenitega Švicarskega vokalnega kvarteta. Pod okriljem triestinske koncertne družbe je nastopil te dni pred številnim glasbenim občinstvom znameniti vokalni kvartet Salv3ti, ki ga sestavljajo Leni Neuenschvvander, Salvatore Salvati, Pavla Koelliker in Karol Then \Vagner. Izvajali so ob toplem priznanju občinstva skladbe Haydna, Orlanda ii Lasso, Schu-mannove španske speve, Enca Masettija in Julije Rechi. Kvartet bo koncertiral tudi v drugih večjih italijanskih mestih. Ponesrečenca. STletna gospod nja Marija De Giorgi iz ulice Crosada 14 je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. Dietni ciijsk Ivan Canziani iz San Lor^nza in Sel- va 40 se je med igro poškodoval po glavi in vratu. Oba ponesrečenca se zxiravi ta v triestinski bolnišnici kraljice Helene. nut po zaključku discipline, na katero se na* naša pritožba. Pritožbi mera biti priložena taksa v znesku 50 lir. ki pa se vrne, če se pritožba ugodno resi. Zveza n prired telji ne prevzamejo nobene odgovornosti za morebitne nesreče ki b* 9e pripetile pred tekmovanjem med njim ali po tekmovanju atletom tretjim osebam ali rečem V/ prmerih ki niso predpsam :n predvideni v tem pravilniku kakor tudi ne v pravilniku zveze, sta predsedstvo zveze in sodniški zbor pooblaščena, da v mejah pristojnosti izdajata od primera do pr mera potrebna določila in da odločata tako, kakor imata za pu* 'no. Pomnožimo pridelke, ne da bi obdelali večje površine nam siltfo, da zaradi pomanjkanja zemlje obdelu-vrtove tako, da nam bodo dali čim več pridelkov Spored delavskih tekem Ob zaključku vpisovanja je prireditvena komisija za tekme dela določila naslednji spored za tekme: V nedeljo 18. aprila ob 8 dop.: tekma za krzna rje pri tvrdki Rot, Me stru trg o; tekma za modistke pri tvrdki Seiej, Prešernova 23; tekma za pletilje pri tvrdki Lazar, Rimska cesta 21 a. Sreda 21. aprila ob 8. tekma za slaščičarje pri tvrdki Pelicon. vvolfova ulica 14. V nedeljo 2. maja ob 8. tekma izložbenih aranzerjev za moško obleko pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva cesta 22; tekma za izdelovalce srajc v tehnični soli, Aškerčeva ulica; tekma za vezilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica. V nedeljo 2. maja ob 14: tekma za trgovske pomočnike tekstilne stroke pri Pokrajinski zvezi delavcev, Miklošičeva ulica 22. V nedeljo 9. maja ob 8: tekma nameščencev v lesni industriji v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za šivilje v tehniški šoli, Aškerčeva ulica; tekma za lasu! jar jc v obrtni šoli, Selen-burgrova ulica 6; tekma za prodajalke v tekstilnih trg-ovi nah .trgovinah za perilo in za žensko konfekcijo bo pri Pokrajinski zvezi Jelavcev, Miklošičeva ulica. čl. ni komisij in udeleženci tekem bodo morali priti točno na kraj tekem. Dovoljenja za prevsz semen Ljubjan:, 14. apiila Pokrajinski Zavod za prehrano je v nameri, da bi oUjšal poljedelcem, ki imajo veljavna dovoljenja za prehod preko bloka., prenos njihovih semen iz notranjosti Ljubljane na polja, ležeča zunaj ali iz občin, ki so blizu kontrolne linije v not ran jest. pooblastil Združenje poljedelcev za izdajanje zadevnih dovoljenj. Za tako dovoljenje se je treba obrniti na Združenje poljedelcev, ulica Ariella Rea 2, (bivša Gosposvetska. cesta) od 9 do 12. Predložiti je treba prehodno dovoljenje in listino, na. osnovi katere je bilo to prehodno dovoljenje izdano (potrdilo lastništva, po-U-dilo gospodarskega uraia itd.) Poljedelcem, ki morajo prepeljati semena v Ljubljano iz oddaljenih občin, bo izdal dovoljenje za prevoz na. prošnjo zainteresiranih Pokrajinski prehranjevalni zavod (Prevod). jemo naše Ljubljana, 14. aprila Da se je obdelovanje zemljo v sedanji vojni v Ljubljani izredno razširilo, amo že večkrat ugotovili. O tem ee lahko tudi vsak sam prepiiča. če napravi nekaj korakov iz najožjega mestnega središča. Kjer so bili nekoč travniki ali pa njive, so danes njive ali pa vrtovi. Za priueluvanje vrtnn so se izkoristili tudi Geli javnih nasadov in kjer so nas prej razveseljevale rože, nas danes pozdravljajo sadke zelja, kolerabic, solate in drugih vrtnin. Zemlja je sedaj obdelana toliko, da jo je v nekaterih okiajih težko dobiti še kaj več. Mnogi, ki ro letes poizvedovali, kje bi mogli dobri koa zemlje v najem, so se trudili brez uspeha. Travniki so skrčeni že na najmanjSo površino, ki jc gospodarji ne morejo več prepustiti v njivsko obdelavo, ker potrebujejo travo in seno 2a svojo žilno. Čuti se vaaj delno pomanjkanje emlje, ki bi jo blo mogoče odstopiti v aiem za obdelavo. Ekstezivna, površincka izrrvba zemlje za -rtnine je dossgla tako mejo, ki jo bo težko prekoračiti za vceje nove povrSlne, ie da bi trpele drug? poti obe V tem stanju morajo vsi, Ivi s svojimi sedat r*t*n©-'.ožljivimi parcelami rrlode nn velikost nl»o zadovoljni, skrbno pretehtati, kako bodo Tvoje njivice in vrtove čira bolj izrabili, "tremeti morajo zatem, da na enako veliki površini pridelajo več, kakor 10 n?. pri-ner lani in predlanskim. Od ekstenzivne rabe zemlje jc treba preiti k intenzivni. T11 r>n tam to morda vendarle mogoče obdelati še kak manjši košček z-emlje, čo e bomo odločili, da popolnoma opustimo cvetje. Važni r,o tudi razni senčni kotički b zidovih, zlasti pod sadnim in drugim revjem, ki je na njih rasla doslej trava, b jih hoteli pritegniti k zemlji, k; nam :e plemenitejše pridelke. v Seveda v senčnih Tiotičkih kakšnih posebnih uspehov ne bomo dosegi:. Vsa zelenjava ljubi čirn več tjolnea in samo na solncu daje najboljšo nridelk", kakor je razložil to vprašanje poslušalcem na snoč-njem sestanku vrtnarskega cdseka Sadjarske in vrtnarske podružnice LJubljane I. mestni tehnični of cial Franc Pirnat, jo take manjše parcelice vendarle mogeče obdelati in zasaditi tako, da nam bodo doprinesli svoj skromni prispevek. Senčne prestore lahko izrabimo za posaditev cvetlic in za nekatere vrste po vrtnine. Tako uf^evujo v senci zgodnje «=pcmiadanskc rože, zlasti gomoljnice, praprot, ljubiteljice sence pa ro tudi trajnice. Povrtnina je mnogo bolj občutljiva. V .senei vam bosta uspevali berivka in redkvica, cenene gre- dice pa »o primerne tudi za gojitev sadik za razsad. Vsa ta povrtnina bo do maja in junija že zaključila svojo rastno dobo. V tem Času je drevje še precej g-c4o in prepušča dovolj svetlobe, ki je raaUlnam v korist. Za drugo saditev je izbira se težja. Nekaj pa je povrtnine, |gj prenaša «*enco, ne da h: pa v njej tudi boljše uspev-Ua. Med tako povrtnino prištevamo prodvnm Mi-tvo ali mangold, kodrasti kapus, ki ga lahko sadimo tudi med krompirjem, kitajsko zeije, kasneje endivija in novozelandska špinača, za silo pa tudi zelje. Pod drevjem in v senci lahko imamo petrš-.lj in zeleno. Če jn gojimo zaradi zelenja, ne pa zara
  • skrbna, zlasti glede gnojenja. Upošteva1, moramo, da črpajo iz krte zemlje hrano korenine sadnega drevja in len jave, kt jo sadimo. Važno Je tudi sallvanje. Zeralja se izsuši mnogo lx>lj in prej kakor na solncu, saj tudi voda služi obojim koreninam. Ko smo tako izrabili še zadnje neobdelane kotičke, moramo napraviti načrt, kako bomo na posameznih gredicah vrst setve in saditve tako, da bomo pospravil, čim več pridelkov, V tem pogledu ro mojstri zlasti Trnoveani. ki doseftefo co Kili prdelke na eni grodiei v enem letu. Praviloma pa velja, da m o; amo vrt izrabiti tako. da nam bo dal waj po dva do tn pridelke na eni gredlei. Cim je er.a povrtnina dodelana, naj takoj Bledi diu^a. Tako sadimo na primer najp- "j beiivko ah* redkvico, ki je do konca aprila ali začetka maja dodelana. Sledi takoj rana ko~ lcrabica aLi solata majnl!!:a kraljica, ki je do konca maja tudi že godna za rezanje. Nato sadimo cvetačo, rano ^elje a!i vrtno repo. Jeseni pa posejemo gredico .s setvam] za pomlad ali z motovikem, &pi-načo in drugim. če smo neko gredo namenil j za pt dižnike, ki jih ne smemo posaditi ivi prosto pred 15. majem, naj ne bo mlja do tega časa neizrabljena. Pose jemo Veiivko ali ob robovih dve vrsti zgodnjega korenja. Tako si pomagamo 3 prećuaditvam! in tudi vmesnim saditvam:. Pri krompirju ravnamo obratno, če sadimo na zemljo zasajeno s krompirjem na primer kodrasti kapus, ne smemo tega napraviti Istooasoo, ker bi nam sicer zmanjkalo zemije za tipanje krompirja. S saditvami kodiaategpa kapusa počakamo, dctklcr krompir ni osipan. Iz Spodnje štajerske — Štajerska za zimsko pomoč. Tudi zadnja javna zbirka prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč je pokazala, da je prebivalstvo Štajerske zelo radodarno. Zbirka je vrgla 1,800.000 mark ali 88,J o več kakor lani. Na prvem mestu je bil zopet Mari-boivmesto, kjer je odpadlo na vsakega prebivalca 2.27 mark. d očim je odpadlo po vsej Štajerski na prebivalca 1.10. Poleg ok rožja Maribor-mesto se je odlikovalo na Sp. Štajerskem zlasti celjsko okrožje, kjer je vrgla zbirka 150.000 mark, lani pa samo 73.045 mark. Porast znaša torej 105" o. Se večji je bil porast v ljutomerskem okrožju in sicer za 289rr. V ljutomerskem okrožju so nabrali lani 8988, letos pa 35.000 mark. V okrožju Maribor-okolica so nabrali letos 80.000 ali 45.080, v ptujskem okrožju letos 68.000, lani 35.826, v brežiškem letos 26.000. lani 21.683, v trboveljskem pa letos 22.000, lani pa 15.811. — Bivši laški župan obsojen. Pred sodečem v Laškem sta se morala zagovarjati bivši župan Otto Schm'dt in njegova žena Ana. Schmidt je bil obtožen, da je izkoriščal izjemen položai na Spod. Štajerskem v koristoljubne namene, in je kot župan poneveril mnogo predmetov in živi L Poleg tega je pa grozil orožnikom in se jim uprl. ko so ga hoteli aretirati. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Njegova žena, ki je uporabljala za domačo kuhinjo živila izseljencev, pa na 10 mesecev. — Dve leti nemške uprave na Spodnjem Štajerskem. Ob drugi obletnici zasedbe Spoi. Štajerske po nemških četah je bila prirejena v nedeljo v dvorani štajerskega Heimatbunda v Mariboru velika svečanost, ki so ji prisostvovali vsi zastopniki oblasti in vodje krajevnih skupin. Zvezni vodja Fnanc Steindl je poročal o uspehih dela v prvih dveh letih, potem je pa nagovoril zbrane zastopnike Spod. Štajerske državni namestnik dr. Siegfried Uiberreither, ki se je mudil dv alni na Sopd. štajerskem. Popoldne je prisostvoval zboru mladine, kjer je govoril na športnem igrišču pred 5.500 mladeniči in dekleti. V nedeljo zjutraj je položil v Spominskem gaju venec na grob padlih vojakov. — Novi grobovi. V Krškem je umrla Avrelija Tomič roj. 3artelme. Pred 7 tedni je umrl njen mol znani urar. V Mariboru so umrli posestnica Josipina Lirzer roj. Siegel. stara 74 let, hčerkica pomož. delavca Katarina Crešner in učiteljeva žena Eli Mlakar roj Arnold, stara 26 let. V Celju sta umrla stavbenik Rudolf Hauck in železničar Rudolf Tovornik, star 51 let. V Studencih pri Mariboru je umrl železniški upokojenec Viktor Gobec, star 72 let. Na Polenšaku pri Ljutomeru je umrla za-sebnica Alojzija Lukner roj. Simonič, stara 82 let. V St. Petru pri Mariboru je umrl železniški upokojenec Konrad Verlič. Pri Sv, Juriju ob Scavnici je umrl bančni upokojenec Franc Kerin, star 71 let. KOLEDAR Danes; Sreda, 14. aprila: Justin. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don Juan in Zadeva Stva. Kino Sloga: Carmela. Kino TJnion: Žrtev velike ljubezni. Razstava akad. slikarja Rika Debenjntafc v Galeriji Obersnel. Odprta od 9 do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Bicivvcisova cesta 4"; Tmkeczv ded., Mestni trg 4; Uatar, Selen-burgova ulica 7. GLEDALIŠČE DRAMA Si eda, 14. aprila, ob 18.30: V času obbsrln. Red Četrtek. Iz Hrvatske Izreki Idealen zakon ni niti krate k-nesrečen, niti dolg — srečen, temveč kratek in srečen. * ženska nikoli ne prodaja ljubezni tem-eč sam. sebe. Moški pa nikoli ne kupujejo >?nske. temveč samo njeno ljubezen. V ljubezni mineva čas hitro, pa tuđi !ju-nezen mine 8 časom. a Ce bi ne bilo na svetu sovražnikov, bi "'l-jvek ne moge1 preso^'ti vremos*5 n*-*** teljev. — Hrvatski list v tnrSčliu. V Zagrebu js izšla te dni prva štovilka hrvatskega lista v turščini. Ljct se imenuje »Dogu ve Battic( kar pomeni vzhod in zapad. Nekaj mesec«* je od tega. ko je bilo uranovijeno nrvatsftia muslimansko zdožništvo pod imenom Vzhod in zapade. Zdaj je začelo izdajati I to založništvo avoj Ust. Založništvo to delovalo v Zagrebu in Sarajevu. List urejrjja književnik Anđulah HH'zi Bjelevac. — Hrv^t^ka na velet*o.Tmu v Fiovđlvu, Hrvatsko rudarstvo bo razstavilo letos na velesejmn v Plovdivu vzorce rud premaga, boksita in soli. — Za pospeševanje narodne umetno*ti. 3 p sebnim zakonom je bila lani ustanovljena državna centrala za narodno domačo obrt ^Dcmrad«. Njena naloga je pospeševanja vseh panog narodna domače obrti, zla.^l tkanja, t ipkarstva, krznarstva itd. — Ju>ip Gostič na Dunaju. Prvi tenor hrvatske opere Gistič ie bil povabljen na sodelcVcir je na velikih glasbenih prireditvah, Verdijevega tedna na Dunaju od 4. do 11. t. m. V tem tednu sta obe dunajski veliki gledališči vprizorili 9 Vcidijevih oper. Dirigirali so slavni nemški jn italijansk; dirigenti. No. Dunaj je bil?, povabljena tudi hrvatska pevka Anka Je'ač č. — Strogo nadzorstvo nad predajo teU-stnnega blaga, Zojednic?. za tekstilno bligo v Zagrebu je izdala pesebna navodila trgovcem za prOdajo tekstilnega blaga. Trgovec mora ugotoviti na podlagi nakaznir%. da kupec ni prtkoračil določenega Števila točk. Potiošnik mere kupiti tekstilno blago samo na podrrčju tiste veliko župe, kj(*r ima stalno bivališče. S tečkami za moška se ne mo:e kupiti tekstilno blago za ženske, s točkami za ženske pa ne tekstilno blago za mečka. — Velika melioracijska dela v Ilereego. vini. Hercegovina ima mnogo rodovitna zemlje, ki pa 1 H večinoma neizkoriščena. Zdaj so priprav li na merrdainem mestu načrt velikih melioracijskih del v tej hrvatski pokrajini. Za poljedelstvo hočejo pridobti 10.250 ha zemlie. Gre večinomu za izsuševanje močvirij. M«i oracilJka dela bodo trajala več let. -♦»••irai v ..Slov ttettfftteteeeeeaa« m i Narodu" »seeeeeeeeeeee Stev. 84 o L O V £ N S K. I \ A Iv O 'O*. ''.ran 3. Teden v našem gledališču in cerkvi: Edv. Gregarln: V čara obiskanja — Zlata Ctnfigjctiac iNuša Kristan, T. PetrovOč, Kan. Fricelj LJubljana, 14. aprila Nič novega nam ni prinesel repertoar aH gledališče je polno. Ob Vnet vu je vstop-\c vedno premalo. Tudi že dr'^o dobio-' n ^nere privlačujejo k&Ssotr novosti. Ljudje žele videti in slišati lUerar-e a večkrat, Ker *o sc jim priljubila, se hočejo vanj? poglobiti :er hodijo ponovno uživat krea-ije naših igTalcev in pevcev, ki so se iitn s svojo umetnostjo prikup li. Ljubijana postaja pravo gledališko mesto. Odrska umetnost, včasih dobra le za preganjan j-J de .gega časa, se je kakor koncsrtir. in upodabljajoča izpremenila v kulturno potrebe Ml vstajamo! In presrečni W> pri ugotavlja, nju te resnice in gojimo trJno nado da I : i ostane. Edvarda Gregorlna wetopiaer*>3ka ifcn »V času obiskanja« je ^e dru^ notlačlia Dramo od tal do stiopa. a -n-rsi.-.do je odhajal doslej cd blagajne brez vstopnice. Gregorin je na podlagi ?vange-i;a 'u štii-dija zgodovine kot izkušen igrata napisal zelo učinkovito igra, polno dramatične na. petostf, s celo vrsto močnih zni.i,ev sP-kov.tlh. ginljivih in pretresljivih pr-zorcv, borbeno dramo, 9 kateri glavni jui.ek U— i sno podleže, a duhovno zmaga n zavla-da. Ko rimski ctotnil: Petroniui pebvčnik Pilatov, skrušen in ves prerojen omahne na kolena tik mrtveja Jezusa, p.avkar snetega s križa, občutijo vsi gleda' -i tragedije, da se zdaj začenja konec barbarske ga paganstva in vstaja zora kulturnega krščanstva. cvoio ;crro ki fo zczs "»r,~ te izpred deaetletja, ko je kot novost iiv"> zanimala in privabxjaia kakor pre va prva pasijonska zgradba >INl1Ii (v fe-stih sezonah so jo uprizorili okoli petdesetkrat), iznova pregledal :n popokul Prvotnih osem »postaj* ja skrčil ua šest In črtal ves epilog: živi sliki *Kt'.stusovo vstajenje« in »Kristusovo povciičanjs*. Udeležbo takratnih Rimljanov Je podal jasneje in osebnosti poncija Pilata m stotnika Petroniusa prikazal priicupneje, Rimljani se zdaj kažejo modrejše. strpnejšo k? plemenitejše spričo besno fanatičail rm -ščevalnih, krvoločnih in za svojo materi, jalno in moralno korist uprav zverska se ■. ečih Judo/. Scene s Pilatom in Petro-niusem izstopajo zdaj plasti Čn .jo in so gotovo med najlepšimi. škoda, da ni Gregorin Izdeial Judeže ve usode skrbne jc, razločne je. Jezus Kristus t" t. * i Tc?,ariotp sta si nasprotnika ter norita vse dejanje; prvi je pasiven, a drugi 1 la*»ko aktivnejši. Cela literatura obstaja o vprašanju, zakaj je Juda izdal Jezusa, in avtor bi bil mo^cl dramatično iz-• Tetive, ki so zavedli učenca blagajnika, torej posebnega zaupanja v gnusno izdajstvo ljubljenega Učenika. Zdaj je os-^l izdajalec malone r>»-» T«v*mi ""oiava sicer ostro, a za svojo važnost preveč površno podana. Pred vsako postajo (sliko) se čita odlomek iz evangelija ali iz listov prerokov. Samo Jezus govori evangelijske besede, medtem ko vse ostale osebe niso vezane na besedilo sv. pisma, pa bi jih bil avtor prav zato smel glede miselnosti Judov, Rimljanov in prvih kristjanov v silno zanim.vi dobi oblikovati kontrastno še bolj razločno. Čeprav ima bralec s svojim branjem tudi namen, dati delavcem časa za Izprs-membo prizorišč, je tega branja vendar preveč. Reži ral je svojo igro zopet E. Gregorin sam. in spričo dejstva, da govori in predstavlja zelo srečno glavno osebnost, Je-msa, je opravil izredno težko režisersko nalogo resnično odlično. Igra je polna skupinskih prizorov, v katerih nastopa izredno velika množica Judov, farizejev, pismoukov, vojakov, jeruzalemskih žen, dečkov, deklic in razne sodr-ge. Režiser je ime! ogromno utrudljivoga t'.t-la. ž njimi, a vse se je skladalo v lepin. živahnih slikah, točno in vedno estetiko, večinoma burno in strastno, često viharna, a vseskozi dovclj dobro govorjeno, nikoli preko meje dobrega okusa. Seveda je moral avtor nekatere evangelijske prizore strniti na istem prizorišču in Časovno kar tik zapored. dr>si bi zahtevali ti prizori rr.zlična prizorišča in različen čas, ali pa je moral dogodke skrili za oder in s« pomagati le z glasovi ki so prihajali izza ozadja. Zelo nam je zat? žat, da ne vidimo vsaj psihološki in dramatično posebno važnega preloma v Pilatovi duši. ko se vzlic dolgemu odločnemu upiranju končno vendarle vda judovskim duhovnikom in nahujsliani judovski sodrgi ter izroči Jezusa bestijalcem. čeprav je pravkar pošteno izjavljal, da ga je spe znal sa nedolžnega in ničecar krivega. Igra je izvrstno uprizorjena. pra\ lepo opremljena, v vseh potankostih skrbno in okusno pripravljena ter so nekatere sike in posamezni nrizori zelo spretno postavljene ali posnete po slavno znanih mojstrovinah velikih slikarjev n kiparjev. Uprizoritev torej polno ustreza &\ojemu na* menu. in gotovo je, da lepo odgovarja občutju in nrsclnosti ljudstva zlasti v sedanjosti, saj prinaša in osvežuje v spominu marsikak izrek Jezusa in drugih; ti izreki sc vedno aktualni, čisto sodobno resnični plemeniti ali preroški. Glasba prof M Tomca se krasno sklada z dejanjem in razsvetljevalski aparati delujejo izjemno zadovoljivo; dekoracije po načrt h inž. Franza in moistra V. Skružnega pa zaslužijo polno priznanje Na čelu vseh igralcev stoji E Gregorin, ki po svojem občutku in izraznih možnostih oblikuje Nazarenca Jezusa pač tako movno. toplo iskreno kakor bi ga ne obl koval nihče drug. Da je bil glasovno utrujen pa ni čudno. Velika vloga je še fanatik Jožef Kaifa. ki ga podaja učinkovito Pavel Kovic, dalje rabi Gama! ti Presctnikov. farizej Joda Gcrinškov Saducei Sadok Lipahov pa odlična zastopnika starega Rima Pilat Pečkov in Pt!r daljši dobi zopet poslu- šali in gledali našo najbolj priljubljeno pevko m igralko, umetnico v polnem pomenu, gospo Zlato Gjungjenčevo. Štirikrat je od dna do vrha napolnila Opero, a prostorov ie bilo zopet premalo. Pisati o njeni umetnosti, ki ostaja in opaja, je odveč. Obisk in sprejem, ki ga ji je pripravilo občinstvo, je povedal, da nam je Gjungjenac vedno dobrodošla Nadejamo se je ponovno spočetka poletja, če se posreči uresničiti dogovor, da bo pela zopet vrsto svojih najlepših opernih partij in dodala tudi nastop v opereti. To pot se je zopet pojavila v vsi svogi umetniški svežosti, glasovni moči in lepoti, a na našo prav posebno radost: v novem vzponu svoje umetniške poti. Zlata Gjungjenac še vedno raste. Kakor je pela Tatjano in Thais ter kakor ju je igrala, je doprinesla dokaz, da dela v svoji umetnosti neprestano in se dviga vedno više. Skladnost petja in igre ji je idealna, izražanje vseh detajlov v' čustvovanju in razmišljanju je Dodajano z najfinejšim okusom; prinašanje vseh odtenkov partij od zmagovito lahkih in blestečih viškov, krasnih, mojstrsko izvajanih pianov, ki so vedno vendarle zmerom izvrstno slišni pa do prodornih, z velikim glasom podajanih mest dokazuje, da je umetnica na višku znanja, hotenja in sposobnosti. Njena igra je zdržema napeta, prečutena. doživljana; v tej igri ni niti sledu mozaičnosti, t. j. nikoli ne preneha igrati, ne podaja le prizorov in prizorčkov z vmesnimi odmori ali prazninami, temveč vzdržuje igro v napetosti od prve do zadnje note. V petju pa ji je cilj: ne sila. temveč lepota, čustvenost, prepričevalnost. Genijalnost s katero je brez kakršnekoli skušnje tako sijajno obvladala veliko Thais. ki se 1e je naučila sama ob klavirju in nastopila ž njo zgolj po informačnih navodilih dirlgentovih taka genijalnost je edinstvena in porazno osupljiva. Cesa takega more biti sposobna le izredna umetnica najvišje muzikalnosti in igralka, ki težko najde dvojnico. Se prav posebno podcrtavam njen iztan-čani okus in diskretnost, s katerima je poosebila Thais. Skratka: največji umetniški uspeh, in ostala je zelja — da bi bila zopet in zopet naša vsaj nekaj tednov! Za konec pa le še par besed o koncertu v frančiškanski cerkvi Pela sta Tone Petrovčič. naš posebno prijetni bariton, ki ga cenimo kot vrlega odrskega pevca, in Nuša Kristanova, absolventka ugledne operne sole in resna kandidatka za operno kariero. Ob orgiah fr. Kanizij Fricelj. Zelo zanimiv spored. Med 12 točkam1, samospevi in dvospevom, 9 izvirno slovenskih :n po ena italijanska, nemška in francoska. Mojster Stanko Premrl je bil zastopan z Andantom maestosom za orgle in štirimi spevi. Lojze Mav z dvema spevoma, dr. Fr. Kimovec z enim dvospevom in M. Tome z enim spevom. Vrhu teh še P Maurijev scherzo. M Regerjev Inter-mezzo m AJeks. Guilmantov Slavnostm preludij, vsi za orgle. Organist Fr'celi je priznan ves čak, orgelski umetnik, ki ie izvajal svoie točk? ne le bravumo in tehnično odi čno. temveč tudf z občutjem, s srcem in dušo. 2al, da orgle niso več na višku sodobne zahtevnost:. Glede pevskih točk bi si usodil povedati, da sem imel pri večini vtisk ognjev'te dramatičnosti, silne izraznosti, polne čustva. Naša cerkvena glasba hodi po novih ootih. k? nas osvajajo ne le s svojo tehnično višino, harmoničnim bogastvom in izvirno melodiko. temveč tudi s svojo čustveno poglobljenostjo brez jokavosti in cmerikavosti: iz Kimovcevih. Madovih in Premrl ovih cerkvenih skladb veie zdravje krenav zanos, pristna naša lepota. Nuša Kristanova se je rx> začetni utesnjenosti takoi imenitno razoela in pela z res lepim, sočnim glasom, ki je sposoben Dolne prodornosti, da je napolnila veliko cerkev zmagovito Premrl ovi »Mati moja« in »Povsod si t:« in I>. MavovS ^Zdrava Marna« in »A^re Marija« ie rx> Tomčevem »Slavosrjevu Mariit« uveljavila močno, sve-*e m vseskozi lepo. Tone Petrov?;č ie zapel Premrl ovo »Sem kakor olika«. Mavovo *Zdra\Ta Marija« in Premrlovo zlasti zanimivo in globoko občuteno »Memento mori* — Prešernov so-npt. Oba pevca sta zaneln zelo orikumno dramatsko nreDMeno dr K'movčev dvo-soev »Ave Mariia«. Petrovč:čev žameta^* ha«* ip krasnr* zvenel tudi t>o oMni cerkvi Slišal sem še ^>Madame Butterfly«, a o nji pri h od ni ič. Tako ie bil teden bogat in zato bodi hvaležno zabeležen. Fr. G. DNEVNE VESTI — Minister Bigginj v Grossetu. Minister za nacionalno vzgojo eksc. Biggini je obiskal v spremstvu predstavnikov oblastev industrijsko šolo v Grossetu, kjer se je mudil dva dni, nadalje tehnični agrarni zavod ;n ^priključeno gospodarstvo, razen tega še javni muzej, občinsko knjižnico in Kr. licej - gimnazijo. Zatem je zbral k poročilu ravnatelje zavodov ter ukoslovne ravnatelje mesta ter okolice. Očrtal je bistvo glavnih reform, ki so v teku, in dal navodila za njihovo delovanje, ki ga morajo izvršiti v sedanjem času. Zatem si je minister Biggini ogledal kraj Castellaccia, kjer je obiskal kmetijsko šolo in kjer je prisostvoval petju koralnih spevov. Pomu-dil se je v razgovoru s kmetovalci in s strokovnjaki kmetijskega šolstva. — Italijansko slovaška trgovinska izmenjava 1943 44. V Bratslavi se je sestala mešana kombija za urejevanje italijansko-slovnške trgovinske izmenjave. Sklepala je o trgovinskih odnošajih 1943;44- Po končanih uspešnih pogajanjih sta predsednik italijanskega zastopstva opolnomočeni veleposlanik Giannini ter predsednk slovaške delegacije minister Štefan Polyak podpisala zadevni dogovor, ki se z njim urejuje obojestranska trgovinska izmenjava 1943'44. — Umrl je kardinal Cattani Amadori. V Rimu je umrl v svojem sranovaniu kardinal Friderik Cattani Amadori. Pokojnik je bil rojen 17. aprila 1856 v Mauradju Dne 5. oktobra 1876 je prejel mašniško posvećenje. Po promociji za doktorja filozofije In teologije v Rimu ie zavzemal razna, važna mesta, dok^r ga ni Pij X. :menoval za prelata. Pij X. mu je poveril posebne naloge, ki iih je uspešno izvedel. Benedikt XV. na je imenoval leta 1991 7a tajnfka kardinalske konrVje. ki je odločba glede kompetence svefh koneregacii. 7j\ časa Pija XI. je bij imenovan za tajnika vr-hovneea aoostolske^a sod'^^a. leta 192S pa ie sledilo imenovan ie za arw:tolckeoa pro-tonatoria Leta 1935 ie D0«tql kard;nnl. — G'avni komisar za ribolov nadzira ribja trž'šča. Glavn; kormilar za ribolov je z nrmenom točne nreskrbe z ribami nadziral ribarnice v Trie^tu. Turinu Benetkah in Florenci Dal je oreanom ribarnic potrebna navod'la za č>m bolj pravično in čim bolj smotrno porazdelitev ribjih količin. — Novi predsednik Zavoda ljudskih stanovanjskih hiš Skvadrist dr. inž. Avrelij Aureli je bil imenovan za novega predsednika Zavoda liudsk;h stanovanjskih hiš v R:anu. Dosedanji predsednik senator Albert Calza Bini je postavljen na drugo važno mesto. Novi pi^sednik je zaslovel kot projektant in graditelj veličastnega mostu Duca d'Aosta z enim lokom, ki vodi Čez Tibero. sodeloval je že v prvi svetovni vojni 1915—18. Zaradi svj-jih zaslug na stavbnem torišču je bil imenovan za delovnega viteza. — Italijanska kultura v inozemstvu. V Tien Tsiuu je bila organizirana razstava italijanske fotografske umetnosti. Razstavo so s! ogledali poleg številnega kitajskega občinstva predstavniki osnih ter z osjo povezanih držav. — V Bukarešti je imel vrsto poučnih predavanj o italijanski korporativni ureditvi vseučiliški profesor neapeljske univerze prof. Robert Scheggi. — O storitvah fašizma je predaval v runi unski h radijskih oddajah dr. Vladimir Petroviči. — Mlada izvrstna italijanska violinistka Julija Bustalo je žela velik uspeh v Augsburgu Koncertirala bo po vseh večjih nemških mestih. — Četrta vojna razstava. V dvoranah palače Massimo v Rimu je bila otvorjena četrta razstava v vojnem času. Organizirala jo je Antiquaria. Na razstavi je zbranih 85 umetnin slovečih slikarjev 18. stol. Ghislandija. Crespija. Magnasca, Bazzani-ja in Ceruttija. Umetnine so povzete iz javn;h ter zasebnih italijanskih in nemških zbii k. — D iMjaji hrabrega mornarja. Te dni se je vrnil v Gorizio na dopust 38-letni mornar Herman Mazzolini Bil je med Štirimi tovariši, kj se j'm je posrečilo, da so z drzno odlrčitvijo pobegnili iz Italijanske Vzhodne Afrike. Mazzolni je po končani abesinski vojni ostal v Massaui, kjer se je naselil. Ob izbruhu sedanjih vojnih sovražnosti je bil poklican pod orožje in je bi uvrščen v neko pomorsko edinico v Massaui. Prijel je v angleško vojno ujetništvo. Posrečilo se mu je. da je pobegnil in da je prišel v Massano, kamor je prispel, po 24-urnj hoj L V civilni obleki se je predstavil poveljstvu angleške posadke. Ostal je v Massaui, vendar ga je nevzdrž-nost razmer silila k načrtom za beg. V Massaui se je spoznal s Štirimi tovariši, ki so tudi pobegnili iz vojnega ujetništva. To so podporočnik vojnega broda Bruno Ci-priani iz Verone. bersaljer Elij Rigontina iz Vittoria Veneta, oddelkovni pod vod j a Anton Carvo iz Genove ter mornar Anton Lanzafame iz Catanije. Hrabra petorica se je odločila za beg. Pripravili so ladjo, s katero so prepluli Rdeče morje. Potem ko so se še preskrbeli z živili in vodo, so v noči 18. julija 1941 pobegnili. Po 41 dneh vožnje po morju in hoje po kopnem so j bolni in izčrpani dospeli v arabsko Geddo. Dne 21. marca so stopili ob izmenjavi vojnih ujetnikov v Mersini na krov italijanske ladje, ki jih je prepeljala nazaj v do-m o v. trio. Po končanem dopustu se vrne Mazzolini k svojemu oddelku. — Razstava očeta in sina. Zanimanje rimskega umetnostno čutečega občinstva vzbuja razstava slikarjev N kolaja ter Pavla Biondija v rimski galeriji Mandriota. Posmrtna razstava Nikolaja Biondija je zanimiva predvsem zaradi tega, ker se kažejo na njej svojske značilnosti italijanske slikarske umetnosti 19. stoletja. Umetnine njegovega sina Pavla pa razodevajo umerjene težnje sodobnega italijanskega slikarstva. Obč nstvo si pozorno ogleduje razstavljene umetnine različnih slogovnih značilnosti. — Sneg v ToScanL Iz Florence poroča i o- Po vrsti jasnih, krasnih dni se te v noči na četrtek vreme temeljito spremenilo, tako da se je uveljavil pov=em decembrski mraz. Naslednje jutro so florentinci lahko občudovali snežno belino na Pratomagu«. na Valombrosi. Secchiati in Con sumi. — Italijansko gledališče. V rimskem kulturnem zavodu je predaval te dni Silvij d'Amico q italijanskem gledališču. V svojih izčrpnih, strokovnih izvajanj h je navajal, kako je doseglo italijansko gledališče v gotovih razvojnih fazah prvenstvo v odrskem oblikovaniu. Ta razvoj se pričenja v srednjevešVh uprizoritvah nabožnih odrskih del in se nadaljuje v klasični komediji 16. stoletja, nakar preide v v'šek commed e dell'arte. D'Amirovemu predavanju sta prisostvovala poleg številnih rimskih predstavnikov švedski opolnomočeni nvnister pri Kvirinalu ter zbornični predsedavk Gray. — Srečonosne loterijske St«v?lke. Dne 10. aprila So bile izžrebane sledeče sre-čenosne loterijske številke: Bari 75. 14. 48. 9 in 68. Florenca 52. 78, 8. 7. 73. Genova 27, 41, 32. 64. 84. Milan 75. 30. 83, 84, 57. Neapelj 75, 49, 62. 34 in 29. PpI ermo 46, 30. 76, 58 in 35 Rim 11. 86. 73. 79. 16. Tur:n 49, 1, 61, 24, 68. Benetke 86 55, 33. 66 in 17. — Sne« je zapadel na gorah A. Verbana pri sinjem nebo. Iz Cannobia poročajo: Na gorah Alta Verbana se je uveljavil ču- j dovit pojav obilnega snega — p i sinjem j nebu. Gore so bile te dni brez vsakega I snežnega sledu. Nebo je bilo jasno in sinje, ponoči pa zvezdnato. Vse okoliško prebivalstvo pa se je zelo začudilo, ko je i opazilo, da so vrhovi omenjenih gora vsi j v snežni belini. Toda začudenje je kmalu j minilo in je bil pojav točno pojasnjen, j Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je si-j lovit vihar razpršil in dvignil sneg z vr-i hov bLižnje gorske verige Grigioni ter po-j sul z njim nekoliko nižje ležeče vrhove 1 A. Verbana. ki so bfr pokriti s precej obilnim snežnim oblačilom. Sneg ob sinjem nebu je bil tako povsem točno pojasnjen. — Najđba RaffaeJlove slike. V skromni hišici Novega Mehika so našli med starim nohištvom dragoceno sliko k' prikazuje sv. Jožefa. Strokovnjaki so ocenili vrednost te štake na 25.000 dolarjev, pripisujoč eHana dragocena umetnina iz Španije v Mehiko v času španske vojne. KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 22-41 Dnevno ob 15. film o nesmrtnem osvajalcu ženskih src Dan Juan Adriano Kiniolći, Ellena Zaresci, Paolo stupjta Dnevno ob 17. :n 19.15 vel?zanimiv in najsodobnejši film ljubavno-kriminal-ne vsebine Zadeva Styx Napeti prizori, ples. — V glavnih vlogah: Viktor de Koua, Laura Solari. Marjjit Svmo KINO SLOGA Na splošno željo! Nepozabna ljubezenska drama po romanu Edmonda de Amicls Carmela V glavn'h vlogah: Pal Javor, Dorls Dura nt i Prlčetek predstav ob lt., 15.50, 17.40 in 19.30 KINO UNION Telefon 22-21 Pretresljiva zgodba, ki ie nc boste pozabili Žrtev velike ljubezni V glavnih vloerah: Assia Noriš iD Piero Lidli Predstave: ob delavnikih ob 15.30 17.30 in 19.30 url; ob nedeljab in praznikih ob 10.30. 1530. 17.30 in 19.30 uri _ Potres v razdalji 10.000 km. V opazovalnici sv. Dominika v Pratu so beležili, kakor poročajo iz Florence. potresomernj aparati potresne sunke v razdalji okoli 10.000 km. Slične ugotovitve 6a napravili tudi v florentin<=ki opazovalnici. — Ureditev železniškega prometa med Italijo, Ogrsko in Slovaško. Od 13 do 17. aprila se vršijo v Bratislavi pogajan;a italijanskih, ogrskih in slovaških delegatov glede ureditve in d op on i t ve železniškega tovornega prometa med Italijo. Ogrsko in Slovaško. — Nesreče. Nekaj ponesrečencev je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico tuli včeraj. Josip Pfajf r, 501etni državni uslužbenec iz Ljubljane, si je pri padcu z lestve zlomil levo nogo. — Josko Gutnik, oletni sin posestnika z Vrhnike, se je opa-ril z vrelim mlekom po nogi. — Anton Iv>-trič. 121etni dijak: iz Ljubljano, si je pri p:dcu zlomil levico. — Josipino V vk, 30-letno hčer posestnika iz Križke vasi, je pes ugriznil v nogo. — Peter Us, fletoj sin slugo iz Ljubljane, si jc pri padcu zlomil desnico. IZ LJUBLJANE —Ij Davi je bila v predmestjih zopet slana. Čeprav je bilo ponoči megleno, je davi slana zopet pobelila vrtove in travnike v predmestjih. Včeraj popoldne se je vreme sprevrglo in zavladala je zepet burja, ki se letos ne more unesti. Če že nastopi južno vreme, traja le nekaj dni in navadno ne prinese mnogo dežja, a jug tudi ne ogreje posebno dobro ozračja. Včeraj popoldne je že malo porosiio, potem se je pa začelo jasniti. Zračni tlak je še narasel in je zdsi nenavadno visok za april. Najvišja temperatura je znašala včeraj 15.6. Sredi mesta davi ni bilo slane in minimalna temperatura je znašala 1.2°. —lj Živilski trg. Zdai se na trgu najbolj pozna, da je cvetni teden. Dan za dnem je več butaric, ki jih kmečka dekleta dovajajo iz ljubljanske okolice. Danes je Fa bilo tudi napredni pri branjevcih mnogo oljčn h vej. Š tem blagom so se branjevci Ietc5 založili bolj kakor včasih pred cvetno nedeljo. Na zelenjadnem trgu smo lahko danes najbolj izbirali med lepo uvoženo cvetačo. ki ie imaio branjevci med vsem bisgcm največ. Med don*a£Tmj pridelki na zelenjadnem trgu je pa bilo največ špi- nače, Motovilca je zdaj že precej manj. Tudi regrata n! mnogo in berivke je zdaj že več. Prodajajo že veliko berivko. Kupčija s sadikami je živahna, zlasti še, odkar je malo namočil dež. KINO MATICA Predstave dnevno ob 15., 17. in 19.15 uri Ob nedeljah in praznikih ob 10.30,15., 17. in 19*15 uri —lj Velik koncert Glnsbene Matice in simfoničnega orkestra bo na veliki čet: te a, dne 22. t. m. v veliki unionski dvorani. Na tem koncertu bo krstna izvedba Tomčeve kantate za soli, zbor in orkester. PoJ vodstvom r-vnatelja Mirka Poliča bedo izvajali to delo: altistka Frcmja Oolcbova. basist Julij Betetto. pevski zbor Glasbena Matice in simfonični orkester. Za konce.-t je izslj. tudi programna knjižica, ki princ tia celotno besedilo Križevega peta, ki g-a je spesnila Vila Tauferjeva. Predpro-daja se že vrši v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ljubljanski kvartet bo prirelil svoj drugI komorni večer v letoSnji sezoni v ponedeljek, dne 19. t. m. in izvajel ob tej priliki naslednji, nad vse zanimivi sp red. Najprej je na vrsti skladba mladega slovenskega skladatelja. Petrič-3, njegova Fuga v a-molu, nato Respighijev Kvartet, ki je eden najzanimivejših kvartetov sodobne italijanske literature. Nato sledi Mozartov Kvartet št. 6 v C-duru in komorni večer bo zaključen z znanim Ćajkovskega Kvartetom op. 11 v D-duru. Za oilično izvedbo teh del jamčijo člani kvarteta: gg. Pfeifer. Dermelj, šušteršič in šedlbmer, ki uživajo dober sloves, kot odlično komorno združenje naše sredine. Na koncert opozarjamo. Vršil se bo v veliki filharrnonični dvorani ob pol 8. uri zvečer. Predprodaja od danes nsprej v knjigarni Glasbene Matice. —lj Trije domači koncerti bodo na sporedu jutršnje VI. javne produkcije gojencev šole Glasbene Matice. Skupina gojencev bo izvajala prvi spored, ki nam prinaša klavirske skladbe, skladbe za violino in klavir skladbe za ansambel in dekla- macijo. Zopet druga skupina i .vaja svoj koncertni spored, katerim se pridruži gojenec solopevsskega od '.cika. Tretji spored je poverjen za izvedbo novi skupini, v ka-teii dobimo poleg klavirisiov in violini/rtov še oboisti in ansambel violin. Ker se ratzli-kuje ta in prihodnja produkcija po seatavi svojega sporeda od vseh prejšnjih produkcij šole Glasbene Matice, bo tem bolj zanimiva in obisk toplo priporočamo. Podrobni spored! jc m- razpolago v knjigami Glasbene Matice. Produkcija bo jutri ob IS. uri v mali filharmonični dvorani. Naslednja produkcija pa v »cboto ob i?tem času. —lj Opozarjamo na rar.stavo del prof. Ivana Kosa v umetnostnem salonu g. A. Kosa v prehodu nebotičnika. Slikar 1. Kos je me I našim kulturnim občinstvom znan ket dober portretist, zelo cenjene pa so tudi njegove odlične grafike in akvareli. Se-d"j j2 yj daljšem odmoru spet razstavil lepo zbirko pvejih najnovejših akvarelov. Razstava obsega IS umetnin in sicer portretov, krajinskih motivov in cvetličnih tihožitij. —lj Združenje kmetovalcev obvešča \se ene kmetovalce, ki so se prijavili za preji nol pieko blokov, da so dovoljenja že potrjen-i. —lj Nakazilo u«uja čevljarjem. Pokrajinski svet korporacij bo za mesec april t. I. nakazoval usnje ljubljanskim Čevlja 1 jem le do 20. t. ni. Po tem dnevu dobe do konca tekočega meseca nakr.zda ^amo čevljarji, ki stanujejo Izven Ljubljane. Vsak čevljar dobi nakazano usnje samo za mojstra. 2» pomočnike sme Pokrajinski svet nakaza 11 urnje le onim mojstrom, ki z zadnjim pla-<* lnim nalogom zavoda sa socialno zava-lovnnje d:ka*ejo. koliko t*> tmeH v pre-teklem mesecu dejansko zap mIobOi pomor, nikov, ki so delali v mojstrovi delavnici, ne pa na svojem domu. Končno se opozarjajo vsi čevljarji, da je prepovedano Izvrševati dela osebam, ki stanujejo v kra-iih. ki nis> pod kontrolo italijnarkih oboroženih sil. —lj pojasnilo. V našem j»oroč;lu o proslavi hrvatskega držav neg a praznika v Ljubljani je st. lo, da so novi prostori hrvatskega konzulata V b.vš; Bato\i palači«. Uprava palače nas naprui* ca pojasnilo, da je palač 1 ftf. vedno last veleindu-sUijskega p»djet;a :BaU. hrvatske tvornice gume i obuče« d. d. Borovo. Haiilo Lliibliana SREDA, 14. ATI! 11. A 1943-\V*. 1230: Poročla v sloven^č'n!, 1J.45: Polke, valčki in niazurke, 13.00: Napove« časa — Poročila v italijanščini, tri.^0: Poročilo Vrhovnega Poveljstva OocroZenln Sil v slovenščini. 13 12: Orkester vodi dirigent Petralia, 14.00: Poročila » italijanščini. 14.10: Koncert tcnor.sta E^rre«^ TL bor-ja, 14.30: Koncert Kmecle :gs trla, 15.00: Poročila v slovenščini. 17 0r; Napoved časa — Poročila v 'tal janščini l7.13r Koncert pianstke Rossane 3ottd — Oi-landlnl, 19.00: »Govorimo italij«r^ko« — poučuje prof. dr. Stanko Leb^n, 19.T.0; Poročila v sk venSčini, 19.45: Neape'v.ke pesmi, 20.00: Napoved časa — ^onočlia v Italijanščini. 20 20: Radio za družino, 21.15: Devet Beethovnovih simfonij: Simfonija It. 7 — vodi dirigent Van Kemp Poročila v slov* n.v ni. 17 00 Napoved časi — Poročila v italijanščini. 17.10 Pet minul gospodi X. 17.15 Nove plo&če Cetra. 19.3o Poročila v slovenščini. 19.45 K.mentar dncvnla dogodkov v rlovensClni. 20.00 Napoved če-sra — Poročila v italijanščini. 20.40 CIELEA : Atlriana Lcrouvreur : V odmorih : predavanje v sl:ven*čini. zanimivosti v slovenščini. Po operi: Poiočila v itilljan- šč ni. Zlsgovnica šf. 7 a — a — av — he — bi — bil — hr« — cin — čar — di — de — e — ga —• go grad — ha —- ja — je — je — ka — ka — ka — kip — lot — ling — ma — me — EB0 — o — pi — ri — 11 — ri — ro — ro — s«. — skar — slav — sta — sti — sve -- iar šip — ta — ti — to — to - - to — vec vi — vit — za — zev — ži. Iz teh zlogov sestavi 17 besed s pomenom: 1. ■tarnflcnriMki b:g, 2. mesto v okolici Rima, 3. CankaijCva pesniška zbirka. 4. p~ekxz na Balkanu, 5. angleški p satclj (V džunjKrstuf. Druge in tiotje črke v.*ake besede (v 4, besedi tretja in četrta, v zh in ji prve ti * I zvistoma brane, povedo citat iz H-raci ( Seript-;runi chorus 0mni.^ ;.mat ncr.vjs »4 f ugit urbes >. * REAITEV ZLOGOVM(E *T. 6 1. Čclakovskv. 2. Siena, 3. kukavica, 4. Ra deče. 5. Korotan. 6. Koseški, 7. Danilo, S. Kajtiinar, 9. fichov, 10. Peloponez. 11. Temenica, 12. Linhart. 13. Kioto. 14. Kcfalcni-ja 15. Rialto, 16. Kajmakčalan. Če si kura. kokodakaj, če petcFa, kikenkaj! MALI OGLAS! KLOBICARNA »PAJK« vam strokovno osnaži preoblika in prebar\'a vaš klobuk, da izgled? kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobu kov. — Se priporoča Rudolf Pajk. Ljubi in-na. Sv. Petra cesta 38 Miklošičeva cesta 1? (nasproti hotela Union). POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave Id izvršujem rsa popra-vila najceneje. — Josip Zonnan Ljubljana. Breg 14. INSERIRAJ ,Slov Narodu4 Stran 4 *S LOVE N S K i KARO D«, *reda. 14. aprila lfU3-XXI. >tcv q[ i ©feaosfeM svet pmđ 200 leti v Ljubljani in zgodovinski dogodki v zvezi s tem s vet rm — Avstrija tedaj ie ni imela Ljubljana. 14. aprila Nedavno amo kratko orisali zgoJovinskc dogodke v zvez- z avstrijsko nasled^venc vo.no pred 200 leti — v čash Marije Terezijo. Zdaj pa naj Se povemo, zakaj je »>i! tedaj ustanovljen v Ljubljani c br.-.m^ni svet in kskšno so bile njegove naloge. Sosedi Avstrije na jugu V tistih časih je bila Italija razdeljena na ObldSt m anarhij Brurbonov. hrbsbur-5!cc IctnrLnske in sevc-j$ke hiše. razen tega p? še nn 1 h Sko republiko in cnkvcno državo. D . X::i ;--publika in erkvena drŽava sta bi nevtralni v avrtrijski našle 1 s'veni vojni Bcu'b~ni so pn bili očitni na-sprrtniki Hansburžanov. Karel III. Neapeljski j" bil že v začetku vone i. 1741 v bf sni zvezi t; špansko, ki je kakor Francoska poslala sv: je čete na Donavo m v Severno in Sr~ Vn;o Italijo. Saidinija je prevzela le vl' treba bnti napada. Av-strjski feldmaršal Traun. ki je imel poveljstvo v Italiji, je imel opravka i*amo 8 Španci in Napolitanci. Novembra 1. 1741 so piisrcle španske prevozne ladje neovirano sk^zi blokado Anciežev. ki so bili zavezniki H »bs-huržanov. do it dranskega obrežja in čete so se izkrcale pri Porto-longnr, ■, O. bctellu in S. Štefanu. V začetku decembra je prevzel poveljstvo nad temi četami m'nt^marskj vojvoda, ki se je že pre;*šni^ čase srečno V0/skoval z Avstrij- ; ' t ti. ker e bila razdeljena na vre dežel. O' »rvarnei kega zal va do Fiu-me tedaj ; I i-ska obali spadala pod hrvatsko kr; tvo. Mesti sami na sebi. Trie ;te jn Phrm . sta imeli posebno oblast-, kjei- so zap vali mostni glavarji. Ob < nali ni bil > i benih vojaških obramba h naprav. Težko nalogo je imel zapove-dnik Triesta grof Herberstein; ker mu je pa že bila prepuščena obramba mesta, se je tu-• li obrnil na vlado s č.t< vilnimi predlogi, lcaj bi b'k> brefc ukreniti. V pristaniških me£tih, no le, da ni bil? utrdb, temveč ni-so irr.eii niti orožja in ne streliva, pa tudi ne v jaštva. Herberstein je skušal dopovedati avstrijskem oblastnikom, da je obramba obale ?r So ko žalostnih razmer skoraj nemogoča. Vendar je Herber^tein žc decembra predlagal kaj bi bil: treba milno ukreniti. Mrd drugim je tudi predlagal >=kli<:» nje poševni**«?.-! obrambne^ sveta v Ljubljani. V svetti pod naeelstvom deželnega glavaija bi naj bili zastepani zastop-njRj obalnih mest. Razen tega je bil-a Her- her?tr- neva ^zashisra-. r>a so se širile v Avstriji pogosto pretirane vesti o sovražnih namenih in n"padih na avstrijsko --balo nnpolitanake flote. Te vesti so vlado vznemirjale še celo bolj kakor zastopnika Kraa jske na graškj konferenci, če bj se začela ob obali, b: bila Kranjska, ne-poeredno ogr žena. Vznemir a joč^ ves* i niso hotele utihnitv Kranjeki deželni stanovi niso verjeli v resno vojno nevarnost, ■ la- dov 1; lesn. mornarje bi dolrii iz Petr vnradina. kjer je bflo tod;j nck.ij prejšnje č^se tja prešeljo- :h pomereČakov iz Triesta. Herboistein se Je zave !al, da bi taksna mornarica ne mogla braniti obale, vendar bi pa lahko prece; pomagal k obrambi skupno z bal-nirm' obrambnimi napravami. Sklicanje ljubljanskega sveta Medtem ko je vlada pazljiv zasledovala dogodke na jugu ter kazala veliko zanimanje tudi za Herbersteinove predloge, so se pečali z vprašanji obalne obrambe tudi na graški konferenci, toda le b rokratično. ako da niso sklenili nič k nkretnega ter so le predajali poročila in predloge vladi. Vlada ;e zaradi tega mislila, da bi bilo res bolje sklcati posebni obrambni svet v Ljubljani, kjer bi bile zastopane neposredno prizaoote dežele, ki bi morale pokazati mn go več živega zanimanja za obrambo na jugu. Izdala je 3. marca 1. 1742 odlok, da mora kranjski deželni glavar (grof Saurau) takoj sklicati svet v Ljubljani za primorske dežele. Predsedn k sveta je Wl kranjski deželni glr>var. člani so pa bili zastopniki primDrskih dežel in mest. Prva seja ljubljanskega sveta je bila 2. aprila L 1742. Na tej seji je bilo treba izvoliti vojaškega strokovnjaka, častnika, kar je pa Mla zelo teika na k ga. ker je višjih sposobnih častn*kov primanjkovalo, zato je pa tudi vladi prepustila to nalogo svela. Svet je sicer predlagal celo vrsto upokojenih zaslužnih generalov, a n: beden i*-d nj h ni bil primeren, da prevzame tako odgovorno nalogo, kajti nekateri sc, bili že tako stari^ da niso mogli niti več zajezditi konja. Končno so izbiro vojaškega strokovnjaka zopet prepustili vladi. Dela so se lotili brez vneme Zgodovinar pravi, da se je obrambni svet lotil svojega dela brez vsake vneme. Iz listin je razvidno, da se je svet skušal otresti čim bolj odgovornosti ter odriniti kolikor največ dela grašk; konferenci. Na štirih sestankih 2.. 3. in 4 aprila niso storili nič drugega, kakor da so poslušali poročila in predloge zastopnikov obalnih mest ter da so se posamezni deželni zastopniki »zavarovali« proti odobritvi ne zmogljivih izdatkov njihovih dežel. Do stvarne razprave ni meglo prt: že zaradi tega, ker svet ni imel vojaškega strokovnjaka Svet se je tako omejil na sprejemanje poročil in predlogov zastopnikov obamih mest in njih odoošiljanje vladi. Na podlagi poročil in predlogov je svet končno predlagal odnosno poročal vladi: O obalnih utrdbah svet ne more soditi, ker je to povsem vojaška zadeva; pripominjajo le. da bi pri utrjevanju ne dajali prednosti cenenosti, temveč trdnosti. Načrt Herberstena se znatno razl;kuje od drugih prejšnjih načrtov, kar je treba upoštevati s primerno predanostjo. Ce bi že prišlo do izpopolnitve uvrdb, bi bilo trebil tudi ob pravem času poslati na obalo topove. Iz Karlovca poslanih 5 topov nikakor ni dovolj. Za oborožitev prebivalstva v zaledju primanjkuje pušk in hladnega orožja; orožje je treba vzeti, kjer koli ga najdejo. V deželno knežjih orožarnah je zdaj dovolj orožja in streliva, zato pa na i vlada izda odlok, da ju razdele, ne le za izpopolnitev^ obalne obrambe, temveč tudi za oborožitev deželne brambe. Kranjski deželni stanovi so izjavili, da so pripravljeni prispevati 30.000 glcL; Trieste prispeva 3.000 gld, in razen tega da po 25 mož za dela na okopih. Druge pokrajine in Fiume so na pripravljeni prispevati 33.000 gld. Tako bi vlada lahko takoj poslala vojaškega poveljnika na obala Ljubljanski svet razpnščen t avgustu Ko je ljubljanski svet poslal to poročilo cesarski vladi, so njegovi delavci mislili, da so opravili svojo nalogo, pa so se razšli Nastopil je popoln zastoj. Potem je pa začel drezati pri vladi zastopnik Fiume ter ji poročal o zelo žalostnih obrambnih napravah, ki so skoraj povsem razpadle, kolikor jih je sploh kdaj bilo To dreza-nje je pomagalo, da je vlada 28. maja izdala .odlok, naj ljubljanski svet preskrbi takoj sredstva za nujno zaščito Fiume. Zaradi ponovnih vznemirjajočih vest: je bil 6. julija zopet sklican ljubljanski svet, ki se ga pa ni udeležil zastopnik Gorizie. Svet tud; poslej ni ukrenil nič pomembnega in 31. avgusta 1742 ga je vlada razpustila. Slabe izkušnje centralne vlade z deželnimi stanovi med nasledstveno vojno so bile najbrž eden glavnih razlogov za pomembne reforme državne uprave v 18 st.. v dobi Marije Terezije Po teh reformah je skorai vsa oblast d reši a na centralno vlado in delokrog deželnih vlad se je zelo skrrHL Tuniško bojišče: Sovražno letalo, ki ga je t bi t na tki italijanski lovec v zmagovitem spopada Položaj Židov v Bolgariji Izjava notranjega novinarju Bol gaj-s k i notranji minister Gabrovski je sprejel te dni sotiudivika beograjskega nemškega lista »Donau Zeitung« in mu dal obširnejšo izjavo o trenutnem stanju židovskega vprašanja v Bolgariji. Čeprav odpade od vsega prebivalstva na žide 0.7 odstotkov, je dejal minister, je bil zadnja ieta židovski vpliv zlasti v gospodarskem življenju izredno velik. Nad 40u/> bolgarske trgovine je bilo v židovskih rokah. V mnogih gospodarskih panogah je dosegla židovska udeležba celo 90". a Dobra polovica v stari Bolgariji živečih Židov ima svoje stalno bivališče v Sofiji, tako da dejansko posredno obvladuje iz prestoli ce vse gospodarsko življenje države. Številčno je prihajala židovska premoč do izraza s tem, da je odpadlo na vsakega prebivalca bolgarske narodnosti lUo? levov letnih dohodkov, na vsakega Žida pa 26.119. Na političnem in kulturnem polju židje sicer niso imeli tako velikega vpliva, kakor v gospodarskem žitvljenju, vendar je bil pa tudi v tem pogledu njih posredni vpliv zelo velik. Za utrditev njihovega družabnega položaja so služil: mešan, zakoni. Ou vs^h v letu 1940. sklenjenih zakonskih zvez je bilo 30°/§ mešanih zakonov. Z zakonom o zaščiti naroda je bil temu razvoju storjen enkrat za vselej kunec. Ta zakon je radikalno uredil židovsko vprašanje. Z:de je izločil iz gospodarskega, kulturnega in političnega življenja države. Končni cilj zakona je izselitev vseh Židov iz Bolgarije. Potem je minister pojasnil poed'ne etape proti židovske zakonodaje v Bolgariji 23. januarja 1941 je stopil v veljavo zakon 0 zaščiti naroda in ta je prinesel za Žide prve omejitve. Sledili so zakoni o enkratni oddaji premoženja, in o pooblastilu ministrskemu svetu, da lahko seže na temelju zakona o zaščiti naroda po vseh -lkre-pih za likvidacijo židovskega proDlema. V nasprotju z nemško zakonodajo bolgarski zakoni ne poznajo kategorije polžidov, ki so v Bolgariji izenačeni s čistokrvn i mi ž - 1 Pač pa v Bolgariji ne smatrajo za ž:de kozvanih četrtinskih Židov. Bolgarski zakoni se nanašajo rudi na vse Žide tuje državljane 2:dje ne morejo dobiti bolgarskega državljanstva in vol: te v se re morejo udeleževati niti aktivno aiti pasivr-o Zid ne more biti državni al* občiski uradnik. Izvrševanje svobodnega poklica je za Žide odstotno omejeno. V nasprotju z nemškm zakonom lahko sicer židje izvršujejo prosto obrt. toda število nj;ho-vlh podjetij ne sme prekoračiti stanja z dne 1. maja 1941. Za žide delujoče v trgovini, industriji in obrti je predviden samo omejen kapital. V i inoge p. klice židje sploh nimajo dostopa. Sklepanje zakonskih zvez med Židi m drugoverci je prepovedano. Zid je ne smejo za pošlo vat v .ovojih gospodinjstvih slu-žinčadi bolgarsko narodnosti. V šole se sprejemajo židje samo v omejenem številu. Na sofijski univerzi sploh ne smejo Stbdi- rat i. V vojaško službo ne ?mejo biti sprejet:. Prav tako ne smejo biti članj organizacij, podrejenih vojnemu ministrstvu. Židovsko premoženje Za ureditev židovskega vprašanja je bil ustanovljen poseben k omi sari jat za židovske zadeve, podrejen notranjemu ministrstvu. Njegova glavna naloga je opravljanje židovskega premoženja, ki so bile zanj rudi izdane po?ebne določbe. Tako židje na kmetih ne smejo "meti nobenih zemljišč in tudi v najem jih ne smejo jemati. Upravljanje ž'dovske zemljiške posesti je v rokah komisariata, ki kontrolna tud^ vse drugo imetje Židov. Vse židovske vloge v denarnih zavodih so prišle pod zaporo in samo z dovoljenjem komisar:"jata smejo židje dvigati svoj denar iz bank. Nekatere izjeme pozna bolgarski zakon samo za žide. ki so pred 1. septembrom 1940 sklenili zakonsko zvezo z osebo bolgarske narodnosti >n ka so krščeni. Gotove pred-nravi ce vžrvajo tudi ž^dovsk; vojni invalidi, vojne vdove in vome sirote, kakor tudi vs-' židje. odlikovani z bolgarskim odlikovanji za hrabrost. Ti ne nosiijo židovske zvezde, temveč poseben znak in majo prednost pri prošnjah za zaposlitev. Posebna policijska ura za Žide Za vse druge žide pa veljajo naslednje določbe: Zid je morajo nositi židovsko zvezdo. Policija ima pravico prepovedati jim dostop v javne lokale in ustanove. Po devetih zvečer se ne smejo več pojaviti na ulicah, Zidje se smejo seliti iz enega stanovanja v drugo samo z dovoljenjem policije in komisarijata. Vse židovske organizacije so bile razpuščene Zasebna dobrodelna društva so prevzele ž'dovske verske občine, ki so organi komisari jata. Premoženje in dohodki židovskih občin, društev in organizacij gredo v poseben državni fond. iz katerega se vzdržujejo židovske občne. Po naredbi z dne 26. avgusta 1942 morajo židovske verske občine oripravljati izselitev iz Bolgarije. Končno je ministei .zjavi, da so vsa protižidovski zakoni že stopili v veljavo in da oblasti po njih tudi postopajo. Zdaj je v ospredju Likvidacija vseh židovskih podjetij. Likvidacija se nanaša na židovska podjet;a, ki imajo nad 600.000 ievc-v osnovnega kapitala. Minister je tudi nagla-šal, da v Bolgariji nikoli niso simpatizirali z Židi in da je bolgarsko ljudstvo z odobravanjem sprejelo vse protižidovske zakone in ukrepe. Cigani na Madžarskem Vprašanje ciganov na Madžarskem je bilo zadnje čase že večkrat predmet razmo-trivanja in ukrepov. Državni zavod za ljudsko zdravje je po naročilu notranjega ministrstva poskušal s pomočjo državnih zdravnikov točno ugotoviti koliko je na Madžarskem ciganov. Leta 1856. so jih našteli 154.000, leta 1873 pa že 272.000. Od tega leta dalje niso več imel: na razpolago točnih statist čn i h podatkov o ciganih. L. 1920. ko so zbirali statistične podatke o materinščini se je izkazalo, da je 5000 prebivalcev Madžarske navedlo ciganščino za svoj materini jezik. Cigani se zelo hitro plode, na drugi strani pa vlada med njimj velika umrljivost otrok, ker so med njmi zelo razširjene razne bolezni. Ce b: tega ne bilo. bi se bili cigani na Madžarskem tako razmnožili, da bi j"h bilo sedaj že več mii j ono v. Pojem ^cigane še vedno ni točno opredeljen. Ciganov brez poklica in stalnega b'volišča so našteli na Madžarskem 210.000. Najbrž jih je pa znatno več. Mnogo ciganov je b'lo že večkrat kaznovanih, šolske izobrazbe večinoma nimajo in v zdravstvenem pogledu so zelo zanemarjeni Samo približno 1 odstotek ciganov plačuje davke. Zbranje statističnih podatkov ciganov in njihova pritegnitev k delu zadeva ob velike ovire. B2lga?i teo&o praznovali 1* maj Kakor lani bodo tud; letos praznovali po vsej Bolgariji 1. mnj. Na proslavah In prireditvah bodo s:del:vali vsi delavci bolgarske delavske zvoze skupno z njihovimi delodajalci. Uradni spored svečanosti je izdelal ministrski predsednik Filov kot vrhovni šef gospodarske organizacije. Proslave bodo v vseh mestih r-bsegale službe božje, javna zborovanja in slavnostne obhode. Izreki 157 kavarn v Budimpešti V miljonskem mestu Budimpešti ni toliko kavarn, kakor bi človek mislil in rudi židovskih kavarnarjev ni več tolko kakor bi se dalo sklepati po židovskih gostih v njih. Iz letnega noročila Zveze budimpeštanskih kavarnarjev je razvidno, da ima Budimpešta 157 kavarn in samo 16 židovskih kavarnarjev. To prča. da so bili židje na Madžarskem izločeni tudi iz kavarnštva. Velike skrbi dela budmpe-štanskim kavarnarjem ekspresna kava,, ki ie prišla zelo v modo Prvotno so imele kavarne vedno polno gostov, ki so r>il: večinoma kavo. pozneje so se pa razvili pa kavarnah družabni in dam^k sestanki, tako da se večini mostov nikamor ne muv ki ne z^ajo nobene druge romantike * Zakoni brez otrok ao rjodobni depim cen. Zakonski mož je v glavnem vedno te * . kakršnega je naredil i žena. Moževa zvestoba je odvisen« samo od n**w gd rclen'h n m se ne more ničesar nadejati. ŽMjenje je zares kratlro. Samo dm vi ->n> strašno dolgi So moškv k: tako !'i:b;jo u /ene, da b' jih najrajši »pojedli«, nekateri mo/je pa ljubijo svoje žene toku da pojedo vse kar ju« skuhajo. Oprostiti napnko ženski pomeni isto kor narnč t: wt na isto napako ist,* žensk**, * Samo en i stvar na svetu je dolgočasnej* §a cd gotovega tipa žensko: drugi tip žet>» ske. Nekoč so bii: pesniki .lo]goea»na bttj* z dolg-nr lasm;. Zi.;j .-;t vse izpremenilo; zdaj striže jo pesniki lase. švedska ki Kristina je rekla- >.I« ljubim moške u< esto Id r so noJki« tem* več zato. kei nj k. . Človek je najprej izumi1 na^ bdBfll M bič, potem je pa začel dobro gOfOriU a psu. Prijatelj je < kj jo čl vek dobr* pozna, pa jo ima venuti rad. GEORGSS OH.NET: 54 r§ PRQDAJiU.EC STRUPOV ROMAN Nekdo, ki je bila njegova domišljija najnujnejša, je stopil h Clamironu in mu tiho, strogo zaupno povedal, da je Kristijan baje pred svojim odhodom vzel petsto tisoč frankov iz blagajne svojega očeta in da se stari Vermer-Mareuil še zdaj ni odločil, ali bi se obrnil na policijo, da bi aretirala Etiennetto Dharielovo ali ne. — Ne motite se, dragi gospod. — je odgovoril Kristijanov prijatelj, ki je bila njegova domišljija še bujnejša. — Ni bilo samo petsto tisoč frankov, temveč je vzel milijon petsto tisoč. Sam sem bil navzoč pri tem. Blagajnik starega Verniera se je hotel nama upreti, pa sem mu pomolil samokres pod nos in potem je nama izročil ključe, ne da bi si bil upal napraviti kisel obraz. Kristijan je obdržal milijon tristo tisoč, meni je pa dal za nagrado dve sto tisoč frankov. Imam jih še tu... V žepu mojega kožuha so... Ali hočete, da vam jih pokažem? — Toda, dragi moj ... je za jecljal radovedni gost, ki ni prav vedel, ali naj verjame temu lažnivcu, govorečemu tako zelo resno. — Pri tem ni bilo nobenega ; toda«, dragi moj, — je nadaljeval Clamiron s pretečim glasom. — Saj vendar nisem mogel take malenkosti odreči svojemu prijatelju Kristijanu, ki mi je nekoč pomagal ubiti mojo mater. — Kaj pravite? — je vzkliknil radovedni gost, zdaj že ves osupeL — Pravim: Ubiti mojo mater! — je ponovil Clamiron kar se da resno. — Ali sva prijatelja na življenje in smrt ali pa sploh nisva. Toda če že govorimo o Kristijanu, vam moram zaupno povedati, da bi s tako malenkostjo on nikoli ne pobegnil ... Ostal je v Parizu. Ti malenkostni nesporazumi z Etiennetto Dharielovo, ki nam mimogrede povedano ni več všeč, niso vredni, da bi govorili o njih. Sicer si je pa že izbral namesto nje krotilko zveri iz Pe-zonovega cirkusa. Da. dragi gospod, kakor me vidite tu. midva s Kristijanom sva od danes zaščitnika krotil k zveri. Ce mi pa ne verjamete, lahko vprašate Kristijana samega — evo. tu prihsia on sam. Pred strmečimi očmi vseh dobrih prijateljev, ki so ga že opravljali in trgali s svojimi besedami, se je pojavil Kristijan miren in nrsmejan na pragu salona. Prijazno nasmejan je stiskal roke tistim, ki so še malo prej širili o njem oajgrše obrekovanje. 2arečih. srečnih pogledov je sprejemal čestitke Hudi, ki so mu bili sicer povsem tuji Počasi je stopal mimo njih, kakor da nekoga išče. Opazil je Gene-vievo, sedečo kraj matere in hitro je stopil k nji — Opravičiti se vam moram, — je dejal, — upam pa, da je vam moj oče že vse povedal. Na povratku domov se mi je pripetila huda nezgoda... Nasmehnil se je doktorju Augagneu. ki se je bil ustavil pri Genevievl. — Toda k sreči je bil navzoč naš dragi doktor Augagne in zdaj je že zopet vse v redu. Sklonil se je k nji in ji za šepetal s prijaznim, zapeljivim glasom: — Primite me ped roko in pojdiva po salonih, Genevieva. Najina prisotnost bo mnogo zgovomejša od besed. Pogledala mu je v oči in odgovorila tiho: — Ne bom vas kamovala s tem. da bi vas zavrnila prav v trenutku, io naju vsi gledajo. Saj je bilo že dovolj opazk na rt.čun vaše odsotnosti .. . Morava se pa pomeniti in mislim, da tega razgovora ne sme-va odlašati. Kristijan je prebledel. toda vljudno se je priklonil. •— Storiti hočem vse, kar zahtevate od mene. Počasi sta stopala skozi salone, stiskala mimogrede roke svojim prijateljem in znancem ter se smehljala tistim, ki so pristopali k njima, da bi jima čestitali. Pod nežnimi zvoki orkestra se je ples v salonih nadaljeval. In mlada zaročenca, ki sta bili njuni srci skrčeni, ca obrazih pa kljub temu zapisana radost, sta se med splošnim čestitanjem k njuni sreči počasi oddaljevala. Kristijan je dvignil težko zaveso pri vratih, vodečih v budoar madame Vernierove. Zvoki orkestra in slavnostni živ žaT se je le malo slišal v to sobo Bila sta sicer še v stiku s svečanostjo, toda bila sta že ločena od njenih udeležencev in lahko sta nemoteno govorila, Genevieva je sedla h kaminu in molče čakala. Nogo v svilenih čeveljčkih je položila na mrežo kamina in zdelo se je, da pričakuje od Kristijana, da bo sam začel resen razgovor, do katerega je moralo priti med njima. Vzdihnil je, se sklonil k nji in zašenetal: — Kaj so vam povedali o meni, Genevieva, česa so me obdolžili? — Nihče mi ni ničesar povedal in obdolžujete so samo sami... Vaša odsotnost je bila dovolj zgovorna ... Prelomih ste vse obljube, ki ste mi jih bili dali, Kristijan. In to prav danes! — Ah, res je in priznam, 1p sem grešil mnogo bolj. nc^o bi mogel kdorkoli drugi. — je vzkliknil ognjevito, kakor da bi hotel s svojo samoobtožbo zaglušiti očitke iz teh mikavnih ust. očitke, ki so mu bili tako mučni in neznosni. — Preveč ljubeznivi ste. da me 3ploh poslušate, vem, da tega ne zaslužim. Genevieva je ostrmela ob tem navalu popolnega priznanja, nekam vznemirjeno je pogledala Kristijana in vprašala: — Kaj nimate zase niti najmanjšega opravičila? Torei sprejemate vso odgovornost za svoj greh? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran — Za inseratni dol lista: Ljubomir Volčič — Vsi ? Ljubljani