75. številka. „EDINOST" iihaja po trikrat na tednn v inatili i r-danjih ob torkih, ietrtkth in aobotith. /j u t run j u ud« nje iz-bajn ob (i. uri tjutmj, »pforno pa ob 7. uri vo«'er. — Obojno izdanje »tur : '» Jfilen mesec . f. —.BO, izven Avulrij- f. 1.40 f.» tri meieu. . . 2.AU . . 4,_ za pol leta . . „ .V— ... D,— M v»« leto . . „ 10.— „ . . 1«.— Na naročbe krti (.filoisns aaročnias aa re jemlje oiir. Posaraićro številko se dobivajo ▼ pro-dajalnicab tobaka v Tmfu po 9 nvd., v Gorici po 3 nvč. Sobotno večerno iidanje v Irstu 3 n*., v Ooriei 4 ni. ^jutrai\Je Izdanje«) V Trstu, v soboto dne 23. junija 1894. Tečaj XIX. EDINOST Oglati »e rakune po tarifu v peti t u; »a naslove t debelimi Prkami 10 plačujo prostor, kolikor obaegn ravadnih vrstic. 1'oMana osmrtnice in javnozalival«, do-maiH oglasi itd. se r^unajo po pogodbi. Vii dopisi naj «o poiiljajo uredniitvu : ulica Caserma *t. 13. Vsako pismo mora biti frankorano, kor nefrankovana so no sprejjmajo. Rokopisi st> na vračajo. Gli Naročnino, rokiamacija in ogla«* sprejema ujtravniMvo ulica Casorma 13. Odprte reklamacije to proat« poštnino. illo slovenskega politldnetfa druitva za Primorsko. „r^j.^,.. t A: - Naiim naročnikom. Bliža se drugo polnlefle, a mnogo častltlh naših naročnikov Je v zaatankn z naročnino za prvo polnletje, da cel6 za lato 1893. Naročniki »o naia edina zaslomba in ako oni ne vrči svoje dolžnosti točno, spravljajo nai list, ki ima vtled preosnove, Izvedene s početkom tega leta, velikanske troška, v nevarnost, da prtneha izhajati. Prosimo toraj čestite svoje naročnike, ki »o v zastankn, da pr*j ko mogofce dopoSljejo podpisanemu nprav-ni&tvu dolžno naročnino 2ajedno opozarjamo vse one, katerim zapade naročnina » prvim Julijem t. 1., da isto pravočasno po-»lovć. Onim, ki ne žopoiljejo zastale naročnine iz tega in iz 1893. leta do prvega julija 1 1., bodemo primorani bres obzira ostaviti list ter predati jih odvetniku. Da bode pa vsak znal, koliko dolguje, priložimo prihodnje dni nssr i naznačenim zastankom. nastalim do L Julija t. 1. Nadejamo se, da nas rodoljnbnost ih in razsodnost naiih naročnikov ne bode prisilila do neljnblh nam korakov. UPRAVNIŠTVO „EDINOSTI/ Oni so nam uzor! Mučonei Koloiki, oni rumanaki junaki, ki •o sastavili svojo svobodo aa sveto pravo naroda, — a ki bi bili dali radi tudi avoje ii v ljenje m lato pravo, ako bi bilo treba, — dali so vsgled vsem tlačenim narodom na avetu ! S« avojia junaikim nastopom naaproti nasilnikom pokasali ao, da s a m o r e biti moi jeklen, ako le hoie, da s a m o r o utripati aroe v svestobi do svojega rodu, samo ako hoče--in ta junaiki čin Koloskih mu čenikov bodi v vsgled, v prvi vrati tudi nam Slovencem I Potegnimo paralelo med tlačenimi Rumuni in nami Slovenci I Ali najdemo sere« mnogo rasli ko med njimi in nami? Ali ne poatopajo nali potujčevalci, ki s vso silo delujejo na tot da naa prej ko mogoče pahnejo ras prag naie bile, da nam istrgajo čim prej ko mogoče is srea najlepii biser, naio narodnost, s ravno tistimi in jednakimi sredstvi? Ali nas ne poučujejo o tej ostudni istini čini naiih irredentovcev, naiih germanofilov slednji dan, sledoji tre-n o t e k j čini, ki iasivajo naravnost ves nai pogum, ki issivajo — da govorimo odkrito — boj, katerega hrepene pričeti a nami s tem, da tirajo naio potrpežljivost do najskraj-nejie meje? Pokličimo si le v spomin vse infamije, koje nam mečejo pod noge nasprotniki ae svojimi potujčevalniai savodi; ne pozabimo na ono pekleniko-beano zlobo, ki siče strup in ogonj na naa, in vpraiajmo ao potem, ali ninamo povoda, posnemati junaiko Romune v ljubezni do avojega rodu P PODLISTEK. 11 Kmetski upov. Mgodovliukn popest itstn€\fstt'fja veku* — Spisal Avgust Štnoa. Prtloiil J. P. Planinski. -Jas sem ispovednik gospe Jelene Tahi-jeve, in sem ji večkrat prigovarjal in jo ostro karal; Jelena, dasi je ona tudi cela nasilnica, ima srce, in sdi se mi, kakor bi ae moj ukor nje duie pomalem prijemal, ali Ferko Tabi je sver in ves okraj ga proklinja. Kar aem živ, nisem videl takega nečloveka, kateremu je največja slast, mučili na amrt ubogi narod. Govoril sem vam ta Mogajića, za Štefana, za Sabova in zaradi drugih zločinov; ali to ni niti polovica. Kmet vam ni varon sa borno svoje imetje, ker Tahi zna polovico vasi aegnati s zemlje brez vsakega razloga in ai lasti zemljiiča ali pa jih daruje svojim sanikernim služabnikom, Davek je proti za* In ali je sploh mogoče, da bi jih ne posnemali, ako smo sploh ie narod razuma, ako res ie kipi v nas žar obrambe svoje najsvetejše lasti P Saj vendar ie nismo zaili tako daleč, da ne bi se zavedali avojega obstanka na svetu ! Saj vendar ne bodemo hoteli biti podobni brezumni živali, katero ženei, kamor hočei! Ali je rea ie tako daleč priflo z nami, da se nam smejo naii nasprotniki očitno rogati kakor brezumnim v blaznici P In da bi oni res to smeli, ne da bi mi črhnili besedice, ne da bi ganili s mazincem P Odgovorite nam, Slovenci t Naie beaede veljajo Slovencem sploh, saj je vsa naia domovina v pesteh političnih ipekulantov. Vsem Slovencem veljajo naie besede; katerim naiim rojakom veljajo v prvi vrsti, to ugsniti menda ni težko. Da bi ao le akoro zavedli, kaj se godi bai sedaj okolo njih I O da bi med njimi vzplamtelo ono mučeniiko navduienje, kakorino žari v plemenitih arcih junaikih Romunov f Toda žalt Koliko Slovencev nahajamo aplob, v katerih bi telela ona božja iakra nArodnega navduienja, kedar nastopajo odločilni trenotki P Kje je Slovenec, ki bi jokal solze srama, kakor oni Romun, ki se je ■jokal, ker ga je sadela nižja mučeniika kasen, nego aodruga in soboritelja, radi jednake ljubezni do avojega rodu P Kje, vpraiamo P Nasprotno vidimo in opasujemo bolestnim srcem slednji trenotek, kako se mnogokateri Slovenec klanja ostudnemu političnemu slo-paratvu, izdajajoč po iikarijotski svojo slo-vensko nArodnost. In it kakih vsrokov P Deloma zato, ker sta mu pojem in beaeda „narodnost" sploh nesnana, ker ne ve, kako visoko Čisla vsak poiten in vesten človek svojo narodnost, in ker no ve, da je oni, ki jo satajuje in isdaja, ničvredno bitje; deloma pa tudi jato, ker se boji nekoliko m u č o • n i i t v a, nekoliko trpljenje — bodisi v gmotnem ali duievnem oziru —, ker se boji sovraitva nasprotnih sosedov, in ker se mu morda vidi mogočnejie in imonitnejie, ako golči tuji, mesto svoj lastni, prirojeni mu j e a i k. Takim rojakom svojim stavimo v isgled mučenike Romune. Kje, vpraiamo naie ne-mialeče in bresbriine rojake, bi se naiel Romun, ki bi hotel prodati svojo nArodnost na toli podel način, kakor se to čestokrat dogaja med nami Slovenci, bivajočimi v sosedstvu a drugimi narodnostmi P t Nikjer, gotovo nikjer I O tem nam priča pretreBujoči dogodek v Koloiu, katerega se sramuje vea civilisovani svet. Morda utegnejo naii hladnočutueži pripomniti, da Slovenci nismo Romuni in da je tem poslednjim prenaiati vse huje stiske nego nam. Za božjo voljo, ali hočete, da vam nasprotniki kar uničijo vaio narodnost P Da bi oni to radi storili, ako bi imeli moč v to in ako bi jim zakoni tega ne branili, o konu poviial za polovico ; na slehernem ze-mljiiči je postavil vislice ter pravi, di mu obed ne tekne, ako ni videl, da se jo kakov tkmetski pes" na konopci zvijal. Kratko in malo, tu ni pravičnosti, ni zakona, ni duie, ni Bogat Naš narod nima hudobnega srca, ali ima vročo kri, nai narod je nezaupen, ker vidi, da ao gospoda, ki ao mu usojeni za poglavarje, volkovi in Turki, da oni, ki bi imeli kazati narodu pot in ga učiti, teptajo vse, kar je sveto. Ali je čudo, ako narod podivja in bojim se, da ne bi utegnila koga zbok tega boleti glava, ako se tleča razjarjenost z blagostjo ne pogasi. — Tudi jaz aem plemič, odgovori Gr-dak, ali moja zibelka ni stala v visokih kamenitih dvorih, ampak pod leseno plemiško streho. Prisegam vam, častni gospod, da bom branil ta borni narod, kateri nosi božjo podobo, kakor mi. tem ne dvomimo. Toda, ako vam slabotnim earodno-nezavednim in neznačajnim rojakom zadostuje že par sleparskih besedic in lažnji-vih obetanj, ako vas oplaii nekoliko žuganja in hrupi., da zapuatite avoje bojno krdelo in pohitite v naročje zatiralcev svoje ndrodnosti — koliko hitrejo bi to storili, ako bi se vas sililo k temu nekuliko hujiim načinom P! Ali ni že dovolj nasilstva za XIX. stoletje ? Seveda omahljive! pogodo takoj iigovor za svoje izdajsko početje, da pokrijejo vne-bovpijočo krivico, kojo delajo svojemu nArodu se svojo nezvestobo, Io vse to moramo sapisati na račun nezavesti v r »S rodnih rečeh ; tem rojakom nai;m nedostaje pravega lasumovanja glede na naj-viijo dolžnost, ki nam pravi, da moramo vse prebiti sa svojo narodnost, ako treba. Idejalizma nam nedostaje, onega rodoljubnega idejulizma, ki je vreden najvavi-ienejiega bitja na avetu. Tak idejalizem mo-rnmo gojiti med avojim nArodom. NArod, ki goji takov idejalizem, pride gotovo do zmage prej ali alej. Tak idejalizem plamti v srcih naroda romunskega na Ogrskem. Oni so nam jaaen uzor ljubozni do svojega naroda — posnema j m o j i h ! f. Politiške vesti. Potovanje cesarja v Trident. Ker imajo v sedanji d6bi koalicije nemiki liberalci prvo beaedo, oiivelo so sopet nade tirolskih Italijanov, da se jim ispolui najpri-arčnejia želja: popolno točenje južnega dela Tirolske od aevernega. Zlasti jih je vspod-budila okolnost, da se bode cesar povodom svojega predstoječega potovanja dva dni mudil v Tridentu. Toda zaračunali ao ae, kajti Že pred potovanjem vlil ao je is oficijoznega vira mizol curek na goreče nade tirolskih iredentovcev. Dunajska glasila naglaiajo nam* reč posebnim povdarkom, da potovanje cesarjevo nima nikakega političnega pomena in da Njeg. Veličanstvo ne bode vsprejemalo politiikih doputacij in apomenic. Cesar in vlada niti no mislita na to, da bi privolila Južnemu Tirolu kake koncesije, izvirajoče le is narodnih želja in teženj. V administrativnem poglodu utegnejo Tridentinci dobiti kako maleokoat — ker ao gospodarski in kulturni odnoiaji v južnem delu dežele rea drugačni nego v severnem —, ali vskliki po popolnem lučenju od Inomosta in razpolovi-čenju deželnega zbora ostanejo gotovo brei vspeha. — Italijanska gosp6da v Tridentu so menda posabili, da je vladi dolžnost čuvati v Tirolu državni iteres, a ta bi pr iel izvestno v veliko nevarnost, ako bi se izpolnile želje tridentinakih „patrijotov" glede razdelitve dežele. Gospoda bi hotela prupa-parati Južni Tirol za izvršenje njih poznano nepatrijotiikega programa : ločiti bi ao hoteli — Bog VAm plačal, reče Babič. — No, povejte mi, kakovi so Gregori-junci, vpraia Grdak. — Gregorijanoi P Eb, Ambrož je poiten človek, atara hrvatska kri. Ali Stepku noza-upsm. Prilizuje se tudi on kmotom, ali ako nadvlada, obešal bo tudi ou kmete, kakor Tahi. Vražji svat je to, kateri spravi ie svojo čestito ženo v grob. — Zaupajte meni, pravi Grdak, kar sem dejal, tako tudi storim. Jaz bom že znal ukrotiti goapoda Ferka, ali jas, ali pa on. — Bog daj 1 reče župnik. XVI. Gospod Tahi je danes počastil gospoda podbana Ivana Forćića, kateri je rad zahajal v gosto pod gosposko streho, kakor so je to po obilnem trebuhu in rudečem nosu moglo na prvi mah opaziti. Podban so jo silno tru- od Inomofttfl, da so potom zJruiijo r rojaki onkraj črno-rumenih kolov. To vedo menda tudi na Dunaju in zato srno uverjeni, Ja vzlic vpemu prijatelatvu nemikih liberalcev ostano Trident tudi v bodoče — „ncodre&en*. Cesar dospe v Tridont dne 30, t. m. Predloga o civilni poroki vaprejeta! Židovski liberalizem je zurngal: magnat-s k a z b o r n i c a o g r a k a j e sklonila z 128 proti 124 glasom, preiti v podrobno razpravo zakonskega načrta o civilni porok i. Ubogi narod madjarekit kajti pred teboj se odpira grozen prepad, a iz njega ti reži nasproti pošast — sploine domoralizscije, ako so konservativnim magnatom ne posreči v podrobni razpravi, da vsaj nekoliko omeje nakane liberalizma. Za združenje kr&ČAnakih cerkvA. Sleherni trenotek utegne se razglasiti jedna naj/namenitojiih enciklik, kar jih jih jo izdal dosedaj blsgi in prosvifljoni glnmr katoliike Cerkve, Lev XIII. V toj encikl.ki poživlja av. Očo vse ljudi brez razliko bivuliiča in plemena, da se združijo v veri. Kar so dostaje onih ljudstev, ki io vedno vztrajajo v neveri, bode Cerkev paznim ui'i«»oui drlala na to, da ae raziiri vera tudi med njimi. Ljudatva pa, ki so vaprejela kiičansko vero, opozarja na versko jedinstvo, ki jo bilo njih skupna last celo v tekmovanju za pozotusko dobro. Orijenfalce spominja, da so njih predniki pripoznali rimskega papeža, kakor bo ga pripoznali Latinci in Grki. Papež naglaHa, da so člani vztočne cerkve s t« da j p r i j a s n e j i i katolikom, ter jih VAbi da stopijo v popolno zvezo, zagotavljajoč jim da jim ohrani cerkvene obrede in patrijar-haiiftke predpravico. Sosebno pa poživlja slovansko narode, daae povrnejo v jedinatvo vere. Tudi do protestantov se obrača sv. Oče. KsglaAa, da protestantskim narodom ni ostala nijedna trdna norma vere in avtorite, tako, da ao nekateri med njimi ie tako daleč priili, da tajA božanatvo Kristusovo in božji isvor sv. piema, ter da se vsled tega pogrezajo v materijalizi-m in naturalizem. Enciklika se spominja onih razsvetljenih protestantov, kateri so se, hrepeneč po izveličanju, vrnili h kato1ičan«tu ter opominja vse druge, da store istotako, da bodo vai deležni iste vero, istega upanja in iste ljubezni na podlagi jednakoga evangilja. Slednjič ao obrača enciklika do katolikov, da se savedA nevarnosti, ki jim preti. To bi bil isvadek iz te krasne ene klike, kolikor amo ga mogli posneti iz brzojavk po listih. Seveda je to le slab odsev popolne viebino, a ie v teh kratkih posuetkih kaže ae nam veliki pruavitljoni in nedoaežni um in blago, plemenito in vzvišeno arco velikega Leva AIII. dil za bogato mizo ter jo v jednomer otiral pot z nosu. Za mizo sodita oba gospoda, kramoljajo o državnih zadovah, a gospa Jelena ju posluSa, sedeč tik kamina, opravljena v mehko kožuhovino. Lice ji je bledo, potrto; stiskaje uttnico, zro prćdso puvetene glave, a v očesni punčici sovne sedaj pa sedaj oni temni plamen, kateri jo znak bližnje Bmrti. — Naj lajajo, zakriči Tahi po obodu smojA šo, naj kričA, jaz bom delal, kur meni drago, Zemljo morajo prod menoj poljubiti ti kmetski psi, pa bo mir. Ako jih jo Ilenin-govicA krotila s bičem, jaz jih bom s škorpijon'. Veni, da so razjarjeni, vem, da so po celem kraji kuha, ali nisem mar vrhovni ko-nju&nik P Menda bom znal tudi* to torbarsko živino ukrotiti P (Dalje prili.) Izpred porotnega todišCa. Druga letoinja porotna sesija pričela je v četrtek z raspravo proti 24tetnemu bivšemu tinanćnemu stražniku Ivanu Erjavcu is Gali-njanr, okraj Pazin, latoiunemu ubojstva. Za-toženca je branil odvetnik dr, Camber. Iz zatožnega spisa posnemamo: Na Veliknnučno nedeljo zvečer, t. j. dne 25. marca t. I., so« doli so T kuhinji finančne kasarne v Kan-tridu pri Voloskem finančni stražniki Fran IJačić, Marko Cevtrić, Jakob Pavlinić, Ivan Gradiinik ter ĐačiĆeva žena Mariji, igraje na kvsrtc. Okolo 8. uro je vatopil v kuhinjo tatožuni Erjavce na večerje, motivši r svojim govorjenjem igralec. V« I od tega so je spri z Gradišnikom, kateremu je hotel vreči krožnik v glavo, toda namesto njega zadel je na mizi stoječo svetilnico, katera so je prevrnila in ugasnila. Stražniki so »o uprijeti v temi. Na ropot in na kričanjo Marije lUbič po luči, prihitul jo iz prvega nadstropja stražnik Alojzij Suvrić s avetilnico v roki. Novi došlec jo pomiril prepirajoče so drugove, na kar je Gradišnik šel iz kuhinje na hodnik, Erjavec jo šel za njim, in hoteč niačćuvati se za uJarcf, katere je dobil o pretepu, sunil je Gradišnika z nožićem v levo »tegno. Gradišnik so jo zgrudil okrvavljen na tla, Erjavec pa jo pobegnil. Stražniki ao hiteli iia Volo* sko po zdravniku, toda niso ga našli doma, n ko so drugo jutro hoteli odpeljati ranjenega Gradišnika v bolnišnico na Reko, je irtti umrl v hI ml izgubljene krvi : Erjavec mn je bil prurezal glavno žilo na stegnu. Erjavca so zaprli še isto n< č ; priznal jp, da so jo ptopiral z Gradišnikom, toda tajil je, da ga jo ranil. Tudi o razpravi je tajil, dodavši Še, da so ga omenjeni stražniki žalili, in da se j« Gradišnik tuonda prerezal žilo n padu na zdrobljenem steklu. Pričo so pa nasprotno soglasno dokazalo, da jo ros Erjavec ranil Gradišnika. Sudil5o jo stavilo porotnikom sumo jrdno vprašanje : da li jo zatoŽenec kriv ubojstva P Porotniki bo odgovorili na to vprašanje jednoglasno t „dJi*, vslod česar je obsodilo sodisčo zatoženega Erjavca zaradi ubojstva na 5 letno joflo. Obsojeni jo prijavil utok preti obsodbi, proseč »nižanja kazni. Različne vosti. K prazniku ev. Cirila In Metoda. S Kranjskega se nam piše: Bliža so praznik sv. Cirila in Metoda. Kaj ta prainik pomeni za nas Slovence in sploh vse Slovane, jo vsakomu, količkaj izobraženemu človeku znano. Naša vrla iolska družbi si je postavila ta dva slovanska apostola k« svoja zaščitnika. In ravno ta dan, ko bodeta praznovala sv. Ciril in Metod svoj god, naj bi noben Slove* nec In nobena Slovenka ne lamudila prilike, podariti kak mali icesek za to prekoristno družbo. Koliko je že storila ta naše otroke in kuliko već bi storila, ako bi jo bolj podpirali. Kos imamo veliko narodnega davka, a gotovo ni nobeden tako potreben, kakor ta, ker ta nam rešuje tisto, kar je vsakemu človeku najdražje, t. j, narodno zavost in vero. Pao res ni narodnjak, ni Slovan, kdor te družbo no podpira. Ozrimo se na Čeiko in čitajmo poročila, kako se tam dela za „Matico školsko". Ko jo bila ta mesec tri dni veaolioa v korist te »Matico-, ao kar trumoma vreli ljudjo skupaj in pokladali z veseljem na narodni žrtvenik. Prišlo jih je drugi dan k tej veselici žo nad 40.000! Res smo mi ubožnejai in manjši narod, a reči so pa mora, da tudi veliko manj zavedni v ljubezni do svojega naroda. Vdzrauiino ao vendar tudi mi, otrosimo mlačnost in če natu ni mogoče toliko storiti, kakor onim, storimo vsaj v primeri z njimi. Pa tudi stariši, če vas Hog obdari z o-troki, tudi tukaj se pokažite Slovane in da-jujto svojim otrokom slovenska imena I No zabite pri taki priliki tudi imen naših prvih slovanskih apostolov, ker tudi na ta nučin se množi iu goji ljubozou do naroda. Otrok povprašuje že v prvi mladosti, kaj je bil svetnik, ćogur imo so mu dali pri sv. krstu in kaj je delal in žoli biti niu jednak, Nu ta naćin so otroku že v nežnih letih obudi ljubezen do naroda in vero. Pu kaj bi so mi morda sramovali teh imen, če ho jih ni srumoval princ Salvutor, ki je dal luni krstili svojegn sinu na oba ta dva imena, kakor eo vsi slovenski Časniki poročali P Sovražnik se nam bliža in vedno bolj pritiska na vseh straneh. Ne držimo križem rok, ampak delajmo vsi skupno, če nočemo, da nas sovražna sila ugonobi! V to pomozi Bog in naša sv. brata Ciril in Metodi Posvećenje novega škofa Krškega megr. Šterka bode, kakor smo bili žo objavili, jutri ob 9. uri zjutraj v stolni verkvi pri Justu, V škofa posveti mngr. Šterk a knezonadškof Goriški mpgr, dr. Z o r n, asistovali mu bodo škof tržaški msgr. dr. Glavina, knezonad-šk< f Ljubljanski dr. M i j s i a in škof poreški msgr. dr. F I a p p. V spremstvu višjih duhovnih pastirjev bode okolo 20 kanonikov. Ker v Trstu že nad 100 let ni bilo tsko cerkvene slavnosti in ker o tej priliki razvije cerkveni obred ves svoj sijaj, pričakovati je 0, romne množice vernikov. Zaradi tega na-mereje župniftki urad pri sv. Juslu odstraniti ta dim klopi iz cerkve, izvzemši klopi r.a civilno in vojaško oblasti. Slavnost konča okolo poludne ; pristop je dovoljen vsakomur. Pogreb pokojnega prijorja tržaških oo. kflpUC'nOV. V četrtek zbralo se jo So pred 7. uro zjutraj v eerkvi on. knpuciuov mnogo č£. duhovščino in veliko ljudstva, da so udeleže pogreba pokojnega o. Jakoba, Ob 8. uri no končale molitve za mrtvo in sv. maša, potom so aaprli krsto, Krsto so nesli v slavnostnem sprevodu v stolno cerkev pri sv. Justu. Prod krsto šlo so siroto nirotišča pri sv. Josipu, za njimi z prižganimi svočatui družabnice bratovščine sv. srca Jezusovega, potem 20 eo. kapuoino? in slednjič 7 duhovnikov, njim na čelu stolni kanonik msgr. Sinčić. Za krsto, pokrito z bolo-rudoeim baržunom, na kateri jo stal misal in na njem zlat mašni kelih, (krsto so nosili 4 služabniki pogrebnega zavoda Zimolorija), stopalo je nenavadno veliko število čč. duhovnikov in konečno velika množica ljudstva. Pri sv. Justu so blagoslovili tiuplo, potem so je odpeljali na pokopališče pri av. Ani. Pred mitvaškim vozom peljalo se jo v 3 voiovih osem oo. kapucinov in 3 duhovniki, potem jo slodilo 12 vozov. Truplo so še jadenkrat blagoslovili v kapelici na pokopališču. ' Telovadno druitvo .Tržaški Sokol" obeta nas v kratkem zopet raaveseliti a veliko društveno zabavo. Kakor smo že javili, priredi isto dne 1. julija veliko vrtno slav« n o s t z javno telovadbov prostranem vrtu restavracije „AH mondo nuovu". Odbor pomnožen s pripravljalnim odsekom, dela v ta namen jako velike priprave. Povsom častna bode gotovo velika javna telovadba s skupinami prostih vaj. Nadalje omenjamo tudi, da je odbor najel polno vojaško godbo c. i n k r. pp. š t. 97 i a P u I j a, da • tem zadovolji i ustreie našemu slavnemu občinstvu. Kaj več o pripravah poineje, a žo danos lahko omenjamo, da bode program obsegal prav mnogo zanimivih točk, ki se tu uprizorč v prvič. Vabilo k občnemu zboru »Bralnega društva" v Nabrežiui, ki bodo dne 39. junija 1.1. ob 87i uri prudpoludne v društveni bralnici t naslednjim dnovnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Sklepni račun za leto 1893—94. 3. Volitev novega odbora. 4. ll.tini nasveti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Izpred Podgrajekega c. kr. okrajnega aodiića. Dne 20. t. m. vršila se je pred omenjenim sodiščem na tožbo preč, gospoda Antona Stemborgcr-ja, kapolana Podgradom, zastopanega odvetnikom gosp. dr. Gustavom Gregorinom iz Trata, kazenska obravnava proti 1. Marotti-ju radi prestopka rnzžaljcnja časti, storjenega s tem da jo pealeduji tožil v ulo-gah na voločastti škofijski ordinarijat iu na c. kr. okrajno sodišče nastopa krivo prisege v neki civilni pravdi. Obtoženec, katerega jo branil gosp. notar dr. Kamilo Depiera, izgovarjal so je, da je dotično vlogo spisal njegov pravdni zastopnik, a da mu on ni dal naloga nuj trdi, da jo bila prisego, nastopljena od proč. gosp. Stomborgor-ja, kriva, nego aamo nalog, naj skuša potem volečaslitega škofijskega ordinarijata doseči poravnavo mirnim potom. To, da *jo bil njegov namen, a ničesa druzega. Dr. Grogoriu jo naglaial, da je toženec usvojil inkriminirano vlogo s tem, da jih jo podpisal, da se pa poravnava nikakor ne nmo hoteti doseči s tem, da ae svečenika, osebo, ki je v prvi vrsti dolžna izvajati moralo in poŠtonost, krivi takega zločina, kakor je kriva prisega. S takim kriv-Ijonjom da jo hotel nasprotnik škodovati ugledu svcčcništvii sploh. Zahteval jo torej ojstro kazen. Sodnik razglasil je razsodbo, s katero je bil obsojen I. Marotti v globo 105 gld. ali pa na tri t e d n e z a-pora. Obo stranki uložili sti vsklic, tožitelj radi prenizke kazni a osirom na globoko žaljenje in na obilico otežujoćih okolnosti, obtoženec pa radi nekrivde. O končnem izidu (v drugej instanciji) poročali bodemo o svojem času. Iustitia. Čudna bolezen. Minoli četrtek so vnpre-jeli v tukajšnjo bolnišnico zapovednika angleškega parnika „Ilamah", John Whita, ker trpi žo 12 dnij na zaspanosti, proti kateri no pomaga nobeno sredstvo. Egiptska bolezen na ofieh. C. kr. na-mostniitvo jo odredilo, da so smejo dotični učene', ki so bili med letom 1893/5)4 oboleli na očeh za egiptsko boleznijo, vnprejeti letos v Šolo lo tedaj, ako dokažejo z zdravniškim spričevalom, da so bili med počitnicami ves čas v zdravniški obskibi. Mestni magistrat poživlja zatorej starišo dotičnih otrok, da si preskrbijo zdravniškd spričovalo za otroke prodno pričnejo zopot šole. Povoden] na Ogrekem. Iz Komorna poročajo, da jo poplavljenih ob desnem obrežju Dona70 okolo r.0,000 oralov polja. Ljudntvo je prestrašeno, ker je voda prodrla že do hiS poleg zadnjega jeza, Iz Požuna jo prišlo 00 pijo-nirjev s 15 čolni, da rešijo, kar ae rešiti da. Dosedaj cenijo škodo, ki jo je provsročila povodenj v tem okraju, na okolo 100.000 gl. Poročila iz Požuna javljajo, da ljudstvo trpi lakoto. Načelnik komitata je brzojavnim potom prosil pomoči pri ministru trgovine. Ogenj. Po polnoči na včeraj je navstal ogenj v prodnjalnici jestvin Franja Vetaka pri sv. Mariji Magd. Gornji hšt. 2. Gasilcem se je posrečilo po polurnem trudapolnem delu zadušiti ogenj. Škodo je sto goldinarjev ; blago je bilo zavarovano. — Neznani poba-lini so zažgali o polunoči na vČoraj star slam-njdk sredi ulice della Tesa. Trije gasilci so poteptali gorečo slamo. Sodnijeko. Minoli četrtek ho je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem rasprava proti dotičnim trem finančnim stražnikom, ki so bili dne 30. marca t. 1. navalili na gostilno .Marienburg" pod Katinaro, kakor smo bili sporočili med »Policijskem* v večernem izdanju „Edinosti" z dne 31. marca. Zatožonei so: 25letni Karol Muha iz Posto-jinskega okraja, 281etni Blaž Kavčič iz Kranjskega okraja, 281etni Fran Brankorič iz Ćr-nič pri Gorici. Muha in Kavčič bila sta poleg omenjenega nasilstva zatožona ludi zlobnega poškodovanja tujega imetja in javnega nasilstva, ker sta bila dne 0. februvarja t. 1. razgrajala v gostilni Antona Iirovatiča pri sv. Jožefu in pobila gostilničarju posode, vredne 15 gld. 20 nč. Vsi trije obtoženci so so iagovarjali, da bo bili pijani. Sodišče jih je spoznalo krivimi in jih obsodilo z ozirom na razne olajhćajoče okolnosti, vsakega na 4 meseco tožke ječe. Policijeko. V gozdišČu „Farnoto" zasačili so stražarji 181etno Ano Kralj iz Trebč in jo odvedli v zapor, ker dekle živi nenravno. — Iz izložbenega okna prodajalniee jestvin v ulici dello Poste hit. 0 je ukradel neznan tat pos6do z 10 kgr. kave, vredne 18 gld. — Zaradi prepovedane vrnitvo v Trst so zaprli: 551etno beračico Heleno K. iz Cirknice, 291etnega težaka Aleksandra P. iz Pirana, 33ietnega dninarja Franja B. iz Postojne in 47lotnega težaka Filipa Z. ia Postojine. Koledar. Danes (23); Ebarhard, škof; C po 8<1 nČ. liter; istrsko pa po 33 nč, liter. — Zajodno pa priporoča svojo izvrstno kuhinjo; cene jedilom so primerne. Fran R{favec. Gostilna „AlVAntieo Moro" ulica Solitavin 12, (po domače pri „1'i'vačkovcu"> prodaja ima in bela tina prve vrate it prm tki h in dornbtrikih vinogradov, in aiccr: domate irno po >H'J, belo po 30» modra frankinja po 40, frno kraiko po 40 in rizlink po 48 ni. liter. Izvr.-tna kuhinja. — lh'ie( se gesla: , Rojak k rojakupriporoča st podpisani za vbil obisk. Anton Vodopiver, gostilničar. RODOLJUBU! Podpisani nnznanj itn, da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo kremo v ulici VaMIHvo it. 19znano pnd imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina prvo vrste, kru&ki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poštene. — Nadujajoč so. da me bodo Tržaiki Slovani pa mogočnosti podpirali, beležim udaui Fran Kmvosi Gostilna „Stoka", 17'Tnlt iine- ..Bolladouna*, poleg kavarno RKabris", priporoča so Slovencem r mostu in na doioli. Točijo se isborna vinp istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino t.« debelo, tako meSčanom, kakor na deželo. Cl. Mlekarna Frana Gržine r".?r'. na Notranjskem (Via Cnmpanills v hiii Jakoba Brunnerj« it. 5 (Piaiza Ponteroiso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz 8t, Petra, svež« (friSna) smetana. Na zahtevanje, pošilja so tudi na dom. Pia