IZMtirtta.
■ bpB^Pn« 1 ^^WJ '.■•. MU .HHL    . .
HL Ml
^^^^^L            ^^^H             ^^^H   ^^^H      ^^^h ^^^M        ^^^^^^^b          ^^^^^^ft^^^l         '^^^^^L.           ^^^^^^^K            * ^^^H                  '        ^^^^^^A^^H         ^^^^^^^H          ^^^^^^^^^^r        ^^^B   ^^^H        ^^^1    ^^^B
lM*ratl t Prostor 1 »t/m X 54 «/« za navadne  hi male oglase 40 vla, z* uradne razglase 60 vio,   za  poslano im reklame 1 K.  — Prt naročita
nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj te prlloii znamka za odgovor.
UptavnUtvo „Slov. Narod««  tat „Narotaa  Tiskaru«  ■aaflova ulica *t 5, pritUćno. — TeUloB ftt 90.
„IlitiMlil  Baro*" wI|b v llrtlj—l te a* atitli
V MttJOalavffl I                                      w  taOB0flMlW9 I
edotetno naprej plačan     .   K 84'—     celotetno......K 95*—
poUetno.....•.   •   „ 42-—     poUetno.......„ 50*—
3 mesečno......* 21*—    3 meaecno......H 26*—
1       m         •      ••••*»       7#-—             m        ..*•••„       9*—•
Novi narotniki naj  pošljejo v prvič   naroČnino   vredno   MP" po nakaznid. '        Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati.
PniilllF« »Sl*v. K*r**»<< Baanovm aliea ft. 5, L maistrof!•
T#Moa Mev. 34.
D9fIso sprefrau 1« potpisaae 1b sadostao flraakevma«. 0V   RohopUov m vrate.   "fM
PosameziM itevilka veli« 40 vktariev.
Or. Ivan TavČar:
Za kelio ii flovekalle.
Veliko se je že pisalo o nalogah našega časopisja in mnogokrat se je poudarjalo, da je prva naloga javnih listov. da širijo omiko in vzgojo med ljudstvom. Ali kje na svetu časopisje ti svoji nalogi odgovarja, ne vem; vem pa, da ji slovensko časopisje skoraj gotovo ne odgovarja. Po razsulu stare države so naši javni listi le olje prili-valj v plamen razdraženega razburje-nja, tako da bi se smelo trditi, da bi bili Slovenci v marsikaterem oziru morda bolje vozili, če bi javnih glasil ne bili imeli. Tedaj so divjale med nami vse razburkane strasti in živeli smo med sabo kakor zveri v puščavi. ki se med sabo trgajo in mesarijo. Da je vstal Andrej Smole iz svojega groba, ne bil ■bi skoraj dobil koščka slov. zemlje, ka-mor bi bil postavil skromen oltarček bratoljubju *ali pa še ćelo človekoljub-ju! Končno pa bo vendar ob-v e 1 j a 1 o, da so zakoni brato-ljubja in človekoljubja več-ni in da bodo vedno vladali svet, in najsi doživimo še toliko  revolucij   in   p reku ci j!
Ko smo se dvignili iz razvalin stare Avstrije, pod kate rimi smo bili pokopani, ticali smo v omotici. ker so ob splošnem razsulu padale skale tuđi na naše glave. Zatorej se lahko sklicuje-mo, da prve čaše po razpadu prejšnje države nismo bili pri polni zavesti svojih duševnih sil in da smo tavali omamljeni okrog kakor ponesrečenci na po-tapljajoci se ladli sredi oceana, kadar zadoni nad niimi grozni klic: resi se, kdo se more! Silili smo v rešilne čolne, in če ni bilo prostora, metali smo v morje tište, ki so bili pred nami v teh čolniM Sedaj pa čas, da pridemo en-krat k zavesti, da je polom prestan, da zopet čutimo zemljo pod nogami in da se zopet vrnemo k tistemu. kar je ob-seženo v kratkih dvreh besedah: Homo sum!
S tem sem hotel povedati, da se ^Slovenski Naroda v bodoče ne bo več udeleževal puste, na vse strani ne-vredne, v vsakem oziru nedostojne in skozi in skozi surove gonje, ki nas po-nižuje pred samimi seboj in ki nas po-nižuje tuđi v inozemstvu, o čemer glasno govore iz najzanesljivejših virov zasete vesti, ki prihajajo iz inozemstva, posebno iz Pariza. Resnica je, da je to gonjo pri nas povzročilo Časopisje. Če je v mojih besedah obseženo kaj očita-nja, velja to temu časopisju, nikakor pa ne slovenskemu narodu v celotj. Naš list bode od sedaj naprej zapustil steže s popularno slavo ovite kričave surovosti najsi je to naši javnosti všeč ali ne! V prlhodniosti hoćemo staviti bratoljubju in človekoljubju svoje spomenike, nikakor pa nas ni več volja, valjati se po blatu razdraženih najnižjih strasti, ki morajo končno posuroviti . ljudstvo, za katero so časopisi dostf-krat edina dusna hrana.
Nič ne tajim, da se moje beseđe obračajo proti »čišćenju«, ki je danda-nes v modi in katerega junaki so naj-večkrat podobni tištim junakom, ki mis-tijo, da se zmage s tem udeleže, če na
zemlji ležečega mrtvega sovraznika, katerega so drugi na tla pobili, še en-krat obrcajo!
Naš list od danes naprej ne bo pri-našal nikakih vesti več, katere bi ko-ličkaj kazale na kako denuncijanrstvo. Mi ne borno iskali slave v tem, da bi iz Roblekove lekarne v Radovljici postavljali revnega dckljča, ki je slučajno spregovorila par nemšlgh besed, pred celim Siovenstvom na sramotni oder, zahtevajoč, da se \Tže na ulico in c'a se ji odvzame vsakdanii pičsi kruh! In kar naravnost povemo, da ne borno iskali zadoščenja v tem. da bi štelt vinske kaplje, katere smejo izpiti nrši takozvani nemški »talci«. »Talce« so si izmislili prejšnji Avstrijoi, ih ker hočeino vendar boliši biti. kot so bili oni, za-vračamo sploh vse »talce«. Tuđi smo odločno proti temu, da naj ti »talci« trpe lakot, da na] se i im Drepovc \'sak-trudi najstrožie kontrolirano občevanie s svojci. kateri iim od doma ne smcio pošiljati niti denarja, niti perila! Ce se nam ugovarja. da Ncmci morda ravno-tako postopaio s slovenskim i talci, to za nas ni argument, ker hoćemo biti boljši Ijudje in se nikdar nočemo dati prepričati, da moramo tuđi mi jesti člo-veško meso. če za slučajno žro naši so-sedje! Ako je med nami ostalo še kaj hudodelcev iz stare Av-strije, saj sooblastnije tu. — kdor ima dokaze v rokah. izroči nai fh oblastniji, ta je poklicana. da pjomaga pravici do veliave. Naravnost izključe-no pa je, da bi se smele take reci š^ ni-dalie razobesati po javnih Hstih. »Slovenski Narod« jin zatorej ne bode več priobčeval.
Le s težavo smo se prigiizli do prepričanja, da ie vsakega glasila prva dolžnost — dolžnost dostojnosti. Težko je pri nas Slovencih, to načelo spraviti v moč, ali odbor »Narodne tiskarne« je sklenil, da pri »Slov. Narodu« mora stopiti v moč. Kdor je z nami enakega mišljenja, ga bodemo z radostjo pozdravili med svojimi sodelovalci, — kdor pa ni tega mišljenja, s tem se spoštljivo poslavljamo, ker hočemo tuđi v tem pogledu ostati demokrati, ne da bi steli vrste svojih naročnikov in svojih so-trudnikov, prepuščajoč vsakemu, da postopa po svobodni svoji volji.
Pri tem sem prepričan, da borno, ako se zberemo okrog načela dostatnosti, najlažje izhajali z drugimi stranka-mi in tuđi z vsemi drugimi glasili. Dan-danes so razmere take, da so na Slo-venskem vse stranke v gotovih receh fdine: ustvariti hočemo novo državo, in sicer državo kulture in človekoljubja!
V prihodnjih desetih letih. če iz-vzamernf) socijalno-demokratsko stranko, ki ie za razredni boj in diktaturo manišine, med drugimi slovenskimi stranka mi ne bo posebnega politiČnega boja. Kar bo razločevalo stranko od stranke, bodo nazori o oblfki države in lijene vlade: eni bodo zastopali monarhijo, drugi rcnubliko. in obilo se bodemo brez dvojbe prepirali tuđi o tem, jeli naj se vlada centralistjčno ali separa-tistično. Tukaj bode naš list zastopal mirno in hladnokrvno monarhijo proti republiki. kakor tuđi centralizem proti separatizmu. Ko se ustvarja nova dr-
žava, se nam vidi, da ie v njeni prvi dobi monarhija neizogibna in da se pri-poroča tuđi centralizem, da se takoj ob rojstvu države ne zaležejo kaki razkro-jilni bacili v njen organizem! To je naše prepričanje, in zatorej si misliti, ne moremo, da bi ga ne smeli in ne mogli dostojno braniti, kakor branijo tuđi druge stranke svoja načela.
Končno bodi še omenjeno, da imam vtis. da naši listi z največjo lahkomiš-Ijenostjo in dostikrat v najbolj važnih trenutkih zapuščajo vsako doslednost Tuđi v »Slov. Narodu« se hočemo v bo-cioče kolikor mogoče ogibati, da danes ne zapjšemo kaj takega, kar bi bilo v obraz tistemu. ki se je pred štirinajsti-mi dnevi Še do zvezd hvalilo! Nikakor ne moremo odobravati, da se v našem listu, ki vendar hoče resno in odkrito-srčno podnirati belgraisko vlado pri te-žavnem delu, na krut način napadajo možie, ki so elani te vlade. Zadnjih na-radov na našega zunanjega ministra Trumbića. kakor tudj napada rta stare-sra Pašića, kojega ime bo vzlic njegovim hibam v zs:odo\ani Jugoslovanstva na odličnem mestu zapisano, in sicer v dobi, ko o nas, člankariih. živ krst ne bo rede!, da smo bili kdaj na svetu, — upravni odbor »Narodne tiskarne« nikakor ne more odobriti ter jih obžaluje, nosebno ko vidimo, kak kapital kujejo iz teea nasprotna hrvatska glasila.
Toliko za danes, — razprava na tem polju pa še ni končana!__________
Dr. F. \Vindlsclier:
Poir* taloviiisle tnntte
Nedavno sem v daljšem članku prinoročal za Švico ustanovitev trgov-ske jujjoslovanske reprezentance, katere potrebo sem utemeljil. To vpra-šanie ie za našo trsrovina industrijo, denarstvo kakor tuđi iz ozira na potrebo pridobivanja mednarodnih poslovnih stikov m zajemanja informacije o svet kupčij. stvareh vedno nujnejše in važnejše. V Švici imajo živo zanimanje za naše dežele, dispozicija gospodarskih in finančnih krosrov nam je načelno ueodna. treba pa je pričeti čimprei s praktičnim delom, treba se približati in se izpoznati. Valutne te-žave se bodo tuđi dale premostiti. Našo gospodarsko prihodnost dobro cenijo, ker poznajo naše resurse in jeospodar-ske sile. Tuđi o našem denarju imajo boljše mnenje neiro o avstrijskem. Kdor išče novih potov. ki še nišo markirani, ima vedno neprilike, ali začetne težko-če ne smejo plašiti. Na vsak način morajo vodje naših produktivnih kromov imeti pred očmi, da se moramo otresti staregra gospodarskesra robovanja in je-robstva od severa in juga. zasrotoviti si moramo v trgovini in obrtnosti mož-nost izbiranja in zlomiti moramo tisto železno silo, ki trgovcu oblastno veleva, da mora kupiti od tega in tega, ker dru-s:ače ne zna in ne more. 2e možnost izbiranja je zlata vredna. Oni, ki prihajajo ponujat robo ali jo drže na prodaj, bodo najtfo drujraČe z nami govorili, čim vidiio, da si znamo tuđi brez njih pomasrati.   Kadar imaš priliko voliti in
izbirati, kupuješ vse druzače tako po Dogojih kakor kvaliteti, nego če Ere za faktični monopol. Zanašajoč se na stare zveze z nasimi kraji. so mnogi stari do-bavitelji na severu in jugu, ki so nam nacionalno seveda sovražni kakor prej, preverieni, da smo in ostanemo tuđi po sklenjenem miru Ie na nje navezani. Pripravljajmo iim razočaranje na svojo korist! Po vseh državah se danes uvideva potrebo, da se nacionalni trgovini gladi pot v svet. Na Angleškem, Francoskem, v Ameriki, Nemčiji, Švici, Italiji snujejo v deželi sami naprave, ki naj pospešujejo trgovino, v tujini pa ustanavljaio posebne stalne reprezen-tance, pošiljajo v tuie zemlje poslanstva od primera do primera ter studijske komisije. Izpopolnjujejo dalje konzulate sedanjemu času primerno s tr-zovskimi atašeji, ki so dobri poznavale! gospodarskih potreb. Vedo, da te naprave vodijo do uspehov. Neposreden stik, osebno delo zaleže vse drugače nego najlepsa pisma, ki se čitajo tem manj pozorno, čim daljša in izcrpneiša so. Romanska korespondenca se sploh odlikuje po jasnosti in kratkosti; piše se najpotrebneiše. trgovskim zastopni-kom se pripisuje po pravici prvoredna važnost.
Prijetna prilika mi je, da morem s konkretnim primerom podpreti svoja izvajanja o potrebi trzovske reprezen-tance. iVavajam v prostem prevodu Čla-nek Notre commerce exterieur«, ki ga je dne 19. maja 1.1. objavil g. Megevaud v »Journal de Geneve«. Iz članka je razvideti, kako važnost pripisujejo v Švici našim deželam ter kako važne so trfcovske rep-rezentance ćelo Švicarjem navzHc svojim obilnim internacicmalnim zvezam. Članek slove:
»Številni članki so že izšli, v ka-terih ekonomi, tehniki, finančniki po-udarjajo važnost ki jo ima za nas potreba, da pomnožimo in ustanovimo nova razpečevališča. To ie dokaz, da to vprašanje dela skrbi onim, ki se zani-majo za razvoj gosuodarske delavnosti Sviće. Dejstvo je, da mora Švica kupovati Ieto za letom za več nego eno mi-liardo Živil in surovin. Kako plačati to ogromno vsoto. ki jo dolguiemo inozemstvu, ako ne s eksportom svojih fa-brikatov? Zadnjih pet let so se pogoji na tržiščih ne samo nekoliko premenili, ampak docela predrugačili tako, da se danes nahajamo v popolnoma drugi situaciji. Novi vidiki, nepoznani leta 1913, prihajajo v poštev: protekcioni-zem, da ne rečemo sovi nižem se pola-šča veUkih produktivnih in konsumnih dežela in cei svet je poln te oolitike. Kam naj obrnemo svoie oči, ko nam velike države, ki so sprejemale nad tri četrtme našega izvoza*, zapirajo vrata ter nam dopuščajo import Ie v tako ze-Io tesno odmerjenih kontingentih, da so oodobni, če se milo izrazimo, miloščini, ki jo daje veliki srosood slabotnemu so-sedu . Ali izven teh velikih držav so druge, do katerih nas vleče podobnost njih položaja« So to dežele, ki jih je vojna ali obnovila ali potegnila iz sta-rega tečaja, v kateretn so po volji tujih mogočnikorv robovale politično ali ekonomsko. Pogledi naših gospodarskih krogov* naših industrijcev in trgovcev.
ki so po svetu razširili dober glas na-« ših izdelkov, se obračajo do teh dežel, iz katerih nam že hodijo pozivi in katere nam nudijo rokp. Balkanske države, Grčija, Turčija, Romunska, Bolga-rija in zadnja po rojstvu Jugoslavija, kl so jih zaporedne večletne vojske oslabile, katerim pa treba le dela ti, da pri-dejo zopet do moči, so prvoredno ozemlje, ki se nudi naši delavnostt. Boli severno je Cehoslovaška, obdana od Nemčije in Avstrije, ki se žeH gospo-garsko opirati na dežela čije aspiracije nišo izključno obvladane od političnih ciljev. Tuđi skandinavske dežele, ki so bile takorekoč v absolutni gospodarski odvisnosti Nemčije, si žele iz starega tira na pot gospodarske svobode. Za-kaj ne bi poiskali ml vseh teh dežela? Od "strani trgovcev in industrialcev se že oglasa jo vp rasan ja in ponudbe, ali namerjajo še na težave, da bi se sre-čali in našli. Vlada iim mora zacotoviti zveze. Vedina starih držav je osnovala svoje delegacije v Bernu; nove države nam pošiljajo svoja več ali manj ofici-alna zastopstva, katerim bode takoj po sklepu miru prlznan oficialen mandat. Švica pa ni še skoro ničesar storila, v Bnislju so akreditirali našega muiške-ga, v Lizboni našega madridskesa po>-slanika Itd., pa si domišljala da so do-volj storili, dasi so to mani nego polo-vičarski ukrepL V skaodtoavskifa deže-Iah nimamo zastopstea in brezđvomnS se misli, da nas more naš poslanik na! Dunaju še z uspehom zastopatl v Pragi, dokler se sa ne akreditiraš v Befzr&đu. Naša vlada mora absolutno vpoStevati da so se čas! izpremenili do jedra tet da je ze4o nujna da sm Stntpni lArene, kar je neodložno potrebna: Poslati treba v stolice teh dežel sposobne posla« nike in ataSeje, v katerih bodo Imeli trgovci in industrije! svoje zaslombe oB širitvi svojih kupčij. Đelsrađ, Atene, Carigrad, Praga so mesta, kl prihajajo v prvi vrsti v poStev. Predno se pa ustanove zastopstva, kar ne gre od đa-nes do jutri, mora zvetni svet poslati v te dežele misije, aestavljene Iz osebno-sti, ki poznajo naš gospodarici položaj. Dežele, vtše naStete, ntH te misije pred vsem obiŠČejo. Odprfl bi na51 trgovinf nova tržišča, ki nadomeste ona, \d smo jih moraK zapustiti vsled vojske. So-dima da stvar ne trpi ođlasranja In da si mora biti zvezni svet na jasnem o neodložnosti naše današnje* opozoritve. Vsak zamujen dan nas oddalfi od cilja ter omogoča konkurend dosesatf, kat bi mi sami morali in mogli storftf«.
Tuđi pri nas treba, da vladtf fzvede za devo, pogovortv^i »e z interesent!. Ne odlagajmo, čas poteka nam v *yr«*tn in škodo.                          č.T.
V Švfcf, dne^ 20. tmtf* »!^.
Spominjaite se zaklada „Slov. sokolske zveze*4.
LISTEK.
Zadnje poaiavie.
(Odlomek   iz  zalenarjenega prvaškega življenja.)
Da, zadnje poglavje iz žalostnesa življenja s popularno slavo odetega slovenskega prvaka, šarlatana napred-ka, reprezentanta zlaganih kultur! V svojo sramoto priznavam, da some več nego trideset let prištevali lažipr-vakom in da sem ves ta čas živel lan-komišljeno, brezvestno, kakor mis pod ruso. ki znaša za zimo klasje v Ppdzem-sko svoje gnezdo. Kaj bom tajil: kori-taril sem, kradel sem in jemal sem, da so bile jasli vedno polne in da ie diJ vsak hip poln tuđi nenasitni in na vse gtiri strani razširjeni želodec. V SVOJO opravičbo — če je pri prvaku splon mojtroča kaka opravičba — bi se morda smel sklicevati na to, da nisem sam toliko kriv, da pada večja krivda na prilike, katere so se mi nudile. Ko sem bil povabljen na kosilo sedaj pri baro-nu fteinu, pozneje pri baronu Schwarzu, vedel sem se zmiraj tako zasukati, da
ie Izjnnilo par srebrnih ŽHc in vilic v moj žep, pri tem pa še moj in mojih dveh Drimiznih sosedov srebrni nož — skuDaj: trije srebrni nozi! Imel sem srećo, da me nišo nikdar zalotili in da sem se pri tem še do dobresra naiedel. Tedaj so bili še zlati čaši za slovenske-ga prvaka in mislili smo. da bodemo večno živeli in da nas pravična kazen ne bo nikdar doletela!
Zadnjič sem obedoval pri gospodu škofu, in sedaj ne vem — spomin me namreČ že tuđi popušča — sem li pri ti priliki kaj pritihotaoil v svoj žep ali ne, Morda ne, ker se tolažim, da ta anima candida. ki zase itak nič ne skrbi in ki vse razda, kar dobi oač ne polaga srebra na svojo mizo. Ako pa ni bilo srebra na mizi — slab bi moral biti prvak, ki bi ne ločil pristnejja evropejskega srebra od popačenesra kitajskega — gotovo nisem ničesar vzel, tako da se bo revna moja duša vsaj v tem oziru mogla zagovarjati pred božjo sodbo. Ali. kakor že povedano, živel sem lahko-mišljeno, pregrešno, jcrabežHivo in ta-tinsko in v prepričanju, da' vse te srede nikdar konec biti ne more.
Pa je prišel konec žalosten konec! Danes se mi godi, kakor zvezdi, katero so zvezđe tovarišice.* ko so se med sabo steple, Izruvale iz vesoHneca fir-
mamenta ter jo sedaj mečeio ena drugi, kakor otroci žogo uri igri! Taka izru-vana zvezda sem, in moja pamet poje-ma in nad prepadom stoiim, ki me bo požrl, kakor požre lacen prašiček gnilo jabolko, ki pade od jesenske veje!
Poslušajte, kako sem prišel v ne-srečo!
Odprla se mi je bela stezica do mestne elektramc. Ker sem bil popa-čen prvak, sem tuđi pri ti priliki kradel. Navada tatu je železna srajca, iz katere nikdar zlesti ne more, pa tuđi noče. Na lastno pest sem torej prodajal električni tok in dajai sem ga tistemu« ki ml je zanj naiveČ plaČaL Po stari navadi sem mislil, da tičim v crni senci in da ni na svetu« oCesa, ki bi prebodlo crno to senco, Pri tem pa nisem računal s Katonom meetnih očetov, z gospodom Šćrjakom, in- z nabruSenlm . njejrovim očesom! Ta nezaspani čuvaj, mestnega gospodarstva me je pri obCnem zboru hišniii posestnikov — kakor potegne marljiva stara kuharica rakov repek Iz rdečega kirasa — potegnil tz zarjavele moje železne srajce. cei: ««loite ga, dektriko đaTe tistamo, ld več plača! la kot dober, senzadjoaelea govornik ie napravil ilustracijo k svoji besedi: dne-nilio kacalec ob svoj palec kakor ie to storil Jadel Ukarijot, ko Je preiteval
za   ostudno   izdajstvo   izplačane   mu ] srebrnike.                                               j
Od tište nedelje sem razkrinkan, | in kakor preplašen tat, za katerim se j peha policija, lazim po mestnih ulicah. ] Nikomur si ne upam v oko pogledati, v \ vsaki obleki slutim vohuna in še pred i vsakim psickom se tresem, če ni to ! morda policijski pes gospoda Toplikar- j ja, ki bi me obla jal in ustavil, kar bi se j staremu tatu in goltufu spodobilo.,         I
Grozni dnevi, ali še hujše so noči! Spanje me zapušča in vejrt z železnimi svojimi kreplji se zbuja. Ce pa vendar-le malo zaspim, takoj ga vidim v sanjah neusmiljenega gospoda Šerjaka, katerega suha podoba se hipoma spremeni v eno samo orjaško pest, večjo in ob-širnejšo od moje postelje. Palec te pesti je vsaj tako velik, kakor kladivo v jeseniSki tovarni, kazalec pa vsaj tako dote, kakor črnuslci savski most. AH ta most ni nič drugoga, nego dote, ieklen in nabrušen nož! Med oštrino tega noža in med tcžkim jeseniskim kladivom pa tiči moje telesce. Kladivo se vzdiguje in pada. spodaj pa sili nabrušena kirnja ▼ moje mesa v moje kosti, dokler ne planom iz spanja, kakor plane obstre-Uena đivja zver iz grmovja. Ječim m stokam, da se kar majeio vse štiri s tene moje   spalnice!   Tako ne more iti i
j dalje, in po pravici povem, da ae tre-
I sem aa svojo izmučeno in izsušeno pa-
! met. Na pomoč!
I In sedaj še časopisi! Kakor pol« psiček se priplazim do FrančiŠkanskega mostu, da kupim »Slov. Narod«, »Ve-černi List«,    »Slovenca« in »Jugodavi-
! jo«. Na nobenega tdl cenjenih Kstov nisem naročen, in Če je »Jugoslavtla« zadnjič pisala, da sem se naročil nanjo, pisala je nekaj neresničnega, čemur se zelo čudim, ker od tistega dne, kar iz-haja, še ni prinesla neresnične vesti * svojih predalih. Še danes nisem nanjo4 naročen in še vedno kupujem dan za dnevom pred frančSkansko cericvijo njo in njene tiskane tovarišice brea vsake izjeme. Potem pa se zarijem v najskritejši kot in vsako ŠteviBco pre-čitam od prve do zadnje črke, de ni morda kak uvodni Članek gospoda Se"r-jaka ali pa še ćelo kaka tiralica v Bstu. Kadar pa kemčam to mučno preiskava-« nje, je moje telo vse v kapHah. da sem] mcpker od glave do podplatov, pra^i) kakor bi me bili ravnokar Iz Ljublja-nice potegnilL                                 •    .
Verujte mi, da ie to pasje življenje, in uboga moja gfava se vrti kakor kolo; posebno če zagazim še med najnovej&ri poročila, zajeta iz najzanesljivejših vU rov. Tukaj čitam, da je Italija proti M«
•
Stran 2.
„SLOVENSKI NAftOO** *■* *1. ««j« 1911».
127. fttev.
'Arhitekt P. Juda:
Sammonl i lailnleliei ta« slaministe Uze.
L
Ko ti je najhuje in se nahajaš v najbolj kritičnem položaju, ne išči pomoči pri drugih, tem-več pomagaj si sam.
Prijateljev imaš v nfidlogl najmanj.
Glej, da si kolikor mogoče malo odvisen  od   drugih.
Pomoč o prav em času je dvakratna.
Abnormalna doba zahteva abnormalno  pomoč.
NI ga dneva, da bi se v Časopisih. na shodih ne govorilo o strahoviti sta-novanjski krizi; da bi se ne tožilo, grozilo in interpeliralo. To je poseben po-jav dobe, kakoršnih nam je prinesla vojna in svetovni preohraf mnoso. Ta stanovanjska kriza ni samo pri nas, temveč povsod v vseh deželah. ki so se vojskovale. in deloma tuđi v ncvtral-nih državah. saj so tuđi te občutile težo in nasledke vojne. Ta grozna, katastrofalna stanovanjska kriza je kar na-ravnost reakcija vojne.
Ne vidimo več nobene hiše z znanim listkorn »stanovanje se od-da«, časopisi ne prinašajo več insera-tov pod naslovom »o d d a s e«, pa mnogo takih z naslovom *i š č e se« in zraven še takih, kler se obluibuje-jo velike nagrade tistemu, kdor bi pre-skrbel stanovanje Danes je že vsak zadovoljen, če dobi namesto šestih sob — eno s kuhinjo, in še za srečnega se mora imeti.
Minili so čaši, ko smo si izbirali solnčno, mirno, zračno stanovanje s krasnim razgledom, z vsemi priradki, v na.flepšem delu mesta. v blizini tega ali onega poslopja. Nikoli nišo bile stranke tako zadovoljne in stalne #ka-kor danes. Pogosto preseljevanje je popolnoma odpadlo. Danes zadostuje prav tajno zveđeti. da se ta ali ona stranka za pol leta seli, pa Že ne srne hišni gospodar na ulico, že ne sme pustiti odprtih vrat svoje pisarne. Hodi-30 k njemu ćele procesije ljudi, ki ponizno prosijo, iočeio. ponujajo višjo na-jemnino, groze in kaj še vse, da bi dobili stanovanje. Značilno za sedanje čaše je, da stranke, ki so brez stanovanj, vodijo strogo evidenco o tem, kdo urnrje; tuđi na ta način si iščejo pomoći. Da stanovanje ni prazno, kar je seveda danes popolnoma izkliučeno. za to ne skrbi več hišni gospodar, temveč stranke same, naredbe narodne vlade in mestni magistrat. Take neverjetne čaše smo doživeli, pa še ne vemo, kaj nas 5aka!
Najodl srečni so ti, ki so si bili po- j stavili svojo hišico pred vojno; zdaj se ; jim ni bati, da jih kdo izpodrine. Ti, ki j so hoteli biti svobodni, neodvisni od drugih, so se osamosvojili. pa so danes vsled svoje predvojne energije in od-ločnosti vkljub velikim denarnim žr-tvam, združenim s stavbo, v ugodnem položaju; pridobili so mnogo in resili svoj kapital. Rodbina ima svoj dom, svoje gnezdece, iz katerega je nihče ne izzene. Uredili so si ga po svojem okusu, za sebe. Prosti čas prebijejo na svojem vrtičku. Ćelo leto žive v kra-soti narave. vidijo njene izpremembe, ko se prebuja k novemu življenju spo-mladi, po leti jih hladi senca zelenega 'drevja, v jeseni jim prinaša bogatih sadov. Ta okoliščina, da ima človek svoj lastnt dom, blagodejno vpliva nanj. Vse to si je izbojevalo v moder-nem času pri razreširvi regulacije mest najdalekosežnejsih uspehov — danes se ustanavljajo že ćela vrtna mesta. V rodbinski hišici v vrtnem idelumesta jebrez dvomanaj-prijetneje stanovati. Zavidamo te srečnike, ob enem 31 pa privoščimo prijetno bivališče.
Revno ljudstvo pa preživi j a zdaj svoje najtežje življenske preizkušnje, kar jih pozna zgodovina. Nima zadosti prehrane in nima s t a n o v a n j. Tapoložajjevres-nici grozen. V neusmiljenem vrtin-cu sedaniega časa, v naihuiŠem stradanju, v neizmernjh nadlogah se je na-bralo v ljudski masi nekaj strašno eks-
panzivnega, kar je deloma že tkifl*-diralo in deloma Se zrozl eksplodirati. Stiriletna beda je porodili dantftnje za* hteve. Rane se sicer potafomt »ćelijo, toda kakor je bila nezdrava do-sedanja grofcna nadloga. tako to nezdrave tuđi sedanje razmere, ne te za prihodnost, temveč pred vsem sa se- 1 danji čas. Ljudstvo je izgubilo pri svojih bridkih življenskih izkušnjah potrp-ljenje.
Leta 1914, vsa nadalina vojna leta, in lahko se reče, Se eno ćelo leto najmanj, torej vsega skupaj sedem let se ni nič zidalo. Stevilo stanovanj se ni povećalo, narobe, vsled ustanovitve raznih novih potrebnih uradov, Še zmanjšalo. Stavbno delovanie je pa čisto zamrlo.
Onih, ki iščejo stanovanja, je pa čim dalje več — posebno v zadnjem časn. Med vojno je bilo živ ljenje namreč na mrtvi točki, zato se stanovanjska kriza ni tako občutila; zdaj pa se vse prebuja k novemu življenju. V poletnern času stanovanjska vprašanie še ni tako silno perece kakor po zimi. Za odpomoč stanovanj-ski krizi so se osnovali in izvršili v vseh več i ih mestih najrazsežneiši in najstrožji ukrepi. Inozemce n. pr. kratkomalo iz-ganiajo. Tako tuđi v Jugoslaviji.. Najhuje je v Beogradu, kier se vrši stroga kontrola; tišti, ki nišo bili leta 1914 beograjski stanovalci in vsi tišti, ki tam nimaio ničesar iskati. se napode. Neprijateljski državljani morajo takoj odi-ti. Dovoljena je rekvizicija prostorov za potrebne urade itd. V Avstriji. kjer bi čiovek rega najmanj pričakoval, na CeŠkem, na Francoskem in drugje ni nič bolie.
Stanovaniska kriza v Prag! je n. pr. huda; treba bi bilo postaviti 1800 raznih hiš, da bi se položaj izboljšal.
To so nasledki vojne, ki jih je treba prouo»ri. Vlada in mestni uradi v vseh deželah so vsestransko na delu, da bi vsaj deloma odpomogli nadlogf — došle? skoro brez uspeba. Ni materijala, ni delavnih moči. narod je še v orožju.
Položaj je gotovo teža-ven in nevzdržljiv; ni dvoma, da te krize ni mogoče z nor-malnimi sredstvi vsestransko in  radikalno odstraniti.
Poizkusimo še enkrat vkllub brez-upnemu noložaju to stvar razreŠiri:
1.) Posrlejmo vzroke sedanje stano-vanjske mizerije.
2.) Preiščimo današnji stanovanjskj položaj.
3.) Dolocimo danaSnjo stanovanjsko potrebo.
4.) Postavimo predlože, kako bi se dalo stanovarMsk? krizi  odpomo?i.
1.)   Vzrok današnje stanovanjske krize
je brez dvoma vofna. Je to posledica vojne, ki je nimamo §e čisto za seb<v Tuđi ne^otova situacija tik pred vojno je že mnogo zakrivila. Kakor ie vojna prinesla v Evropi velik preobrat tako tuđi velikansko zme§njavo, negotovost in csvobojenim narodom ogromno de-Ia. Kakor je bil posamezni narod na ta preobrat pripravljen, na kakorSni stopi-nji kulturnega razvoja In narodne izobrazbe, takšno je današnje njegovo stanje in takšen bo rudi njegov razvoj v najbližnji prihodnjosti.
2.) Današnje neurejeno. oosebno abnormalno stanfe
zabranjuje vsako stavbno podjetnost. Pomanjkanje in draginja živeža, delavnih moči, materijala zapira doslej tehni-ške pisarne in stavbna podjetja. Ni mo-jroče zidati pri najboljši volji. Zidati na riormalen način je brezupen poizkus, ali pa izvira iz spekulacije.
Ljudstvo, ki je vsled slabe prehrane vojnih let še vse izmoz^ano in b trpi vsled pomanjkanja stanovanj. Spi na klopeh, pri mizah, na tleh. Slabo naspano in neizpočito gre zjutraj na delo. Nered doma pa ima za posledico mržnjo do dela. Dolgo nas bo-do še strašile vojne bolezni.
Preiskujmo in kontrolirajmo stanje danaSnjih stanovanj in okolice in prenričali se bomo, kako žalostno je in kako zane-marjeno. Prebeljenje in osnaže^1 ga samega prostora velja 80 do 100 K Stanovanja nfso bila po 10 in J5 let pošteno osnažena, mnogo jih je brez jedil-nih shramb, 90% pa brez kopalnic. Prostori   ni?o ^adostno    zračeni,    mnoge
fočajo, h ▼ takn pmaloiSi Ja tftfaa fivetl v« dan, ćele liesace, ceJo ttr-Uenje. Da Tiled lili trpi organu«* fct čJoveUto •dravja, jt |a«M.
Olon atanovaal mm gUvnm c-se po vm dan m mmnm odffill «t> radi ocronme mnottM prahu; Kl a« dr*. ga pri vmalri sapici ia vtakfm vomo*^. za vsaldai avtomobfloni. Foirlejmo, kako je na enl najlepSih U«blianskfti oOc na Bleiweisovi cesti. ntiU. vozovi konji, vse je belo od prah«. Kdor gre v Ti -in pogleda na Ljubljana kadar te na* pravlja sa dež, ko veter po navadi dvi-ga cestnl prah, vidi meito kakor v jesenski mesti. To Ie mestni prah, mesdo najnevameiSih bacilov. Ljubljana vse to vdihava, živi v tem. V zadnjem čar vtdeti đokaj dobre volje, začenfa se po ulicah škropiti. toda sistematičnega dala ni. Škropljenje samo ne pomasta do-sti, a boljše je vendar kot nič. Ce se ne škropi, ie prah, če se škropi, je v^af samo blato. Dobro bi bilo včaslh nagro-madenj prah z ulic kakorkoli odstraniti in sele Čisto ulico škropiti. In potem bi tuđi ne bilo treba toliko vode, katero zdai orah popije. Snaženje ulic nai bi se vršilo zjrodai zjutraj. Lahko bi se začelo že ob treh zjutraj, da bi bilo ob šestih, ko se začenja na ulici življenje, že vse gotovo. Škropiti po dnevi, ko ie življenje v mestu v polnem tlru, se ne rriporoča. Dviga se prah. kar je nehigi-jenično, in pasantie se nadlegujejo. To je bilo treba navesti zaradi tega, ker je v zvezi s higijeno stanovani in ker se tu prav lehko vsaj deloma odpomore takoj.
Da so razmere res take, se vidi že iz tega, da prebivale! v glavnih ullcah v Ljubljani tišče v stranske mirnejše ali-ce, med tem ko v drugih mestih Ijudje ravno iščejo stanovani na glavnih ce-stah. če hoće Ljubljana postati res moderno mesto, higijenično in zdravo, je treba marsikaj preurediti. Stanovanja so skoro vsa brez kopalnic, velikega ko-pališča Ljubljana sploh nima, higijena telesa se zanemaria.
Vsak, komur stanovanje danes ne ustreza, bi si za drugih okolnosti po-magal, danes pa so nade na boljše stanovanje silno majhne in vsak se drži stanovanja, ki ga ima, če tuđi je še tako slabo.
Današnja doba je v resnici kritična, abnormalna. Zato mora biti tndi odpomoč abnormalna. Izhod iz situacije se more naiti Ie po temelji-tem raziskovanjn pravefa stanja, v prvi vrsti s samo* pomočjo. potem šelespod-poro    vlade, dežele in mesta«
Na vsak način Je danes dolžnost vlade in mesta. da kakoršnokoli stavbno akcijo, ki stremi za odstranltvijo stanovanjske krize, nafizdatneje pod-pira.
Ta, kdor nima stanovanja, naj ne caka in naj se ne zanaSa, da more stanovanje na vsak način dobiti. Naj sam vzame stvar v roko, naj bo on sam glavni činitelj. Njegova inicijativa in najskrajneša samopomoč, naj bosta ta-melja izboljšanja v korist ćeli rodbtei
Vlada, dežela in mesto so gotovo zelo interesirani in gotovo sami najin-tenzivneje razmišljajo o tem, kako bi se dalo stanovanjski krizi priti v okom; treba jim ie priznati najboliSo volio ^ a pomisliti je treba tu dl sledefie:
DeHavcem, zidarlen, tesar je m. ki Jih ie bik> pred vojno do-sti. se ]e takrat plačevalo na dan za devet- do deseturno delo po 3 do 5 K. Danes jih je malo, delavni čas je samo 8 ur. plačati pa je treba 20 do 30 K na dan. Opeka je veljala 1000 kosov 40 do 50 K, danes velja 500 do 600 kron. Stresna opeka, ki je veljala okoli 80 K, velja danes 800 do 1000 kron. Stavbni les ie veljal pred vojno m* 30 do 50 K, dane velja 300 K. Steklo, mizarska in pleskarska dela so pa tako draga, da se človckii v glavi zvrti, če sliši<:ene. Kratkomalo, cene so povprečno desetkrat dražje. Lahko torej rečemo, da bi stavba v taki tevr-šjtvi kakor pred voino. veljala danes najmanj desetkrat toliko.
Pred vojno je m1 zazidanega sveta preproste stavbe (pavšalno stanovanjske nloskve) veljal okoli 80 K. Stavbni stroški ene sobe (imenujemo ta eni prostor »stavbno enoto«) s 25 mf bi veljal okoli 2000 K. Danes velja desetkrat to-
donavski federaciji; takoi druga brzojavka pa mi pripoveduje, da je LaŠka najgorkeiša privrženka te federaciie. Danes berem, da so naše me je že ugo-tovljene, takoi zraven pa je Dribito, da Še ni ničesar ugotovljenega. Kot vesten. oficijelen in vsaki vladi vdan človek, ki si tuđi danes drugače sopsti ne upa, kakor hoče Pribičević v Beogradu, čitam v svoio grozo, da sta Trumbić in Pašić največja lopova, kar lih ie Jugoslavija rodila. Pri tem pa si s trepetom v spomin kličem, da je Trumbić naš zu-nanji minister in da je Pašić imeniten zastopnik na§e države pri pariški kon-ferenci!
Jezus, Marija! svet se mesa in jaz se mešam z njim! Ce bom dan za dne-votn lovil svojo tiralico po glasilih, ki se prodajajo pred frančiškansko cerk-vijo, moram v kratkem znoreti — če Že ne radi tiralice, pa brez dvojbe radi najnovejših, iz najzanesljivejših virov • zajetih pcroČil!
Navsezadnje pa so se odprli Se grobovi in okrog mene so zatulili iz polnega grla! In naisi leže ti grobovi pod debelim snegom v Rusiji, njihovo tulknje se veodar razlega po ćeli Sloveniji! Kdo bi si bil mlslil, da imam toliko ruskesa sorod3tva in da me ie še zelo slavni * Fjodor Mihajlovič dobro pozna) in da me je imel pred očmi, ko W pisal svoie >Đ«so<l S#dai J* doka«
sklenjen: zaprli me bodo, obsodlli me bodo, in sicer ne samo zavoljo kraje, temveč rudi radi teza, da sem oblastva zapeljaval, ker sem jih z naoačnim imenom cei čas svojega življenja grdo za nos vodil, Češ, da se pišem »Talnta«, ko se od roistva pišem po resnici in 00 pravici za Štefana Trofimoviča Vrtao-venskega!
Pomagati mi ni! Fiodor Mihajlovič pričuie proti meni in dokaz o moji krivdi je sklenjen kakor trdna železna veriga. Skriti se ne morem, in najsi sem si dal obriti brado in zadnj\las z glave! Iz omare pod streho sem izvlekel najstareišo obleko, katero sem nosil pred petnajstimi leti, ter se zavil v njo, da bi me občinstvo morda vendarlc ne spoznalo, kadar prihajam na zrak. In glej te, ta stara obleka me je uničila, me je podrla, me je vdušila! Ravno v WoW fovi ulici je bilo, ko me ie v starem to-lovniku, katerega že petnajst let niiero imel na sebi, na desni strani nekaj za-tiščalo. Posežem v desni Žep nesreoV nega telovnika in izvlečem i« njeca <^ srebrno krono. Lastnik prave srebrne krone v teh Časih! Človek bi kar od veselja zblaznel! Kako se je svetila v solnčnih žarkih! Ph tem »e rn| je na^o te obrnila med prsti in pred mano at je prikazala oguljena podoba nekda* njega Franca Jožefa, Kakor Nlak me H onttdlo: Frapcota Jodteta mS a «a-
bo! Veleizdaja! Preld sod! Re« se, če se moreS! Naprej! — Mimo »Belcga volka« sem jo hotel oopihati! AB v uli5- I ni blizini pred hi§o prijatelja Len£et* je stal gospod §6riak ter krl&d: »Primite tatu!« Obrnem se na levo — Da ie stal tam na slabem mestnem tlaku hitronofni uradnik Mestne hranilnice, kričeč: »Vrni milijone, katere si požrl z vojnim posojilom!« Torej nazaj protf Zvezdi! Pa je sredi ceste stal Kpspod Kocmur ter vpil: »Držite *a! O«J1«J* je podniraL Došteniake pt |K)dfl 1* mestne službe!« Se zadnja pomoć: veža na desni! Zavijem v njo. An v nje-nem mraku kazal se mi *• ."*^J2 obraz moderne Medose — nmzvtam obra* sospoda Antona Peska! Sjdaj sem vpdei da sem tegoMi«! Prea ocrni so se mi kresale vse mewe ra-patice, okrosr nlih Je plesalo nebrpi zelenih rvezd, takt na Itm J« dajalo ^^ vseh barv pisano solnec! Jwt I« «»• dala tema •. •                                       <
Tla« dan so Prtntaft Uabllansirt 0-•U dnevno vest da ie prtlatett P«pt pravilno 1» pošteno prlpelial «J2E»-skeira »Tecaintejca« t tvojim jw»w vozom «a Studente pri D«vici marili v
' Hnw t U jamo K. Računajmo najpo-^«l»4fott«mova]i|e z eno sobo, kuhi-
! «jojL?rtPyPđ W?t stavbni enotD. to m_ vmuo Mses lora| 4QuOQP K. G* n>
167 K, 11. afcoro lefiko, kolikor Ja imd voIbo vaHato tako stanovanje m perla* rlfl meste ćelo leto.
UMaaa bi potrtbovaU zdaj sa od* stfinltav stanovanjakt krize okoli 500 staftovani; od teh računajmo:    -
300 z tno sobo in kuhinjo *m 600 stavbnih enot;
100 z dvema sobama In kuhinjo w 300 stavbnih enot;
100 s tremi sobaml In kuhinjo«^ 400 stavbnih enot;
skupa) torej 1300 stavbnih enot
Pri ceni 20.000 K za eno stavbno moto, bi velialo torej 500 stanovanj, t i 1300 stavbnih enot 26 milUonov kron, Stavbe bi na morale biti kar najeno* stavnejše. Pri pavšalnem obrestovanju 5% kot najemniri bi ta naiemnina zna Šal a za 500 stanovan) I1/« milijona kron na leto. Ce vpo-števamo ure^itev valute, katere danes ne moremo določitl, ne pridemo do pri-mernih m prioorocljivih številk. Tz?ruba v vsakem oeiru bi bila neizogibna in velika.
Današnja nceotovost ure-ditve valute, pomanjkanje stavbnega materijala in delavnih moči nam onemosroča vsak temeljit proračun stavb in niih rentabilitete,
______________(Dalje prih.)
Hovmstl ureglel
»TRIBUNA« posluša dr. Orossicha z Reke m mu verjame, da je Reka la-Ska že dva tisoč in pet sto let Od kod Ie je vzel dr. Grossich te zsrodovinske podatke za svojo trditev. Kratkomalo si jih je izmisli!, kakor si dandanes izmišljalo Lahoni vse moseoče hi nemo 8^)če reci, hoteč podpretl laStvo v na-Šem Primorju, da bi to prav gotovo pri-padlo Italiji. Zanimivo je, kar je Dove-dal »Tribuni« dr. Orossich o svojem posetu pri VVflsonu. Dr. Orossich muJc seveda r>oln svetega navduSenja, raz-lagal, kako je Reka Uska m kako hre-penl, da bi že skoro prišla pod okrilje Italije, ali VVilson se je držal na smeh In odgovarjal »yes« in storilo se bo vse tako. da bo prav? Dr. Orossich je mislit, da ie takrat preoričal Wilsona o laštvu Reke in potrebi, da priđe pod Italiio, ali ko je bil drugič pri njem, je mridel kako se je varal. Wilson je samo posluša!, ni pa hotel nič čuti o tem, da bi svoj odlok kaj premenil. Dr. Grossich je bil korajlen pred urednikom »Tribune« pa je zajr^ozil, da na silo bodo odgovorili reski Lahi ^ silo. Zaključi! je svoj pogovor tako-!e Mi .«mo I-ahl m smo ponosni, da smo Lahi (čiste krvi, kaj ne, gospođine Grosićn?) in ml sami se bomo brigaH za življenje ta napredek refkega sristaniiča. Aspet-tianto con ealma e fermezza — tako je zaključil prvi m poslednji predsednik resice republike.
»PRIMORSKI! NOVINE« pBelo o rovarenju proti naši trgovskl mornarici Kakor znano, hočejo Lahi doseči v Parizu odstop vse trgovske mornarice MvSe avstro - ogrske monarhije Italiji I Radi tega je laska vlada uvedfa med I vsemi interesiranhnl parobrodnhni* pod-jetil akcija naj bi se soglasno Izrekla v prilog laske zahteve. V Trstu je 2e dosegla tako deklaracijo, pretežni del iastnikov brodov se jei ie pridružil pod pritiskom vlade. Na ReJd je trgovska zbornica pozvala parobrodna društva na sestanek, na katerem "> i»rUdi last-nikl brodov (samo TJnsraro • vro «a n bila zastocana), da so pri^ravlirni. da plovejo pod lašco zastavo in se obve* zujejo, da hočejo še nadalje pustiti svoje brodovje registrirano v reski luki. To so hitro sporočili laški vladi in mirovni delegaciji. Glasovali pa sq tuđi. kar treba posebej pribiti, zastooniki aH nepooblaščenci raznih madžarskih židovskih parobrodnih druStev, ki hnajo svoj sedei v Budimpešti hi posedujejo vsega skupaj 133.000 ton brodovia. Pra--vica njihavega obstanka na Reki je prenehala z odcepljenjem Hrvatske z Reko od »zemelj krone sv. štefana«. Lahi kričijo, da je vsa plovba njihova. AH tuđi ta laž jim ne bo pomagala m tiijd ne bodo prav nič odloc*vali o usadi Reke. Samo dve rtomači naši društvi rastonati pretežni del reskih lastnikov brodov.
»DAILV MAIL« zahteva, da mora Italija priznati kraljestvo Srbov. Ifrva-tov in Slovencev v mejah, ki jih bo do-ločila konferenca v Parizu In da mora takoj pustiti na svobodo jugoslovanske vjetnike.
»RIJEČ $HS« prlnala »oročilo o veliki protestni javni skupščinl v Kraljevici, na kateri je govorll tuđi na$ pesnik Oton župančiŠ, Izvajajoč med drugim, kako so se znali Lahi navduše-vati tuđi za Wilsona in njegovih 14 točk, dokler so potrebovati njegove brigade. Danes gledalo, kako bi se ga otresti, ali ne vidijo, da on Ima seđaj za seboj mnogo več od brigađ, namreč ves kulturni demokratski svet Sprejeta je bila oštra resoluoiia proti laštd pohlep-notrtl.               ^^
»JUGOSLAVENSKI LIST« Đoudaria tnova. kako m\ na zahtrvamo ničesar, kar ni naSe. Mi smo veđno apostoli anosliivosti In Uubezni Do svojega Imame) nravieo po svečani proklamaciji latmdnih držav. Ona oa so se iipreme-nlle, v prv! vrsti ItaHla, ki i«, nrevnana od Gorice preko Tihncnta In Piave, aolavdiraTa rimskenvj kongresni neosviv bol«^l^ narodov, da*es na jei lebde prtd e£mi sami lastnl interesi. AH ne Te ti tega tuđi no ,tuji lasti in llčt vsako BrthTcjK d> bj nas unjCUa, Za KaliloJho-dtto 4mm lavesaloa s **!•>—< dočovo-
ii skleaieniml bft« MTođov. «a katere se gre. Budnosti treba nam vsem in tp-lažtroo se z resnica da ie vsako rob-stvo prtčttek vstajtBja in vaaka noC prtdhodalca zore.
•DEMOKRATIJA«. glavni organ dtmolrratake zajednk« v Beogradu« se btnrl z nafim brodarstvom, da naša država ima pravico m dolžnost da vza-me čeioJtupni plovni park, ki a* nahaja v oaiih rokah, v svoje roke in stori vse, kar je potrebno v korist svojo ta svojih podanikov. Ko je bila Belgija osvobo-jeoa Nemcev, je> bil takoj ves plovni park izročen lastnikom in ni bil stavljen pod poveljstvo zavezniških vojsk. Srb-sko brodovsko društvo trpi dnevno Škodo 66.731*8° dinarjev za svoje Itiri brodove in 15 vlačilnic ki so biti rekvirirani brez potrebe. Navsezadnje pa tuđi nobena tuja oblast nima pravice do re-kviriranja srbskesra nlovnega parka, ker za to ni pooblaSčena. z niti enina našim zakonom. Treba je, da se nemu-doma resi usoda našega plovnega parka.
»PRAVDA« vprašuie »Gde smo mi?« To, kar se dela s srbskim brodarstvom, presega vse mele. Ali ne more-jo oceniti, koliko krvi in trpljenja nas je stalo, predno so bili reSenl naši brodovi? Pa ti brodovi še danes, po sedem mesecih, nišo izročeni Srbiji in tuđi ne služijo Srbiji, ali čemu služijo? Služjjo tihotapstvu. Uradno je potrjeno. da ie bilo v našo zemlio vtihotaplieno in potem odpeliano Madžarom 500.000 litrov petroleja in to na naših brodovih. Eto, za kaj se je bori! srbski narod. Naš svet je veroval v zaveznike, ali doživel je razočaranje. Nas boli, vse boli od materijalne škode, to, da dobivamo Srbi vsak dan jačfo impresijo, da nas trakti-rajo kot okupirane. Pa Se hujše: obnaša jo se, kakor da so v eni svojih kolo-nij. Mi vsi čutlmo in vemo, da bi se tam v teh velikih zemljah ne trpela marsi-katera teh akcij, katere vrsijo tukaj organi teh velikih držav, ali se to đo^pfča v Srbiji. To nas Žali m ponif ava,
Politilne vesti.
Trd mir- Znani dramatični piaaielj Robert đe Fl«ra oposarja v >Figaru< svoje rojake, naj ne obžalnjejo nesretnih Nemcev zaradi njih trpke usođe* Opozarja na drakooske določbe buka-reške mirovne pogodbe, ki je odvzela Romuniji vsak ishod na morje, ji naložila neomejeno vojažko saaedbo in vsi-lila nemške zastopnike pri slednjem miniatrstvn, se polastila vseh njenih dohodkov, primorala slehrnega Romu-na od 14 do 60- leta delati za Germani« jo, pretek nra % neštevilnimi propisi kasenskega zakonika- Zaključuje 8 poučno zgodbico: Pravni romunski za« stopnik za mir, Petar Missir, se nekega dne, ko so bili Švabi posebno odurni in sadircni, ni mogel uhraniti joku. Nem-fiki juridični delegat Kriege ga je vpra« 8al, kaj mu je. >Kruto trpim, ker moram iskati formulo za pogodbo, 8 katero bo-ste spremenili nado deželo v suženjsko državo«- Tedaj ga je Kriege potolažll: >Motite se, dragi moj, Ie dobro premis-lite in nvidite, da sklepamo z vami pri« jateljski mir- Nekoć se uverite o res-ničnosti mojih beoed-c >Kdaj pa?<: se oglasi Misair- — >Kađar izpreviditf, kaksne pogoje smo pripravili za Fran-cijo ln Anglijo- Takrat uvidite, kaj se pravi zares trd mir-c Tuđi pri nas je mnogo >pravienikov<, ki prelivajo debele solse nad nesrečnimi Nemci, ki so haje tako kruto kaznovanl za svoje grebe, in pravijo, da pariški mir ni zdrue-ljiv s načeli čJovekoljubja- Eaksen bi pa bil >nemški< in lavstrijskic mir? Ali se naši >pravičniki< spominjalo, kako so Nemei že 1* 1914- slovesno pro* glafiali, đa po končani vojni ne sme biti v slovenskih zemljah nobenega sloven-skega uradnika več, da morajo biti vse naSe dežele izključno torisde nemSkega navala na Jadransko morje, kateremu se slovenski narod ne sme več protiviti itd-? >Gorje premaganeemc je star in resnieen pregovor, rea je, da Nemci ni-niajo sedaj z rožicami postlanih tal, toda stokrat gorje tištim, ki bi Jih Nemci premagali in narekovali mirovne po goje- Krieger je nam v to klasična priča.
— Rehabilitacija Srbile. Počasi se dviga zastor nad dogodki, ki so se odigrali pred svetovno vojno in jo povzro-čili. Legenda, da pade del odgovornosti tuđi na Srbijo, je razpršena vsled priznanja sovražnika samega in vsled zadnjih odkritij nemško - avstrijske žurnalistike. Izjava šefa nemlke delegacije v Versaillesu Brockdorff-Rant* zau-a. kler je reke! dobesedno: »Nihče med nami ne bo trdH, da se je začeta katastrofa v usodepolnem trenutku, ko ie pade! tvstrijski prestolonaslednik pod udarcem atentata« «~ je ne samo v vsem obsegu potrjena, ampak ćelo raz§irjena vsled odkritij sovražne pu-bicistike. Nakana proti Srbiji jo danes jasno ugotovljefia. Zadnjič smo objavili —. povzet po sovrafnih časnikih — re» sultat preiskav«, ki fa ft ujrotovfl po atentatu proti nadvojvodi v Sarajevem poseben poslanec današnjega ministr« stva zunanjih fadev, v katerem ugo-tavlia. da n* P»de krivda za atentat niti na srbsko vlado nit) na oficijelno Srbijo. Pa navzlic tem Jasnim xakHu£-kom prciskave obi a vi ja rev. »Dtsch. Po-litik« sledeče rrsmo, ki Ka je posla! ce-sar Frano Jo^ef cesarju Viljemu II,; »Pred sabo imam iaroto, katere niti jrredo tia do Pelerrnda, tuđi če bi bilo nemogoče doprinesu neovrZon dokas Inivdc ubskt vlade, W to v«nđ«rBi nnanišal dejstva. đa Je politika to :n»-
127. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, đse 31. maj« 1919.
Stran 3.
fle, ki hoče zbrati pod srbskttn prapo-jom vse Jugoslovane, stalna ncvarnost, m sicer tem večja, ker je Romunija navzhc zvezi postala Intimna prijate-Uica Srbile in trpi v notranjosti svojih mej perfidno agitacijo proti Avstro-Ogrski . . . Politika moje vlade mora iti v bodočnosti za tem, da izolira Sr-bijo. Prvi korak proti temu cilju bi ob-stojal v tem, da se okrepi stališče se-danje bolgarske vlade, potem ko bo Bolgarija, kateri interesi se krijejo z liašimi, zavarovana pred vrnitvijo ru-sofilstva. Romunija se mogoče ne bi bila podala na to nevarno pot, če bi bila videla, da je Trozveza odločena, da se ne odpove zvezi z Bolgarijo, vendar bi bili pritisnili, da zofijska vlada prizna teritorijalno integriteto Romunije. Potem bi bilo lahko sprijazniti Grško z Bolgarijo in Turčijo in tedai bi bili lahko ustanovili pod egido Trozveze novo balkansko ligo, ki bi zadržala pan^ slavistični val. Vse to bi bilo pa mo-goče samo-v slučaju, če bi bila Srbija. ki je danes vogelini kamen panslavi-stične politike, eliminirana kot politični faktor z Balkana. Tuđi boš razumel, da po bosanskem dogodku ni mogoČe mirno poravnati spor, ki nas loči od Srbije in da bo mirovna politika vseh evropskih monarhij ogrožena tako dol-go, dokler bo ostalo nekaznovano to ognjisče zločinske  agitacije.«
— Jugoslovanska meja. «La Lanterne« z dne 13. maja piše pod tem naslovom: »Jugoslovani so opozorili glede mirovne pogodbe, da prideluie ita-lijanska - avstriiska meja 45 €/c sloven-skega naroda Italiji in da bo glavno slovensko mesto Liubljana oddaljeno 20 km od mejc. Potem rripade Italiji tuđi Idrija z živim srebrom, turska že-leznica, medtem, ko ima Italija že v po-sesti železnico skozi Pontebo, ki veže Trst z Avstrijo. Kar se tiče plebiscita v Celovcu, ni mo.^oče razumeti. kako je prišlo do tega, saj je znana notranja germanizacija te dežele.«
»Obzoru« v album- >Obzor« ima svoje veselje. Kadarkoli govori o naši stranki, 30 dosledno naziva liberalno, dasi ve prav dobro, da ni bilo in ni na Slovenskem nobeno stranke, ki bi nosila to ime- Bili so čaši, ko je takratno narodno - napredno stranko psovala Šiisteršiceva klika z liberalci, hoteč ji škodovati pri narodu na ugledu- No, tišti čaši so prešli- S Šusteršičevci je narod pomedel, ker-je uvidel, da so to ži-velj, ki je stal v tuji službi in ni imel dmgega cilja, kakor širiti protinaro-*den otrov med slovensko ljudstvo. Spremenili so se čaši, ž njimi ljuđje, pa [tuđi stranke- Narodno - napredne stranke ni veS, stopila je na njeno mesto Ju-jgoslovanska demokratska stranka, ki je prva sprejela na našem jugu v svoj program izrazito jugoslovansko idejo* Spoetovani >Obzor, to dobro ve, a :vkljub temu se vedno opleta okrog sebe s slovenskimi liberalci- PuŠča nas to postopanje docela hladne, ker vemo, kakšni motivi pri tem vodijo svojecas-no glasilo velikega Strossmaverja, ki ie sedaj preokrenilo svoj plaše in se spremenilo iz glasnika Strossmaver-jeve jugoslovanske ideje v zagovornika narodnega separatizma in partikularizma ter stopilo pod jeden krov s >Hr-vatom«, kateri ima takisto za prijatelje in propagatorje popolnega narodnega ujedinjenja med Slovenci samo označbo liberaloev« Stvar so nam zdi otročja, dasi tiči v nji rudi doka3 zlobe in nemara tuđi zavisti- Gospođje okrog >Ob-zorac se zavedajo, da se redcijo vrste njihovih somišljenikov, čutijo se osamljene, zato zro s krivim ocesom na one, ki rasto in se razvijajo. Bodocnost ima sedaj demokratizem, prihodnjost je ri-stih strank, ki so napisale na svoj pra-por načelo narodnega jedinstva in ujedinjenja, prekvasenega z ide jami pra-vega, neporvorjenega demokrati zma* Prihodnje volitve bodo to pokazale- In takrat bosta tuđi >Obzore in >Hrvatc prenehala prezirljivo govoriti o — slovenskih >liberalcih<!
Dr- Snsteršie' se namerava vrniti ▼ domovino? Z Gorenjskega nam pišejo: Kakor je znano, poseđuje đr- SusteršiC v Preski pri Međvodah svojo vilo- V zadnjem času je bilo opažati, da je bilo v vili na delu več delavcev, da jo prirede za sprejem napoveđanih letovi-ščarjev- Vzdržuje se govorica, da ti le-toviščarji ne bodo nihče drugi kakor Susteršičeva rodbina- Vceraj se je v resnici pripeljala semkaj Susteršičeva gospa- Docela verjerno je, da v krat-kem priđe za njo tuđi đr- Šusteršič. Ne vemo, đa-li jo dr- Šusteršič dobil od vlade dovoljenje za povratek, mnenja pa smo, da bi morala naša vlada vkljub vsem Susteršičevim proenjam vstrajati na svojem stališču, da za dr- Šusteršiča ni več povratka v đomovino-
Z zađošcenjem ugotavljamo, da so se v zadnjih bojih na Koroškem kosale v hrabrosti s srbskimi četami tuđi slovenska in hrvatska vojaska krdela. Odlikovali so se v borbi tako fantje naših kranjskih,, kakor tuđi štajerskih polkov, zaostajali pa nišo za njimi v junaštvu niti Hrvati- Vsi naši slovenski oddelki so imeli na čelu izborne častnike in prav temu dejstvu je pripi-sovati, da so naši fantje lahko tekmo-vali v junaštvu in v bojnem navduže-nju 6 svojimi srbskimi brati- Dajte to-rej našim polkom dobre, sposobne ofi-cirje in videli boste, đa bodo slovenski mladeniči zopet tišti izvrstni vojak! In b«|e*niki, kakrini so bili, dokir m ai
laaesel med nje od maaj strop nediaei-pliniranosti in korupcije*
Z Dele»jsk*g& nam prihajajo pri-tožbe, da v raznih krajih gotovi elementi se vedno ščuvajo vojaške obve-zance, na] bi se ne odzvali pozivom na orožne vaje. V pojedinih vaseh je prišlo vsled tega do vsega obžalovanja vrednih dogodkov- Ne maramo navajati imen, ker še vedno upamo, da se bodo
I jad je, ki se i grajo z ognjem, v zadnjem času vendar le streznili- Avtoriteta mora veljati povsod, ako se hoče uvelja-viti redno družabna življenje- Zato pozivamo vse one,  katerih naloga je,  da skrbe za mir in red, naj store vse, da se napravi konec oni brezvestni agitaciji in propagandi, ki 30    uganjajo    v zadnjem času    med    našim    ljudstvom razni  državi  nevarni  življi-
(Naša poročila iz Beograda in Zagreba.)
DEPUTACIJA IZ POHORJA V
BEOGRADU-
Beograd, 30- maja- Deputacija gozđ-
II ih posestnikov iz Pohorja se je pripeljala v Beograd,   da   se   predstavi pri ministru   dr. Poljaku    zaradi    izvedbe agrarne reforme-
INTERPELACIJA    POSLANCA     DR PESTOTNIKA    NA  VOJNEGA  MINISTRA.
Beograd, 30- maja- Danes je pred-ložil poslanec dr- Pestotnik na ministra vojne in mornarice pismerio vprašanje a) glede vojakov-prostovoljcev (jugo-slovanskih legijonarjev), b) glede spre-jetja častnikov iz pokrajiu prejsnje av-stro-ogrske monarhije v armado kraljevine SHS- Y prvi točki povdarja velike zasluge jugoslovanskih legijonarjev za končno uresničenje naSega narodnega ideala in zahteva: 1- preskrbo družin legijonarjev, 2- skrb za invalide, 3- glede nerešenih prošenj za sprejem v armađo kraljevine SHS fker je mnogo legijonarjev n- pr. v Rusiji, ki so vložili prošnje za sprejem v naso armado, pa do seđaj se ni padla odloči-tev), 4- glede napredovnnia (povišanje legijonarjev ki so ostali podporoeniki, ker so bili v vjetništvu, medtem ko so bili njihovi tovariši, ki so služili v avstro-ogrski armadi, prevzeti z njihovo takratno šaržo (minimum nadpo-ročniki) v našo armado), 5- glede šti-pendij (v slučaju, da hočejo nadaljevati studije), 6. glede prostovoljcev iz Mur-mana (da se jim preskrbi čimprejšnja povrnitev v domovino) in 7- glede popravka škode (ker je bilo mnogo legijonarjev oškođovanih vsled tega, ker se njihovi svojci, ki so med vojno umrli, vsled obstoječih zakonov nišo upali v oporokah imenovati te 5-veleizdajal-cee za dediee)« Svoja vprašanja zaključuje poslanec dr- Pestotnik- Opazili smo. đa je sprejetih mnogo častnikov, ki nišo bili nikdar Jugoelovani, neka-teri ćelo iz popolnoma nemških in židovskih rodbin* - Zato zahtevamo: 1- vpogled v se znam častnikov, ki so se dosedaj sprejeli v našo vojsko in 2- temeljito  revizijo  sprejetih  častnikov.
PLENARNA SEJA DEMOKRATSKE-GA KL.UBA-
Beograd, 30- maja- V Demokrat-skem klubu se je danes dopoldne vršila plenarna seja, v kateri je klub za-vzel svoje stališče napram četrtletnemu kreditu, ki stoji v razpravi Narodnega predstavništva. Prav od vseh govorni-kov se je povdarjalo, da so nedostatki v finančnem ministrstvu tako veliki in finančna politika v državi tako zavože-na in nesrečna, da jo je mogoče le še začasno podpirati in sicer samo z ozi-rom na težaven zunanjepolitični položaj, v katerem se nahaja naša država-
V razgovoru so se pretresale tuđi potrebe posameznih pokrajin, pri kateri so izražali svojo nezadovoljnost zlasti delegatje iz Crne gore in Makedonije- Glede Slovenije se je opozar-jalo na velike napake, ki se delajo v posameznih resortih centralne uprave-Zlasti se je tuđi poudarjalo, da se kri-vieiio porazdeljuje osebna dohodnina na posamezne posestnike na deželi-Klub je končno po večurni debati skle-nil z ozirom na težavni položaj države glasovati brez prejudica za celoten proračun za četrtletni kredit-
demokratska   zajednica   za Slovensko uradništvo-
Beograd, 30- maja. V današnji kreditni debati v Narodnem predstavništvu je poslanec Marinkoviž v imenu Demokratske zajednice obrazložil tuđi stališče svojega parlamentarnoga kluba, ki ga zavzema glt?đe gmotnega položaja uradništva« Povdarjal je posebno beđno stanje nižjih in srednjih uradnikov v Sloveniji ter pozival fi-nančno ministrstvo, đa naj končno vendar enkral v tem oziru vse potrebno ukrene, đa ne bodo ljudje, ki so po-klicani biti stebri države, upropadčeni* Govornik se je podrobno peSal o po-menu in važnosti naloge uradnika v državi«
KONFERENCA   O   REGULACIJI   IN IZENACENJU  ITRADNI8KTH  PLAC.
Beo^rai, 3a majm- Danes se je vršila v ministrstvu za konstituanto kon-ferenca zaatopnlkov vseh ministrstoT o projekta reguliranja in iieaaeenja orađnlšk^ pUi- , Klatstef & £&**;,
Išfc   fflKvlIKU   flBHHHHL   D|MHVB&      ■&
Je aadovoljiTa Anladja oradnlikih plač ena -najreivepUi nalog đrta?« to da je treba čim najbolj pospeiiti pred-đela» da 14 se mogel tosađerni lakonski predlog takoj ob binkofetih iaročitt parlamentu* Konferenca je trajala od 3. do 7. popoldd« in se bo prihodnje dnl nadaljerala-
ZARADI PRERADIKAIiNIH AGRARNIH REFORM.
Beograd, 30- maja- V Demokratski zajednici je prišlo zadnje dni do male-ga nesoglaeja zaradi izvedba agjArne reforme. Dočim stoji skoraj cei klub na stališču brezobzirne in radikalne izvedbe agrarne reforme, je zastopalo nekaj članov iz vrst hrvatskih velepo-sestnikov konzervativne nazore v tem vprašanju- VČeraj so javili Demokratskomu klubu poslanci Muačević, Peles, Mihajlović in Manojlović svoj izstop iz kluba, češ, da mislijo, da bodo lažje služili narodni stvari, stoječi izven kluba- Pridnižil se jim je tuđi poslanec Medaković- Z izotopom te petorice se je v Demokratskem klubu že dolgo računalo in se smatra kot čin, ki bo Demo-krnisko zajednico idejno in programa-tieno na znotraj se ojacil- Oficijelno Demokratski klub k izstopu veleposest-nikov še ni zavzel nikaliega stalisča-
ŠEF   BEOGRADSKEGA   PRESBlROJA ODSTOPIL.
Beograd, S0- maja- Dosedanji šef presbiroja profesor Pista Odavić je od-fftopi! in se povrne zopet k profesuri-Za sofa beogradskega presbiroja pri ministrstvu inostranskih dela j© imenovan bivši zastopnik dunajskega ko-responder^nega nrada v Beogradu g« Lonca rević«
JUGOSL.OVANSKI  KLUB PROTI SO-CIALISTOM.
Beograd, 30- maja- Ob priliki kreditne debate, ki se je nadaljevala v današnji seji Narodnega predstavništva, je poslanec prof- Sušnik kot govornik Jugo si ovan skega kluba z vso rez-kostjo in vehemenco napadel slovenske socijalne demokrate- Poudarjal je, da je socijalno demokratski poslanec takrat, ko je bila Koroška v največji ne-varnosti, zahteval demobilizacijo ar-made, pred par dnevi pa. ko se je naša in srbska vojsl'n pripravljala na obrambo narodne časti na Koroškem, si je socijalist Kristan privoščil v Narodnem predstavništvu govor, ki dokazuje, da nima ta mož nobenega narodnega čustva- Poslancu prof. Sušniku je ugrovarjal socijalist Petejan z medklici, v katerih mu je očital, da se dela SLS-v Beogradu lojalno in patrijotično, dočim doma uganja na skrivnem republikansko propagando in hujska kmete. naj ne,^redo k vojakom- Poslanec prof-Sušnik je končno ugovarjal, đa bi se Narodno predstavništvo odzvalo klicu Antona Kristana po svobodomiselni politiki in je pozival vse narodne stranke na složno delo za državo- SLS bo glasovala za četrtletni  kredit-
STOLETNICA ROJSTVA PRVEGA HRVAT^KEGA     OPERNEGA    KOM-
PONISTA.
Zagreb, 30. maja. V mesecu Juliju slavi hrvatski narod stoletnico rojstva svojega pnreg:a komponista Vatroslava Lisinske,s:a. Hrvatska filharmonija ie pozvala vsa hnratska muzikalična društva, zavode in korporacije, poverle-ništvo za prosveto v Zagrebu in mestni svet, da se konstituira pripravljalni odbor, Ki bi uredil program proslave.
ZAGREB BREZ ČASOPISJA.
Zagreb, 30. maja. Vsi jutrašnji listi v Zagrebu bodo prinesli jutri oster napad na šefa filijaJke centralne uprave za trsrovski promet z inozemstvom v Zagrebu, uradnika Maksimoviča, ki je kljub dovoljenju ministrstva za trgovino v Beogradu z dne 4. aprila t. 1. do-volil od 175 vagonov krompirja, ki bi se naj zamenjali v Nemški Avstriji za papir »udruženju za dobavo novinarskoga papira, d. d. v Zagrebu«, samo izvoz 10 vagonov krompirja in to sele 28. t. m. Vsled tega primanjkuje listom v Zagrebu silno časopisnega papina in je nemogoče, da bi papir iz Nemške Av-strije pravočasno prispe!. Za nadaljnih 61 vafi:onov krompirja, ki je že pripravljen, noče dotični uradnik kljub dovo-litvi ministrstva v Beogradu, izdati iz-voznice in zato bodo morali listi v sre-do prenehati z izhajanjem. Ako se uva-žuje, da bo krompir tgnil in je zadnji čas, da se ga odpošlje, posebno pa, ker bo cena papirju, ki ga nam mora po novem trgovskem dogovoru Nem-£ka Avstrija proti kompenzaciji da ja ti, še poskočila, bodo izgubili hrvatski časopisi samo na diferenci cene nad pol milijona kron.
DR.  ANGJELINOVIC  IN NARODNI KLUB.
Beograd, 30. maja. Včeraj je pre-jel poslanec dr. Angjelinovič pismo Narodnega kluba, v katerem ga ta poziva, da odloži svoj mandat ki ga je prelel od kluba. Dr. Angjelinovič je izjavil, da je to vzel na znanje, da pa mandata ne odloži. Radi tega hoče Narodni klub poslati predsedstvn Narodnega Predstavništva dopis,, da ono ukrene s svoje strani^ da stranka zopet dobi svoj mandat               .
MMSTRSKA KRIZA. 2tit>, 30. maja. »Hrvat« poroča is Beograda, 4* te prtčakafe v taraoi-j^h jiiiiftiii laogft,.d»vafc 6— j»-
MIROVNA K<XVERENCA O FINANC-N1H ZAHTEVAH NOVIH DR2AV.
Beosrad» 30. maja. »Epoha« ooroča iz Pariza, da Je svet četvorice odločil, da zasliši češko - slovačke, jugoslovanske in poljske delegate v vprašanju fi-nančnih operacij, ki se bodo morale izvesti ob priliki sklepanja miru z Avstrijo.
ALBANIJA REPUBLIKA?
Beograd, 30. maja. Listi poročajo iz Pariza, da se namerava vprašanje Albanije resiti na ta način, da se bo proglasilo Albanijo za republiko pod kontrolo zveze narodov. Prvi predsednik republike bo baje Esad paša.
DR. PREBEG OBOLEL. Zagreb, 30 maja. Dr. Prebeg, ki se nahaja v zaporih tukaišnje sodnije, je zaprosil, da se ga na podlagi zdrav-niskega izpričevala premesti v bolnis-nico.
LREDITEV   ŽELEZNISKEGA   URAD-
NlSKEGA VPRAŠANJA. Zagre, 30. maja. Minister za želcz-nice je poklical v Beograd več višjih železniških uradnikov. Ti vpoklici so v zvezi z ureditvijo uradniškega vprašanja in z vprašaniem napredovanja.
ZASLEDOVANJE  DR.  RADOŠEMCA.
Beograd, 30. maja. TVcajšnje državno pravdništvo zasledujc znanega socijalističifega hujskača in boljševika dr. RadoŠevića radi metenja javnega miru.
ZAKONSKI PREDLOG O ZAVLAČE-VANJU PLACEVANJA DAV§ClN.
Zagreb, 30. maja. Iz Beograda po-ročajo, da bo finančno ministrstvo predložilo Narodnemu Predstavništvu posebno zakonsko predjogo, po kateri naj se obdačijo vsi oni, ki bi skusali ovirati redno poslovanje davkov in te neredno plačevali. s 50^  več davka.
KRSNA SLAVA  ZAGREBSKEGA POLKA.
Zagreb, 30. maja- VČeraj je slavil tukajšnji 4. pešpolk na posebno slav-nosten način svojo krsno slavo. Pri svečanostih je bilo navzočih tuđi mnogo zastopnikov civilnih oblasti. Zbrano vojaštvo in civilno prebivalstvo je ob tej priliki nagovoril z dovršenim govorom poveljnik savske divizije general Matič.
Iz seji laralnega Pfrtlavnffiva.
LDU. Beograd, 28- maja- Današnjo sejo Narodnega predstavništva otvori dr- Draža Pavlović ob 16*45. Zapisnik zadnje seje se odobri brez izprememb-Poslanec Taković (demokrat) stavi vprašanje na ministarske ga predsedmka, zakaj s© vojaški in civilni uradniki V Čmi gori nišo žena čili z drugimi in za-kaj se jim nišo priznale iste pravice, kakor ostalim uradnikom 'kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev* Ministr-ski predsednik Stojan Protić odgovar-ja, da so vsi uradniki, ki so v službi v Crni gori, bili zenaćeni- — Poslanec Taković se ne zadovoljuje z odgovorom, ker so bili v službo sprejeti Ijudje, ki so bili zvesti režimu kralja Nikole, med tem ko so mladi in sposobni ljudje zapostavljeni- Častniki so zahtevali, da se pozovejo na odgovor oni, ki so odgovorni za sramotno predajo crnogorske vojsko* V imenu morale m ugleda naše države zahteva, da se to ne ponovi. — Ministrski predsednik Protić prosi poslanca, naj ga informira tajno in predloži svoje želje v interpelaciji, ker sedaj še ne more odgovar-jati vsled pomanjkanja podrobnih po-datkov- — Posl- Aca Bogdanović stavi vprašanje na finančnega ministra zaradi pomanjkanja soli v Bosni« Bosen-sko-hercegovsko prebivalstvo trpi v veliki meri pomanjkanja soli. Kot pri-mer navaja skupsčino radikalcev v Banjaluki, na katero je došlo ljudstvo z vrečicami za sol v mnenju, da se bo morebiti na tej politični skupsčini dobila sol- (Veselost in vzkliki med radi-kalci-) Vpraša ministra, kaj namerava ukreniti v tem pogledu- — Finančni minjster dr- Ninčič odgovarja, da ne more dati odgovora, ker ni dobil po-datkov- — Posl- A. Kristan stavi vprašanje na finančnega ministra zaradi visokih cen moke in pšenice- Zbornica nreide na dnevni red- Tajnik Krizman čita poročilo verifikacijskega odseka ter predlaga, naj namesto pokojnega Petra Jovičiča postane član Narodnega predstavništva Uroš Brkić- Predlog se sprejme. — Za tem odredi predsednik odmor-
Ob 18*15 se seja nadaljuje- Zbornica preide.k drugi točki dnevnega reda, t- j* debata o fin&nčni idemniteti. Poro-čevalec Mita Klicin predlaga* naj se zakonska predlojora sprejme- — Financ-ni minister dr* Ninčič razlaga, zakaj zahteva od Narodnega predstavništva samo idemniteto On je že izdelal redni proračun, ker pa bi debata o njem pre-dolgo trajala in ker je zadeva nujna, je potreba, da se uredi provizorij- — Po«l. Vukičević kritikuje, da vlada že tretjič prinaša nacrt o provizoriju* Tako se ne đajo kontrolirati izdatki vlade, ker poedine postavke nlso bile specificirane- Graja nedelavnost v upravi državnih monopolov, vsled česar trpe dr-šavni dohodki. Na eni strani trpi narod na pomanjkanju, na drogi strani pa dr-šava na dohodkih- Zahteva od ministra, da isv«de raformo sa finančno obnovo
■ na. Glasoval bo proti nacrtu- — Finano-ni minister dr* Ninčić odgovarja n>| nekatere ugovore, češ, da se tako đeif rudi v drugih državah- Za nas je y*Hk uspeh to, da imamo dvanajstino* Pi> uđarja, da se s sprejetjem preologe sprejme tuđi zaupnica vladi, vsled fisr sar prosi Narodno predstavništvo, naj predlogo sprejme- _— Posl- dr. Lorkovlć izjavlja v imenu svojega kluba, da lMfe glasova! za predlogo, ker se vladi na smejo odreci sredstva za konsoliđirsV nje države- Z dovolitvijo kredita pa se
] nikakor še ne izreka zaupanje vladi- — Dr- Lorkoviću postane slabo, vsled ce* sar mora prekiniti svoj govor- — PosV A- Kristan izjnvlja, da bo glasoval proti predlogi, ker vlada ni sposobna, razpol n^ati primemo z državnim de-narjem. V nadaljnjem govoru oštro kritikuje vse vladne resorte, ker so nesposobni in ne pojmujejo duha našega on sa- Primorja naše razmere z onkni v Čeh os lova ški ter pripisuje vse nedostatke orijentalizmu, v vladi in geslu: >Kakor Bog da< Poziva vlado, naj dela, tako. da ne bo orijentalna- — Ministrski predsodnik Stojan Protić izraza svoje začudenje nad .tem govorom in njegovo dolgotrajnost. ker je govornik že takoj spočetka izjavi 1, da ne bo glasoval za predlogo, vsled česar je bil torej nađ&ljni grovor odveč- Poslanec Kristan samo kritikuje, ne daje pa no-henih smernic- Ministrski predsednik Protić naglaša beđo in trpljenje naroda in vprašuje posl- Kristana, kako nam more on postaviti vzore, kajti v deže-lah. kjer vladajo socialisti, je položaj še slabši kot pri nas- Protestira proti takercm nnfimi debatirsnjrt in je mnenja, đa se talro ne razpravi ja v nobenem parlamentu- Tako delovanje meji na opstrukcijo. Lojalna borba zahteva tuđi avtodisciplino- Tako način debate ruši kredit države ter prosi radi tega po-slance, naj se drže mej obicajnega parlamentarizma- — Na to zaključi predsednik sejo- Prihodnja seja je v petelr ob 16- z dnevnim redom: Nadaljevanje debate o začaenem proračunu-
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Svečana zadušnica za padte funake.
LDU. Beograd, 28. maja. Danes dopoldne je bila svečana zadušnica za ubite svečenike in padle borce za našo domovino. Slovesnosti se ie udeležil tuđi regent prestolonaslednik Aleksan-der, več minlstrov ter veliko število zastopnikov civilnih in vojaških oblastL
Trgovske rveze Amerike in Anglije z Jngoslaviio. LDU. Beograd, 28. maja. V Ameriki se je ustanovila »American Yousoslave Companv«, na Anjcle-škem pa »Britannic Yougoslave Com-panyc. Obe družbi imata namen, po-speševati neposredne trjj^vske in prometne zveze med Jugoslavija Angle* ško in Ameriko .
Podpora Rusom v naši državi LDU. Beograd, 28. maja. V krogih beoj^rajskega 'občinstva nastaja čim-dalie večje zanimanje za akcijo, da se nudi Čimvečjo podporo Rusom, ki so vsled nasilja boljševlkov došli v našo državo. Novi jugoslovanski ruskf odbor, za pomoč Rusom zbira okoli sebe9 vse ljudi, da bi se mogla ta pomoć" tuđi izvesti. V to svrho organizira več od-sekov, med njimi tuđi odsek za politično obveščenje javnega mnenja 0 PofoK žaju v Rusiji.
Ujedinjenje srbsldti iMUvoslavnlti cerkev. LDU. Beograd, 28. maja. Na svečani seji metropoiitov in episko-pov iz vseh krajev našega kraljestva: je bilo proglašeno ujedinjenje vseh srlk skih pravoslavnih cerkev.
Dva miliiona franko? kredita trgovcem. LDU. Beograd« 28. maja. Ministrski svet ie odobril predlog, da se dovoli trgovcem 2 milijona! frankov kredita   za dobavo blaga iz Francoske.
Dan vojnih sirot v Srbili. LDU. B e-o g r a d, 28. maja. Vrše se priprave za dan vojnih sirot, na katerem se bode zbiraii prostovoljni prispevki.
Pegavlca med jugoslovairefclmi uietniki v Italiji. LDU. S p 1 i t, 30. maja. V Italiji, v Časa Altamura, Wer je ujetniški tabor Jugoslovanov, se je pojavila pegavica, ki neusmiljeno kosi. Nai dan umre po 20 oseb. Položaj naših bednih sorojakov v tem taborišču je skrajno obupen. V tem taborišču so oni Jugoslovani, ki so se prijavili, da vsto-pijo kot prostovoljci v srbsko vojsko ali v jugoslovanske legije in s kateriml se ravno vsled tega postopa še nečlo-večneje. Primanjkuje * jim hrane, obleke in obutve ter zđravniške oskrbe. Po-leg pegavice divjajo v taborišču še druge bolezni.
Ameriska slavnost v Splita. LDU. Split, 30. maja. Moštvo in Častniki • severoameriških pomorskih sil v vzhodnem Sredozcrnskem morio, ki se sedaj nahaja v splitski luki pod povelj-ništvom admirala Andrewsa, so priredili danes svečan »Memorial day«, da se spominjajo svojih mrtvih Jd so pađli v tej vojni za osvobojenje. Zjntraj so korakali z godbo po vsej obali proti Sustjepanu. kjer je ob grobu padlega ameriškega momarja imel opravilo nji-bov duhovnik. Opoldne so z ladje »Olvmpia« oddall častne strele, popok. dne pa je bila veselica na Poljani kralja Petra.
V čast dr. TmmMćtt LDU. Split 30. maja. Odbor za častni dar dr. Trntn-biću se je razširil in sprejel mnogo so-meščanov iz vseh slojev. Zanimanje trn to akcilo ođdotženki   Prott   t*iim#*
Stan 4.
»đLOVCNMU NAKUU% dM ti naja ivi*.
127 Star.
Slovenski častnlki, nietflfU t ItaHJ,
»v >Mozzecarte« (Verona), sporočajo ysera znancem ln znankam, da se sedaj nahajajo v novem taborišču »Conven-to S. Francesoo (Vomero), Napoii«. Te dm* so po treh dolgih mesecih prišli prvi pozdravi iz domovine do nas. Do svi-denja! Napoii, 4. svečana 1919. — Miroslav Šinkovec, poročnik.
UfevIĆ ▼ domovini. LDU. Split, 30. maja. Snočj ie dospel v Split preko Dubrovnika književnik Avguštin Ujević, kl je šest let bival v inozemstvu, največ y Parizu.
Pojasnilo. V Številki 62. je brzojavka iz Karlovca porocala o prijetih tiho-tapcih, katertm načeluje predsednik Mesarske zadruge Ivan Luketić; da je ti-hotapska družba spravljala vsak dan ftivež in druge stvari do Bakra in od tam t vozovi in po morju na Reko; da so tihotapci pod ključem in da jim je blago konfiscirano. Gospod Luketić po-lilja nara na to pojasnilo, v katerem iz-javija, da navedene vesti nišo resnične, marveč zlobno izmišljene v nameri, da bi se njega moralno in poslovno onemo-gočilo med Slovenci. Organ jusoslovan-sJrih demokratov »Karlovac« je tuđi po-Jasnfl te vesti in dostavil, da pozna £. Luketiča kot poštenega in časti vred-nega obrtnika.
Težka ol^tožba- Gerentstvo občine y Domžalah je poslalo na deželno vla-oo vlogo, v kateri zahteva, naj se uvede preiskava proti Hansu Kurzthalerju, lastniku slamnikarske tovarne v Dom-ialah, ker je 1- 1914- kot avstrijski ofi-'«ir na pohodu v Srbijo baje zagrešil razna kažnjiva dejanja- Kurzthaler je Ml prideljon čmovojniškemu polku St. 27, ki je bil na jesen leta 1914 poslan v Bosno, da se udeleži ekspedicije proti Srbiji* Na pohodu iz Tuzle v Srbijo je poklical Kurzthaler podrejenega mu četovodjo B- k sebi ter mu rekel: >Ako boste patrulirali po Srbiji morate vsakogar, ki ga srečate, naj je to dete, ienska, starec ali mladenič, prebosti ali pobiti- Povejte to tuđi podrejenemu moštvu-« Četovodja B-, ki živi sedaj nekje na Kranjskem, ako se ne motimo, T trgu M-, lahko to pod prisogo potrdi-Ni nam znano, da-li je moštvo 27- črno-vojniškega polka izvršilo dani ukaz-To bo ugotovila preiskava, ki se bo gotovo, o tem niti malo ne dvomimo, uvedla proti obdolžencu- Pripominja-mo, da je Kurzthaler inozemec, zagrizen Vsenemec, ki je ob izbnihu vojn«, kakor nam porodajo iz Domžal, stal na čelu organizacije, ki je sistematično jrlagala proti raznim zavednim Sloven-eem v Domžalah in okolici radi srbo-filstva ovadbe na vlado«
Iz Kotora. Ker ne moremo, da pi-temo domov v svoie vip. kr?.|e, pošilja-mo tem potom pozdrave svojcem in znancem. Nas, ki smo se borili v Italiji za naše pravo kot Jugoslovanski legi-jonarji* ie tukaj okoli 50 iz vseh krajev, HajveČ je Primorcev. Vsi smo zdravi in ne odnehamo pref in se ne vrnemo. dokler ne zasije zarja svobode tuđi na našo Vipavsko dolino. 2ivec Vinko, Tence Josip, Gregorič Ivan, Gruden Anton, Bensa Fran, Zigante Anton.
Neodređenu domovino.
Jugoslavjia — naravna tržiŠče asa fcahe- Lani silijo s svojim blagom v Ju-goslavijo in povsodi se pripravljalo za bodoče trgovanje v Jugoslaviji- Na za-eedenem ozemlju pravijo, da se bodo tuđi preselili v Jugoslavijo, češ/da je to njihovo naravno tržišče, njim že po prigodi dodeljeno- Ako bi bili Lahi parne-ten narod, bi se obnašali napram Jugo-slovanom kavalirsko in bi jim ne kradli zemlje ter ne ravnali ž njimi barbarsko- Ako bi bili razsodni in dobri, po-tem bi nastale prav gotovo dobre trgov-• ske razmere med Jugoslavijo in Itali-jo, tako pa jih ne bo- Italija bo se brid-ko trpela vsled svoje brezobraznosti proti Jugoslovanom. Laški trgovci, ka-terim se bo se pogostoma kolcalo po jugoslovanskem tržišču, naj se zahva-lijo za to svoji vladi.
Trimesecni »izobraževalni« tečaj v Italiji za slovensko učiteljstvo- Lahi kličejo slovensko tičiteljstvo na trime-seden izobrazevalni kurz v Italijo, ki se prlčne menda s 1- jul i j em t- 1- — Vse na državne stroške seveda, tođa račun naj obilo poplaća jugoslovanska raja y Primorju s svojo narodnostjo-
»La zona di baceala«- Tako imenu-jejo laški vojaki zasedeno ozemlje na Primorskem* To je cona polenovke. ker obstaja njih mesna menaža tam ponaj-več iz polenovke-
Dopnsti za denunciranje. Denunciranje zavednih Slovencev po laških vo-jakih se plačuje z dopusti. Lahko si potem mislimo, v kaksnem položaju ee nahaja naš narod po Primorju in kakšna morala vlada med laškim voja-Stvom«
Po Trstu vpijejo >ewiva Italia« le ae nalašč v ta namen najete osebe, a še teh je malo vec* Laško vojaštvo se jim porogljivo smejo in pravi, kadar je varno pred lastnimi ovaduhi: >Le vpijte, vas že mine, kakor je miniio nas-c
Capitano Muliž, šolski referent ▼ Gorici. Za laško kulturo po goriških Solah skrbi šolfiki referent capitano Mnli5 Emilio- Ime nas poučuje, da jt mož pristne laske krvi, sicer pa moža g& ravno ne bi smeli imenovati, ker je še jako mlad dečko- Kje 86 je navzel is-knšenj na pedagoškom polju, je t VMglo savUo   vpriiinjii!   w{ !• •• »t-1
davno pred vojno nosil kratko otroike hlača- SloTonaki nadaornik Siv#e t Gorici mora opravljati menđa lm ie pUar-niske poalo-
Samo jedna flriael vlada po veem okupiranom ozomlju, in ta je, da naia mladina ne bo umirala za Italijo po pustinjah Cirenaike, Eritreje in Abe-elnije. 2 najražli^nejših krajev, zlaoti z Gorižkega, čujemo, da se hoČejo ljudje izseliti in eioer skupno kar ćele občine. Tako grdo delajo Lahi s Jugo-slovani, da pravijo, da ni mogode ob-stati dalje pod njimi- Naši ljudje žarko ljubijo svojo zemljo, ali krutost laska je tako velika, da se pripravljajo rajše zapustiti svojo grudo kgkor pa trpeti ćelo svoje življenje pod tuj6evo peto« Ali ni še rečeno s tem, đa se bo Lah vedno solnčil v Primorju- Priđe dan osvete- Primorje mora biti v Jugoslaviji!
V Pulju se vedno bolj kaže, kako je masa laškega prebivalstva protivna Italiji. V slučaju plebiscita bi mogli računati z velikim številom laških gla-sov proti Italiji- Pa ne Ie v Pulju, marveč tuđi po drugih laških mestih v Istri- — Karabinjerji imajo v Pulju fte vedno dosti posla- Neprestane so premetačine po stanovanjih in kar tam dobi karabinjer pa mu ugaja, vzame s seboj- To svojo tatvino označa za vojni plen-
Iz južne Istre nam poročajo: Moremo vam reci mirne duže, da smo mi na tej strani Učke še vsi polni upanja in prepričanja, da bo zmagala pravična stvar- Naš narod se ne more sprijazni-ti z niislijo, da bi te zemlje mogle pripasti Italiji? Kako, Na temelju 14 \Vil-sonovih točk? Nikakor ne- Dajte nam samo plebiscit in Čudili so boste uspe-hu naših glasov- Vse ono, kar je bilo doslej apatično, vse je to probudila nam vsem tako draga beseda Jugoslavija! Mi želimo Jugoslavije, mi 30 ljubimo višje nego vi, ki ste v svobodi- Naša nteha je, da v Parizu dobro vedo vse, kar se docraja v Istri- Za vse podrobno-s;i ve mirovna konferenca.
»Jugoslovanska pomorska Matira«-V Dubrovniku so ustanovili pomorsča-ki in prijatelji morja društvo >Jugo-slovanska pomorska Matica«, ki ima namen, družiti in ujedinjevati vse ju-goslovanske pomorščake in osebe, ki se zanimajo za pomorstvo- Seđež društva naj bi bil v kaki jugoslovanski Inki- Takoj prvi dan je vstopilo v društvo 80 pomorskih častnikov trgovske in vojne mornarice ter plaćalo po 200 kron utemeljnine. Društvo hoče proučavati socijalne in gospodarske od-nošaje pomorcev in ribičev, zastopati njihove interese in skrbeti za njihovo splošno, narodnoprosvetno in strokov-no izobrazbo in zajedno vzbujati zanimanje za pomorstvo v najŠirših jugo-slovanskih krogih. Društveni dobrotvori so osebe. ki vplačajo 1000 K, društveni utemeljitelji so oni. ki tekom jednega leta vplačajo naircanj 200 K^, korporacije in zavodi vplačajo v to svrho 500 £• Pravi člani so sami pri-padniki trgovske ali vojne mornarice, ostali so društveni prijatelji- Castnik plača tekom 6 mesecev 100 K in tekom leta 60 K članarine, podčastnik, mornar ali ribič plača 10 K vpisnine in tekom leta 24 K članarine- Društveni prijatelji vT>lačaio tekom  leta 60 K članarine-
Podađmlral Milio v Zadru. Pod admiral Milio se je preselil iz Šibenika v Zader. KriŽarki »Europa* in »San Gi-orao« sta odrjotovali iz Šibenika v Italijo ter so ostali v šibeniški luki samo dve italijanski torpedovki in dva velika amerikanska torpedna rušilca.
Iz Zadra poročajo: Po vseh ulicah stoje napisi in letaki, ki pravijo: >Vo-gliamo immediata annessionel O Italta o morte!< Tako prisega prebivalstvo Zadra, dostavljajo na letakih- Ječe 90 polne našega ljudstva vseh slojev in vsake starosti- Naši v jecah, zunaj pa kričijo Lahoni, da hočejo takojšnio aneksijo- — Na poštnem poslopju visi kar šest velikih laških zastav-
Laško vojno sodiSče v Zadru Je odmerilo doslej obtožencem preko 400 let ječe.
Slovanskl svet.
Zveza med Češko    in   Jngoslavijo
>VeĐkovc piše o pravkar v Parizu iz-Šli knjižici >De Prague a lf Adriati-quec, v kateri razpravlja pisec Arthur Ghervin v zemljepisnem, narodnostocm in1 gospodarskem oziru o koridoru med Cehi in Jugoslovani- Misel o ročenem hodniku je bila mrtvo rojeno dete- Za Čehe bi bila pa velikega pomena, saj sa obdani vsenaokoll od tnjih držav-Tuđi nekateri Francozi propagiralo idejo slovanskega epojnega ozemljm* Žo TCrnest Denis je v knjigi »La gaer-re« 1915 razpravljal o razširjenju Jugoslavije do Donave med Lltavo iD Ra-bo: >Na jugu (bivše Habsbnriije) ae bodo spojili Slovenci in Hrvati • Srtt in njih meje bodo segale na severn do Donave, od Litave do Rabe* Nesporno je, da je podonavsko področja, ki bo vtelešeno v češko ali srbako državo, obljudeno večinoma z Nemci ali Madžari- To je eden onib stačajev, kjer m narodnostno načelo omakne viftjim ras-lo^om- Nemogooo je, da bi Oehl O0teO popolnoma lotaii od wo*y*\ % MoiHi«
jim ne bo sagotovU^gD, đokUr a« i«j* Jadrana po iliiiriiiM otUn ■ Ju^Mlovmni. Polag *tog> jo noobhodao potreba rasdelitl UmdŠmrm od Nmaif'i Zadaje 6a«e je prevladalo amanje, da ti att6en paa preveč obtešil oba dršavi a tujlml življi, salo je aastopila ravao-đnfcnoat napram temu Baertn- Ckarvin pa je po statističnih Stadljah sa svoj spis >L* Anatrieha ei la Hongria 6m de-main< 1915 pridel do saključka, da je nujno ložiti Nemoe od Ogrov, sato je' predlagal slovansko prehodifi6e (mar-che slave) akosi nekdanjo Panonljo, eei^noglo bi se potovati iz Prage k ja-dranskemu morju po fllovanski ceeti. >Dobro sosedstvo teh dveh narodov. Čilih in pridnih, bi bilo v prospeli oelemn svetu-c Vse ozemlje bi štelo nad mllijon ljudi (14-000 km*). Uradno je bilo pol prebivalstva madžarskoga, dobra šestina slovanska (Hrvati, Slovenci) in petina nemška* Chervin meni, da je madžarska većina le na papir ju, v ree-nici bo v doglednem času zopet največ Slovanov, ki imajo rudi zgodovinsko-narodno pravico na Panonijo, svojo ti-sočletno domovino- Pomadjarjenci bi se vrnili v narodaj matere Slavije- Potem primerja predlagano prehodišče z Al-zacijo - Loreno- V političnom oziru bi se upravljalo skupno ali se razdelilo na republiko in kraljevino. Glede vo-jaške obrambe 100 kilometrskega pasu poudarja, da spričo današnjega topništva ni nobena me ja dovolj vama; sicer pa bi Čehi in južni Slovani že utr-dili svojo posest in Francija kakor An-glija bi jim šli na roko-                 D>
Pot čeških umetnikov v London in Pariz. Dne 21- t- m- so odpotovali z VVilsonove postaje v Pragi v London češki umetnikl: 92 členski orkester Na-rodnega divadla s šefom opere K- Ko-rafovicem na čelu, peveki zvezi praških in moravskih učiteljev, virtuoza Kocian in Ondfiček, pianist dtepan itd- Na vsporedu koncertov bodo v glavnem točke Čeških sklađateljev. V Londonu bodo trije koncerti v Queens Hallu in dva v Wigmose Hallu pod pokroviteljstvom angleške kraljevske dvojice- Veliko zanimanje vlada po vsej Angliji za napovedane češke koncerte. Iz Londona odiđejo češki umet-niki v Pariz, kjer bodo koncertirali v pariški operi- Tako se uveljavajo Ceni v svetu-
Proti oderuštvn- LDU- Praga, 29- maja- (ČTTJ-) >Narodni Listy< po-ročajo: Pravosodni minister Soukup. je predložil ministrskemu svetu predlog, naj se zločini ođeruStva sodijo po pre-kem sodu v 24 nrah- V primerih obsod-be 6e premoženje obsojenčevo sekve-strira za tri leta.                        '
Radi atentata na dr* Kramara. LDU- Praga, 29- maja- (0TU-) Glavna r&zprava proti atentatorju Stastne-mu. kl je napadel min* pre<lsednika đr-Kramara bo 27- junija* pred praškim porotnim sodišoem-
Čehi in Lahi- V Bratislavi se Je vršila 24- t- m- proslava četrte obletnice vstopa Italije v vojno- Navzoč je bil pri proslavi rudi laški poslanik Mario di Lago in laSki general Piccione poleg franeoskega generala in čeških dosto-janstvenikov- Posadka se je postavila na glavnem trgu ob zvokih himne >Kde domov muj?< in laske koračnice. Najprvo je govoril s tribune general Piccione, ki se jet obrnjen k legijo-narjem, poslavljal od njih, omenjal njihove zasluge za češko - slovaftko samostojnost, o katerih pričajo krvaji boji na Cimi Cadi, na Dossn Altu in ob Plavi- Končal je z besedami: >8okolom so zrastia krila, sedaj morejo sami le-tati. Naj se vaš polet dviga »vodno :vil-Je!< Minister Klofač se je zahvalje-val Italiji, kralju in njegovi armadi in jo proslavljal- Laški poslanik Mario d i L a g o je izjavil, da se ćuti srecnega kot zastopnik laškega naroda pri tej slavnosti- Klanja se pred praporjem, kl so ga češko - slovaške legije prineele v domovino in želi češko - »lovaikemu narodu sijajno bodočnost- Slavnost je končala z laško koračnico in slovaiko himno »Nad Tatrami se bliska« ter a defiliranjem pred gosti- — Laško voja-štvo odhaja iz Ceho - slovaike, ker je vrhovni poveljnik Diaz sporočil, da je poslanstvo generala Plcciona izvršilo svojo nalogo- Piccione je imenovan častnim generalom češko - slovačke ar-made- Na slavnost v Bratislavi mu je poslala češka vlada brzojavko, ld ga zagotavlja češke hvalefnosti in dobre-ga epomina v češkem narodu, predsednik republike Masaryk pa je poslal brzojavko laškomu kralju, v kateri med drugim pravi, da češki narod jako dobro ve, kaj ja etorila Italija dne 24- maja pr- 1- sa osvobojenje C#ho-81ovakov in kaj od tega dnera dalje- Brzojavka koncuje z vsklikom >Ewiva 1' Italia!« — Pred dnevi smo poročali, da trdijo dunajski politični krogi, da se jt ohladilo rtnnerje mtd Cehi in LtU. kar pa pobija bratUlavska proslava ia ome-njeni brrojavki Ramerj* md Ceho-slovaško in Italijo je dobro — naj W le vplivalo na Lane, da bi Ispremenill svoje drfanje napram Jugoslaviji, kar bi dalo obilo koristi tuđi njim!
O vshadjrik atjafc Poljske- LDU-Lron, » maja. (Breztieiio>> Uredlter vsfeodnib wm\ Poljsko ja problssa, ld mm
SBjBmBJSIVS^ 0SJBJSS* ^nSiflSjBSPPa     SSBSjSjBJ     ^^Sv '
ali maaj tbo Evrepo- Predeednik Pa-<st«wsirt Ja imei m pofoeetaloest >Ma-tina« pogovor, v lratirem ae je dotaknil tuđi v|M«aaĐJ& poljskih vshodnih mej-0ajal ja »ed dragim amMopno; Na vshodu Poljake ae raaproetirajo pokrajine, katerih pripadnosti ae more do-lottti enoatavno isrok raznodisča- Po svojem prebivalstvu so ta pokrajine dvojemlčne; po svoji dvilisadii so poljska, etnografično pa poljsko-litevfike na eeveru, oziroma poljsko-ukrajinske na jugu- Za določitov* bodoče uaode teh po-krajin poznam samo eno metodo: načela predsednika Wilsona- Intereeirano prebivalstvo mora imeti možnost, da odloča samo o svoji usodi* Program, ki ga predlaga Poljska danes za veznik om, je selo enostaven- Ore za to, da se v okoliččinah, ki nudijo vsa potrebna jamstva, omogoči prebivalstvu Litve in Vshodne Galicije glasovanje. Razume se, da bo ta plebiscit mogoč sele tedaj, ko bodo om en je ne pokrajine osvoboje-ne izpod tujskega jarma' Poljska vlada je sklonila ekspedicijo proti Vilni samo in edinole zato, da omogoči uveljav-Ijenje Wilsonovih načel in da prežene niske rdeče garde iz tega mesta- Slcer no nas pa boljševiške tolpe, ki 6trahu-jejo prebivalstvo Vzhodne Galicije, vpepeljujejo mesta itd-, same prisilile k temu, da prevzamemo policijsko službo v teh krajih- V vojaškem oziru je naša naloga že skoraj dovršena* Litva je osvobojena in more. svobodno odlo-Čati o svoji usodi- To je rezultat delo-vanja nade vlade in našega orožja* Na ta način borno polagoma udejstvili svoj program, s pogojem seveda, da se stri-jnajo z njim tuđi nali zavezniki*
Mirovno honferenca.
Italijani sa nemSki Celovec! LDU-Rim, 29* maja- (CTU-) Iz Pariza jav-Ijajo, da se je svet četvorice bavil s ce-lovskim vprašanjem- Italijani zahteva-jo, da se Celovee in okoliea pridelita Nemiki Avstriji-
Nemškl protipređkMtt LDU. P a -riz, 30. maja. (BrezžiCno.) V četrtek je potekel nemški dclcsraciii za predloži tov protiprcdloarov dovoljeni rok. Kakor poroča »Petit Parisienc, je vsebina nemških protipredlogov znana iz brzo-javk. odposlanih iz Berlina v Washin2-ton. Olavne točke teh orotipredlojcov so: PlaČilo odSkodnlne v mesku 20 nri-lljard, plačljivih do 1926, najvišji zne-sek skupne odSkođnine bodi 100 mili-iard, izpraznitev nemškejca zasedenega ozemlfa teliom 6 mesecev, nripustitev Nemčiie v zvezo narodcrv, poverilo mandata Nemčiii za njene prejSnje kolonije, odklonitcv izroČltve cesarja in vseh za tzbnih vojne odgovornih oseb.
Iz Avstrije, Madjanke, Nemfije, Turske.
Vilica slava) krtvee svstovne vol-
ne. Lyon, 30. mala. (Brezžično.) Iz Bazla poročajo! Nemški stotnik von Beerfelde, ki ie, kakor znano, razširjal pismo Llchnowskeita« je imel v torek v Berlinu predavanje 0 vzrokih poloma Nemčijc. Predavanje bi imelo biti Žc v v nedeljo, toda pristaši volaških kro-rov so sa preprečili s tem, da so eno-stavno razjrnali zbrano občinstvo. — Pred več tisoči poslušalcev je razmo-trival srovornik vzroke vojne ter obdol-£11 vlado Viljemovo, da je prevarila nemškl narod na najnesramnejši način, Prečital je več odstavkov iz nem-ške Bele knjige ter izjavil, da sestoji knjiga iz ponarejenih dokumentov. De-jal ie nadalje, da se ie prlčela ruska mobilizacija dan potem. ko so nemSke patrole prekoračile meio na Vzhodnem Pruskem in da je Nemčija nalašč in s preudarkom onemoeočila, da bi v zm> slu anzleške^a predlojca odlomilo rax-sođišče. Končno je izjavit da je nem-Š*ka laž dosegla svoj višek v trditvi, da je Francija napovedala vojno, ker so bile vse vesti o agresivnem nastopan-Ju Francije gola izmišljotina.
Za reformo zakonskoga prava-LDU- Dunaj, » maja (OTUO Na Da-naja je bila velika demonstracija za reformo zakonskoga prava. Pred mest-no hiso in parlamentom je bilo zbranih 12*000 đemonstrantov, katerim so govorili Otner, Zenker in Sever-
ItalllB.
Gospodarska propast Italije- Italija ima 76 milijard đolgov* Ako bi bila Italija prod- zemlja, kl bi bila vsaj gleda prehrane neodvisna od inozemstva, bi bilo to breme obeutno, ali ven-dar U sa dalo soditt, da si bo tekom let opomogla- Toda Italija je zemlja kolo-nov, velikih siromakov, brei moderno organisiranega poljedelstva, brez do-biSkanoanih industrijskih podjetij, brez
bogatili kolonij* Da more živeti, mora vloiltl v vsakovrstna pođjetja, V sem-ljo, v kolonije ie velike kapitale- Tako bo kolonijalna posest snačila sa Italijo ■amo novo breme in nikake koristi* Okoli 2000 lir vofnega dolga odpade na vsakega Lana, ne nitevSi prejšnjega laikega drzavnega dolga- Ako računamo k temo, da bo morala Italija v doglednem času bae vse uvažati, kar po-trebuje, da bo morala veled saoetalosti oprave in reiima racanati s dolgoletni-mi polltianimi in socijalnim! krlztuni, da je semlja bres možnostl velikopo-tesnega razvoja, potem borno raznmell, da stoji pred ekonomskim polomom, ka-kiiBisja al kfite   doilveU siti sama
Avstro-Ogrska. 8 polno pravico torej isvajajo nekateri inozemaki listi, da je položaj lUlije slieen položaju Nemčije. AH do^lm je Nemiija že nekoliko pre-bolela poraz, stoji Italija sele pred po-rasom In nima one notranje sile niti naravnih predpogojev, da bi ei skoro opomogla* Povsem je nmljivo, da je kuri lire v zadnjem času zaool padati* Ali to je sele zaeetek, vse hujše priđe-— p. p.
Italijani podpirajo madžarske boljševike? LDU. Dunaj, 30- maja-(OTU) >Wiener Mittagspostc poroča: Italijanska misija na Dunaju se zadnjih osem tednov dogovarja z vlado v Budimpešte o gospodarskih in političnih stvareh- Italija je baje dovažala Madžarom živila in municijo za rdečo armado v italijanskih živilskih vozovih in je prišla s tem v nasprotje z antanto, ki Madžare blokira- Italijansko misijo so pozvali, da se o tem izjavi«
Francozi proti d' Annunzia. Loule Ripoult je napisal v pariškom >Eadt-caluc članek, naslovljen >Umirjenju nasprotic, v katerem se temeljito nor-čuje iz žalostnega junaka d* Annunzia in kjer pravi med drugim: >Iz Rima prihaja vest, od nas vseh sprejeta z naj več] im zadovoljstvom, da jo g* Co-losimo, podpredsednik parlamenta, prepovedal manifestacijo, organizirano od Annunzia v Avgusteju, s katero je mislil naš poet, podpolkovnik • avi-atik, zopet enkrat zahtevati potoke krvi- Kadar d' Annunzio >drži< kak govor, poln taratata mitraljez in bomb, se iz providnosti sklicuje na Cavourja. Na vso silo sku^a on dokazati, da ni nobene razlike med politiko velikega državnika Cavonra in med njegovo, politiko korajžnega pilota >Serenissi-me<. Italijanska vlada ne zaupa več nenmerjenim besedam besnega aviatl-ka* Razumljivo je, da se formule ženi-jalnega Gabriela nikakor ne morejo uporabiti na konferenci in zapovedala mu je, da naj molči- Ako bi ona isto mogla svetovati svojim agentom na Reki, bi jadransko vprašanje takoj po* stalo jasneje- — Nato poroča pisec o dogodkih na Reki o priliki proslave >zedinjenja< Reke z Italijo, ko so Lahi prisilili jugoslovanske lastnike hiž, da izvesijo laske zastave, in o jugoslo-vanskem plebiscitu na Reki, pri katerem se je nabralo 20-000 podpisov za Jugoslavijo, kljub temu, da je franco-ski general ustavil akcijo, ko je bila ista v polnem teku, — z ozirom na >javni red in mir<- — Zaključuje z mi-slijo, da je naposled bila ura umirjenja in sporazuma,- ceS Italija instalirana v Trstu in Jugoslavija, instalirana na Reki se morata eporazumeti, na podla-gi skupne zmage, izvojevane skupno nad skupnim sovražnikom-
Halikofonic fletame ia
DCtrolemiakL
(Ođmev na Nučičev tiskani govor*) Po nekem tukajšnjem čaeopisjn se je začelo uganjati mallkovanje, kakorš-no je bilo včasih mogooe zlaeti na feja-Ških tleh dunajske slovite plitkosti-Vsa Evropa se je rogala dunajekemu >Theaterđufielu< in reena kritika ga je vedno pobijala- Eksaltiranost, ki so jo kazali hlsteriki obeh spolov sa svoje gleđališke ljubljence, je dajala vsemu dimajskemii kulturaemu življnju neso-liden značaj* Danes poekudajo Ljubljani vsiliti malike, ki jih reena doba, v kateri živimo, ne prenese brez odpo-ra* Prav modra je bila zatorej izjava gledališkega vodstva, da na reklamske >interjuvo€ in samoljubne izbruhe sploh ne odgovarja po časopislh. Kakov pa je videti, je bila ta izjava za neka-tere prevec fin ripost, kajti zdaj zafie-njajo >nekaternikic malikovati sami sebe-
Mi, ki pozorno zasledujemo aejanja na&e obnovljene drame, pa doslej Se nismo opazili potrebe, da bi se začenja-lo s takim malikovanjem- No, veseli smo že vsake z marljivostjo pridoblje-ne rutine, radujemo se tuđi najneznat-nejšega napredovanja pri tem in onem igralcu ter vidimo tuđi par velesimpa-tičnih obljub — bodočnosti« Nismo ne-strpni, nego radi potrpimo in čakamo, pohvalimo in ćelo vzpodbudno zaplo-ekamo, vse to v nadi, da nam prinese razvoj sčasoma popolno zadovoljstvo-Toda neki vaše zaljubljenci 8 tem nišo zadovoljni* Malikovanja za^tevajo, pri-rejajo samo sebi demonstrativna pro-slavljanja ter obenem obklađajo bivše in eeđanje voditelje gledališta z naslovi >diletantje«, >nestrokovnjakic i., p-Izsel je dobesedni nagovor H- Nučiča na tovariša Danila, govor, ki usipa ploho žaljenj na intendanoe našega gledališča od leta 1877- doslej- V tem nagovoru se intendancam podtika, da nišo imele »niti smisla, niti volje, niti duše za igralca«, da so bile intendanoe krive »gnilih in trhlih diletantskih razmer, ki so do najnovejše dobe na Žalost vodile to naše edino gledališee ter ga fie danes ne puste, da se svobodno razvije, c
To je torej odkrit napad igralca na vsa vodstva v gled- preklosti, polpre-teklosti in seđanjosti- Kako spravi tak afront današnje vodstvo, ni naša briga-Ali lasao 1*. đs> vladajo pri gtodaHMa.
127. star.
.SLOVENSKI NAKUIT — 91   maja ItlaV.
Stran 6,
kjer si upa danes upravitelj, nadreži-šer in prvi igralec kršiti na tako brutalan način % odra najprimitivnejše za-hteve discipline, še gnilejše in še trh-tejše diletantske razmere, kakor bo vladale pred 30 ali 40 leti!
>Slovenskemu Narodne se mora priznati, da Je od svojega začetka z največjo simpatijo in resnično vnemo zasledoval razvoj našega gledališča, ga pođpiral do skrajnosti ter bodri I in ce-Io slavil vsakega igralca, ki je to ko-ličkaj zaslužil- Zato pa si jemHe zdaj pravico, da na tak javni napad tuđi javno odgovori- Kadarkoli so bile predstave diletantovske., je bila krivda vedno le na režišerjih in igralcih,- ki nišo storili svoje dolžnosti, nišo svojih vlog znali ali jih nišo razumeli- Ne-sposoben režiser in nesposobni ali nemarni igralci prinašajo na odre po vsem svetu diletantovske predstave, čeprav bi jim bili intendantje Laubeji, Reinharti ali Stanislav?ki- Vodstva slovenskega gledališča so se borila iz čistega domoljubja in z najidealnej^o nesebienostjo nad 50 let z raznimi eo-vražnimi oblastmi, so se pohala za de-nar, da eo plačevala igralcem redne plače, repertoar i- dr-, podpisovala so menice, posezala večkrat globoko v svoj lastni žep ter žrtvovala iz ljubez-ni do slovenske kulture ne le ogromno časa, nego tuđi svoje živce. — Kdo se je vojsko val proti nemški samooblast-nosti. dokler ni bila zlomljena? — Kdo se je boril proti kliki dr- Šusteršiča do-tlej, da je omagala? — Kđo je iztrebil iz gledališča kino. kdo >posojal<: igralcem denar, jim plačeva! dolgove. pod-pisoval zadolžnice, — kdo je obnovil povsem uničenogledalisče, pozval koli-kor največ mogoce domaćih igralcev iz tujine ter jim daje danes eksistenco? Morda >umetnik<, >voleum<:, >izredni talent«, ki zdaj tako glasno a&abavlja? Ne, vse to so storili >diletantje in ne-s^rokovnjaki brez srca in duše za igralca*<
Takih trditev ne pustimo širiti med nami brez ugovora, in naš list kot glasilo vseh dosedanjih gledaliških vođstev na tako potvarjanie ne srne molčati- Zato bodi povedano na vsa usta, da takih igralekih manir v Sloveniji ne borno prenašali. pa naj se ž nji-mi sili v ospredje kđorkoli.
Pribito pa Še bodi. da naša drama že dolgo ni nudila tako revnega reper-toarja kot letos, ko imamo za upravitelja drame igralca ter da drama ni igrala že dolgo tako malo različnih del v tako slabi razdelitvi vlog kot letos, ko je za vse to odgovoren slavnostni govornik, kojemu žilica ni dala miru. da je pustil svoje netaktnosti ćelo — natisnitl-
Poleg vsega drugega je samo vpri-zoritev > Zemlje« naj drastičnoj ši dokaz, da je baš letos mareikaj gnilega in trhlega v državi dramski- Mesto go-voričenja smo pričakovali za Danilovo 401etnico vzorno predstavo- Toda g* Nučič ni igral Janeza, ga- Bukšekova ne Katre in ga- Borštnikova ne Babure- Le taka zasedba vlog bi prinesla gledališču čast in g- Danilu primerno kolegijalno odlikovanje! Mesto te pa fmo gledali predstavo, vredno leta 1S77- Ali je krivo vodstvo?
Na žalost opažamo že dlje časa. da se namerava uvesti tuđi pri nas nekak >star sisteme, po katerem blesti pri po-samezni predstavi le en sam igralec, vse ostalo osobje pa tvori zanj le dekorativno ozadje- Tako zasedanje vlog ni v korist celoti in kaže bolj skrb za lastni uspeh kot Ijubezen do umetnosti-
Kot organ meščanske inteligence smo povedali s tem odkrito mnenje vseh resnih gldaliskih posetnikov. Radi smo prinašali hvalospeve in zaslužena priznanja, radi jih bomo prinašali še nadalje; a danes prinaŠamo grajo, ki jo postala že nujno potrebna. Dali pa smo tuđi zadoSčenja tištim možem, ti so v najtežjih Časih s krčevitim sa-mozatajevanjem vršili pionirsko delo za naše gledaliŠče- Njih zaslug ne sine zakopavati v blato nihče, pa naj bi bil tndi resnieen veleum, umetnik ali iz-reden talent- Mi cenimo NuSičevo delo, marljivost in unemo, kadarkoli jih pokaže, sebeoboževanja in revolucije v lastni hiši pa ne trpimo- Nam gre za zavod in ne za osebe, za celoto in ne za posameznika!
Dnevne vesti.
Tako je prav! Gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo je v svoji 13. seji z dne 27. maja sklenila, da se prosilcem za demobilizacijsko blap, ki so na katerikoli način zapleteni pri razpečavanju neupraviČenih orodajah ali prilastitvah demobilizadj-skeora materijala toliko časa ne dođeli n^benesra blaga, dokler ni njih udeležba na takih kupčijah sodnijsko ali kako držače izčiščena. Takim prosilcem že Ukazano blago se v nobenem slučaju rs rezervira in tuđi komisija ne prevza-rcs dolžnosti za poznejšo dodelitev. tu-'ii če se izkaže nedolžnost prosilca.
Stanovanisko vprašanje v LjubUa-"'. Vsi uradniki, državni, deželni, želez-t^?ški itd., ki iščeio v Ljubljani stanovala in jim je na tem, da se končno sa--ne v tem oziru smotreno delo, so nakošeni, da.se udeleže posvetovanja, kt ** vrši v popfrdgUdCi dao & jišriia flfe s* i
zvečer v deknSkem ficeju fpritBčK le- I vo) na Bleiwefeovi cesti. Želeti je. da se za enkrat udeleži posvetovanja le po par zastopnlkov vsake ttradniške pano-ge. Od tega posvetovtnja je odvtsno* kako se bo zasnovala nadaljna akcija.
Fopnvek. V zahvali po sosp. Kvar-tiču je pomotno iznadlo. da se zahvaliti* jemo osobito gosp. ieoeralu Smiljaniću. kar naj se blapovoli vzeti na znanje.
Iz koroftktca vMaiitva je utekel kapetan Rudolf Đadiura in srečao prispel v Ljubijano.
Učitelje - bemoo* s Konđkmgm Poziva višji šolski svet v Ljubljani, naj se pripravijo na potovanje na svoja službena mesta, da na poziv takoj lahko od-idejo. — Višji šolski svet Predscdnik: prof. Fr. V a d n j a 1 s. r.
Pravoslavna služba božija obdr-žaće 36 u nedelju 1. juna ob 9. ara a evangeličkoj crkvi Marije Terezije cesta-
Svi pravoslavni koji žive u Ljubljani i najbližoj okolini, neka se izvole Što pre prijaviti svojom tačnom adresom Milošu K a t i č u, Linhartova ulica br- 2S radi osnivanja opštestva u Ljub-ljani-
— Banka »Slavlja« Je podplsala jeden milijon 4%nega državnega po-sojila.
Točnost pa taka! V dolžnost si šte-jemo, da priobčimo nasleđnje suho dej-stvo: Včeraj, dne 30- maja, je sluga okrajnega glavarstva ljubljanskoga dostavil >Kmetski župan=ki zvezi< oglas tega obla^tva z dne 17- maja t* 1-, štev* 7L'pr., s katerim okrajni glavar pozivlje zvezo, naj se & čim večjim zne-ekom udeleži podpisovanja državnega posojila. — Ker potem rok za podpiso-vanje z dnem 31- maja, torej danes. naj si vsak  izračuni uspeh tega oglasa-
Cene pađajo. mirovne sHkice se množe. Pišejo nam: Lepo je videti, kako ponujajo v Novem mestu ob prihodu vlakov pivo ob vlakih. kakor v mirnih časih. Pek PavČiČ le začel peči v Novem mestu prave pristne zemljice po 3 za t K. Dne 19. maja so prodajali Ličani y Noevem mestu ovce po — 15 K, če jo je plačal v srebru, ali pa po 64 K v pa-pirju. Če se pomisli, da je stala ovca še včeraj, predvčerajšnjem pa 200 do 300 K, je to vendar velik napredek. — Mleko so prodajali še pred kratkim po 2 K liter, zdaj se sra dobi že za 1 K 40 v. Tuđi so pripravljene nekafere kmetice nositi strankam mleko na dom, kar je prišlo med vojsko popolnoma \z navade. Baje imajo posestniki tuđi velike množine masti, ker so prodali !e prav malo r>ra?TČev ter vecinoma vse poklali doma in shranili ma^t v nadi da io bo-
Ido nrodajali po 60 do 80 K. Zdaj ie pa prišla amerikanska mast po 20 K in bo-do posesrniki morali dati ruai svojo mast po tej ceni. če jo bodo hoteli spraviti v denar.
Desctletnlco svojega obstola In de-lovanja praznuje danes javna ljudska knjižnica Gospo darskesra naprednesja društva za šentjakobski okraj v Ljubljani. Je to jubiiej podrobnes:a narodne;za. dela, tisteara dela, ki santo z neumorno vztrajnostjo rodi in doseiara le-pe uspehe, katero delo se pa v naši javnosti še ne ceni tako, kot bi se moralo, ampak se večkrat bagatelizira. Stojimo namreč na stališču, da mora javne ljudske knjižnice podpirati država in občina, ker so nadaljevalnice sole ui izobrazujejo ljudstvo, same pa nitna jo sredstev, da bi se vzdrževale. Žal da so naše javne knji>nic: prenus. cr e le sami sebi, ne ufivajo nobene subvencije ali podpore. Hpamo -endar, da se razmere spremene in da se tuđi našim knjižnicam zjasne dnevi.
Roditeljski večer s predavanjem. Na L mestni dekliški ljudski Soli pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo v ponedetfek. dne 2. junija 1919, ob šestih zvečer Roditeljski večer. Predaval bo šolski zdravnik g. dr. Mavricij Rus: »Vpliv alkohola na mladino. StarŠi, njih na-mestniki in vsi prijatelji mladine, se uljudno vabiio. da se udeleže prav Številno tega predavanja.
Ruski kružok izabrao je novi odbor. Tečajevi u torkom i petkom u društvenim prostorijama Gundhličeva u!. 29. To je v Zagrebu. Kaj pa Ljubljarr '
Pozor občinstvo. Naprošeni objav-Ijamo: Po debeli se pojavljajo razni* sleparski porniki in potnice, ter spreje-majo naročita na poveČane slike itd. Zastopajo večinoma čifutske tvrdke fz inozemstva in so njih izdelki pod vsako kritika Potniki seveda zahtevaio naplatilo in največ slučajev 1e, da so stranke opeharjene ter izjrubijo denar in svoje originalne slike, ki so Jim bile dras: spomin. Nekateri teh potnikov so ćelo tako predrzni In se sklicuieio. da so poslani od ljubljanskih tvrdk. da s tem stranke lažje osleparijo.
Tatinski slađkosnedneži. Na Vršnih seUh pri Novem mestu so se irvrševale že od lanske jeseni naprej manjše tat-vine, ki so jih mogli izvršiti Ic domači, to je vaški otroci, vendar njso mogli zalotiti malih zvitežev. Tako je bil pokraden Pranceru Vidmarjo iz dveh pan-jev ves med. Tuđi Antonu Jakšetu so spraznili slađkosnedneži en panj poool-noma, dva na pot Francetu Zamidi so pa pokrađli kar iz 6 panjev vse satovje z medom vred. Čebelarjl na svojo Škodo nišo tako! opazili tatvtne, vsled če-sar so jim vse čehele »pomrle«. Koča-rici Frančislu ŠkedeU so hodlli pobirnt ti vaški dečki jajca z znesd ia to iflr kuhali in pekli. Dne 1. marca letos je pa obhajal Jože Klobučar svoje plrovanje. Fantje in dečki so voglarilL rantje so dobili piri in jesti, za dečke je ^a ni zmenil nihče. Zato jo je Jože Klobučar tako »pogruntal«, đa je vttnril neko okno sobe. v katert >o bfle m akt ao>
| preldo, »abedel \*V n«Ms tekeli in i odjadral s svojim ptenopa v Uho zavrt-Je. kjer le porffl *****- «fnekiteriiiil tovariš!, pa ne * v*«"^ "to ie pm na* stala ieza, ki Je spravto na dan vse mmparije, pi tadl vsej»tofilce,
TatrtM. V no« od 27. na 28. «a)T so nemani storild vani ▼ apronrtzadj-sko skladišče karimice dri. Železnlce ter odnesU 29 m temnostvefi sukna, 35 m hlačevine, 15 povrinikov, 14 mo-ških spodnjih hlač z rdečetnodrimi črta-mi, 20 kg masti. 3 kg olja In 4 kg ameri-§ke slanine. Skupna ikoda znala 3279 kron. Zasledovania po storilclh so v teku. — K o 1 o le bilo ukradeno Francetu Zgoncu, gostilničarju na Tržaški cesti 11, ki nosi znamko Puch, Oraz, ima navzgor obrnjeno balanco s Čmirni dr-žaji, plošča prestave je rdeča z napisom Puchrad, Graz, sprednji plašč je dobro ohranjen in ima rdeč rob, istota-ko zadnji plašč, ki je 30—35 cm na dolgo zakrpan z belo usnjato krpo. Sedlo je že slabo in zvef ano z žico. Kolo ima prosti tek. Će bi bilo komu znano o ko-lesu, naj blagovoli vsebino pismeno ali ustmeno javiti policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, soba št. 16.
Kaklna kazen bi bila najprimerne-|a? Posestnica Franca Sterletova iz Matene št. 7 je dne 22. maja prodaiala na trKu liter mleka po 3 K. Ko jo Je stražnik opozoril na previsoko ceno. je iz jeze pahnila svoj lonec v stran. Stražnik je lonec vjel, da bi se mleko ne razlilo, a divja babnica je lonec še enkrat brcnila, da se je mleko razlilo. Ali bi za take. ki živila uničujeio zgoli iz hudo-bije, ker se jim skuša ustaviti navijanje cen, ne kazalo uvesti batine? Ali bi imel zoper to, da bi jih taka - le baba pošteno dobila tjakaj, kjer hrbet izgubiva svoie pošteno ime, rudi največji svobo-doljub kai pomisleka?
Ukraden vol. Te dni je bil Ivanu Dobnikarju, posestniku na Svici ukraden po doslej neznanem storilcu iz hle-va vol, katerega je tat gonil zgodaj zju-traj proti Ljubljani. Približajoča policijska patrulia, ki je nameravala tatu prijeti, ki se ji je zdela ta nočna gonja živine sumljiva, je tat pobegnil in izginil v temo. IJkraden vol se je zopet izročil lastniku. Posesrniki in lastniki živine se pa opozarjajo, naj hleve vedno previd-no zaklepaio in nadzorujejo.
Zaplenien tobak. Matij i Lenuzzi Iz Broda ob Kolpi je policija •ne 28. maja zaMenila več sto zavitkov tobaka za pipo v vrednosti okoli 400 kron ter ga oddala finančnemu ravnateljstvu. — Lamoe Miha in Menart Franc iz Logat-ca sta hotela vrihotapitl večjo množino tobaka v po laški vojski zasedeno ozem-ije.Tobak se je zaplenil. Opozarja se ob-Činstvo, da se bo strogo postopalo proti takim verižnikom, posebno pa trafikanti njam, ki prodajajo tobak v veČji množini no višjih cenah.
Zlobna roka. Pišejo nam: Posestniku Mihaliču s Potovega vrha je zgo-rela v noči od 26. t. m. na 27. t. m. hiša z vso opravo in obleko. Tuđi vse žito in sploh ves žrvež mu je zgorel. Goreti je začelo ob polutreh zjutraj. Ker sta se tožila ta Mihalič in njegov tast Me-dec v zadnjent času pogosto s posestni-kom S^ ki je zgubil vse pravde, označuje ljudski glas tega S. kot storilca, Preiskava bo že dognala, koliko je res-nice na tem ljudskem glasu.
Dva koncerta   so   vršita v nedeljo
L junija ob priliki otvoritve vrta >Na-rođnega doma<- Dopolđne ob pol 11* vstopnina prosta* Popoldne ob 3- vstop-nina l'5O K- Svira orkester »Dalibor«* Cisti dohirek prinade srbskim sirotani«
Umri !e na Mirni nadučitelj z. Ma-tej Jenko. N. v m. p.!   «
Fern Anđra je ena Izmed najbolj znanih in priljubljenih filmskih igralk, ker združuje s svojo mično In prikuplji-vo zutianjostio tuđi izboren igralski talent. Do ponedeljka, dne 2. juniia* na-stopa v Kino Ideala v petdejanjski tragediji »List v vifiariu«. ki io Je sama soisala In ki v njef igra glavno vio-nesrečnega dekleta? ki Jo dvigne usoda —" kakor vrže vihar list v zračne visine in ga treščl zoi?et v blato — iz revščine do sijaja in razkošia, a jo pahne h koncu zopet v osamelost in bedo. Alfred Abel in R. Schildkraut sta njena part-neria. Pole* tega krasen koloriran po-snetek Iz franeoske pokrajine »Tok re* ke Douds«. Spored ni za mladino. — Kino Ideal.__________________
KflfUM.
»PELIKAN«.
Komorna   igra v treh dejanjih*    Spisa] Avg^ust Strindberg-
Na bajko o pelikanu, ki ei sam ras-kljuje prsi, đa s srčno krvjo hrani mladice, je Strindberg oprl tendenčno dramo, v kateri hoće dokasaU, da je mnenje o materinski skrbi sa otroke prav tako ^eresnično kakor fabula o pelikaoovi potrtvaralno#ti sa mladiSe-Ne trdi sieer, da bi bilo vselej in po-vsod tako — daai bi tuđi taka trđiter niko'ar ne osupnil* pri Strindbergu ob njegovom ljutem sovraitvn do vsega, kar je ženskega, to j© do laži, potvare, savratnosti ia slobe — ali v >Pelika-a«< postavlja na oder 2es^ki stvor, tt-gar miSljenje in cnstvovanje jm povsem tako, da pisateljero okrutno tezo potr-jaje vsaj eden, tipiosa prisMr. — Mati EUsm Je Bagreills »oper soproga nkano za ukano, ga nrafiiia, da je ie] preago-daj pod »omijo, ga varala a svojim pos-nejšinf setom Axelnom, dajala tora denar in uživala sama ra*koe>; otroka Friderik ia G«rda pa sta prezebala in stradala v sanemarjonem domu* Mati ju
■I ^HHpBIsV    S«BpSB» SSI ^^B^B ^B SS SSS«
te mlsm^BBa^Btt.'mB'S flHss'flssirtlfl^ 'lHI *
je vso Mnivos* in vse droga sopnie laatnostt, ki aa pojavilo v njen** zna* daju, saaa podsdovaU po stoji materi in ta zopet po svoji porođnici, ker je torej ženska isprijaaost dediftčina že po prvih stariih • . - Njena podlost seza tako dalec, da ostane v intimnem rax-merju s svojim ljubimcem tuđi potem, ko se ta poroci z njeno hčerjo Gerdo« Izkratka: Eliza v >Pelikanu< je doco-la ena izmeđ Strindbergovih žensk, ki I nimajo niti ene prikupne poteze, ki se I ne morejo meriti z možmi, ne s teles-no, ne z duševno močjo, pa^ pa jih ob-vladujejo, strahujejo in.ubijajo s splet-kami in ukanami naj ni ž je vrste. O taki ženski res ni verjetno, da bi bila zmož-na materinske ljubezni, iz česar pa iz-haja, đa tuđi otroci nišo njej đolžni zahvalne ljube zn i*
Drama ee godi v dušečem ozračju-Noben zunanji đogođek ne poseza va-njo; razvoj in razkroj se vrsita sama po sebi iz notranjosti nastopajočih oseb, katerih najtajnejše gibe razkriva pisa-telj z vprav brezobzirno virtuoznostjo« In kor sta Friderik in Gerda rastla in hirala v duSečem ozračju, se morata naposled tuđi zadužiti v njem — dejan-sko zadušiti v dimu in plamenu ognja, ki ga je vžgal Friderik v kuhinji, da zgori vse, kar je potvorjenega, lice-merskega in pregrešnega • • •
Pređvčerajšnja uprizoritev, ki jo je vodil gospod B r a t i n a, je imela povsem značaj komorne igre- Scenična oprema se je skladala z mrkim deja-njem, izvajanje se je odlikovalo z zmi-selno intimnostjo* Gospa Bukšeko v a je z odsečnim, pridušenim glasom in z nevoznimi, pođzavestnimi gibi bistro označevala materino zakrknje-nost in brezsrčnost, ne da bi bila pre-stopala mejo. kjer so zacenja sirovost; tuđi za strah, ki ga materi zbujata stanica, kjer je umiral njen izmučeni eo-prog, in za mistiko, ki ponekod veje iz drame, je dobivala ustrezno izražanje-Grerda gospodične Saričeve je bila nadeta z mračno otrplostjo, ki jo pro-vzro5a zamorjena mladost in poleg tega briđka zavest, da mora tako žensko imenovati svojo mater; z iskreno le poto je gospodična šaričeva opremila končni prizor, umiranje v gostem dimu. Gospod 2 e 1 e z n i k je bil kot Friderik simpatična osebnost ter je v govo-rico in igro polagal značilne akcente; zlasti efektno je izvedel prizor, ko pa-đajo sinovi očitki kakor udarci s kladivom na mater, in prizor z Gerdo, ko s© nesrečna otroka kakor v blaženih sanjah poslavljata od življenja in one-čaščenega doma- Gospod Bratina je Gerdinega soproga očrtal z dobro umer-jenim nastopanjem in nstvaril kar naj-skrbneje proučeno figuro, ki je rastla od prizora do prizora ter se je tam, kjer Axel ljuto obračunja 2 materjo, vzpela do vsega priznanja vredne umet-niske visine- Razveeeljivo je^ da igro gospoda Bratine danđanes dičijo vrline, ki ga nsposabljajo tuđi za težke psihološke vloge. Gospodična Bakar-j e v a je v epizodno vlogo dekle Mar-jete položila verao karakteristiko zve-stega starega posla- Povprek so govorili v moderiranem tonu, kakršen se prilega domu, odkoder so nedavno ođ-nesli mrliča, vendar pa ta ton ni bit* vselej razločno slišen po vsem gledali-Scti- — Dojem drame je bil globok, o čemer je pričala glasna pohvala po vsakem, zlasti po mojstrsko zgrajenem in ambiciozno podanem drugem dejanju-
—n—
Repertolr Narodnega ttedallšča. Drama. Dne 31. maja »Pelikan«. Ab. A 59. — V nedeljo, dne 1. juni ja. »Pelikan«. Abonma B 59. — V ponedeljek, dne 2. juntfa, zaprto. — V torek. dne 3. junija »Zemlja«, izven abon. — V sre-do, dne 4. maja. zaprto. — V Četrtek, dne 5. junija, »Za hčer Annestija«. Ab. A 62. — Opera.V soboto. dne 31. maja, »Žongler«. Abonm. C 58. — V nedeljo, dne 1. luni ja, »Slovačka princeska«. Izven abonma. — V ponedeljek, dne 2. junija, »Mamzell Nitouche« (obhajanje 20Ietnejra umetniškega delovanja gosp. Josipa Povheta). Izven abonma. ~- V torek, dne 3. junija, »Žongler«. Abonma A 2/60. — V sredo, dne 4. junija: Predavanje gospođa Branislava Nušića o »Trasrediji srbskega naroda«). Izven abonma. — V četrtek, dne 5. junija »Madame Favart«. Abonma C 2/61.
GledallŠkl svet Člani gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v pone-đeljek dne 2. junija ob 17. uri v pisarni »Matice Slovenske«.
»Glasbena Matica^. Danes v soboto ob 20- ori pevska vaja za mešan zbor-Vsi polnoStevilno!
»Jo^oslovantka mučenika Zrinski in Frankopan«: wb zove brošurica, ki jo Je Udala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisa! Jo je profesor Matija Pire-Gena 1 £• Manj kot 10 iztisov se ne pottlja- Brodarica je posebno pripravna sa Kolsko mladino. Vsebina brosurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Franko-panov, zarota» usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanor ter preroz zemaljskih ostankov Zrinskega in Frankopana ▼ domovino*    Broinrico    toplo    priporo-
BaMrafteia
A|Hg|ll gMii f
-T  Hama« hman «^
So Ijudje, ki tuđi v tužnih časfli nimajo nobene resnobe; morda bi jo imeli sele tedaj, ko bi dežovalo žvepio na njih prazne butice. In dalje ie Ijudij, Id znajo iz te živalske neresnosti    vleči profit     Takozvan plesni učitelj nada-Uaje sedaj predpust v veliki   dvorani Narodnega doma.     Med tem, ko nam zveni s koroške in izza laike demarka-cije jecanje slovenske pare, si ie Iztekla naša Mestna hranilnlca žalostno slavo, da se je polakomnila nekterih popirna^ tih   kronic in oddala   reprezentativno dvorano Narodnega doma za »rajtitolo« politično   in    moralno najdvoutnnejšim elementom. Ni imela dostl na žalostnl slavi, da je pred nedavnim skušala, ne ozirajoč se na slovensko javnost Narodni dom kar čez noč prodati nekema laskemu podjetnik^,    kar so rodoljubni trgovci in drugi narodni liudje v zadnjem hipu preprečili. Gospod Rozman, ki sedaj te »bale« prireja, je koncesUo-niran plesni učitelj in ima pravico životi od te koncesije. Toda na tak način ne: koncesijoniran gostilničar tuđi ne sme nuditi pijancem možnosti, da se pri njem na žive in mrtve nažirajo žgania in paj-dašijo z vlačugami. Oospod Rozman je razdelil svoje priredbe na dve vrsti, na »nobel« in na »boljševiške«. To se pravi, včasjh anonsira:    »Toaleta   strogo promenadna«. Kaj neki je pravzaprav; ta promenadna toaleta,    ki tako rada straši po naših plesnih venčkih? Promenadna obleka je tista, v kakršni    hodi človek po cesti. Recimo, da zahteva gospod Rozman, naj si vsakdo obleče Crno suknjo, osnaži čevlje ia omije roke; publika bo pa najbrže v celem ista, kakor ^ pri onih drugovrstnih »splošnih plesnih" vajah«. V Gradcu so svojčas, v dobrih predvojnih časih, imeli pred pustom (a samo te daj) vsako nedeljo »NobdredB-to«, h kateri so bili gospodfe pripulčenl le v fraku in je bila vstopnina   višja; vsako sredo je bilo ceneje in brez fraka — občinstvo je imenovalo te »ljudske« redute prav dobro »Reischmarki« — n publika je bila ista, kakor ob neđettah. In tako bo pač rudi v Narodnem domu« »Promenadna toaleta« nai varuje    65o-stojnost vsega skupaj.     In da je vnanjl blesk še čednejši, si je g. Rozman te-mlsljl še drugo reklamo; v inserat napiše: »Vabljeni so (na ta in ta dan): čla-ni in članice »Glasbene Matice«, urad-ništvo,   trgovski sotmdniki ter častni-; šrvo tukajšnje garnizije«. Kaj pač pravi »Glasbena Matica« k taki zlorabi svoje | firme in kaj si mora misliti občinstvo, spominjajoč se KoroSke, o častnikih naše garnizije? Odkod si je vzei g. Rok-man pravico, kogarkdi imenoma »v»-1 biti«? Vabilo je lepa stvar, ako izvira H\ gostoliubnosti. V goste lahko vsakogar; povabim,    če    nimam postrantkih* n a m e n o v. Če pa g. Rozman vabi ćele stanove in korporacije 2goH sa toj ker jim jemlje od osebe po 8 K vstop-1 nine, in pa sebi v reklamo, ni to no-i beno vabilo in on nima pravice, rabitij po nemarnem imen teh stanov. Tođa U] venčki v »strogo promenadn!   toaleti«! so, kakor rečeno, le nekako krttje zaj »splošne plesne vale,    vstop    dovdjen brez izkaznic«. Kar čujemo o teh prtred-! bah, nam potrjuje mnenje,'da se bo, ker je brezmejna   hinavščina   đovedla oblast do zatvoritve bordela,   razpasla nekontrolirana in zdravstvu tem nevar-* nejša  tajna prostitucija.     Te    seveda; oblast ne zapazi tako hitro; ie že <&Joo.i * Vsak pameten človek in nehmavec ve, * da se prostitucije žalibog ne da odprtf- j viti, dokler bodo po svetu hođiU ljndje, katerih seksualnost iz kateregalooll raz-j loga, zlasti iz gospodarskih raztogov. ne> more najti pravočasne ntehe. Na tam! tndi davek na samstvo ne bo niče«rJx-premenil in tuđi nima tega namena. Ko| so prepovedali tolerančno hflk* ne da bi znali zagovoriti  rudi biološko    pri-; vlačno silo med obema spoloma. so ravnali tako, kakor če bi zdravnik bofo!-1 ku čez neozdravljivo rano, mesto da bi mu jo kontrolira! ter jo drfal v dose*> lirvih mejah, da ne zastrupi krvi in ee-lega telesa,  prilepU angieškf obltf   ta klical: »Živio rane ni več, ne eksistlra več! Tako ravnajo na5i Tebanci s 'v^a-j šanjem  prostitucije,  fn ppsledica?  Oo-! tovi Ijudje pravijo: »Stevilke 13 ni vet pa hodimo k plesnim vajam...« Osebe« ki imaio posla v tem poslopfa, pripOTe-dujejo, da je po vseh temnih kotfli ob-širnega vestibula o priliki teh »val« rse živo in se čuje vsepovsod! pritajen zge-čkav smeh.     Vsa društva hi kar ie le tirugega poštenega v hiši« se zgražalo nad tem in gledalo v nemi ieri «a to prekrasno reševanje sodjainega  vpra-šanja. Edina. ki se očividno ne zgratott, sta oblast, ki se je poslužila angleSkega obliža za prepopanje prostitucije, in pa g. Rozman, ki se je vdal v volio božja ter vsak večer po sklep« z  globo^te vzdihom nad tem pokvarjenim svetom prešteje žigosane in nežigosane  ^opiQ| umazanih bankovcev. NekdaJ 1c spisal knjigo »O dostojnosti«. katera bo obdr-žala v naši humoristični literaturi trajno vrednost. Sedaj ji lahko doda novo po-glavje:  »O horizontalnom obofevanju«*1 _   _____.^—^—
Vremensko poročilo.
TttUt aM m\tm 3N-2             Snimjl xnt* HA im mm
.       Staaje    mZ» *«"j«*  ? mm   ffj                               3B 30 2. pop  734-6   22-1     sK JfX*   deL obHL . 9. rv. 734 6   IM    breiret.     Jasao 31   7. xj. 7356    14*2         .              • Ptdavuu v 34 uniMsMi — Srednj* vCeralina tMW«to»W »i#> _-!_.  «AmM          u^M^i ^^^g—^Aj _— teAia»
dttan 6.
JKL0VBWa NAJCOP* d»e »1. »maj* illtt.
ia?. »tcv.    .
Najnoveiia borben«.
fNaša izvirna poročUaD
JUOOSLAVUA   PROTI   VSAKI
FEDERACIJI.
Pute, 30. maja. Napram zastopniku »Asence Centrale« se Je izrazil odlični Slan jusookvvaiiske delegacije v Parizu tako - le: »JasoeJavfia vitraja na ton« da ostane teren vsake federativne kom-Kaaciie * narodi Mvie avstro - otrske Moatiie. JasosfariHa ni bila aflular lasacnitoS del Avstro - Oarske. marveč ae H i ■*> vadno postopalo, kakor z ■Hinili baflomsko kolonijo. Neodvisna Jnsodavlln žett vstopftl t najožjl stik z 0itađhnl bnfluntsktmi državaml.«
OBJAVA AVKTRIJSKIH  VOJNIH POGOJEV.
Pariz. 29. maja. Danes popolđne so ise mirovni posoli za Nemško Avstrijo objavio v tajni seji delegatom onih dr-žav, ki so svoječasno Avstro - Gorski napovedaB vojno. Ta ceremonija se je vrSfla v ministrstvu zunaniih del na Ouai d' Orsay.
KONCESIJA  ITALUl.
Pariz, 29. maja. Med lordom Mil-aeiiem. Henry Simonom in Crespijern se nadaljujejo pokajanja slede koloni-ialzMli kompenzacij Italiji. Italija dobi anaten prirastek na ozemlju v Tripoli-taniji in rektifikacijo mej v Djibouti in na polotoku Somali pod pogojem, da ostane očuvana francoska suvereniteta nad DjiboutL Vsled teh koncesii bo jadransko vprašanje v najkrajšem času rešano.
XFERA POLKOVNUCA D'.ANNUNZIA.
MHan, 26. maja. Afera pesnika D* (Annunzia vzbuja veliko pozornost. Ob obletnici vstopa Italije v vojno mu je vlada prepovedala govoriti in sicer, ka-fcor se v podučenih krogih zatrjuje, radi {bojazni, da bo napadel soprogo predsed-nika Wilsona, Ker je D? Annunzio hotel vkUub prepovedi govoriti, mu je armad-no poveljništvo zaukazalo, da mora ta-icoj odpotovati na fronto. Z ozirom na to je D* Annunzio zaprosil za takojšnjo v pokoji tev, ker kot vojni dobrovolU ki je že prekoračil predpisano starost, ni več podvržen vojaški dolžnosti.
ZAKAJ JE PAPEŽEV NUNCIJ ZA-PUSTIL MONAKOVO?
Mlan, 26. maja. »Epoca« priobčuje zanimive podrobnosti, zakaj je papežev nuncij Pacefli zapustil Monakovo. »Epo-ca« zatrjuje, da je rdeča garda napad! nuncija ter mu z nastavljenim revolver-jem in z grožnjo, da ga takoj zapre. od. vzela njegov avtomobil, aretirala udi-torija nuncijature in poslopje nuncijature obstreCevala s strojnicami.
NBMBKO POSLANIŠTVO PRI VATIKANU.
' Berlin, 28* maja* Poslanik in po-oblašoen minister Prusij« pri Vatikanu pl* MOhlberg je demisioniraJ. Njegov nastođnik pl- Bergen bo zastopal Nem-oijo in ne več Prnsije-
TROCITEV  MIROVNIH  POGOJEV AVSTRIJI-
Parfc, S8. maja- Prvi del besedila minvrne pogodbe, namenjene Avetriji, vnofce ▼ petek opoldne avstrijski delegaciji z istimi ceremonijami, kakor so se vifiije pri predaji mirovne pogodbe nemShim delegatom v Versaillesu. Ta pogodba obsega teritorijalne, vojaške, pomorske in zrakoplovne pogoje. Teritorijalni pogoji so že znani- Pogoji ti« čott se vojne mornarice določajo,, da Bora 'Avstrija ne sine vee imeti vojne mornarice- Vojaški pogoji omejnjejo število armade, ki ima odslej opravljati samo policijsko službo- Finančni pogoji bodo izgotovljeni še le kasneje in sicer s ozirom na to, ker so države, nastale na razvalinah bivše Avstro Ogr-ske, odklonile plaćati vojne dolgove-
PA0BfcBW8KI V PAIIID*
Paria, 28. m%ja Ifftnlasnfct pred-sednik poljare republike Pads*ewskt je prispel ▼ Pariš.
PORAZ   BOLJ8KVIKOV.  — PBTCO-
GRAD PRED PADCEM? Berlin, 29- maja- Najnovejše vesti, došle iz Stockholma, potrjujeio, da Je estonska armada zavzela Pskov- Po sijajni zmagi od pretekle nedelje, ki jo Je kronalo zavzetje glavnega stana boljševiške armade, prodira estonska armada nevzđržema proti Petrograđu-Riga in vsa okolica je že popolnoma očišćena od boljSeviških čet- Dobro poučeni krogi napovednjejo padec Petro-grada že v najkrajšem Času.
POOŠTRENI POGOJI,   AKO NEMCI-JA NE PODPISE.
Pariš, 30- maja- >Intransigeant< javlja: Ako Nemcija ne bo podplsala mirovne pogodbe in ako bodo zavczni-ške armado prisiljene pričeti s pohodom proti* notranjosti nemške države, bođo zavezniki nemško vlado ob vesti 11, da bodo mirovni pogoji znatno pooštreni, ako bo Nemčija po započetih so-vražnostih  zopet prosila za mir«
OBJAVA   AVSTRIJSKIH   MIROVNIH POGOJEV-
Pariz. 30- maja- Izvleček mirovnih pogojev, ki se nanasajo na Nemško Avstrijo, bo objavljen danes popolđne.
WILS0N ZA PLEBISCIT V VZHOD-NI ISTRI.
Pariz, 30- maja- >New York He» raldc javlja, da je predsednik Wilson ođklonil dati svoje soglasje k aneksiji vse Istre po Italiji- On predlaga plebiscit za vzhođni del Istre- Orlando je po posvetovanjn z ostalimi italijanski-mi delegati odgovoril, da Italija ne more sprejeti plebiscita za nobeden del istrskega ozemlja- Temn nasproti pa zatrjuje >Chicago Tribune«, da je bilo jadransko vprašanje v bistvu ž> vderaj rešeno v smislu Wilsonovih nacel- >In-transigeantc pa zopet javlja, da so Ita-lijani stavili kot zadnji pogojt da se prizna Italiji suvereniteta nad Reko in zaledjem, takisto naj pripadeta ItaK*? tuđi Zader in Šibenik z vsemi strate-gično važnim! otoki. Na to bi bila Italija voljna privoliti v modifikacijo londonske pogodbe iz 1. 1915- Wilson je baje pripravljen sprejeti te italijanske pogoje, vendar pa želi, da se o stvari preje posvetnje z Jugoslovani* Na drugi strani M Zveza narodov priznala Italiji mandat v Albaniji, kjer priznava Italijanom že londonska pogodba pre-vlađujoč vpliv-
Vesti LDU.
PLEBISCIT ZA CELOVEC. LDU. ST. Germain* 30. maja. (CTU.) Svet Četvorice je sklenil, da naj o pri-padnosti celovSke kotline odlo-Či ljudsko glasovanje, ki naj se izvrši šest mesecev po sklepu miru.
25  MILUONOV VnHOTAPLJENIH IZ MADŽARSKE V AVSTRIJO.
LDU. Dunaj, 30. maja. (CTU.) »Neues Wiener Tagblatt« piše, da se potrjuje vest da so pred kratkim poiz-kusili iz Budimpešte na Dunaj vtihota-piti preko 25 milijonov denarja in sicer ?a 15 milijonov bankovcev jn za 10 milijonov zlata. Nemška Avstrija ni hotela dovoliti uvoza, ker je bilo nenano v kake svrhe se namerava denar vpiM-abiti. Madžari so pri Brucku ob Litvi s po-močjo italijanskih vojaških avtomobilov spravili denar čez mejo. Madžarska vlada trdi, da je bil denar namenjen za plačilo blajzra, ki ga je Italija dobavila.
LĐa SM4 » Mi«* (CTU J Pri pottai Btadm at Jt prfpetfla vefika I*-IfTff8*^ nfimfiii 16 pfWMpoQMdh to-«ov je popoianmi niniimili Dotle* st |t ncotovfla, da »Mit itevflo žrtov 11 mrtvUi Im 40 t ■ni<«Hii ▼tflnmm feanco-tkOi in crikfli &*dix*r.
POOAJANJA MB) JUOOSLAVIJO W KOMUNSKO.
LDU.SftUdO. maj«. (CTU.) Te dni odpotuje v Beograd romunska komisija* da stopi v potajania raiaifi gospodar* skih odno$ajev med Rotnunijo in Jugo-slavijo.
DEMONSTRACIJE NA POLJSKEM* LDU. Moravska Oslrara* da maja. (CTU.) Vsled pomanjkanja živil. zlasti kruha in krompjrja, grozi mestu Krako-vu lakota. V Kiclcah in Labilnu so bile zaradi draginje velike demonstracUe. Na 7. janija t. 1. je sHicano veliko belo-rusko zborovanie v Vilno.
MIROVNI POGOJI ZA AVSTRIJO. LDU. Pariz, 30. maja. (BrezžiČno). V četrtek so se zastopniki dežav, ki so napovedale Avstriji vojno, sestsdi na Ouai df Orsayu k tajni seji, kier jim je bila prečitana vsebina mirovnih pogo-jevt določenih Avstriji._______________
GOflHMhmtVO.
Novi šolski t**AJ n* podkovskl Soli slov.    kmet-    družbe    v    Ljubljani,    se
prične dne 1. julija 1919- Kdor želi vstopiti, naj vloži do 15- junija t 1-prošnjo za sprejem, ki naj ji priloži: 1- krstni list, 2- domovinski list, 3* zadnje šolsko spričevalo, 4* učno epričeva-lo, 5- nravstveno spričevalo* Sinovi siromašnih starišev, ki hočejo prositi za podporo, naj priložijo tuđi ubožni list-
ZAQREB§KA   BORZA.
LDUZasreb, 30. mala. ZaldjuCnl knr-zi na današnji borzi:
Denar   Blato Banka  za trgovino,   obrt in
Industrijo            .....440       450
Banka   In   hranflnica za Primorje, SuSak,   nove del.   .       —       484 Hrvatska eskomptna banka .   1365     1375 Eskomprna in menjalna banka. Brod         ......380       390
Hipotekama ^anka, Zagreb .       —       380
Hrvatska kreditna banka >   ^     850        —
Narodna banka, Zagreb   i  i    445       455
Obrtna banka           .   •  •   »      —       226
Poljedelska banka     .   •   6   *      94        97
Prva hrvatska štedionica   ■   -.   8175   8225 Riječka   pučka   banka, nove
đeinice            **.«.*     206        —
Srbska banka        *   »   ■   •   *     825        —
Zemaljska banica        .   .   *   .     685       600
4W» zalofnice   Hootekarne
banke             ......      —       106
4VtVt zađolžnice hipotekarne
banke, kotnunat—       *   •   *      —       103
DruStvene vesti in prireditve.
Dm{tvo n Kgrađtio la vrdri6ev»nl« Sokolskess đon v Stemnil vas! priredi jutri v nedeljo, točno ob 15. uri svoio prvo vrtno vesdico z obzirnim dnevnim redom nastop sknpin šolskecra in obrt-nesra naraštaja, korjandoli, sreCke, cv©-tice, slaščice, prosta zabava in Se mno-jfo drusdh iođe v gostttnisldh prostorfe brata Franca KrearaHa po dom. pri Če-rlnu. Za dobro kaplHco in jedila poskr-bi brat jrostilničar. Pridite vsi! Na sdar!
Primorski sokolski krožek priredi v nedeljo. dne 1. janiia svoj tretji pe5-Izlet. Odhod točno ob 14. uri izpred kavarne »Zvezda«. — V poneđe-liek, dne 2. j u n i i a se vrši v pro-storih »Sokola I.«, Tabor St. 2 (čez dvo-riSče) ob 20. uri sestanek vsejra članstva, na katerem se bo obravnavalo o zedinjenju iusroslovanskejta Sokolstva In o društveni telovadbi. Na ta sestanek naj pridejo zlasti bratje telovađei In sestre telovadkinje. Vabimo tud! drusre Primorce v naš kros. Na zdar! — Odbor.,                              s
Telovmdno društvo Sokol v Skoffi Loki nujno rabi načelnika, đobrega te-
', •     ■   *■".*.         ■         »,-•» tv+šim, Drvitvo mu prodtrU prlmer-no jtatfbo-   Ratkkktealjo   naj   poSljejo *woi* proteje na tajnika te> Badolf Zi-imUk r dfcofli Loki.
Ftnko 4ndhro »LJ«b. Zvon«. V Oftdfttlo 6b 10. dopoldne odborova • •Ja. V torek. ob 20. uri mešan zbor. Pol ore pred začetkom pevske vajo se spreiemaio novi resni pevci in resne pevke, ld Imajo posluh in dober glas ter ne soddujejo pri nobenem ljubljanskem druStvu.
L iploiao drvitvo jososlovatisklh ▼pokotaioeT v Ljubljani vabi vse svoje dane na važen društveni shod. ki bo v trcdo> dne 4. junija 1919 ob 15. v Novi ulici £t 5. Vstop je dovoljen le z društveno izkaznico. Kdor ie še nima in ti-stt ki pristopijo k društvu kot člani do shoda, dobe izkaznice pred shodom pri vstoou. V slučaju slabega vremena bo shod naslednji * dan lepega vremena, ravno tam in 6b isti uri. — N a Č e 1-stvo.
Društvo davčnib uradnikov v Sloveniji je imelo dne 4. maja v Ljubljani XII. redni letni občni zbor, ki se sa je udeležilo pole? ljubljanskih tuđi nekaj tovarišev z dežele. Predsedoval ie za-časni predsednikk nadupravitelj Rihard Debelak. Društveni tajnik upravitelj Joža Bekš ie poročal o medvojnem dru-štvenem delovanju s posebnim ozirom na gospodarski in socijalni položaj davčnega uradništva. Društveni odbor je ukrenil vse potrebne korake za uvr-stitev davČnesra uradništva v skupino maturantov in poslal zadevno spomenico na Dristoina mesta. Blagajnik upravitelj Fran 2agar je podal blajrajniško poročilo, ki izkazuje blagajni§kes:a r>rp-ostanka nad 1000 kron. V novi odbor so bili voljeni gg:.: Debelak Rikard, predsednik; Hočevar Janko, podpred-sednik: Bekš Joža, tainik in Hruška Aleksander, blagajnik. Tajnik upravitelj Bekš je prečital prvikrat v slovenskem jeziku prireiena društvena pravila, ki so se z malimi spremembami odobrila.
Podpis drž- posojUa- Potom Okr. posojilnice v Ormožu prijavile eo se v podpis £% državnoga posojila SHS sledece stranke: Iz Ormoža Jožef Ku-harič 70-000 K, Okrajni zastop 50.000 kron, Okrajna posojilnica 60000 K, Iv-Veselič, trgovac 40-000 K, občina ormo-Ska 10-000 K, Matjaž Grm 104)00 K, dr-Ferdo Lašič, odv- 4000 K, Jožef Serbec, živinozdravnik 2000 K, Ludovik Kuha-rič, trgovec 2000 K, Avg- Bauer, hotelir 1000 K, Ferd. Konečny 1000 K, Tončka Stracovska 500 K, Jožef Keček 500 E ter iz Pušine© Martin Babič 2000 K-
Razne stvari.
•  Vcflk požar v Madridu. Poročajo, da ie nastal v Madridu velik požar, ki je tmičil borzo. škode je 20 milijonov.
•    Telikanska    katastrofa.     LDU-Dunaj, 30- maja- (CTU.)    »Lokalan-zeiger« poroča iz Cnriha:   Vulkanska katastrofa na Javi 39 zahtevala 15-000 smrtnih žrtev*
Aproviiaclia.
'-f AproTizacija Južne želemiee ođđaja svojim odjemaioem namizno olje po 23 kron Hter-
+ Slanina. Od 2* junija 1919 naprej se bode oddajal iz skladišča pri Muhl-eisnu na Dunajski cesti strankom iz vseh okrajev fipeh a 18 K kilogram-Ker ni Špeha ve6 toliko, da bi ga bilo mogoče đvakrat deliti na vse okraje — dobi vsaka stranka lahko tuđi več kakor 1 kg špeha na osebo- Ker aproviza-cija v đoglednem Času ne bode dobila več amerikanskoga špeha — naj si ga vsaka stranka sedaj pravocasno pre-skrbi- — Speh se oddaja brez izkaznic* Vsaka stranka naj prinese s seboj le rdečo ali zeleno hišno legitimacijo« Do-loči se 8ledeči red: Za I* okraj dne 2-junija, za II* okraj 3. junija, za III-okraj 4- junija, za IV- okraj 5. junija,
za V. okraj 6- junija, za VI- okraj 7* |u-nija, za VII. okraj 10» junija, za VIIL okraj 11. junija, sa IX. okraj 12- junija, za X okraj 13* junija- Vsakokrat od 8-do 11* in od 3- do 5> popolđne*
+ Kislo zelje   bode delila mestna aprovizacija strankam   iz Jakopičeven , ga skladišča na Mir ju in sicer: Za III« L okraj dne 2- junija, za IV* okraj 3. junija, za V* okraj 4* junija, za VI- okraj 5- junija,   za   VII. okraj   6* junija, za. VIII- okraj   7- junija,   za IX- okraj 10. junija, za X. okraj  11* junija-   Vsako-krat od 8* do 11- in od 3* do 5* popolđne. Ker pozneje ne bode mogoče dobiti zelja — 6a dobi vsaka stranka lahko po« ljubno množino, kg stane 30 vin-
Poizvedbe.
Izgublieoo. V petek dopoldne okoti 10. se ie izgubila na Tržaški cesti do nunske cerkve usnjata denarnica s pre-cejšnjo vsoto papirnatega denarja. Po* šten najditelj naj jo blagovoli oddati proti nagradi pri policiji.
Tražim svog supruga Antuna Kle-mena, koji se dne 13. o. mi. povratio iz francuskog sarobljeniČtva. Nalazim se kod rod jaka Tome Čorbo, Mičetine k. br. 29, opčine Gjurgjenac Sofija Kle-men.
V ponedelleK od tri četrt na 3. do četrt na 4. uro se je zgubila, srebrna ura z zapestnico na poti od liceja do opernega gledališČa. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati proti nagradi v gledaliski pisarni (opera.)
IzdajateO In odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina In tlsk >Narodne tlskarna«.
Bolečine odpravliajoča sredstva« k)
se iih mora vzeti, imaio mnogokrat bo-lečine želodca kot posledico. Nasprotno pa je boiečine odpravljajoče zunanje obdrgnenje in masaže s Felioiievim blagodejmm »Elza-fluidom« sigurnega učinka, ne da bi otežil želodca. »Elza-fluid« vsili v kožo na boječem mestu, raztopi povzročitelje bolečine in oživi krvno cirkulacijo. — 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici stane samo 19 kron. Lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). Mnogo zdravniških priporočiL Narod naj se obenem tuđi Fellerjevo milo odvajajoče rabarbara - kroglice, 6 škotlic za 9 K 50 v. Omot i poštarina se doduše računaju posebna ali najjeftinije, što se više dakle na jedanput naruči, tim se više prištedi._____________________
Svarilo.
Popoinoma neupravičene osebe Iz« delujejo in prodajajo razne vrste peciva, štrukle, krofe (en slaSčičar prodaja doma narejeno fino pecivo), v kar po. obstoječem zakonu nfkakor nlso upravi-Sene in je pod imenom proste trgovine vse kaj drugega razumetl kakor izdela-va in razpečavanie gori omenjenih vrst kruha in peciva. Pekovska zadruga opozarja vse^one, kateri se na omenjeni način v pekarsko obrt vmešavajo, da Isti z omenjenim delom in razpečavan-jem takoj prenehajo, ker bi v na« sprotnem slučaju bila zadruga primorana neupravičence ovaditi pristojni oblasti.
Ljubljana, 30. maja 1919.
Pekarska zadruga ▼ LjabBanL
Poslano."
Tvrdka D. Rovšek naznanja slav. obČinstvu, da ni nihče opravičen nabi-rati naročila na njeno ime, bodisi povećane ali druge slike in kdor bi se nadalje izdaja! za njenega potnika ali da bi se iz javi jal, da se njegove slike pri meni izdelujejo, naj ji takega sleparja vsakdo takoj naznani ali pa izroči bližnjemu orožniŠtvtL
Naročila na povečane slike spreje-ma le naravnosi tvrdka Rov$ek v Ljub-Ijani, Kolodvorska uica 34.
♦ Za vsebino tesra spisa je uredni-Stvo odgovorno, kolikor dolova zakon.
BftfiKa ^P* T v5*^ množini ter prosi HIiQB ponudbe Aaloa Uatak t Bre-ticafe •» Sifl.                                  5628
fiafa Un v originalnih zabojlh i dfUI Jajtl 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prcvzemanja ali plačilo naprej Ea. Smp-pau, iagitec St. Stajcnk«.             3411
Dahjifffj v vseh modernih sloglh ori-rHlllfI porota po zmernl ceni Fraa Skafar, LJaMJaea, Rlaitka c 1€. 9tawMs# ia Mfelit?tm str*ja* aiizantf«. Kupujem tuđi laa vsake vrste.                    1072
KIR|W SMCHI BI, in bukov bodi
si okrogel ali rezan. Gene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                       2048
I           Tužnim srcem  javljamo prežalostno vest, da je
I   naš ljabi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Nate£ Je^nko
I  danes 30. maja ob pol 7. uri ziutraj neaadoma pie-minnl star 41 let
Pogreb predragega ^pokojnika ae bo vriil v ne-daUoL dne 1. jtmija ob 3. uri popoidne nt pokopa-
MIRNA, 30. maja 1919.                                «Q
I IfniMata JMto roj. HnMav ttfitdfica, aopicpt
Tawfi k8kor ^*" ve( liciccv *e ICMjl tfrejae proti dobremu plačffa v trajno dejo. attMi Itajaar, awal1
•^p^a^Bai aa^BBat   ^B^a^^npaw^^v^aj   aaay^aaa^Bajaajaajaajp  aar^^araa^*
a#va aUaa ŠL t%                        4844
hkan Ini M p^^MJo ▼ polenUi na ■Biti alfi metre In vagone, kakor ttutt na drobno klana, od 500 kg naprej in ae dottavljt o potjabno tuđi na dom. JmIb Pltatar, Itkmjika ceste it 5. ff-ataaa Kra—r._______________   782S
Cm IfaaajiaM   z deiniki v nekem mestu
m UPlM   Slovenije se zaradi bo-
lezni   proda.    Naslov   v opravništvn
Slor. Naroda.        .                       5629
&fS#aa fmte    z ele5ctr*   razaretljavo ■TKIII mH    eventuelno  s hrano Bfe anMtarik.  Ponadbe pod »Girici S/ H7Z*   na   upravniSrvo   »Slovcnskega Naroda«.                           ^           S572
od 6—6 konjskih »U, dobro obranjeno. Ponadbe z natančnim popiaom, ceno in težo na Heraui Marmc OtaUlaka pri Celja. _______________5420_______________
Krojaškega pomočnika
aara|saa takal V. Jcstaiak, Zaftrje
•• SatL                                         5596
r           Zahvala.
I               Za vse dokaze fekrenega sočut|a povodom aeaadne smrti
I    našega iskrcaoljobljensa«, dotaam soproaa, asir, oCeta, strka, I   brata, gospoda
Franca Žiškovskega
I        '   sUPHJii VajoakaiB 'SHlHMaa afaasl v IJavIflBI
I              PMaekai am m m^^^A^i^m^ mbC. aaaMataaiai tu KalaofiaL
I   ta vasaL a* sa sastavci fliaflasa astaSvOafea aa saasa aaaaa aatL
tvalsM m takoj slailda|a ali gospo-iP?pE K dična k 3 fantkom. Pomagati bi morala tuđi pri drugih sobnih deiih. Naslov pove upr. Sl.N. 5545
KONTORtSTINJA, 5548
marljiva in resna, lahke brez prakse, ker jo pridobi na slulbenem mestu, se sprejme takoj. Pismene ponudbe .pod „KMtsristiftla** sprejema Aaoaeaa laapoaUrtja MX MaUlie, Lfvkliaaa.
Zahvala.
I Za vse izraze ao-I Satja med boleznijo in I ob amrti naSe predra-
fhllh
I ae zahvaljuje tem po-I tom vsem prijateljem, I ananeem   in   naro&ii-kom
I V ilas^sJ, sat 9S, aajs ttlt*
|Ibm ima naproaa] ngovtna s semeai UIH Sere? * Koma., Ljailjim, WoI!oti allca 12._______________________5426
Majul   najboljeg sestava, sasma •llij« nov Hi malo rabljen 2e-timo  kupiti.   Ponude   tvrtci Schwarezl đraf, Zagreb. Preradovfćera 1.         3347
Daamila iePnin nr> ilatnfne in src-rDplaf um brnine sprejme F. Cuden Sin — nasproti glavne poSte v Ljubljani. Točna in solidna izvrSitev.           5531
Eio vsama v doaro viajojo 4 lst"
otroka
a ne radi dobička. Genjene ponudbe pod .PonIad/5625" as opravo .Slovcnskega Naroda*.                               5625
DvBvpreiia i\l\
z oljnatimi osmi at) prS3ia na aV»feMiS3MHi trap itev. •• ________LjaMlajssv        4631
sjsjp*    a^vaJaMta aa> iakaf   ^bW
— -— «wa alaavo lavas^ssjsa — ~*
četljarska pomočaika
Delo je trajao, placa po domom, ako treba hrana ta tlaoovaiijetH. ats**
127. stev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne Bi. maja  1919.
Stan 7.
SprsjMff n Bfljf đobrf?ian.o£t)c
TcfcriJt cttU 11, nm ih, B. nC  5617
Ifrafh fft dobro obranjena harmonika. PlBIU K na trt mtt, Štajerska, ugla-Sena.  Opekarska eesta  iter. ft,   Tratvt.
Ljibtjaaa._______________________5616
Z llffltlfl PUKHII kovaSko obrt se soreime. lirt ftaceac, kora«. Mtttt pri LjabUaaL                                        5618
Utkaj itlaiitof ta iotlarin 7£.
*,t!t «»re}mo' tokoj tvrtko Korka t W!Ui na Fo)xol1 pH Golfa. 5600
SSiODAi mtflfl srcdnVvftko^osebo se proda. — Oglfda se pri g. V. Pere. Bteiveisora cesta it 9, LJabtjana.    5597
[?IBiBd UldflđlHđ se itte. — Ponudbe Reprezentaod Trboreljske premojokopne droibe ▼ Ljabijaai,  Knafiova ulica it. 13.
hak ii teleTHfh 1; fraira, niKe
'ina fasona, skoro nova, se proda. Naslov pove upravništvo »Slovenska tra Naroda«.                                            5811
Ctfninifr (Izučen kifučavivčar), ki se lIFUjUIn obenem razume na dektriko in telefon, vesten delavec z dobiiml spričevali se sprejme v Hotelu Slon, Ljubljana.                                          5504
•aifni moH Zborne vinske Ut'ne 1917 'jSuill UVal, prekaša marš kako drugo vinsko letino, tuđi z mineralno vodo, posebno okrcpčrioča pilača. prodaja ro zmerni cen! BrMko csfcrbnlfttvo sa Mira!, Dolaafsko.                  5570
MnflA salonske, razne velikosti, iz ncIllS, prave rižove s'atne, čedna dr-*y.a. orodaia do 2merrrih cenah v vsnki -nožini, dakler kai zaloee, Britko oikrbalstro na Mlrnt, Dolenjsko. 5569
mm Indnstriis fina srS»
Slom, francuskom i njemačkom »esiku lza?ao nakladom , irvatskOfl Dr?9-i?šca" « Zagrebu*  Cigana postam
kron 10 SO.                                     55-"6
lllern izurienesa 5529
loli Mtt).
Eiiinsir Bratkovlć, notar v Ftaiau
Uitiilll CflU, prav dobrem stanju ter r brezhibniirti pnevmatikarni ka sin tikoj. Ponudbe s ceno močio in fabrikatom na Anton Wiktorln, hotel .,?o4t*<* v Rogaćkl Slatini, Št&-?ex«ko.                                              5519
tr3mov, 2 popolnoma izvežbana 2a-garja na polnl jarem. Vate na morata biti tuđi popravil. Ponudbe ie naslo-\\X\ na tvrdko: Franc Doienc, Icsna tr^o-ilia. Stara Loka ?ri Šk«fjJ Ukf.        5460
Kop ni đo&rs oferanisDili Dttr-nib Roles, a? tomoJinof to d9yo pnef-
tnstibo vsa{<e vrste za kolesa, motorie llJpilRH in avtomobile. — PlorianCtć, Šelegbnrgova nlfea i.                         4273
||m||i| m , Starinska zofa (lesnl deli),, rlUuđ *C. volneni zastori, sviinata cbleka, bluze, slamniki za dame in etroke, čevlji za hribolazee, svetilke, vaze, nlppe5, igrače, dekorativne veze-nine. Dunajska cesta 35 od 1 — 4 popoldne.                                           5614
Maui fgpntj za stenografijo, strojepis, liUfl IClujI pravopis in trgovsko pismo, računstvo in navadno knjigovodstvo, dvojno \n amerikansko knjigovodstvo, leoopis, slovenski in nemški jezik, pri-fn'cjo 2. junija 1919 in frajajo 4 mesece. Prospekti brezplačno. Zasebno očili^če Legat v Mariboru, Ve'trinjska ulica 17, 1 5223
Nanrnriai * k0ČJ1a naD°l kriU z 0iiRm~
lu)|lluUo]. timi osmi enovprežna, v dobrem stanju, lestvtce z dvema sede-žema oljnate osi, dve postelji s pereš-niml žimnicami, dve nočni omari z marmornatima ploščama, umivalnik z zrcalem in marmornato ploščo, miza in 4 stoli. Naslov pove uprava- .Slov. Nsrodac                                             5474
mPR i«aaf(Mrje*Ma,Smr*Wa*: VJatljaat.________________       iBŽ
lm  MatoU ta^i m •*"• »tala«««
se lirt t opravntStvu »Sicnrenafctva Naroda                                              5622
IDBII ot)tnem kletar, katari Ima po tUMn avofoCtioatl tvoja o<o4|« s« tako i spreima pri tvrdki Br. Natakavlt veletrf«Tf«a fiaa la lnJaa LjaMlava (KaHzej).                                             S3IS
m R neblarara nta /.:r1;;f.nv:
za dra Tlsotosalca, te mtfttt v sretftai metu piaea Mtraiskt stftr Pismene ponudbe ood .VisokoSoica 5610* uprav-n štvn »Slovenskega Naroda«.      5610
RoBim dre nditi ^nT$,
'uč, aii z omaro vred 14ny2go cm ter Specer. in rnanufakt stelažo in p'lte, v dobrim stanju. Ponudbe na VI«V« Ore^l   Bretfce.                                   5590
Iflflfl   kfftB   nar'ade v gotovini alt za
lUUU Hl UH dotični zrrsek fino vhn usnje Človeku, ki da ali pre^krb! za-konskemu paru stanovanje s 3 snn*mi in pritiklirrmi. Pot udhe pod »Stsfna stnnka" 5*15 na orravništvo .Sloven-skega Naroda-                                 5615
HiiM lukama ITS« opravo, z zćmvm
menti.  diran ta zđrafaiikn  preisknva^e omivalni miza 1. t. d, lobozđravniika in r^bntebnićna  oorema   fe na   proda i.   Ana Kftfiečnik. zdrarn. vdo?i. Goru?! grad.  r6^1
Ket mraviteli, noslflTfldia. eikrtniV
iell prltl gospodr 32 let sta-, zmožen vses^ran^kega tuđi plsarn»5ke?a in trgovvkega pqslovania..k3vc ije zmožfn. Ropfsi pod .R. S. 32 75609* na uprav ^Slovenskoga  Naroda«                     5609
IffiTMnAnrinntinfa zmožna slovenske l\Us OSUulltienilP!?, >n nemške kores-r-ndence, ^stenograf'!« ter s*rojepisja, i« takoj srrejme pri tvornfSkem poc5-jctiu na Muti. Reflektira s*» !e »a boij5o moč. Ponudb^ pod „že!ezn?ma na Mati (Dravska dolina)'.                 V ~7
TbjiSI an zdrava starija osoba ili d!:-IlOtl 5c vojka za dvoje diece od jed nog mjeseca I 5 godina, odnosno Jedna zdrava starfie osoba ili djevojka za sve, koja nieSto kucati znade. Ponude uz naznaku plače neka 5e uptb-ve na: »Kr. javni btHeZntk i odvjetnik Zlatko ^affarif, morsko kupalište Crikvenica.«                                           .l 463
Prodajalka
vešča specerijske In manufakturne stoke, stareiSa moč z dobrimi soriče-vali, i«ll primtrnega mesta Vstopi lahko takoj. Dopisi .Prodajalka 2tO 5602* na upravništvo »Slovenskega Naroda«.                                           5602
RiHifPb 1 Hnhfto *^ebale   proti ta-
TOdjo za wbagcr" {Bag^er'uhrer). ReTek-tantie naj se 2glasito do ntb*zneje 5. jiafja pr) reprezentaod .Trbofeljtke ■remogekopae dražbe* ? Ijabtjaai, Rnaf-Ijeva aKca it. 13. kjer imaio predložiti izpričevala in druge potrebne izkaze, ki pričajo o njih zmožnosti in dose-danjem zaposlenju.                          5596
Stavbeni tehnik
se sprejme pri rudniku v Trbovljah. Reflektanti, samostojni v fzdeiovanju načrtov prorafunov in piačilnih listov, naj do 15 junija 1919 vpoSljejo toza-devne ponudbe s preplsi šolskih in praktičnih spričeval, plačilne pogoje, znanje je«ikov ter osebne podatke na iudniško ravnateljstvo v Trbovljah 55*8
^ Zabotebiii^ urama ^S
na odlično dobrem mtstu, letneja do-hodka 70.000 do 80 0 0 K, ki se di raziirtti na naimanj Se enkrat toliko, se zaradi bolezni s koncesijo, instrumentarijem, in zalogo materiialij even-tueino takoj proda za 30 COO kron. Prekrasno Manovanje zagotovljeno s pogodbo. Cenj ponudbe pod ..Zobia teh-Dika'* na Bloknerjev zavod za ogasi-vanje v Zagrebu.                             5583
m^9                                idtuUla k pritaa Mitjji, Uktf, krain.
I Nov zdravilittni hotel (svratiste). - Eltktr. nzsntljan.
I   SUfoiniao, ndiMktiTM idrttilitte z Jveplon (Schwefe1-Tbei o») + 58° C
&!*£« protinu, reumatizmu, išiasu i. t d. I
I ZArnwllmm\m m adtao vodo ori boltsaih v mm grlu. oralo, I iotrita« i«loden In trovMiiili oolaulo. Elektr. rnssiii, blatoe, |   ogljikofo kifle la tffefrc kaaell. — Odprto ćelo leto. — Krtssa oktiica.
I   Mod. opremi. Na?i botell. Prospekte gratis. Zđrarff. zdravatk Dr. J. Locaert j
= firađsKo poslnvofstvo n Mostore. =
Natječaj.
Kod gndske elektrane u Mostaru ima se popuniti mjesto
jegnog mfttlnUta.           •                  -..«,..
Isti mora biti jugoslavenski državljanin, izufeni bravar ih mehaničar i podpuno   sposoban xa poslugo i popravke Dieseimotora,
Mjesto je privremeno za jednu godinu §a mjesečnom pla-tom od 200 K te svira sadanjim te eventualno JoS nadošlim 5|cU, parinsktm doplatciraa, kao i kod državnih namještenika a nakon jedne godine zadovoljavajuće službe t>iće definitivno namješten.
Molbe sa ovjerovljenim prepisima svjedožaba trebe slati najdalje do 15. juna na gradsko  poglavarstvo u Mostaru.
UUaUf, dne 17. maja 1919.
Povjtrenia;;
5926                                                                   fiflajdMlfc
Lokomobila
w aHpMpijBHi BlMHaM ™ W* V*> W a^^^""* KIa   bmibm   ik^aMfoaatMB   ^alaavooakesi
naroda*._______________         »■*
Sadni mošt
vtCta mnoiina (todi v maaiSih kolibi-
__ ^ %k\          ma      ^■^■■^_^_^^P1-^m            ^H         ^B^aTa^b^a^^Bi          flaOBiaia^ka^Ba^hi
nanj,   ww www^um   av  aHura.  ■■mv Vio.                                                   5613
PipaloooIVoo oMoooarflibrootovao
lOll? Q IPI
190« aoatrov plotoao ftloo ti aaaa aloool«. »oloafako oooto i*     ff>7*
Spedediska   ia   komisijska   dralta Balkan  t   LJobliani   kupaj|e
HV^ zdrav fižol ^Wtt
po dnevnih cenah v raznih kolićlnh.
Proda se poitvo
z tirino, orodjt« I« ftnistvom vred. LeXl f Dragataža pri črwml\n. Posestvo je obdelano. — NatanCnej^ se poizve na Hnkoitne praznike v DraratuSu pri Crnomliu. Ra« Oftec-Dertaj, Drafata^ 39.
Knjigo vod ja
dvojnega knjigovodstva popolnoma sposoben, te tak oj na veffk! a;ra]ifini sprejme. Prosivci samci naf poSljejo proSnje z opisi izpričfval in pladlni-ml rahtevami pod „foiđarski nrađ^/SfM •a apra?. tefa Usta.                           5SS0
Zaga in mlin
z vso opravo in poslopjem, ali tuđi sama oprava, se proda. Ponudbe na upravo »SI. Naroda" pod f>iai.vV6680. ^
Meka ni čar
samostalni radnik, koji se razumi)« u popravljanju kontrolnih blagajna te eventualno pisaćih stro te va, traži se odmah za trajno mjesto uz dobru plaću kod skladišta koofrololh blafjotaa 1 oloottia atrolovo ¥. Eotero, la-grto, niea 21.                          5565
ItAlo fo brošura!
Za naše meje.
Primorski Slovtaci e«taatjd rrestf  I«f«-
sla?i)i.
Vsebuje sijajnl covnr Dr. Dinko Puca v Narorfnem predstavništvu. Cena ! K 50 v. čisti dohodek Je namenjen sol-stvu v zasedenem ozcmljo. Naročuje se v knjigaral   Schwentnerja.
Kupi se takoj nekaj voz, ev. tuđi celih vagonov
dolresa seaa
sa govofo ilviao. — Ponudbe z navedbo cene in množine naj se naslovijo 9vPa>ital protfoj ftt. S5f y fc|«bl|aalM.        6607
Uroatao đoTdltao«. to 10 lot o»-stofeco na|storolia l|obl|aaoka
G. Flux
Oosposka alka 4, ^laistrtpje lav«.
Priporoča  inteligentno  osobje   vsake
vrste. Strokovna   in  koUkor mofoča
hitra postrežba.
tteo nnioo, gospodično s francosklm jezikom k otrok >m v Zagreb in Reko. komorno strežnco, h grofici v Gorico, več botjših in priprostih kuharie, v Zagreb, Reko, Slavonijo, Ljubijano tuđi k 1 — 2 osebam, 8 — 10 soba-ric, z* tu In proC, dobre atane službe; s!u-ga v privatno ftno hiio v Zagreb, kociaž v neko gralčino v Radgono. plači Ina natakarica na Gorenjsko nekaj deklet, xa vsako delo, i.t.d.   5605
Pri numl* tmniBKk zaaajka za aitetor. io ti lol prtlfvtattoBO
Iđomače sredstvo
ki ga Ie sdavnaj rabi o v amogo tisoč rodbinah nspeino roper glavo* bol, vratobot, hriptvost, kaielj, ia-aliiavoat InorahUd, }e Fellatjtv
EISA-FLUID •*•
6 dvojnatih aH 9 apadjahil stekle. Hid 24 K. Proti nerednemu preba-fljaajii, tTO4itd JepUjcsjo PflUr-jevc raoarbarne
Bza-krogljite
6 ik»tljic K IX IdiM pravi tri lekarnanu ha« |. rdpt Jh*a Ba tnj ft. » «n. Zajarii). l**o\ in paitnina se prira-Cooo posebeL no naj-caoiie^ kolikor vai foicf kdo oaroa aoaoaoi
mettfala, tagasa in cnJJesa ae doMJo v Koiodvoiski ti.       wm
Lase-strižnifc
Ko5!"* 78*^ *" ^1» r. laMovofto
vMM oootk b wš aopa) 1OO« aU-
iMMOJt^oaplooaTo.           349
•protnl, poaVtonl
iKli iiMe
za prodajo .Slovenskega Naroda* v Ljubljani in vseh vecjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravništvu
,tStOVWISICCOA NARODA" Kupujem i
»nknolitle
&eslo, les za jame.
Prosim pmudba   s   Hralio   crna!
linto frl. Zalet uri Me.
=====   Modtrne  aeimsko   ebb
plašče
koalume, ki*lla9   2652
Hl Hir >n đraeo damsko konfek-Hl II f P ci]c>- <Hi^4k« oolokoza Hl III I defke in đektice. KeMio-UliULIi Tt«O| Sportne in modne
predmete pria«p«fta po »mornl o«nl
M.Krlstofl6-BnCar
LJabljaaa,   Stari trg i.   Lastaa hiU.
SLIVOVKO
nm. niot fiid razna lina
v oooili la stao oolo te orao otoro   TI»O   u sloklanfoo
prodaja po ugodnih cenah trrdka
Br No¥akovičf Ljubljana.
Marije Teretit eesta Me?. 1S (Kalitej).
3685
Vsafcovrstno
slomnlke
priporoCam gg- tffovcam In sL občin-stvu dalje tuđi »Uoaoolo oolao, prOaV prttniko, slaavooto oiiplpf sa ▼
OOvlfO.                     864
Franjo Cerar,
lovama olomaikov w Stob« p.
O o io lolo.  Od   postaje  je  7 minut
Mnln pie za tap
Posebne kakorosti i/s S, aaj-itljia inaaike, v ikatiJlcaA to 1 tacat: SOM tacatof 4 colnih tacat K 38.— 3000 tacato? 4Vs celaik tacat K 40.— 1000 tacato? 5 čelnik tecat K 44.— 500 tacatot • coIbIb taeat K 41-tar ttvfaske lafe »Boofc" <aaaw rezil«) 8000 tucatov 12 colnih X 14 m/m X 0*7 m K 8*50 za tucat Vie v lalogi, dobavno takoj: Cene z Duna-ja. Đrzonaročbe na laf. Jalitt eiack. DmmJ (Wlea) VID., Ti-Ceffassa 17.                        5567
li Anton Černe;
\ćr ^ ORAVEUR  AS^
mu-podfaao otaaloo - Morkt
jp isa salcfa ojara B^riaitt ak« atrtreaft« ■tja aaJtoU Malui f p»m4t kvaljtoa srristfa kakor: prati oot»a*riai oriti« 5 K. ga foanot ki alU nm K ••*; ta icarke Ci—; taHtata aa ateaice K 2**; iMcku anfai tla* ara sa ateaice K5*—; oattavale« rn^rn .; «•—: araiet pfoti ottatoi 3 it ta I ft; tfoktora pult aif« ari Ui«e» t R; V12ilt ia aH an tfiH t fk praMk ia aii v «o|pk< ia »«rila 3 JU ****** ***** ari patu K I-St; tiao-tara st«aj ojrlaM ai iaaji li atnaiaii («n^tvaie< ra«Un) !>-. PoSilja po povactfa) Zavf« sa ekspert
KOFIIIO  P^" ZtaUiaf *W& W IHil %T     brei otrok  tt£a oprenljoat aH oco-
« krmo io mUv Ima oddad         ^^Z^m^lS^JS^^
fm NfoMk,   UoMtao,   ffMaMa   linJ. Ponudbe pod „ptltao tafaotSOO* •
CtSta 1136.         5821      mirr" »tranka LJoMJom.             *m
„UmMtto Rofltihn Stotina"
Za^etek zdravilttke sezije 15. maja 1919. Vsi zdravillšld pripomoOd oa ras-
poiafo. Živila so prcskrbljena. Prospekte razpoHI|a In im vpraftao|a odaa*
vana ravnateljstvo državnega sdravllilča »ogiilia UstlBO.
Živo opno, zidno in strćno opebo
(?se ? celth Tjjonih), floi aatearskl Mm (od IH kg vHJc) ptaaja
Valentin Urbančič, Ljihllaoa, Bleiwei:o?a t. It (utinO OcelaK Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici
Zvonimirov  trg 4.     IcUDiliC    ° ¥lt>at****t ^"^
2769                      uz   privatnu  cijenu   svaku   k<51ičinu
^m jelovih dasaka, letava ^l^H ^*V        i  ostale   gradje  jelove-        ^^i
Advokat dr. Albin Smole
Ljubljana, Dunajska cesta it. 20.
Uradno aro: dopoldne od V29.—12., popoldne od 7*3.— 7*6.
Uradne ure specijelno za dmwtnm ma*«ve (davčne nasvete, davCne ififorrna>> ci je, prevzem davčnih zašto p s te v): popoldne od i/»3.—>/»i*         5563
Stresna lepenka.
vseh navadnih debelosti, izborao opremljena, se zaradi nstavitve obrata takoj dobavlja dokler kaj zaloge. TearprooUitaa- ui Dachpappeplabrik Weber»ralcfcepbergl Aohag baiWI—.ssm
'              Anton Eržen              *-
Alojzija Eržen roj. Kenda
poročena
. Ljubljana.                                     Sv. Lucija p
5623         Karol Albrecht
trgovce in posestnik
Anica Albrecht roj. Žitnik
poročena.
Kamnflc                             Si. maja  1919                             Amo*)*
Ko tretoa?
•
Pianloe, kttama, sobi (oma), JeteA, kate (0«ntt)9
priena leima,  pakovano po uzorku Kneipa i otvoreno i •¥O TTffl semalfskUi prolxvoda9 neka ie obrati na tvrtku JOVAMOVIČ I T0MlC9 HTTBOTICal (8UM).   ssai
Posojilnica v Mariboru  (Naredni dom)
sprejme v posojiiničnem ali bančnem poslovanju izvežbanega
uradnika (blagajnika).
Nastop službe In plača po dogovoru. 5582               .                                                            BaivMfoUstf*
Ravnokar došlo:
velika izbira belill iu drugih najmodernejših ter najnoveiiega nakita.
Ivanka Stegnar, modlstka, Rimska cesta It 10.
Morsko kopališče Cirkvenica!
Rodbinska obskrba (penzion) in sestamcQt prte Trite.
— „CMNKOVIĆ" —
Krasna leca v vilntm ekrožja naaproU adravilUtetmo parira ia kopalUto*.
velik vrtni restavrant brez prahu. — P. p. goatom oa pripoteta starorfaoaof^
rana kuhinja tn klat — Vpra5aoja ao raiojtjo MjloCnejo,
^ TeleapoStovanjtm                     Jaalp 6nhmM»
A.J1u|ič
a UUBUANA, 9
SOaOalBaaOaaajBjBl aiL aV
PaaraflU v laaW ifja^
^^m^m   ^^^^^^^^^k  aaa. ^aaaai^^_     * >■    aaaaja  ■jaal^BB^paaHaa'  aaa ^bbbibbo
MpMft ^fe>
.aLOVHNSKI NAROP*. —e 31. —Ja ftt
i«r. wwi>
Glavnioai          lllllmlilllM IfFMIlMIIS TOVfllfo   19   frflfliMII  1B   mlft II linnll9Hl       »•■•Ptei oki>o«
wo,ooo.oo« fc^.. pulllIIZillLll uBUUEBd UfDfld 21 uIDiIh II UNI i LJUIIIdlll, *■»■—■— —-
Prtitmefi vltoa itov. BO, w I—tw p*»sl*pj«.
fNtalft !i ■ftkvp vrciBMlBlli papirići tima mnUii sprejea ii Mttt ataptltv z fttfN nvH|» žreMifli efekte?; m—ihrMrtt (Safe-Deposits) pod Ustnim ztUepom stnnfc; kr*61tl » pr^ta|«l Tstkc vrste; lakam in nkMit nenic; Mfc«1ta it lwplaMI« m m Mttm t* ia btmMtfi; p«Hwlw feMiHu plot«! spreje« tmaralh vteg na knjižice ta tckoći raCon Ltl
■•^ S. Potoinik ""••■
tofonbiirgova itj. O./I. itadstr. na hodnik«, dosno.
.    V hrtai Isaraiaal krojač u iam te nifilil         5553
ftaaaftaaaft, ■■|MiiwtIii kacttatf, (MaatalkUlt), •arataat*, i»<w alsiraa|« jaraarafca %m 4mm* ta aafaa.
•Hi 11|o ¥ 8. dntli — ¥ tnrtnom »lutaju v 4S. urah.
Na deielnl pristavi«Medvotlah ]e no prodaj.
lokomobila
z 10 konjskimi silami.
Kupd    na] se   zglase    pri   oskrbniku   I.   Hladniku v   Medvodah.
r Pohištvo ™|
ISpalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, mo-    | droci,   otomane, spalni   in   dekoracijski  divani,   postelje,   omare, miže in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umi-    I valniki ter vse vrste Irsenega, železnega in taoeciranega pobiStva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizklh cenah    I
.    pri trrtti za pohištTo KAREL PREISf ****. Sttlnl *** •
Svoboden ogled!        CaalU ustoaj!                       I
Razglas.
Mestna občina ljubljanska rabi nujno delavce za škropljenje in vzdrževanje čest. Oglasiti se je v pisarni cestnega nadzorstva na magistratu, kjer se dobivajo vsa pojasnila tako glede plače kakor tuđi radi ureditve dela.
Mlestni magistrat ljubljanski9
dne 21. maja 1919.
I                     Veletrgovina                     I
Isidora Schollera sin
Zagreb, Vlatka ul. 21.
UatanovljfMio 1883.                      Talafon 106.
HllHS    sv°ie bogato skladlšče: stearinskih sveč,  Sved-
lillUI    skih vžigalic žvepla (Floristella dvostroko  rafi-
mJrane)   smokev, mandljev namiznega olja, Hmon,   rozin,
popra, kave, suhih sljiv, metel itd.
1  Oene zmerae 1                Zahievajie cenlk«.  1
^^             Sloviti  sdravllnl vrelol (kopališće)              ^B
Krapinske Toplice (Hrvatska)
zdravi]o z zanesljivitn nspehom vse
vrste revmatičnih afekcij mišić in Člen-
koy, protin, vse živčne bolezni (Ishias, nev-
restenijo, nevralgijo, histerijo, bolečine v hrb-
tenici), dalje vse kronične bolezni na ledicah in me-
burfu, zastrupljenje s kovinami  in   kožne bolezni.  Pri
lenskm boltsnih vpflvajo dobrodejno na nervozne pojave v
ldtmakteriru, pri vnetjih maternice ter eksudatih. Hatan£nefte
Inffomnaclja  In  prospekt« daje zastonj ravnateljstvo.
IALFONZ BREZNIK
I učitelj   »Olatbene Matice*   in  edim I zapriseženi izvcdenec dež. sodišča.
I BrifiOa h njvtatntiia mfti ia izu-I rinffin Miflrtn. pinimf in tiamnijn.
I (T%nUr, BJsendorfer, HiUrnm, Steliharaer itd.)
Velikanska zaloga vsch glas-:: bil, muzikalij in strun ::
LJUBLJANA,
.            Kongresni trg. št. 15.
(Naspretl mmskt oerkve).       I
!    Popravila In uglaiavania ;      strokovniaiko in cawo>     I
Direktno trfovaCka veza sa inostranstvom.
Mm kub LI n Rued.
(frfMatti, pwiwskl t «tpr«ul •*!•.)
Osnovana od Saveza i Zadruga. Dobavlja putem svojih pa-HMh, loadonaldh i ncw-yorških korespondentnih trgovačkih vele-kuća m najpovoljnije uvjete:
^■Bv    ^ -       alai__fc^—^—    M^^^gB.    M     jBaleam^š^ftea^^at      aw^haa^^leaaasl^a^a\      Kpm^AmAMmA^^^^L^^AgMm^bV^      ^^^^*^*.
BHSaileaVa im I nfilll  ■SaVnneaj   ipaafajBBjsjaasj   SVv
•jMviMb lađaiHililBa vila, WJ#, lak, lnadjai piiialila.
to 1 Masa iaiasMlalM pttetfciilaa, asa* a failaa, aa»-
pan (impU) L t. i.
Oem uaM kheati, koji bi Wicli ftto UOm i a v&m fcniBnaaia rob« dobaviti, npaa&imnhm. da at cMm « da^siajt ptfflke sami pobrinu ra ta4ja vslata oaobMo francusku ih englesku.
J^»__ ^,-t^u  ^^^Va   a^abIL«   mmmjaBflaW I   Ojflfaasata as^Csv
|f*%#MiA  **• premoaa itd. is ko» WOH1|0  lodvora  ki  na  kolodvor
oskrbuje najceneje in točno                          5555
JOSID   Tllftt-    MiMJaS!    LaaaMaam.  a>MrfagfcTMMM         m
sMataai  aa  aa  pataka ta drasa ariHka  alamvastal _________waa¥l hi fcaajl aa r■■prtagi,_________
! SUETLA !
aat#H|«  ianloe, elektrotohalsal praiiaH. (Udelek tvetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljettvn SHS
JANKO POGACAR, ZAGREB,  1882
ia£asno ijdbljaM,                                        Nlnha «Uca at. «•/!.
____\ Selce pri Crikvenici, Hrvatsko Primorje |_
HOTEL „ROKAN^"
1   z TUstitlm merakia. teličaln )■ pcšCeala kopatilčea ftavljt I
I   ul. Jusija t L zopet ▼ tr«met   —   Izborni dOBiCt kinlija.
i   — PriTttii statvratja. — Cene zoierie. — Pojatallt daje : 1                              obdaskt pogliTtrstT« ali ta
I        hotelir Karei Doveiar.
fm                                                                                                                                                                                                                                                                                            I
Svim
gradskim apraTiiaciinalnin oubarima.
Gospodarsko društvo kao zadruga Proizvodni odsjek u Vukovara želi proizvod svojih članova kao pšenicu, kukuruz, zob, (oves) ječam, pftsulj, (fižol) mošt, vino 1. t d. prodavati Izravno samo gore navedenim odborima, stoga poziva sve odbore, da si svoje potrebe kod nas kapi.
Kako smo u stanju nal proizvod uvjek už umjerenije cijene dati, negoli trgovci, pozivamo odbore svoje naružbe samo nama javiti.
Za sada imamo jo5 na zalihi: do 4 vagona pšenice, 30 vagona kukuruza, do 20 mct. pasulja (fižila).
6. F. Jurisek
vflasermlsc klaviri«* te trfoveo i aUsHlIf
i IjiUjari. Wm iL 1 li
Prva JygostovaiMha ip«cU»lw tvrdha mmvgjMmvmnlm %m pe>-
IVAN JAX in sin
Dunajska cesta štev. 15,  Ljubljana.
Šivalni stroii
in rtroli zm pletenje.
—   Izborna konstrukcija in elegantna izvrSitev Iz tovarne v Linču.   — Ustanovljena leta 1867.    HT Tnasf« aoataj« ftraalataa. -^M
Plsalni stnjl Mtt Kolesa 1E2S
.  Ceniki zastonj  in franko.      Dflrkopp.   Stjria, Waffenrad4
Ing. Dr. Miroslav Kasa!
oblaatveno poverjeni atevbni iit2«nir.
MAi tad wn a hfoKte, žetenfectntke ii tiIm zpalh
v Ljubljani, Hilierjeva ulica it, 7.
|%r Izvršuie strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in
železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja,
skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko  oporno ziđovje in
vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
tora« t tintom Mn m utrte stukni itindRki strah.
■
I Izvozna i uvozna tvrtka
Lavoslav Poljak i drag
Sn*Sftka: SPUT, Mmidia.
I Faindbmsa«: Rijeka, Makarska, Beč (Wien) L Rotcnturm- I I               strasse 11.
I            liflNiniainlsf-
I  lataaiai I kapavaaltaii svih domaćih zemaljskih pro-
I               izvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, ete-
I              ličnih i jestvinih ulja itd.
I  fMaaeai I jpMvaVlaaii iuoremnih proizvoda, svakovrroe
I              prekomorže robe itd.
Zaloga pohlštra tu tapet
SI ERNST ZELENKA, ^
iMulim aaariMtaal Iiw<Um»c
Solska aUca 8         MaBBOB      Ootpoika aUoa 25
priporo6i svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob kJubnih garnitur, dlvanov, otoman, zime za madrace itd.         2236
lla|vaft|a Ublra.    laierao cene.    Solidna postreiba
MT Priporoča se tvrtka ■ II
Josip Petelinc
Ljubljana Sv. Petra nasip št 7.
ftvaralaka zaloga tlvalnlli atrolav Ia allh aosamaiBlh  dalovB Hiel Ia ol|a, tor dregega §alaotorliakaga lnmodaega blaga«
Vide množine pisemskega In  pisarnlškega papiria z ovitkl v zalogl.
VINO,:: slivouko, rum itd.
___       nudim po najniijih cenah.       ~""" .■
KUPUJEM suhe gobe, dobre vreče in želod.
Prostovoljna dražba
se bo vršila dne 2. junija t. 1. od 9 ure dopolđne naprej v hiSi Breg št 10, II. nadstrop. Prodajalo se bode: pohištvo, blagajna (Wertheim - Kasse), lovska puška, bldkelj, oljnate slike, veliko Ogledalo s konsolo. 1 zofa in 4 fontelji, oblaCflno ogledalo, pisalni stro) (Adler sistm.), starinska omarica in stol (klečalnik), mtjolične šalice z vazaml, marmorne vaze, omara za akte, pisalne miže, ko* palna banja, mnogo knjig (franeoske, srbske, juridične) i. t. d.
—    —     —    ^^^^    ^Mfe ^Bh    i^aai    hbi^    ^^ ^^    ^^^_^    ^^^^    ^^^hb    ^^^^    aaak    ^^    ^    ^^    ^am    ^aa>   aaaiaaai   allaa    aiam^aSa    Mama^ai   ^a«akam   a^a^a^h    Baataaa   ■■«■*■    a>ab    ^^^^    __>
X                                                    X
Elektrotehnički in instalacijski urad
VLADIMIR HOOAR - ZAGREB
Frajikopanska ul. 8. Telef. 3-31. (Pajala Hotel taiptrlaj}.
Tovarniško skladlšče vsega elektriCnega materijala, motorjtr, dynamo-stro]ev in ostalih električnih strojev. Posebni oddelek za urejanje klnematografov In kompletne centrale. Prevzema premontiranje izgorelih motorjev tn dvnamo-strojev. Zananje naročbe se opravljajo takoj solidno in po zmernHi cenah. — Troškovniki in nacrti se izvršnjefo na sabtevo takoj.
U                                                      U
Što je „Salvator" vinovica?
Se postoji sredstvo koj« bi n beabrornba alačafofliiia talm brzo   I   uspješno    djelovalo    kao   »SALVATOR«    Tlnovtc*
Boli reumatizma, kostiju, sglobova, Išijasa, neuraleije Itd ublažuje. Boli će dapače posve Izčezrrati u najkraćem roka budete li bolna mjesta redovito natirali se »Salvator vinovi«
--------------'    com«. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez«
svještici, zubobolji, vratobolji itd. neka pomleša »Salvator vtnovicu« sa svježom vođom i obloži bolno mjesto, izčeznotl će boli Trto brzo. Nakon napornog hoda ili rađa, batarite mišice, osvježit 6e Vam tielo. »Salvatoi vinovica« jest vanredno korlstno djelnju^e sredstvo za izpiranje ustiju jer osvježuje i razkužuje usta i grlo.                       1664
S. Mittelbach, „Salvator" ii»ma i tumja Zagreb, Jelafifev trg 2«
■ar MOONI SALON *m
STUCHLV - MASCHKE
UUBUANII — ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO U
priporoča najveiio iibiro
finih slamnikov, svilenih klobukov In čepić za dama In dtfcllce.   .
Popravila se sprejemajo in tožno izvrše.
Trgiilu viia u veliki
? Andrija Golubić H
I                   Z«flr«t>, Jurlilteva ulica to.
PRODAJE:
I   Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graSevino.
I   Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma,  Slivovko
I   lansko  in  dveletno,   enkrat in  dvakrat   žgano,   do 40%
I   jakosti, od modrih  bosanskih sliv, najboljših  obče. Vse na
I   vagone in manjših količinah, hitro in točno odpremljanje 1
I   Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-izvodov itd. — Zut^kaik sa L|«bl|u* Ia #JmU#o
Ivan Koieli. Triaika cesta itv. 27-