štev. 20» witPfttt! ta« la Prof. Albert Sič Prad irska ul 18 LJUBLJANA Gi adarska m. JUGOSLAVIJA mumm*1. |_£Oiiem2JU_posamezniastev^z^stot^J ca, dne 20. maja 1926. Posamezna štev. stane 25 stotink. Letnik III. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 5‘— zahtevalo predvsem, da se izvršijo spremembe v osebah, ki vodijo strujarsko stransko in do katerih pošten človek ne more imeti zaupanja. Med nami in strujarji ni nobe- Sli je jamM svet** po- »svsr * frefeen in mogoč? Po našem časopisju se še vedno govori o «Narodnem svetu». Zlasti je časopisje goriških strujar-jev pričelo trobiti na veliki rog, kako je ustanovitev «Narodnega svota» neobhodno potrebna in kako da bi bil pravi zločin, če bi se ne ustanovil. Pri tem se je to časopisje pričelo posluževati nove taktike in pravi: za «Narodni svet» ki ga mi predlagamo, se je izrekla tudi velika večina pristašev narodnega vodstva v Trstu, le voditelji so protivni; ter poziva te pristaše, naj se otresejo voditeljev. Pri tem primeru vidimo jasno kake zlobne namene imajo goriški strujarji; ne skupno delo, ampak razdiralno delo to je njih peklenski program. Ne sloga, ampak nesloga, kreg, prepir, to si želijo oni. Izrabljajo firmo «Narodnega sveta», da bi razbili naše vrste. Evo, zakaj oni rabijo «Narodni svet» in propagando za njega! No, pa so lahko potolaženi, ne bo jim uspelo. Naše ljudstvo v vsej pokrajini - in to vsi hrez razlike, tudi oni, ki pripadajo goriški strujarski organizaciji — dobro ve, kdo so voditelji našega naroda v Trstu. Vsi ljudje na svetu imamo napake in tudi tržaški voditelji seveda niso brez njih. Toda v pogledu časti in poštenja jim nihče ne more nič očitati. Pri vseh svojih dolih in vedno so držali visoko ščit poštenja in morale, osebne in politične. Ravno v tem pa je razlika med našem narodnim in goriškim strojarskim vodstvom. Tam so na čelu organizacije med drugim Po slovanskem svetu Dogodki na Poljskem ob vsaki zdela primerna, dokazali, da so jim izrazi kakor poštenje in morala deveta briga. Kar je človeku najsvetejšega, so teptali z neverjetnim ei- Na Poijskem je prišlo v zadnjem mzmom, ne da bi j ih pri tem ovi- tednu do velikih izprememb. Prva a uiti sam obzii do zivljenskih poročila so pravila, da saje vojska skupnih narodnih interesov! uprla in da koraka proti giavne- . vprašamo: kak hasek, mu mestu Varšavi, ker hoče str- a o mi ist nune pnnesti narodu m0glaviti vlado. Povedali smo že naiocm smu, v katerem hi imelijv zadn-p številki našega lista, da posredno al, neposredno svojo je Skrzynski podai demisijo ce-lescco a ki ljudje. | lokupne vlade in da je novo vla- Nobene koristi! Ido sestavil Witos. Ljudje pa niso Iz tega strujarji lahko razvi-j bili z novo vlado preveč zadovolj-dijo, zakaj je narodno vodstvo ni, na posebno hud odpor pa je naletela v vojski, kjer ima velik vpliv maršal Pilsudski. Kdo je Pilsudski? Maršal Pilsudski je star socija- listični organizator in revolucijo- __ „ • , ... mar. Bil je zmerom na strani de- vnfnüanf j Javstva, katero je organiziral in vprašanja, kakor si jih oni vedno!vnrtil TTstannvil iP delavske boi- le zato izmišljujejo, da prikrivajo V L stanovi! je delavske boječi« .„iL-x J j ine organizacije, ki so se pozneje svoje prave, sebične namene; le izr)reinenile v noliske volne legi-eno vprašanje je, ki nas loči in to P r, i p01jN\e in Li nr, i UL A . je. Ruske carske oblasti so pred vprašanj/ poVtenja. v p r a s a n J e’ vojno hndo zatiralo PoliaRe" in Rešite to in vse drugo se bo lahko rešilo! Sicer so jia v naših vrstah mnogi, ki so prepričani, da goriški strujarji zahtevajo narodni svet le zato, ker jih vest peče zato se je Pilsudski v svetovni vojni postavil na stran Nemcev in Avstrijcev. Ko so osrednje vlasti 1. 1917 proglasile poljsko državo, je Pilsudski zahteval popolno neodvisnost. Ker so se Nemci tej zahtevi upirali, je Pilsudski jirido-bil legijonarje, da so Nemcem od- za greh, ki so ga zagrešili s tem, j rekli pokorščino; zato so ga nerada so v teh težkih časih razbili | ške oblasti internirale. Po prevratu, meseca novembra 1918, pa se je Pilsudski povrnil v Varšavo in ljudstvo ga je sprejelo z velikim navdušenjem. Postal je regent, sklical je narodno skupščino, 23. novembra 1. 1918 pa so ga Poljaki izvolili za enotno politično, fronto našega naroda, ki je obstojala v edinstveni politični organizaciji, ter da hočejo ta svoj greh sedaj popraviti. Če je res tako, moramo ta njih prizadevanja le pozdraviti. A pot, ki so si jo izbrali, ni prava. Naj pustijo narodni svet pri miru in pristopijo naj zopet k skupni politični organizaciji. In z odprtimi rokami bomo sprejeli vsakogar, ki je dobre volje! Novice is vsega sveta V ZRAKOPLOVU PREKO TEČAJA. Zadnjič »mo našim čitateljem povedali, kako se letos trije raziskovalci v letalih in v zrakoplovu napotili proti severnemu tečaju in povedali smo tudi, da skušajo ti raziskovalci poleteti preko severnih ledenih krajev iz Severne Evrope v Severno Ameriko in obratno. Amerikance kapetan Byrd, je prvi prišel do cilja. 9. maja je poletel od Spitzbergov proti sev. tečaju v svojem velikem letalu «fokkerju», in spremljal ga je njegov tovariš Bennett. Polet je uspel in oba letalca sta se srečno povrnila. Amundsena, ki se je tačas nahajal na Spitzbergih s svojo zračno ladjo «Norge», je SEVERNEGA j mnogih krajih zapustili stanovanja in bežali I na prosto. HUDE PREGLAVICE TURŠKEGA KONZULA. Kakor znano, je turški poglavar Kemal paša uvedel v Turčiji razne novotarije. Zaukazal je svojim podložnikom, da! morajo razpustiti hareme, vpeljal je evropsko modo, prepovedal nošnjo fesa in predpisal, da morajo vsi Turki nositi klobuk. Ljudje so se spočetka upirali, celo na vešala so morali nekateri, polagoma pa so se ven-darle udali. Modernistična politika sedanje turške vlade pa je dovedla do zanimivega in zabavnega slučaja. Zabaven pa je ta slučaj = samo za onega, ki o njem bere, ne pa za ta Byrdov uspeh gotovo neprijetno prese- tistega, ki ga doživlja; in ta revež je konzul netil, a stari raziskovalec se je podvizal, da i turške republike v Kairu, Muhedin paša, bi ga Bryd spet ne prekosil tudi v poletu; katerega je spravila vlada s svojo naredbo preko severnega tečaja v Severno Ameriko, ■ 0 klobukih v hude škripce. Konzulu je Aljaško. 11. t. m. je «Norge» odplul iz K ing’s Baya v nepoznane, mrzle kraje. Zrakoplov je v 70 urah preletel kakih 5300 km. Do severnega tečaja je šlo vse gladko. Diugi del potovanja pa je bil hudo naporen, ker so se plasti ledu nabirale na vijakih in na zunanjih delih zrakoplova; led je oviral letanje in povzročil je tudi razne poškodbe na zrakoplovu. Radi velikih viharjev in goste megle je zrakoplov izgubil smer, pričeli so divjati silni snežni zameti in potnikom se je že zdelo, da je napočila huda ura. Vendar pa jim je bila sreča mila. Posrečilo se jim je po strašno naporni vožnji, pristati končno v mestecu Teller ju v Aljaski. Prvi polet preko severnega tečaja Je uspel. Med starim in novim kontinentom je bila otvorjena nova pot. HUDO VREME V SEVERNI ITALIJI. Te dni je po severni Italiji divjalo strašno vreme. Radi neprestanega deževja so mnoge reke narastle, voda je prestopila bregove, poplavila obširna polja in povzročila ogromno škodo. Voda je odnesla mnogo živine, veliko množino lesa in drugega blaga. Poljski pridelki so večinoma uničeni, nekatere vasi so poplavljene, mnogo hiš je poškodovanih, promet je ukinjen. Prebivalci so v vstop v egiptsko mošejo prepovedan, ker nosi na glavi evropski klobuk, kakor je Kemal paša zaukazal vsem podanikom turške republike. Mož res ne ve, kaj naj bi storil; če se napoti v mošejo s klobukom, ga verniki ne puste vstopiti, če bi se pa napotil is fesom, bi ga turška vlada gotovo odpoklicala. Kulturno delo italijanskih delavcev-esperantistov. Skupina delavskih esperantistov (Laborista esperanta grupo) v Genovi je izdala 10.000 izvodov knjige «Dolžnosti človeka», delo G. Maz-I zinija, prevedeno v esperanto, ter jih razposlala brezplačno vsem esperantistom, društvom itd. po celem svetu. Samo stroški za razpošiljatev znašajo 1600 lir. Kdaj bodo slovenski esperantisti poskrbeli prevode našega največjega pisatelj a-trpina, bojevnika božjega, Ivana Cankarja, ter povedali in pokazali vsemu svetu, da smo sicer majhen narod a da se lahko tudi mi ponašamo z velikimi misleci in geniji! je zbežala in podala ostavko; de-misijoniral je tudi predsednik republike Wojciechowski. Razmere so se kmalu uredile, sestavljena je nova vlada, kateri načeljuje Bartl, Pilsudski pa je postal vojni minister. Pravi vzroki vstaje Glavni vzrok zadnje vstaje seveda niso kake osebne zadeve, pač pa težke življenjske razmere, v katerih se sedaj nahaja Poljska, in te težave je v veliki meri večala nebrzdana strast med posameznimi poljskimi strankami.Sloge ni bilo med Poljaki in zato je država gospodarsko propadla V parlamentu je sedaj nad dvajset strank, ki jih često nič drugega ne deli, kot sami osebni spori Poljska je v zadnji svetovni vojni mnogo pretrpela; dolga leta je po poljskih krajih divjala vojna. In posledice velikega opustošenja so še danes občutijo v veliki meri. Dosedanje vlade niso znale pomagati kmetu in delavcu pri obnovitvenem delu. Bridko preiz-kušano prebivalstvo ni bilo z vlado zadovoljno in ko je sedaj Pilsudski stopil k državnemu krmilu, ga- je ljudstvo navdušeno pozdravilo, ker pričakuje, da bodo napočili boljši časi. Priprave za vsekokolski zlet v Pragi. Kakor pišejo češki listi, bo prihodnji vsekokolski zlet ena največjih telovadnih manifestacij. Od čeških sokolov bo nastopilo 30.000 članov, 17.000 članic, 16.000 dečkov in 16.000 deklic naraščaja, predsednika republike. Pozneje jej 6000 praških sokolskih dijakov in postal načelnik generalnega šta-1 nastopi torej kakih 90.000 sokolov, ha, a ker se je zmerom bolj nagi-1 Poleg tega pa nastopi tudi mnogo bal na stran socijalnih demokra- vaditeljev drugih narodnosti, tov, je moral koncem 1. 1923 za-j Prestolnica Praga bo storila pustiti to mesto. Proti vladi Ko je Witos sestavil svojo vlado so socijalni demokrati nastopili proti njej. Pilsudskega pa je posebno razburilo to, da je bil za vojnega ministra imenovan general Malczewski, ki je njegov nasprotnik. Pilsudski je novo vlado ostro napadel v nekem listu, ki ga je pa vlada zaplenila. Zgodilo se je tudi, da so nasprotniki napadli maršalovo vilo. V vojski se je že dolgo nekaj kuhalo, končno pa je tudi zavrelo. Dva armadna zbora sta vse, da se pokaže pred svetom kot glavno in moderno mesto čeho-slovaške republike. Velikansko število delavcev je zaposlenih pri razširjevanju ulic in razpredanju električne mreže. Obala Vltave, mestni park, grad in mnoga druga poslopja bodo sijajno razsvetljena. Uslužbenci, nameščeni pri podjetjih, ki oskrbujejo promet, posečajo posebne tečaje za tuje jezike, tako da se bodo lahko razumeli s tujci, ki bodo prišli v Prago iz vseh krajev sveta. V kratkem bodo otvor jene tri nove tramvajske proge. Tramvaj bo v , , . samih dveh urah lahko odpeljal se zbrala, pred glavnim me-; na zietišče 36.000 oseb, avtomobili stom ter maršalu. se stavila na razpolago Vojska vkoraka v Varšavo Pilsudski je zahteval, da vlada takoj odstopi, vlada pa ni hotela ubogati. Čete so vkorakale v mesto in zasedle skoro brez prelivanja krvi ves osrednji del mesta, parlament, razna ministrstva, pošto in vse brzojavne urade. Vlada pa se je bila zatekla s svojimi četami v južni del mesta, kjer stoji dvorec predsednika republike. To se je zgodilo v sredo zvečer. Brat proti bratu Naslednjega dne so vladne čete pričele napadati vojsko maršala Pilsudskega. Po ulicah se je vnel hud boj, ki je trajal dva dni. Puške in strojnice so pokale, kri jp namakala tla. Poljak je. klal Poljaka. V Varšavi je divjala meščanska vojna. Proti večeru je Pilsudski zaukazal svojim četam, naj naskočijo Belvedere. Po okupaciji dvorca so poulični boji ponehali, vlada pa pa 12.000. Povodom vsekokolskega zleta se bodo vršile mednarodne tekme vojaških telovadnih šol, katerih se bodo udeležile Anglija, Belgija, Finska, Francija, Japonska, Italija, Jugoslavija, Litvanska, Lot-vinska, Poljska, Romunija in Švedska. _ Letoviščarstvo. V časih, ko je postal gospodarski položaj našega ljudstva tako težak in ko se mora loviti vsaka lira, moramo skrbeti, da iztisnemo čim več koristi tudi iz množice letoviščarjev po naših krajih. Res da jmamo, žal, izkušnjo, da velika večina letoviščarjev po naših krajih ne pusti ravno dosti denarja med našim ljudstvom, ker je iz ubožnejših srednjih slojev meščanstva, toda zadovoljiti se moramo i z malim ter izkoristiti vsako priložnost. Mnogo pa bo treba storiti še z naše strani, da se izboljšajo prilike stanovanj, vode, živil in drugega v naših vaseh. stran U. N e V I C E TEDENSKI PREGLED Italija. V poslanski zbornici jc imel te dni poslanec dr. Besednjak govor, v katerem je orisal vse krivice, ki se nam gode na šolskem polju. Pobijal je Gentilejev šolski zakon, s katerim se je zatrla zadnja mrvica pouka v materinščini. Grajal je postopanje s slovenskim učiteljstvom. Večkrat prekinjen od minist, predsednika in drugih je dr. Besednjak na vsako opazko krepko zavrnil. To je bil eden najboljših Besed-njakovih govorov v parlamentu. Sicer pa je bilo to za nas pereče vprašanje že od poslancev dr. Wil-fana in dr. Stangerja jasno očrtano. V enakem smislu kot dr. Besednjak je govoril tudi nemški poslanec Tinzl, ki je zahteval, da se uvede v vseh šolah drugorodnega prebivalstva zopet materinščina kot učni jezik. Toliko Besednjakov kolikor Tinzlov predlog sta bila odbita. Jugoslavija. Za razpravo o korupciji je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Razprava je prišla na dnevni red narodne skupščine v petek 14. t. m. Opozicija, ki je predložila znane interpelacije, je obdolže-vala Pašičevega sina Radomirja, da je jemal denar, katerega je država namenila v razne svrhe. Pri razpravi so se najprej oglasili k besedi nekateri ministri, ki so povedali, da jim ni znano, da bi bil Radomir Pašič zagrešil vse ono, kar sta mu očitala poslanca Grisogono in L. Davidovič, ki sta predložila interpelacije. Govorili so še razni drugi govorniki in seja se je zavlekla pozno v noč. Pri .glasovanju o prehodu na dnevni red je vlada ostala i v manjšini, ker so radičevci glasovali z opozicijo. Radi tega je Uzunovič predložil naslednjega dne kralju ostavko celokupne vlade. Kralj pa ostavke ni hotel sprejeti, pač pa je Uzunoviču naročil, naj se skuša sporazumeti s HSS. Pogajanja niso trajala dolgo. Radičevci so povedali, da je bil vzrok rezutatu glasovanja v narodni skupščini pravzaprav nesporazumi jen j e. Rekli so tudi, da vztrajajo še nadalje pri politiki sporazuma. In tako se je zgodilo, da je ostalo v bistvu vse pri starem. Uzunovič je rekonstruiral svojo vlado, Pavle Radič, minister za agrarno reformo, je izstopil, na njegovo mesto pa je prišel drug poslanec SHS, dr. Šibenik. Narodna skupščina se bo sestala prihodnjo sredo, 26. t. m.; razpravljala bo o raznih zakonskih načrtih. Nemčija. Nemški monarhisti ne morejo še pozabiti starega Vilhelma; in v zadnjem času so spet nekaj kuhali in pripravljali. Izdelali so podroben načrt za državni prevrat. Hoteli so zavzeti Berlin in ustoličiti bivšega cesarja Vilhelma. Policija pa je še pravočasno izvohala vso stvar ter je zarotnike spravila pod ključ. Radi naredbe o rabi državne zastave, o kateri smo zadnjič poročali, je nemški državni zbor izrekel kan-celarju Luthru nezaupnico. Vlada je podala ostavko, vendar pa kriza ni dolgo trajala; rešil jo je dr. Marx, ki je prevzel posle državnega kance-larja. Ostali ministri pa so obdržali svoja mesta. DNEVNE NOVICE TRŽAŠKI PREFEKT ODLIKOVAN. Radi velikih zaslug, ki si jih je stekel tržaški prefekt gr. uff. Gasti pri upravljanju tržaške pokrajine, ga je kralj imenoval za velikega častnika reda sv. Mavricija. BREZ KOMENTARJA Naši slov. učitelji na deželi so dobili od podrejenih oblastnij neke tiskovine, katere morajo izpol- mestu razburljiva vest, da je izvršila samomor 72-letna gospa, žena tukajšnjega poslanca in predsednika «Kreditne banke», g. Marinija. Vzrok do sedaj še ni znan. Tudi v naše mesto je prodrla ta čudna bolezen, pa se vedno bolj pogostoma čuje o samomorih. Drugače živimo tako, kakor pač kaže. Trgovina je še vedno na enaki stopnji, kot pred letom. Videm baje tudi ni bogve koliko Sport IZIDI ZADNJIH PRVENSTVENIH TEKEM Tekme odigrane 9. maja t. 1. Hazena Adria-Prosveta 6:2. Nogomet L Prosveta-Adria 3:2 Obzor-Zarja 2:0. s* S! Tekme odigrane v nedeljo dne 16. t. m. I. Gorica-Solkan 2:1. Obzor—Sparta 2:0 (foriaitj II. Tommaseo-Rocoi 11:2. Magdalena-Višava 2:0 (forfait). Tekma Gorica-Solkan nas ni v bistvu iznenadila. Da bo Goriška «Sparta» odnesla zmago je bilo skoro predvidevali. Na vsak način nam pa kaže rezultat, da je «Solkan» na lastnem igrišču jako nevaren. Zmaga Sparte je pičla. Pač pa je dragocena nje pridobitev v klasifikaciji (redovanju}. Priborila si je 2 točki, s katerimi jc zopet dohitela isvojo naravno tekmovalko «Prosveto». «Prosveta»-«Gorica». Katera četa pride na 3 mesto? To nam bo odkrila nedeljska tnkma med obema četama. Če «Prosveta» premaga «Gorico», si s tem skoraj gotovo pribori izvojevano in zasluženo 3. mesto. Če pa gre tekma Prosveti» izgubljena, jo čaka, isicer res nezasluženo, ali vendar 4. mesto. K akšen bo izid? «Prosveta» še sicer ponaša z mogočnimi rezultati z vsemi onimi četami, ki so ali «Gorico» premagale, ali pa jo prisilile do izenačbe. Z druge strani pa govori za «Gorico» lastno igrišče, kakor tudi neodločen rezultat s «Prosveto» v tourno tekmi. Mlada «Sparta» je «Obzoru» klonila is forfai-jem. Zakaj tako Sparta? Ne vemo za vzroke, bili so gotovo tehtni, vendar pa bi forfai-jev raje ne videli in si ga tudi nismo pričakovali od «Sparte», ki je v zadnjem času pokazala veliko napredovanje. Tudi drugodivizijske čete se pridno ba-vijo za mesta v redovanju. «Tommaseo», piočna drugodivijska četa, je upognila male «Rocolčane» z velikim rezultatom 11:2. Gotovo je «Rocol» premočno občutil slabo igrišče, katerega je naliv izpremenil v močvirje ter ni mogni biti kos pridnim igralcem dijaške čete. Istotako se vsled forfaxt-ja ni vršila tekma Magdalena-Višava. Hazena. Za ljubitelje tega res lepega športa je novica, da bo S. K . «Primorje» iz Ljubljane v gosteh pri brhkih «Adrijašicah» prijetno iznenađenje. Saj nam bo «Primorje» pokazalo višek tehničnega igranja in bo «Adria» morala napeti vse sile, da jim bode kos. DROBNE NOVICE Z DEŽELE ruti m opisati, če so, ah če so bili; pridobil z nadvlado. Tako drem-člani društev: 1. Deutscher Ver-lijejo trgovci tukaj in tam. band: 2. Volksbund; 3. Andreasi,,*, ,___________ 4. Pol. društvo Edi- “Rajska jama>> v- Posto>m ^orjena Hoferbund; nost; 5. Societä scol. slovena (šol. občinstva. Pičlo je število onih, ki so imeli društvo); 6. Družba sv. Mohorja; priliko prekoračiti most, ki je bil 7. Lega delle associazloni gina-! postavljen, ni mnogo let od tega, nad stiebe slovene (Zveza telov. dru-! temnim prepadom, da omogoči vstop štev); 8. Societä ginnastica Con-1 'i pravljični svet svetovnoznane cordia (?). Človek se spričo tega vpraša: Če ne sme slov. učitelj biti član enega ali druzega navedenih društev — kljub temu, da zakonito obstojajo in niso protidržavna —, katerih drugih društev član lahko postane? Železniški urniki 15. maja so bili skoro na vseh progah vpeljani novi železniški hVnik. Žalibog pa je urnik na nekaterih progah tako neroden, da se občinstvo opravičeno razburja. Tako imamo na pr. na državni progi Trst-Pula vlak, ki odhaja iz Trsta (reci in beri); ob 5. zjutraj, dva vlaka, eden za drugim, ob 12. uri in končno zadnji ob 7. zvečer! Torej oseba, ki hoče odpotovati ob 5. zjutraj mora, če je količkaj oddaljena od postaje, vstati že ob 3. in takorekoč zapraviti celo noč. Najhujše pa je, da nimamo od 5. do 12. in od 12. do 7. ure zvečer nobenega vlaka! Zakaj se ne vpelje urnik kakor je bil pred vojno, tako, da smo imeli vlake, ki so odhajali, iz Trsta okrog 9. ure zjutraj, ob 5. popoldne in ob 8. zvečer! Prosimo želez, ravnateljstvo, naj blagovoli upoštevati prošnjo občinstva, ker je to tudi v interesu želez, uprave. GORICA V pondeljek se je raznesla po našem sicer precej komodnem Postojnske jame, kateri po pravici nosi ime «Rajska jama». Mnogi pa so bili oni, ki so želeli vstopiti v ta bajni kraj in si ogledati krasote, katere je narava našim očem skrivala na tisoče in tisoče let. Toda sedaj, pc zaslugi jamske uprave, bo tudi občinstvu dana možnost, da si ! ogleda ta biser podzemskega sveta. Ali mnogo dela in truda je zahtevala ureditev te jame; težko je bilo razpeljati poti med pravim pragozdom tankih kapnikov, treba je bilo skrajne previdnosti. Najmanjši sunek zadostuje, da se metre visoki in kot sveča tanki kapniki odlomijo in zdrobijo. Radi tega so poti primerno ograjene, da se kak obiskovalec no spozabi in ne pokvari bleščečih se kapnikov. Ni mogoče opisati vseh krasot katere je narava tukaj zbrala, kakor tudi ni mogoče opisati čustev, katere človek občuti, ko vstopi v te prekrasne dvorane, v katerih se kapniki bleščijo v vseh mavričnih barvah, obžarjeni po luči, katero mečejo nanje skrite električne žarnice, ogromno delo končano šele pred kratkim. Rajska jama se otvori občinstvu na binkoštno nedeljo, 23. t. ni., in tisoči in tisoči obiskovalcev, ki na ta dan pridejo v Postojnsko jamo iz vseh delov sveta, bodo imeli priložnost ogledati si to krasoto podzemskih prostorov. Na ta dan se vrši v jami tudi običajna ljudska veselica; razne godbe bodo svirale v plesni, kakor tudi v novo otvorjeni, velikanski koncertni dvorani. Da se olajša ljudstvu prihod v Postojno, je prometno ministrstvo dovolilo 50% popust na vozni ceni z vseh postaj Treh Benečij. KANAL. Pri nas se marljivo pripravljamo za veselico, ki jo nameravamo uprizoriti v nedeljo. Prav kakor se trudi nas domačin, umetnik, Čargo s slikanjem odi’a, istotako vestno se pri« pravljajo tudi ostali sotrudniki čitalnice ha slovesen praznik z ljudsko igro «Na dan sodbe». Ker bo to nekak domač praznik, se priporočamo okoličanom, da nas obiščejo v čim večjem številu. Čitalnica ho uprizorila to igro na binkoštno nedeljo zvečer oh 8 30 in na binkoštni pondeljek oh 3. uri popoldne. SV. LUCIJA. Naša Čitalnica priredi dne 29. maja ob 8. uri zvečer in 30. maja ob 3. uri popoldne v Mikužev! dvorani šalo-igro v treh dejanjih: «Pri belem konjičku». Obenem sporočamo, da je Čitalnica prenovila svoj oder, priskrbela si električno napeljavo, inž. Mikuž je pa izdelal za to priložnost novo scenerijo. V odmorih bo udarjal tamburaški odsek «Bralnega in pevskega društva» iz Volč. KAL NAD KANALOM. Vojna je porušila — marljive roke gradijo. Drage «Novice», sprejmite to pisemce in ga ponesite v svet, da bodo tudi drugod vedeli, kako se godi pri nas! Naša vasica je sicer gorska in neznatna, vendar ima svoje posebnosti. Z drugimi vasmi, vasicami in selišči tvori eno največjih občin na Kanalskem. Leži na severozapadnem oglu kršnega Krasa. Preko nje je divjala vojna z najhujšo silo. Uničila in razdejala je vse, kakor malokje. Trpeli pa so tudi gozdovi. Zdravil je čas. Na izgube se je deloma pozabilo, hiše so se pozidale, polja obrasla, četudi le deloma. Obnovitvč in življenja čakajo samo še — puste go-Ijave. Tu bodi omenjeno, da se je tudi v tem pogledu že precej napravilo. Ljudje so se lotili pogozdovanja na lastno pest. Nič ne bo pretirano, če rečemo, da ga ni z lepa kraja, morda prav na daleč, ki bi si upal pokazati nekaj enakega v tem času. Kupljenih in nasajenih je bilo letos 50.000 sđdik v vrednosti 1500 L. Lepo število. Če jih zraste le gotov del, bodo ponosna priča pridnih prednikov, ki so toliko žrtvovali v prid zemeljski krasoti. Bodo pa tudi kot mogočna drevesa na hribu zadrževala burjo in čistila zrak, blažila mraz in vročino, bodrila k pridnosti Smreka in bor raseta sicer počasi, ali rodita, desettisočkratni sad. Vsako zasajeno drevo je korak ki vodi k blagostanju. SLIVNO. 11. t. m. smo spremljali k poslednjemu počitku g. Ivana Kralja, posestnika iz Slivnega. Bil je blaga duša, marljiv in skrben gospodar ter kot tak pri vseh priljubljen. To nam je pokazala zlasti zelo mnogoštevilna udeležba pri njegovem pogrebu. Pokojnik je bil kremenit značaj, udan z vsem svojim velikim srcem svojemu narodu ter je tudi svoje otroke vzgojil v narodnem duhu. Bil je mnogo časa občinski mož ter celo desetletje vodil slivniško občino kot njen župan. Kruta smrt nam ga je iztrgala iz naše srede že v 66 letu njegove starosti, toda on bo živel še nadalje med nami v najboljšem spominu. Slava njegovemu spominu! Hudo prizadeti družini pa naše najgloblje sožalje! VOJSKO NAD IDRIJO. Pomlad. - Marljivo društvo. - Prireditev. Sveti Jurij je obiskal na svojem zmagovitem pohodu slednjič tudi naše višine in jih odel z mladim zelenjem in cvetjem. Tam doli v nižavi prekipeva narava bujnih sokov in utešene ljubavi, tu pa poje šele plaho pesem hrepenenja. Sama nežna mladost in prva pomlad nas obdaja: v snovanju matere-zemlje in v kulturnem udejstvovanju naše mladine. Živa sila je v nji, resno stremljenje po izpopolnjenju. Dokazuje nam to njeno komaj ustanovljeno društvo «Planinca». Poleg marljivega notranjega, dela stopa že drugič na gledališki oder. To pot z resnim socijalnim delom: A. Remec: «Užitkarji». V to žaloigro je zajet kos kmečkega življenja resnično, preprosto in zato tembolj razumljivo in pretresljivo. Žalostna usoda užitkarjev, ki ju hoče snaha-vdova in, vsled sinove oporoke, gospodinja, prodati s posestvom vred «kakor par starih slepih konj, ki sta vozila in orala dolga leta in stojita zdaj za milost pri praznih jaslih», da se iznebi «te užitkarske nadloge». In ko se starec temu upre ter išče pravice pri sodniji, najde tam samo postavo. «In če tu na sodniji ni pravice, si jo bom sam naredil», kajti on noče, da bi na svetu ne bilo pravice. Ima namreč vnuka, «zanj mora biti pravica in mu ne smejo grunta ukrasti». Ko mu umre v naj večji bedi ljubljena žena in se še isti dan omoži kruta snaha, tedaj se upre v njem ponos svobodnega člo- in plemenitila bodoče rodove, dajala veka in izpolni svojo grožnjo. Kako? zavetja in koristila živalim in človeku. Nič ne bo odveč, če tukaj navedemo nekatere, ki so pokazali največ zanimanja za to in so k temu še druge vzpodbujali. Ti so: Bratuž Štefan, Okroglič Stefan, Kovačič Jakob, ki pridno obdelujejo tudi polja, Lipičar Alojzij, Brezavšek Vencelj, Močnik Andrej, Humar Ivan, Levpušček Štefan, Hvala Valentin, Lazar Ivan, Pirih Štefan, Hojak Maks, Okroglič Avgust, Pirih Avgust, Bukovec Ana, Lazar Valentin, Pirih Andrej, Jug Anton, Humar Alojzij, Pisk v Višjem dolu i njegov sorodnik na Hujeh. Pridite pogledat k nam na binkoštni pondeljek 24: ali v nedeljo 30. t. m. Predstava se vrši obakrat točno ob 14.30. Kdor je prisostvoval prireditvi «Treh sester», gotovo ne bo zamudil, da si ogleda tudi «Užitkarje». Tudi na naše Idrijčane upamo, da nas po-setijo, da pribite iz svoje vroče kotline med nas, na sveži planinski zrak. Pridite, da se prepričate o napredku naših okoličanov. Ne premišljaj, ali bi šel, temveč vzemi palico v roke, pot pod noge in pojdi! Ko se boš vračal, boš zadovoljen, ker si koristil sebi in drugim. Na svidenje! NOVICE: Stran Ul. Turjaški grad Eden najlepših in najstarejši h gradov na Kranjskem je grad Turjak tik Turjaka. Valvasor poroča, da je na njegovem mestu nekdaj ležalo mestece Auropenum, ki ga je razrušil hunski kralj Atila 1. 451. Nekdanji stari grad je že davno porušen, sedanji grad pa je Konrad Auersperg zgradil nanovo 1. 1067. Še danes je videti na vogalu gradu, visoko na trdnjavskem zidu, grb, ki kaže bika, tura ali po nemško Aura, ki ima napis. Iz tega je razvidno, da je 1. 1067 zgrajeni grad 1. 1511 potres zelo porušil, a da ga je Trojan Aursperg 1. 1570 znova nazidal. Ker so se graj-ščaki včasih vedno vojskovali med seboj, je turjaški grad seveda videl mnogo bojev, krvi in smrti, Aurspergovi pa so ga morali vedno vnovič popravljati in utrjevati. Tudi Turki so 1. 1528 oblegali turjaški grad, a baje brezuspešno. Stari grad je ležal precej nižje od novega. Baje je imel trikotno obliko, in Valvasor misli, da so mu zato rekli Trijak, iz česar je nastalo ime Turjak. A Valvasor pač ni vedel, da pomeni beseda tur (bik) isto, kar nemški Aiu’. Graisko zidovje je silno debelo in ima grad na treh voglih po en Nevaren skok čez zapreko pri konjski dirki na Francoskem,. okrogel stol]). Na dvorišču je krasen vodnjak, takoj na lovi strani vhoda pa mala kapela. V orožarni je shranjeno starinsko orožje, včasih so bile ondi celo turška bandera, turške sablje i. dr. V posebni skrinjici sta shranjeni glavi Turjačana Herbarda in" Friderika Višnjegorca, ki sta padla v bitki s Turki 1. 157$. Turki so junakoma odsekali glavi in ju poslali sultanu v Carigrad. Turjačani pa so obe glavi odkupili in shranili na Turjaškem gradu. V enem izmed stolpov je bila včasih ječa. Tu so imeli zaprte Turke in druge sovražnike, a tudi'uporne kmete in razne resnične zločince. Včasih je bil ob gradu zverinjak in ogromna kletka za razne ptiče, dalje jezdarnica in drugo. Vse to je odnesel čas, ko je prenehala tlaka. Na dan sv. Ahacija je bila včasih vsako leto na gradu velika slavnost na spomin zmage Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku 1. 1593. Tudi te slavnosti ni več. Včasih so ljudje tega dne veselo streljali, prepevali, vriskali, popivali in jedli, a grofje so pogoščali ljudstvo. Nove vrste ladja, katero žene veter s tem, da obrača velike, votle strebre, ki so podobni dimnikom. Divji merjasec, ki živi po pragozdih vroče Afrike. Cesta iz gumija. Cesto iz gumija so si seveda izumili v Ameriki. Baje ima to prednost, da avtomobili po njej ne drče, da ne povzročajo prahu in ne ropotajo. Cesta je najprej podzidana in betonirana, potem pa tlakovana z lesenimi kockami, ki so navrhu prevlečene s tanko plastjo gumija. ■ Glavna slabost novega tlaka je ta, da ni posebno trpežen. Oznanjevalec pomladi Komaj se pokažejo prve prekopine v solnčnih rebrih, komaj si upamo misliti na pomlad in vzbuditi pomladansko hrepenenje, že zašušti med lovci. Kjer se le dva sestaneta, govorita le o divjem petelinu: Jeli bo pel in kje bo pel. Ko pa se oglasi kos zlatoklun in favtist droz, takrat imajo lovci malo spanja. Že v ranih urah hite v gozd in prisluškujejo, kje se bo oglasil. Pravi lovci pa ga ne streljajo prve dni, takoj ko so ga ugotovili, nego čakajo, da petelin oplodi kokoši, kajti le tako je mogoče, da ostanejo petelini tudi za poznejša leta. Poseben užitek lovca, prijatelja narave, je, če more biti na veliko noč v gozdu in poslušati tega čudnega pevca, ki se tudi veseli vstajenja mlade vesne. Ko pa pride zeleni sv. Jurij, ko prične zeleneti in ko cveto črešnje, takrat je prišel pravi čas za odstrel petelina, da si ga lovec prilasti in shrani za spomin. Divjemu petelinu se lovec le takrat lahko približa, kadar poje. Petelinje petje sestoji iz čudnega klepanja, tolčenja s klunom, ki se sliši v mirnem jutru le na razdaljo dobrih 200 korakov, in končnega škripanja, ki je slično brušenju kose. Kadar petelin brusi, močno odpira kljun. Podaljšana kost, ki štrli od kljuna proti slušnemu kanalu, pri močno odprtem kljunu zapre slušni kanal in baš radi tega petelin ne sliši. Vidi pa tudi med brušenjem, kar je lahko že marsikak lovec opazil, ako je stopil preveč na plan. Brušenje traja par sekund, kar mora lovec uporabiti za približevanje. Po dva koraka lahko naredi. Med buršenjem lovec celo lahko zavriska in petelin ne ho nič opazil. Dogodilo se je celo, da ga je lovec med brušenjem streljal in zgrešil in petelin je kar naprej pel. Kaj radi se pojavijo med divjimi petelini hudi pretepači, ki vznemirjajo druge miroljubne pevce. Navadno eden odneha, večkrat pa se dogodi, da noče nobeden odnehati, dokler eden ne obleži mrtev na bojišču. Kakor hitro je petelin izvojeval z enim dvoboj, si poišče drugega in ga zopet preganja. Mlajši, slabejši petelini so prisiljeni zapustiti lovišča, z njimi pa se preselijo tudi njih drobne, rjave grahaste ženice. Divji petelini pa ne pojo samo v pomladnih jutrih, oglašajo se včasih tudi zvečer. Največkrat se jih sliši v jutrih aprila do srede maja in pa avgusta in septembra, kakor pravijo, med šmarnimi mašami. Kakor že omenjeno, so divji petelini zelo razširjeni po raznih krajih in tudi pri nas, posebno v Triglavskem kotu jih je precej. Žrebec Pozor, amerikanski kasač. Žrebec Dahoman, arabski polkrvec. Slovanska lipa Do nekaterih dreves imajo narodi posebno ljubezen in spoštovanje. Tako n. pr čisla Arabec palmo, Grk oljko, Nemec hrast, Indijec smokvo, a Slovan posebno lipo. Oficijelno je postavil lipo za slovansko drevo ..šele Jan Kollar leta 1825, a bila je že preje zelo obrajtana. Odkod to spoštovanje in ljubezen do lipe pri Slovanih? Prav na kratko bomo povedali par .zanimivosti. Lipa je doma v Rusiji, odkoder so se širili slovanski rodovi po ostali Evropi, in kjer je še vedno mnogo obširnih, lepo zelenečih in prijetno dišečih lipovih gozdov, ki dajejo Rusom lepe dohodke. Kjer lipa cvete, tam čebele breri-če. Tako je bilo tudi v slovanskih lipovih gozdovih. In naši pradedje so bili izvrstni čebelarji. Ljubili so med, pa tudi medico. Vina niso poznali; lipa jim jo torej dajala slaščico in pijačo, lipovo cvetje jim je bilo zdravilo, kakor je še dandanašnji tudi nam. iz lipovega ličja so pletli opanke. Ko so Pfemyslu Otokarju prinesli vest, da je izvoljen za vladarja če- čarovnijo. — Lipo pogostoma ope- ni dosti v primeri z 20.000, ki so izšle sovjetski Rusiji (glej lanski kata- va narodna pesem, in po lipi se imenujejo mnogi slovanski in tudi slovenski kraji, kakor: Lipica, Lipnica, Podlipa, Lipoglav itd. Ruska emigrantska knjiga lipov les pa je bil za naše pradede jako pripraven materijal za raznovrstno pohištvo. Lipa je bila Slovanu vse: varovala mu je hišo pred viharji, dajala mu je hrano (med) in zdravilo, obutev in orodje. Ni torej čudno, da mu je prirasla k srcu. Jemal je nje seme seboj, kamorkoli se je preselil, ter povsod zasejal svojo ljubljenko. Ista ljubezen do lipe se je ohranila med našim narodom do današnjih dni. Skoro vsaka večja slovenska vas ima svojo vaško lipo. — Narod pa je v svojem spoštovanju do lipe včasih tudi malo predaleč posegel in ji pripisuje lastnosti, ki ji nikakor ne gredo. Med drugim ima vero, da v lipo nikdar ne trešči, «ker je pod njo počivala sv. družina na begu v Egipt». Tudi se včasih sliši prazna vera, da varuje lipovo ličje pred škega naroda, so ga dobili na po lju, kjer je oral. Zgodovinar pripoveduje, da je na nogah imel škornje iz lipovega ličja, čez ramo pa je imel obešeno torbo, ki je bila tudi napravljena iz lipovega, ličja. Iz nje je vz.el kruha in sira in je ri oboje ponudil poslancem. - Mehek ÄÄfe'Ä £ natisnili lani čez 1000 publikacij v j vseli jezikih velike Rusije: veliko- ' ruskem, ukrajinskem, beloruskem,1 gruzinskem, armenskem in celo kalni iškem. Odkod imajo ti revni be- ' gunci denarja za filozofijo, astrono- j mijo, medicinske in tehnične čašo-1 piše, politične, literarne, visokošol-1 ske in kazaške liste? Posamezniki ^ seveda nimajo denarja za naročnino, I zato pa cvetejo knjižnice in čitalni- j ce. Leposlovje je predvsem izvirno. Prevodov je le 14 odstotkov (medtem ko jih je v sovjetski Rusiji 42 odstotkov). Politika in narodna vprašanja so na prvem mestu med knjigami. V celem je izšlo lani (118 knjig, povprečno po 9 tiskanih-pol. To pomeni 72 tisoč strani. Rokopisov je seveda veliko več. Strokovni pregledi prof. Kiesewetterja (zgodovina), No§kega (filozofija)), Novikova (na-ravoslovstvo) in drugih učenjakov v «Slavjanski knjigi» (seznamu razstave) dokazujejo visoko kakovost znanstvenih izdaj. Ruskih založb je zelo veliko, a večina živijo le kratek čas. Boljše hi bilo centralizirati tisk. A begunci so preveč razstreseni. Do 30 odstotkov vseh knjig je izšlo v Berlinu, njemu sledijo Praga, Pariz, Riga, Harbin, Beograd in manjši centri z 10 do 15 knjigami. 018 knjig v _ _ ___________________ _____ log državne založbe!), a beguncev ni veliko. Pri njih tudi ni agitacijske literature, ki prevlada v Moskvi na škodo domačega slovstva. Razstava dokazuje duševno nadarjenost emigracije.' Našim dobrotnikom! Ne le za duševno, temveč tudi za telesno hrano naših malčkov mora skrbeti «šolsko društvo». Da je vse to v zvezi z ogromnimi stroški, nam menda ni treba posebej povdarjati. Zato se obračamo do vseh naših rodoljubov, da nam z darovi priskočijo na pomoč. Saj ni rečeno, da bi moral kdo darovati kar njegove gmotne razmere ne dovolijo.. Ne! Darujmo vsak po svoji moči; še tako majhen dar se s hvaležnostjo sprejme. Obračamo se s prošnjo tudi do naših društev širom Julijske Krajine, naj bi se vsako, ob priliki svoje prireditve, spomnilo z malim darom naših malčkov. Želeti bi bilo, da bi vsako društvo priredilo vsaj po eno prireditev v korist Šol. društvu. Tudi Tebi mladina, ki se sedaj skomladi sestajaš na prostem, ko prirejaš izlete, razne tekme itd. priporočamo, da ne pozabiš naših najmlajših. Bo li ostala ta naša prošnja klic vpijočega v puščavi? ČADRG. V predzadnjih «Novicah» smo po dolgem času čitali tudi nekaj iz naše vasi. Časi so res hudi, letine so slabe, zaslužka ni in revščina trka na duri. Kar se pa vprašanja skupnih zemljišč tiče, bi radi tudi mi nekaj dodali; če hočemo priti resnici do dna, slišati moramo oba zvona. Ni namreč povsem točno, da so si stari gospodarji razdelili gozdove le v toliko, v kolikor so potrebovali za domačo rabo, pač pa je res, da so nekateri te gozdove sekali včasih tudi za prodajo. Del skupnega gozda ni bil uničen samo od novohišnikov, pač pa tudi od starohišnikov. Sekali so eni in drugi les za domačo rabo in tudi za prodajo. Skupna zemljišča so res trd oreh, vendar pa upamo in smo gotovi, da se bo vse lepo uredilo in poravnalo. Samo dobre volje ne sme primanjkovati ne na eni ne na drugi strani! OTLICA. Pomlad prihaja. - Revščina. - S trebuhom za kruhom. - Kdo bo pote-štat? - Ustanovimo zadružno mlekarno! - Neizrabljeni viri lepili dohodkov. Po skoraj enomesečnem deževju je zasijalo lepše solnce tudi v našem hribovitem kraju. Kamenita rebra naših gora se že skrivajo pod ru-meno-zelenim plaščem. Ljudje so uporabili vsako urico, da so obdelali, posejali in posadili svoje male peščene njivice. Beda je še precejšnja. Lanska letina je bila zelo pičla; krompirja se je pridelalo, da smo ga le nekateri imeli za seme. Možje in mladeniči odhajajo kar trumoma v daljne dežele za delom. Do sedaj jih jo odšlo že čez 300 in še jih je, ki čakajo na odhod. Revščina je pri nas zelo zelo velika ih čudno, da je še davka prosta. to. V nedeljo je hotel napraviti poseben poizkus mladi dečko Vrčon Dušan s tem, da je napravil s pomočjo solitra in žvepla smodnik, kakor se je učil v šoli. S to zmesjo je potem napolnil zračno črpalko, a pri tem delu se mu je mešanica užgala in mu prevrtala roko. Dobljene poškodbe bo moral zdraviti najmanj 14 dni. Previdnost je lepa reč! Pa ni bilo še dovolj; ponesrečil se je tudi tukajšnji posestnik Slokar Ignacij. Pri nakladanju žagovine je prišel preblizu žage, ki ga je zgrabila in ga opasno poškodovala na glavi m hi'btu. Drugih posebnih novosti v naši vasi ni razen te, da so se ljudje na Vnebohod zaman zbirali, da bi videli našo prireditev. Pa nam prireditve niso dovolili, ker je bila baje javna varnost v nevarnosti. Doslej se še ni nikoli dogodilo, da bi se bilo pripetilo kaj strašnega v naši vasi,kar pomnijo ljudje, posebno pa ne pri kultur-, nih prireditvah. Nočemo kritikovati vendar mislimo, da bi bilo dobro, če bi javna varnost včasih pogledala tudi v javne točilnice in gostilne, kjer zapravlja nezrela mladina čas, zdravje in poštenost. Kakor je pokazalo prvo sadje, kaže , letos še precej dobra sadna letina; I žal, da ni nikakega trga za črešnje. I Včasih je bilo ob tem času že polno trgovcev, ki so kupovali blago, letos pa je povpraševanje malenkostno in skoro pod ceno. In neprestani dež tudi nagaja, tako da bodo črešnje morale segniti na drevju, če ne bo pokazalo boljše. Lahko bi povedali še o marsičem, pa kaj bi pravili! Dobrega ni, slabega pa je itak povsod dovolj. ZGONIK. V nedeljo dne Ki. t. m. je bila napovedana veselica v Zgoniku, a ni vsled navadnih vzrokov; ker smo imeli dovoljenje za sestanek! Bili smo takoj drugi dan izpuščeni na svobodo! Ko smo naslednjega dne popoludne prišli z vlakom na Škofije nas je tu čakala gruča 5 do 6 črnosrajčnikov, ki so za nami žvižgali in kričali razne opazke: Sta tento moscardin, buteve in mar itd. Nas vse to nič ne briga. Šli .bomo svojo pot naprej! Gospodar je vsak samega sebe in naredi, kar mu srce veleva! Če hočemo ustanoviti društvo, kulturno društvo, kjer bomo našli duševnega posla in razvedrila, ni to nič slabega. Tudi oblasti bi se morale tega veseliti! SP. ŠKOFIJE. Tu je umrl v nedeljo ob DkS zvečer po dolgi in mučni bolezni Peter Cupin star 48 let. Pobrala ga je zavratna jetika, ki si jo je nakopal v vojnem času. Hiral je dolgo, iskal zdravja povsod, bil je tudi 8 mesecev v sanatorju v Aankaranu, a vse zaman. Bil je naš človek, narodno zaveden in pred vojno je tudi vneto agitiral, ko je šlo za naše teptane krivice. Splošno priljubljen, blaga duša in nadvse veselega značaja. To jo pričal tudi njegov pogreb v torek, ki se je vršil ob veliki udeležbi. Igrala je godba iz Sp. Škofij. Do solz je ganil prisotne prizor, ko je pritekel njegov sin, ki služi pri vojakih, ves zasopljen in poten v zadnjem hipu, ko je bil sprevod že na pokopališču. Utegnil je še enkrat pogledati mrtvaški obraz svojega očeta iw stati ob odprtem grobu ljubljenega roditelja. Za Petrom Cupinom ne žalujejo samo trije sinovi Romej, Marcis in Angelj, marveč žalujemo vsi, ki smo ga poznali. SV. SOCERB, Na binkoštni ponedeljek, 24, t. m., obhajamo god našega patrona sv. lüiiä in. ii m i iiijifi reg. zadruga z neomejeno zavezo vabi na M HAI zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 30. maja 1926 ob 9 v uradni sobi. Dnevni red; 11. Čiianje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelnišlva. 3. Poročilo nadzornišiva. 4. Odobrenje rač. zaključka za !eio 1925. 5. Ciianje revizijskega poročila. 6. Volitev načelnišlva. 7. Volitev nadzornišiva. 8. Siučajnosii. NB. Ako bi la občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na isSem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. a*'., —....... 1 —— A > Its ilt KNilGSRNR IN PRPIRNIQ J. ŠTOKA Trst, Via Milano 37 se priporoča si. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom. Lastna knjigoveznica Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - Italijan. SLOVARJA. Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po polti se izvršijo točno in hitro "še vedno pričakujemo poteštata. j prenesena je na nedoločen čas. Kljub j Socerba. Kakor vsako eto bo tudi Domnevajo, da bo'ta čast zadela se-! slabemu vremenu je prišlo toliko ! letos v starodavni jami ob 10- uri danjega g. župana. Govorijo pa tudi, ljudstva, da je bilo kar veselo. Godba j sv. masa, pri kateri bo pel dolinski da ih je še nekaj, ki si žele in pri- s Proseka je svirala in tudi «Haj-i pevski zbor «Vodnika» m igrala bo čakuieio novega naslova. | drih» je parkrat zapel. Mi pa smo tudi godba. xvei je Sv. Soceib ze od Neki Goričan je postavil na Hribu, j bili veseli, da je toliko ljudstva pri- | nekdaj prijazen in priljubpeii 'raj t i središče Dol—Otlice, svojo ml e-: šlo počastit naše mlado društvo od .izletnikov, bo ta dan skoraj gotovo ..........l||■■lln■nlm] karno ki na baje slabo uspeva vsled! blizu in daleč. Upamo, da ko prire-| prihitelo na Sv. Socerb izvanredno nezaupanja ter konkurenci domačih j dimo veselico, nas bodo še bolj poča- ; veliko ljudi. Kolikor nam pač moči ggöOSß? trgovce v1 zrn a sl o m ! stili s svoji prihodom. j dopuščajo bomo skrbe h, da bo po-------------------- Dol-OnSani naj M „ združili in j , ‘ „ , slre&0 ‘adovoljila vsakogar ustanovili zadružno mlekarno., Tedaj i Lanskega leta sem cital v «M. L.», j BREG. bi sami določali cene mleku in do- ko je Pepo s Kaludrovce opisaval, Javnost ponovno opozarjamo na . , «,pinf>ca stiena z dne 27 biček bi ostal doma. Naša beda in kako da je nekdo delil v Dutovljah , tomboio, ki jo priredi Zavarov. gove- JPXa l924 noHien po pristojnih revščina bi se dala deloma zmanj- birmo na dan sv. Blaža, tisti «škof» je živine iz Boršta prihodnjo nedeljo., ustana?lia se vPMateriji za- šati in marsikatera lirica, ki brez'iz Sežane pride sedaj v Zgonik. Ra-1 Tern0 je; gnjat (pršut) in 2 ^ekle-; oblasteh ustanavl^ v Matenji za potrebe rajža drugam, bi lahko ostala : doveden sem, kako sc bo pripravljal nici pržanke; činkvina: dva jančka; jCcnsi z uiajem doma. Koliko denarca izdamo za hiš- Pepo s Kaludrovce na birmo, no opravo, obleko, obuvalo, celo ška-1 SV. KRIŽ PRI TRSTU. fe, grablje in podobno naročamo iz prva tombola: junica; druga tombo-ila: škropilnica. Nedeljo ubogajmo Občina Materija mesečni semenj XXX- ... v Klubu Esperantistov se je uspe-! našega Vodnika, ki nam je zapel: j za živino in druge predmete in sicer drugih krajev. Manjka torej roko-! §no zaključil prvi trimesečni moški j Išče te sreča, um ti je dan, našel jo -•* —v-— delcev. Zakaj bi se domači otroci ne tegaj mednarodnega jezika «Espe- boš, če nisi zaspan! Naša sreča bo v dali izučiti rokodelstva? Cernu se rant'J0)>_ Kak0 priprost je ta jezik in dajejo otroci le za navadne hlapce in kako n)alo požrtvovalnosti je treba, r>n«t;vip9 Ali ie ŽP kdo nosknsil v (la ge g.a človek nauči, je razvidno pastirje? Ali je že kdo poskusil v tem kraju z umnim čebelarstvom? Kokošjerejo? Zakaj se je opustilo IV1 UiU ovčarstvo? Ali se vam ne zdi, da se , uspehe sploh premalo zanimamo za živinorejo? iz konverzacije nekaterih gojencev, ki danes že lahko pokažejo lepe Prihodnji teden se začne nov tečaj specijelno za članice. Vpisnina in pojasnila vsak večer od Marsikdo se rad izgovarja in opra- 8. ure naprej v društvenem lokalu, vičuje, da ni kraj primeren. Posku- ŠKOFIJE- siti bi morali. Komu se bo zdelo culo živinski semenj, ki se vrši 10. vsa-smešno, če priporočamo čebelarstvo k meseca v naši vasi, gre počasi „ _ našim Gorjanom. Prav me ni smes- h kraju Tako je R_ pr. bii0 prignanih tisočak, nega: paša začne res pozno, no zato zadnjje le par os]ov in starih kljuset, pa traja tudi delj časa in je zelo bo- gkofije s0 primeren kraj za semnje, oata Tn dnkn.ziiip.io tun čebelam, ,•______ ,•.* ...........- nedeljo v Borštu . Naše občinske korjere — proga Trst - Dolina - Boljunec — so prešle v zasebno last. Kupila sta jih brata domačina Žerjal Mirko in Benjamin iz Boljünca. To je popolnoma prav in nas veseli. Ce bi že prejšnji komisar šjalpi oddal korjere, ko je vendar videl, da občini ne prinašajo nikakega dobička pač pa veliko zgubo, bi s tem občuu prib.nnil marsikateri Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj prenese na. naslednji dan. Zupan: Rihard bar. Maren zi. ^ rr. 11 • • J ~ 1 1 ÖiVÜIlJtJ MI Illit/A CII JV A O. J gata. lo dokazujejo tuji cebelaiji, kei. ]cžijo ob žeieziiici in državni čeki vozijo čebele na pašo na našo Goro. j gt- J - -- Gospodarske novits Niso li tu rejo? Hiše ena od druge in na lastnem zemlji- ireKiame po šču stoje, tako da so kokosi P1'.0^6 ! skih listih, bi semnji ne zgieas m pasejo se lahko tudi po «gmajni», takQ klavern0- Kdo pa naj pride ne da bi napravile večje škode; m io,nage krajc na semenj) ako no ni človek?! Reklama v drugih list nima za nas nobenega pomena. Ko .* su. na. se pa semnji niso oprijeli, pogoji tudi za kokošje- e mogoče krivda tudi naši občini, so raztresene; daleč so b. obgjna razposiala slovenske m na lastnem zem ji- ^ rek]ame p0 naših vaseh in sloven- bi semnji ne zgledali _________ -____t-- v v xt •' ^ naše kraje na semenj, ako ne naš je glavno za uspešno rejo Ne vs, e, k?, Reklama v drugih listih pac pa bi mnogi lahko redili po vec sto kokoši in zaslužiti bi se dalo na ta način marsikak lep stotak. NABREŽINA, i SREDNJE ŠK.OI IJS. , deižtskega deželnega živinozdrav. Fašisti so našemu župniku ukazali, j pjaša mladina po vseh teh naših {nika, se Je bati letos naravnost ka-d^ mora ob nedeljah pridigati tudi Vaseh po vojni nima drugega dela ° | tastrofe za našo prasičierejo. v italijanskem jeziku. Župnik se je praznikjh, kakor da igra, pije in ........................ seveda obrnil na škofa in sporazum |p]ege! s tem zapravlja denar in z njim odredil, da se vrši vsako Ljdravje jako hiramo, da nekateri, ""'r1^ ki vzamemo včasih kak list v roke se že sramujemo in se nehote vprašamo: kaj bo prav za prav z nami, gre tako naprej! Nihče se ne CEPLJENJE PROTI RDEČICI PRAŠIČEV i Bližajo se toplejši meseci, ko prične ta bolezen redčiti našo pra-šičjerejo. Poročajo nam, da se ta bolezen ponekod že pojavlja. Po lanskem silnem razširjenju te na-bi občina hotela uvaževati naš na- lezljive bolezni radi čudnih cd nasvet, bi semnji gotovo oživeli. ; šega lista ožigosanih ukrepov vi- Zobozdravnik D™ D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via čmbriani 16/8. CiJrej Vi« 5. Giovanni! ođ 9—12 in od 3—7 ura no ... -j— - , - ----- nedeljo najprej slovenska pridiga ob 9.30, ob desetih se prične sv. maša, po maši pa sc vrši italijanska pridiga. Ta nova odredba je bila preteklo nedeljo prvikrat vpeljana. Pred cerkvijo se je zbralo nekaj Italijanov, ki so čakali, da je končala slovenska pridiga in tudi maša; šele potem so vstopili v cerkev, kjer so prisostvovali italijanski pridigi. DOBRAVLJE. Đve nesreči. — Javna varnost v... nevarnosti. Nesreča nikoli ne počiva. Povsod, širom dežele se neprestano čujejo glasovi o raznih nesrečah z razstrelivom in drugimi podobnimi snovmi. Pri nas pa ni več zadostovalo samo zmeni za nas. Rastemo v kakor bi ne bili ljudje! Zato smo sklenili, da si ustanovimo mladinsko društvo, ki bi goijlo izobrazbo in sport! V ta namen smo povabili na praznik Vnebohoda tudi zastopnike Z. M. D. Zbralo se nas je lepo število. Ko smo ravno razpravljali o naših težnjah in željah, vstopi marešjalo iz Milj z dvema karabinirjema. Nihče se ni smel zganiti. Med* tem je poslal po ojačenje. Mnogo nas je bilo aretiranih in odpeljanih v Milje, drugi v Trst. Nas ni to plašilo, Živinorejci! Javite število svojih prašičev pristojnim županstvom v svrhe cepljenja proti rdečici, O-krožni živinnzdravniki vam bodo potem prašiče zaščitno cepili. Ja-Hhčc se ne | takoj vsak slučaj obole- nevednosti,, logti na te. bolezni pristojnemu županstvu, ker izda prefektura ži-vinezdravniškim konsorcijem dovoljenje za cepljenje šele — no javljanju prvih slučajev te hude prašičje nadloge! Po toči zvoniti — je prepozno! Lanskoletne izkušnje naj vas izmodrljo. Širite Novice! aaDaoonnaaDDionaiaonnaaannaoa i Alojzi} KOM, Milju i priporoča svojo 8 svojo bogato zalogo prisinaga B § vipavskega in istrskega g VINA § □ Na drobno. Na debelo, g ncnnnnnoannöi □□aionnooannnon n ❖ * ❖ ❖ <> "S* •» ± ❖ ❖ <£♦ ❖ * ❖ A IVAN PIVK! IDRIJA Mka zaWWnJnU na debelo in drobno. ! S® t *r* PEČAR IVAN (Klanec): Bergamaška ovca (Zakasnelo.) Pod tem naslovom sem čital v «Gospodarskem Vestniku» št. 4 z dne 1. aprila t. 1. članek izpod peresa gospoda inž. Antona Podgornika. Upam, «la mi g. inženir ne bo štel v zlo, ako se dotaknem zadnjega odstavka v njegovem članku. G. inženir piše: Za zboljšanje domače ovčjereje bi kazalo vsaj ponekod si nabaviti predvsem dobre ber-gamaške ovne. S temi bi plemenili domače ovce z borno volno, kakor-šnih je še veliko pri nas. Z dosledno križatvijo z bergamaškimi ovni in vztrajnim odbiranjem bi kmalu prišli do bolj velikih ovc in obenem tudi do ovc z boljšo volno. Tudi za kraje, kjer je že udomačena berga-maški ovci sorodna in po vsem podobna jezerska ovca, bi bilo zelo potrebno in koristno, ako bi si posestniki ovac nabavili v svrho osveženja krvi bergamaške ovne. Ne protivim se priporočilu g. inž. Podgornika, marveč veseli nie, da sem dobil sopomočnika in v tem tudi strokovnjaka za izbiro najboljše ovčje pasme, ki bi se vpeljala v našo tužno Istro, da bi naši posestniki ovac prišli do večjih dohodkov, ki jih v resnici neobhodno potrebujejo, kot sem že pisal v «Edinosti» pod naslovom «Za našo gospodarsko bitko» v številki 47 z dne 24. februarja t. 1. Pripomniti moram, da ne poznam razmer v drugih naših pokrajinah. Omeniti sem hotel samo to, da poznam naše malo ovčje pleme v istrski pokrajini; te ovce tehtajo od 20 do največ 30 kg, bergamaški in jezerski ovni pa, kot opisuje gosp. inženir, tehtajo 70 do 80 kg, torej več kot dvojno težo naših malih ovčic. Izkušnje pri goveji živini v našem okraju učijo marsikaj; videl sem že več slučajev, da so spuščali krave (v našem okraju nahajajoče se- mešano pleme, ki bi skoraj ne imelo imena, kateri pasmi je bolj podobno) pod lepe in močne plemenske bike švicarske ali simodolske pasme. Teliček v kravi se je razvijal prav lepo, toda ko je bil čas otelitve, je bilo več krav v nevarnosti in v mnogih krajih so morali telička razkosati, da so kravo obvarovali pogina. Po mojem mnenju, in tudi po mnenju živinorejcev, je bila krivda ta, da so spuščali malo šibko kravo pod lepega močnega plemenskega bika. Ako bi si naročili naši ovčjerejci •vne bergamaške ali jezerske pasme, bi bilo pričakovati iste nevarnosti, in sicer toliko več, ker govejo živino imajo živinorejci vsaj nekaj dni pred telitvijo doma in jo nadzorujejo, medtem ko gredo ovce vsak dan na pašo in se tudi na paši kotijo. Videl sem že slučaj, da je imel ovčar, ki je dnevno pasel 120 ovc, v «nem dnevu na paši šest mladičev, katere je moral zvečer naložiti na ramena in jih odnesti na njih domove (v Istri gonijo vsak večer ovce domov v vas in zjutraj zopet na pašo). Tu je bilo vse dobro, a ko bi bile te ovce oplemenjene z zgoraj navedeno največjo pasmo ovčjega plemena, ne bi ovčar mogel pomagati več kot dvema ovcama na dan in še te dve bi bile v nevarnosti vsled premočnega jančka, tako da bi oslabile ovce same ali pa celo poginile. Vsled zgornjega ne vem, če bi bilo priporočljivo nabavljati si močne plemenske ovne za naše male ovčice. Da se nabavi v naše kraje berga-maška ali jezerska pasma, delam na to že več mesecev. Do sedaj sem dobil od obeh strani zadovoljiva poročila, toda pričakujem še natančnejših podatkov o teh dveh pasmah, nakar bom poročal, da se bodo posestniki ovc znali ravnati. Ne mislim samo na ovne, temveč tudi na ovce te nove in velike pasme, da bi si na ta način naši kmetje preskrbeli in zamenjali sedanjo pasmo z boljšo, ki bi bila za naše kraje primerna. Obenem se priporočam našim gospodom strokovnjakom, tistim, ki se vsaj nekaj razumejo pri ovčarstvu, da bi se bolj zavzeli za to stvar in dali kaj navodil, kar se tiče tega, našim istrskim kmetom in tudi dru-gim, ki se za to zanimajo. Odeovnrr,! urednik: JANKO RJJNTfČ. mrtvaški predmeti, 3 ■ CirCCCS fotografije na por. cetanu, pogrebna oprema, cene nizke-pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria: rasislmans xaäruga z Oinejeasm ftorožteom uraduje v svoji lastni hiši Mike Torrs Mmm 19, L nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje 4% p® večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na {«koži račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. ! TEST Kdor išče obuvalo cenö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo 1 In šel bo k „FORCESSINU« ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . %BM,_—--------_____ tevijl za iglo L 48*- [e?iji n dgio L. 48*— BUFET PRIMC Trst, niiofi X25CK Ofcfctttor© 19, nasproti Isavars*© Comssieroio Vedno sveže Dre« POSTREŽBA TOČNA. ❖I * <■ <■! •SHi ❖j Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ier kraški teran. kerievo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd, ':|j Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC d öfe LÖJZ ÜRfllGHEU □ specialist za zobe in usta ° ffiMSJJSHUUHRULI sprejema u Geriči m TrraiRu št. 20 in v fUDOUfČlHI (nasproti pessilinki) TRST JAKOB BEVC - urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupuje v vsaki množi»! po najvišjih cenah gOSONE plačuje više kot vsi drugi ZALOCšA raznovrstnih ur in zlatenine „All’ Alabarda“ TRIESTE, Via dei Giuliani 42 priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete: Elizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalc- scenco. Steklenica L 6.—. Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6‘—. Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _______ Živinozdrauniška sredstva. Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim. DaaoaoaDtaaaaciDaaaaaoaatsoisaDo □ anao aa o □ a □□□□□□□ 0000 a;a'D Zobozdravniškl amfcmiatorij v Trstu ulica Setta Fontan« 6 gj posluje ob delavnikih od 9—1 in od 15—19 ure. Ljudske cene. ono oos o SMS®! □□nnoaonaaaDaiDiaanaooDDODDDn Josip Klun trgovina porcelanastih predmetov TRST, ul. Mazzini 40, prej ui. Huova SKLADIŠČA: Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila ::: Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brex vsake konkurence!! DoaaaacDDOGaanDoiaaDapDDDDna •m POSTOJNA ♦♦♦♦ Notranje bolezni in operacije. . ŽARKi X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. Spomnite se „Šol. društva“! RDBoaacinaEiBciaaaaaciaaaaiaaDadG g Specijalist za ustne 1 in zobne bolezni. Ordinira v SORICI na Travniku 5. II. I od 9. do 12. in od 3. do 5. § a n oaxioiaDaBaaaaaaBDQDaaaaBanaaD ! I ,MUKDL0S‘ šivalni stroji „.CnörScke“ dvokolesa, niolorini „FiAM“ in belgijske puške se vtioke le pri Josipu Kerševaniju GORICA — Pia^za Cavour 9 — GORICA Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva Tvrdka Bstanovljew 1. 1898. ricl C30risk©m Tvrdka uslancvij na 1. 1898. Sorica, ul. Carduccl 14 (pr. Gosposko ulica) 50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov. ANTON BREŠČAK GORICA, Via Carducc! 14 CpreJ Gosposka ul.)