PREDSEDNIK | JE BIL JEZUS POROČEN | VERJAME IN JUDA NJEGOV ŠUMAKU ■ NAJBOLJŠI PRIJATELJ? ■ ŠT. 37 - LETO 61 - CELJE. 12. 5. 2006 - CENA 300 SIT • 1.26 EUR ercator Q§@doQ©[7 QMJ© Opekarniška 9. Celje sobota, 13. maj 2006, od 9.30 do 12. ore Zabavni dogodek z NINJA ŽELVAMI PRIJAZNE ENERGIJE, VARČNE TEHNOLOGIJE Celje, Celjski sejem, 16.-19. maj 2006 Imate pošto na strani 22 13. sejem ENERGETIKA 12 sejem TEROTECH - VZDRŽEVANJE 2. sejem VARJÍNJÍ lM RÏ2ANJf Sejemski trojček za strokovnjake, poznavalce, domače mojstre in ljubitelje! Odpiralni čas: 9.00 -18.00 ska/ni^e city center »witednik yafe eel je Bop pogled na svet Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti. T!!1?"1 «a... mi ««ni«. ((CEiBE® A'oP'e cafià' UŽITEK V DOBRI KAVI 1 PRAŽARNA: 03/713-2666 s 2 DOGODKI JANJA INTIHAR UVODNIK Predsednik verjame Šumaku Režiserjem maratonske nanizanke »Kako čim več zaslužiti z medicinsko opremo« se tokrat računi najbrž ne bodo izšli tako, kot so si zapisali v scenariju. Sam predsednik države je namreč včeraj, tako je vsaj napovedal, vso dokumentacijo, povezano z osemnajstimi in še kakšnimi drugimi operacijskimi mizami, predal organom pregona. In jim naročil, naj zgodbo raziščejo in odgovorijo na vprašanja, ali nekateri mrhovinarji res služijo na račun bolnikov in zdravnikov. Dokumentacijo mu je predal Roman Šunmk, tista »baraba iz Celja, ki po nepotrebnem zavlačuje razpis za dobavo operacijskih miz in je zato kriva, da se morajo bolniki z rakom še vedno zdraviti v nemogočih razmerah«. V skoraj dveumem pogovoru je namreč Šumak predsedniku razkril ozadja in načine dela bele mafije, kot sam imenuje krog ljudi, ki že vsa leta vlada v poslih z medicinsko opremo in mu noben političnih sistem ne more priti do živega. In ki se mu za dosego svojih ciljev ne zdi nemoralno skrivati se za bedo bolnikov z rakom. V zgodbi o osemnajstih operacijskih mizah gotovo ne gre za tako velike razlike v kvaliteti. Dejstvo pa je, da kjer so cene višje, so višje tudi provizije, ki si jih spravijo y žep »vpleteni«. In dejstvo je tudi, da bo država oziroma ministrstvo za zdravje, ker bo vendarle kupilo Sanolaboijeve mize, vrglo skozi okno 200 milijonov vaših in mojih tolarjev. Za toliko je bila cenejša Mollierova ponudba. Bo celjskemu podjetniku ob pomoči predsednika države uspelo, kar se je odločil narediti? Ga ne bodo omajale grožnje, ki se zadnje dni vse bolj stopnjujejo? Ne bo klonil ob dejstvu, da zaradi vztrajanja pri reviziji postopka nabave osemnajstih operacijskih miz izgublja druge posle? Sam pravi, da bo šel do konca, ne glede na to, koliko ga bo to stalo. Ker se je v petindvajsetih letih, kolikor se že ukvarja z medicinsko opremo, nagledal toliko svinjarij, da preprosto ne more več molčati. Konec koncev pa mora vztrajati tudi zaradi davkoplačevalcev, na katere se tudi sam zelo rad sklicuje. Za nabornike v Konjicah V Sloveniji ni več obveznega služenja vojaškega roka, zato tudi ni več klasičnega nabora. Ostajajo pa evidence vojaških obveznikov v primeru vojne nevarnosti ali vojne. Vanje vpisujejo vse državljane Slovenije v letu, ko ti postanejo polnoletni. Na območju Uprave za obrambo Celje bodo vpise v te evidence in seznanitve vojaških obveznikov z njihovimi pravicami in dolžnostmi izvajali vse leto. Dogodke so povezali z obširnejšimi predstavitvami oborožitve Slovenske vojske in predstavitvami možnosti za zaposlovanje v vojski. V torek je bila takšna predstavitev v Slovenskih Konjicah (na sliki), v sredo pred kulturnim domom v Šmarju pri Jelšah, prihodnji torek bo v Žalcu na prostoru pred gasilskim domom in v sredo v Velenju na ploščadi pred občino. BS, foto: MBP Nova škofija v cveti ui v celjskih barvah Sveti sedež je 7. aprila 2006 objavil, da je papež Benedikt XVI. ustanovil v Cerkvi na Slovenskem tri nove škofije: Celje in Murska Sobota v sedanji mariborski škofiji in Novo mesto v sedanji ljubljanski nadškofi j i. Mariborska škofija je tako postala nadš-kofija in metropolija, mariborski škof dr. Franc Kramberger pa imenovan za nadškofa in metropolita. Novica o novih Škofijah v Sloveniji je bila pričakovana, a vendar presenečenje. Ustanavljanje novih škofij je za našo državo izjemen in prelomen dogodek, saj smo zadnjo škofijo dobili davnega leta 1561 v Ljubljani, c.erkve-ni zemljevid pa se je nazadnje spremenil leta 1978 z obnovljeno in povečano koprsko škofijo. Takrat je bil prvič v slovensko cerkveno po- krajino združen velik del ozemlja, na katerem živi naš narod. Uradna ustanovitev nove škofije bo najprej v Celju, v nedeljo, 21. maja, ob 16. uri z mašo pri Marijinem spomeniku na Glavnem trgu. Prvi celjski škof bo dr. Anton Stres. 10. junija bo ustanovitev nove škofije s sedežem v Novem mestu in umestitvijo škofa Andreja Glavana. Zadnja ustanovitev pa bo na dan državnosti, 25. junija, v Murski Soboti, kjer bo najmanjšo slovensko škofijo vodil Celjan dr. Maijan Turnšek. Celjski dogodek se bo začel nekaj minut pred šestnajsto s sprevodom izpred Marijine cerkve skozi mesto do Glavnega trga. Pred mašo z ustanovitvijo škofije, ustoličenjem škofa in s preimenovanjem opatijske cerkve sv. Danijela v stolnico bodo igrale štiri godbe - s Svetine, z Ljubečne, iz Nove Cerkve in Celja. Vsi udeleženci zgodovinskega dogodka bodo že v lastnih župnijah dobili knjižice z opisom nove škofije ter podobice, ki jih bodo spominjale na srečanje v Celju. Ob srečanju pripravljajo še vrsto presenečenj, ki bodo dopolnila slovesno vzdušje velikega dogodka. Kljub temu, da bo sveta maša na prostem, bodo dosedanjo opatijsko cerkev praznično olepšali s cvetjem v celjskih barvah - modri in rumeni. Tako cvetje bo krasilo tudi oltar na odru na prostem. Za cvetlično olepšanje prostora bo poskrbelo Cvetličarstvo Ocvirk iz Celja, z ekipo pa bo zahtevno delo opravila Vida Ocvirk: »Pri dobaviteljih smo prosili za cvetje v tra- dicionalnih celjskih barvah, tako naj bi bile rumene lilije in marjetice ter modre vrtnice in marjetice. Notranjost cerkve bomo ocvetli-čili v soboto in oltarni prostor v nedeljo dopoldne. Čaka nas veliko dela, vendar smo prepričani, da nam bo uspelo. Prav tako smo po posameznih župnijah zaprosili, da bi napletli čim več kit iz zimzelena za olepšanje cerkve.« Grb škofije s tremi zvezdami in veliko-nočnico, ki bo krasil prireditev, bo tokrat narisan. V pripravo se je vključilo veliko služb, med njimi tudi za ureditev prometa in parkiranje, tako da bo slovesni dogodek potekal v najlepšem vzdušju in razpoloženju. Po maši se bo na Glavnem trgu srečanje nadaljevalo z veseljem ob lepem dogodku. TONE VRABL Bručan našel »rešitev« za operacijske mize Predsednik države Janez Drnovšek, ki je ob obisku onkološkega inštituta direktorja celjskega podjetja Mollier pozval, naj odstopi od zahtevka po reviziji razpisa za operacijske mize, si je premislil. Po pogovoru z Romanom Šuma-kom se je odločil, da bo organe pregona pozval, naj nabavo medicinske opreme vzamejo pod drobnogled. Janez Drnovšek meni, da ne bodo imeli pretežkega dela, saj jim bodo poslali celotno Šumakovo dokumentacijo. Prepričan je, da bo treba odgovoriti predvsem na vprašanje, »ali res nekateri mrhovinarji služijo na račun bolnikov in zdravnikov«, kot je med drugim v svojem pismu, ki je obkrožilo in tudi prizadelo skoraj vso Slovenijo, opozoril dr. Erik Brecelj, kirurg iz onkološkega inštituta. Roman Šumak je z odločitvijo predsednika države zadovoljen, saj mu, kot pravi, doslej ni nihče hotel pri- sluhniti, niti minister za zdravje ne. Predsednik Drnovšek je v začetka tedna tudi ugotovil, da ima ministrstvo Za zdrav-je pri reševanju zapletov zaradi operacijskih miz še eno, do zdaj neizrabljeno možnost. Na državno revizijsko komisijo lahko namreč vloži zahtevek za izdajo sklepa o nezadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Minister za zdravje Andrej Bručan je v sredo to tudi storil. Komisiji je pred- lagal, naj odpravi ustavitev postopka javnega naročila za operacijske mize, na katere poleg onkološkega inštituta čakajo tudi v mariborski in novomeški bolnišnici. Ministrov predlog pomeni, da bo pogodba o dobavi operacijskih miz podpisana z izbranim ponudnikom Sanolabor-jem. Bručan pričakuje takojšnjo odločitev državne revizijske komisije, pripravljen pa je tudi na morebitno Mollierovo tožbo. Ko izbruhne požar Zaključil se je regijski natečaj na temo Naravne in druge nesreče - požar. Skupaj sta ga pripravila celjska izpostava Uprave za zaščito in reševanje in območna enota Zavoda za šolstvo. Na včerajšnji zaključni prireditvi in podelitvi nagrad so v prostorih Poklicne gasilske enote Celje predstavili delo gasilcev in opremo enote. Najboljšim posameznikom, šolam in mentorjem so podelili nagrade. Za sodelovanje na literarno - likovnem natečaju se je odločilo 28 osnovnih šol in osem vrtcev, ki so izdelali 277 likovnih in 42 literarnih del. ska/nii?e Celjski poklicni gasilci so mladim nagrajenci city /center rt« tedni k pn(f@eifjj@ i Izbrana dela, ki jih niso poslali na državni natečaj, bodo vse leto razstavljena v prostorih izpostave za zaščito in reševanje. Državni natečaj pa se bo zaključil, je povedal Janez Melanšek iz celjske izpostave, 24. maja v centru za izobraževanje, zaščito in reševanje na Igu. Trije udeleženci natečaja iz celjskega območja bodo tam opremo. dobili posebna priznanja. V regijskem natečaju so podelili 25 priznanj, po petim najboljšim v petih kategorijah. BRST NOVI ÎIDMHC DOGODKI 3 Uveljavite pravice! Zveza potrošnikov Slovenije nagovarja javnost o njihovih pravicah in vsakodnevnem uveljavljanju le-teh V ponedeljek se je začela informativna kampanja Evropske unije »Pravice imate! Uveljavite jih!«. Cilj je dvigniti ozaveščenost potrošnikov o njihovih pravicah in promocija potrošniških organizacij kot virov informacij in nasvetov. Kampanja istočasno poteka na Češkem in na Slovaškem. Z oglasi in dogodki bo Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) do konca leta promovirala prednosti članstva v njej in skušala potrošnike seznaniti z njihovimi pravicami. S pomočjo televizijskih oglasov, ki jih že lahko spremljate, ter medijskih dogodkov bodo potrošniki med drugim seznanjeni s težavami, ki jih lahko imajo s turističnimi agencijami, pri uveljavljanju garancij ob nakupu rabljenih avtomobilov, pri sklepanju pogodb z bančnimi in drugimi finančnimi ustanovami ter nakupovanju na daljavo preko medmrežja. ZPS bo izdala tudi 20 zloženk, kjer prvi niz teh pokriva pravice, ki jih imamo potrošniki pri nakupovanju preko medmrežja, potrošniških kreditih, kot letalski potniki in turisti na potovanjih. Se bodo pa potrošniki o svojih pravicah lahko seznanili tudi preko spletne strani in e-novic. Pravice pozna in uveljavlja premalo ljudi »V novih članicah Evropske unije potrošniki niso do- Predsednica ZPS Breda Kutin opozarja na pravice potrošnikov in uveljavljanje le-teh. volj seznanjeni o svojih pravicah, prav tako ni veliko organizacij,« pravi Breda Kutin, predsednica ZPS. Evropska unija zato apelira na potrošnike, da podpirajo svojo organizacijo kot svoj potrošniški sindikat. »Naši potrošniki se premalo zavedajo pravic, največja težava pa je v uveljavljanju teh, kar se žal pogosto konča z besedami, da se ne splača.« Naloga nevladne potrošniške organizacije je zato svetovati, informirati in lobirati ter naučiti potrošnike uveljavljati pravice v vsakdanjih situacijah. Po besedah Kutinove Slovenija tudi zelo zaostaja pri izvensodnem razreševanju potrošniških sporov. »Ni sistema, kjer bi potrošniki dobili enostaven in hiter način pomoči,« pojasnjuje Kutinova. Primer so turistične agencije, ki še vedno zaostajajo za razvitimi evropskimi državami, kjer imajo izdelan sistem razreševanja pritožb in hitrega nuđenja drugih, nadomestnih ponudb. »Ne pa da se postopki vlečejo mesece, posameznik pa na koncu išče pravico na sodišču.« ZPS ima približno 5 tisoč članov, ki prejemajo potrošniško revijo, ki je pomemben vir informacij, ne le pri uveljavljanju pravic, temveč tudi pri izbiri. Primerjalni testi, kjer se potrošniki ne odločajo le na podlagi priporočil znancev in uveljavljene blagovne znamke, temveč na podlagi rezultatov le-teh, so pri nas še premalo poznani. Tako so na primer pralni stroj, hladilnik in notesnik izdelki testirani na evropskem trgu, kjer na ceno ne vpliva proizvajalec ali trgovec. »In kaj hitro se lahko izkaže, da se za bleščečo blagovno znamko ne skriva bleščeča kakovost,« pojasnjuje ob tem. Kutinova pravi, da je podpora države potrošniški organizaciji premajhna. »Ob tem pa moramo biti organizacije neodvisne od gospodarstva in ponudnikov in je zato sofinanciranje države zelo pomembno.« Je pa Slovenija, vsaj kar se tiče organiziranosti potrošniškega gibanja, pred Češko in Slovaško, medtem ko se bo od Čehov morala naučiti predvsem poslovanja v turizmu. MATEJA JAZBEC Slepilo proti drogam Klub študentov občine Celje, ki je vse bolj dejaven, pripravlja danes, v petek, ob 19. uri v Mestnem kinu Metero-pol brezplačno predstavo slovenskega filma Slepilo. Klub želi z izvedbo te akcije mlade ozavestiti o problemu uživanja nedovoljenih drog, kar je tema tega priljubljenega filma, ki je nedavno prejel tudi prestižno zlato rolo. S približanjem ozadja odvisnosti hoče film mladim pokazati, kam lahko pripeljejo radovednost, preizkušanje novega, podrejanje drugim in napačno reševanje osebnih in drugih problemov. Da ne bi ostalo le pri filmski predstavi, so klubovci v goste povabili tudi ustvarjalce - režiserja in scenarista Jana Bilod-jeriča, producentko Polono Baloti in igralca Dejana Baloha ter Srdana Trifunoviča. Ker so nekateri med njimi tudi sami izkusili začarani krog odvisnosti, bodo več kot primerni sogovorniki na pogovoru po filmski predstavi. BS Najboljši matematiki kabelski internet TURNŠEK IZBERITE SVOJO HITROST mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec ( € 12,48 ) - neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijaki, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite : 03 42 88 112, 03 42 88 119 e-mail : lnternet@cekabel.net Dostop do kabelskega interneta možen v Celju in Štorah Znani so rezultati 50. državnega matematičnega tekmovanja za srednješolce, ki je bilo v aprilu na Gimnaziji Kočevje. Udeležilo se ga je 158 dijakov, ki so predhodno dosegli najboljše rezultate na izbirnem področnem tekmovanju, pri čemer so po najvišjih mestih tudi tokrat posegali srednješolci s Celjskega. Državno tekmovanje za srednješolce je bilo tudi zadnji preizkus pred končnim izborom šestih predstavnikov naše države, ki se bodo udeležili mednarodne matematične olimpijade. Pri tem bodo lahko slovenski dijaki letos izkoristili prednost domačega okolja. Na tekmovanju si je z uspešno rešenimi nalogami kar 94 dijakov prislužilo zlato priznanje. Med udeleženci iz naše regije so se najbolje odrezali Maja Alif in Teja Turk iz drugega letnika I. Gimnazije v Celju ter Peter Lendero, dijak četrtega letnika Splošne in strokovne gimnazije Šolskega cen-- Št. 37-12. tra Velenje. Ti bodo na posebni prireditvi prejeli prvo nagrado, ki so si jo prislužili z doseženim številom točk, ki je preseglo določeno mejno vrednost. Na prireditvi ob zaključku matematičnih tekmovanj za srednješolce, ki bo 18. maja v ljubljanskem Koloseju, bodo poleg omenjenih predstavnikov srednjih šol in gimnazij nagrade prejeli tudi dijaki srednjih tehniških in strokovnih šol ter srednjih poklicnih šol, ki so merili svoje znanje na ločenih tekmovanjih. Med temi nagrajenci ima največ predstavnikov Poklicna in tehnična elektro in kemijska šola Šolskega centra Celje. KJE SO NASI POSLANCI? Medijski maraton Današnja slika razprave je zelo šimptomatična - poslanci vladajoče koalicije berejo medije, pod mizo ali na mizi, medtem ko o njih še nimajo mnenja, s pomočjo katerega bi lahko izboljšali predlog zakona. Majda Širca, LDS, v razpravi o zakonu o medijih Popravljanje zakona o medijih, ki se ga je lotil minister Vaško Simonití, je že ob prvi predstavitvi spisanih popravkov nakazalo na trnovo pot skozi parlamentarno proceduro. Opozicija skače do stropa, saj naj bi po njenem šlo za še en poskus vladajoče politike, da si podredi medije, o dobrih namenih in modrostí zakonskih sprememb dvomi strokovna javnost, podobno je tudi intimno prepričanje velikega dela novinarske srenje. Tudi apolitični uredniki apolitičnih medijev (če dopustimo možnost, da kaj takega obstaja) se križajo ob misli na morebitno poplavo popravkov, ki se nakazuje s popravki zakona. Koalicijska večina bolj ali manj molči. Oziroma je molčala na sredini seji parlamentarnega odbora za kulturo, kjer so se lotili druge obravnave novele zakona o medijih. V polemični debati, ko so se prebijali skozi slabo stotnijo amandmajev, so namreč sodelovali predvsem opozicijski poslanci, ki so se bolj ali manj dajali samo s predsednikom odbora Brankom Grimsom (SDS), preostali člani koalicije so večinoma statirali. Zato je Jožef Školč (LDS) sredi seje dejal, da ne ve čemu je namenjena diskusija za pluraliza-cijo medijev, če je ena stran popolnoma tiha. »Čemu si toliko prizadevate za pluraliza-cijo medijev, če pa ste tam, kjer o tem govorimo, popolnoma tiho in ne poveste, kaj si o tem mislite,« je nekdanji minister za kulturo pozival nasprotno stran. Debatni ping pong, s katerim so si največ opravka dajali Grims, Školč in Majda Širca (LDS), se je največ vrtel okoli določili o sredstvih za pluralizacijo medijev in o pravici do popravka. Širca je predlagala, da v zakon zapišejo, da morajo biti člani komisije, ki bo presojala, kateri mediji oziroma programske vsebine si zaslužijo sredstva, neodvisni strokovnjaki, a je predlog na glasovanju padel. Školč je odboru predlagal amandma, ki so ga pripravili sodelavci Mirovnega inštituta, in v katerem so določili materialne pogoje za sofinanciranje, pri merilih za sofinanciranje pa izločili uravnovešeno poročanje o političnem delovanju pozicije in opozicije ter določili merila, ki se nanašajo na širša družbena področja. Vrste koalicije je ob tem zapustil Vili Rezman (De-SUS), ki je menil, da amandmaji Mirovnega inštituta bolje urejajo pogoje, način, postopek, merila za dodeljevanje finančnih sredstev, dobri pa naj bi bdi tudi za to, ker »onemogočajo pretiran vdor političnega v odločanje«. Po njegovih besedah državno financiranje medijev po načelu uravnoteženega poročanja o koaliciji ali o opoziciji zanj in tudi za kolege v poslanski skupini ni tako zelo bistven kriterij, da bi smeli druge kriterije pluralizacije pri tem minorizirati. Tudi Grims je ocenil, da vsebuje amandma nekatere dobre, žal pa tudi slabe rešitve, koalicijska večina pa je glasovala proti. Rudolf Petan Večina je zavrnila tudi predloge, da bi se črtala nova določila o popravku. Grega Re-povž iz Društva novinarjev Slovenije je poudaril, da novinarji podpirajo pravico do popravka, da pa no va ureditev za »malega človeka« stvari nikakor ne bo izboljšala. Avtor predlaganih sprememb o popravku Leo Oblak iz medijskega podjetja Infonet namreč trdi, da sedanji zakon »malim ljudem« ne daje nobenega jamstva, da si bodo uredniki vzeli čas in jim odgovorili, kaj je narobe in zakaj so zavrnili objavo. Svoj prispevek k razpravi je dal tudi konjiški poslanec Rudolf Petan (SDS), ki je podprl predlagano rešitev za objavo popravkov in ob tem ugotovil, da zakoni niso pisani _bbpo-sebej za malega človeka, pa posebej za velikega človeka«. Rešitev ni v zaostrovanju določil, temveč bi bilo treba najprej izdelati analizo sedanje ureditve, je dejala Brankica Petkovič iz Mirovnega inštituta in spomnila na možnost samoregulacije; v tujini namreč obstajajo posebni tiskovni sveti in ombudsmani, ki se na medijih ukvarjajo s pritožbami. Oblak pa je prepričan, da nova ureditev ne pomeni onemogočanja medijske svobode. Opozoril je, da bo lahko urednik tudi po novem še vedno zavrnil popravek, če bo ta neutemeljen. Odbor je tako glede popravka podprl le amandma, ki predvideno novo ureditev nekoliko omili, in sicer tako, da uredniku popravka, če bi bil ta nesorazmerno daljši od teksta, na katerega se nanaša, ne bi bilo treba objaviti. SEBASTIJAN KOPUŠAR V parku kreativno in pod nadzorom Celjski mladinski center v sodelovanju z Javnim zavodom Socio in Zavodom za zdravstveno varstvo Celje pripravlja projekt Kreativno v parku, s katerim želijo mladim ponuditi možnost aktivnejšega preživljanja časa v celjskem mestnem parku. S pestrim programom tam začenjajo že danes, za poostren nadzor dogajanja pa se je odločilo celjsko občinsko redarstvo. Celjski mestni park je, predvsem v pomladnih in poletnih mesecih, ob petkih po zaključku pouka že leta zbirališče mladih. Ti pa se zabavajo predvsem ob velikih količinah popitega alkohola, uživanjem prepovedanih substanc, pogosto pa tudi uničujejo infrastrukturo in onesnažujejo okolje. Za seboj puščajo razdejanje, v katerem se ostali obiskovalci ne počutijo sproščeno in varno predvsem zaradi razbite steklovine. V Celjskem mladinskem centru so se zato odločili, da popestrijo dogajanje v parku. Že danes med 11.30 in 15. uro tam pripravljajo številne aktivnosti, ob lepem vremenu pa nameravajo z njimi nadaljevati vsak petek do 23. junija. Mladim bodo po- Bodo redarji poskrbeli, da bo poslej celjski park manj razdejan? nudili program aktivnega, ustvarjalnega, športnega, informativnega in preventivnega dela z namenom zmanjševanja pitja alkohola in uporabe drugih opojnih substanc ter odgovornejšega odnosa do okolice. Poleg športnih iger bo med 19. in 26. majem na voljo brezplačna plesna šola swinga, 19. maja pripravlja- jo Techno park 06, mladi pa bodo lahko sodelovali tudi v kreativnih delavnicah. Zavod Socio se je v projekt vključil s svojimi info točkami, Zavod za zdravstveno varstvo Celje pa bo predstavljal program za varnost mladih v prometu Nihče ni odveč. Obenem se je občinsko redarstvo odloČilo, da v sode- lovanju s policijo v parku organizira okrepljen nadzor. Že minuli petek je dogajanje v parku spremljalo deset varnostnikov, dva občinska redarja in dva policista, akcijo pa so ocenili kot uspešno in jo bodo ponovili tudi danes. PM Foto: RP Energetska izkaznica stavbe Do konca leta bo obvezna za vse javne stavbe v Sloveniji Pozor pri oddaji zbirnih vlog Do 15. maja imajo kmetje čas, da oddajo zbirne vloge za subvencije za letošnje leto. Kljub temu, da so na bližnjih izpostavah kmetijsko svetovalnih služb že opravili elektronski vnos, je potrebno vlogo na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja poslati še priporočeno po pošti. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja opozarja, da veliko vlog, ki so bile že elektronsko vnešene, po pošti še niso prejeli. Zato Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ponovno poziva vse vlagatelje, naj s priporočeno pošto na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pošljejo v originalni ovojni mapi en izvod originalno vnesene in natisnjene zbirne vloge, saj se edino na ta način na agenciji začne uradni postopek sprejema vloge. Kmetje sicer lahko po 15. maju pošljejo vlogo še naslednjih 21 delovnih dni, vendar se jim bo za vsak zamujeni dan oddaje znesek subvencij znižal za en odstotek. Nekateri kmetje še niso prejeli niti odločb za lansko leto. Odločbe o višini subvencij za površine Agencija RS za kmetijske trge in razvoj pošilja ravno v tem času, odločbe o višini subvencij za živino pa bodo izdane šele v mesecu juliju. RP Maturanti bodo podirali rekord Plesna zveza Slovenije s projektom Slovenija pleše in večina plesnih šol po Sloveniji pripravljajo tudi v letošnjem maju s projektom Ulična četvorka '06 - Quadrille dance festival množično druženje maturantov na zadnji šolski dan. V petek, 19. maja, bodo zaplesali tudi celjski, velenjski in slatinski maturanti, ulični četvorki pa se bodo pridružili mladi iz drugih evropskih držav. Glavno vodilo največjega sinhronega plesa ni le rekordno plesanje četvorke, temveč veselo druženje mladih, za katerega se organizatorji trudijo, da bi postalo tradicija in del kulture mladih tudi v mestih izven slovenskih meja. Ulična četvorka pa postaja tudi mednarodni projekt, ki se mu bodo letos pridružili maturantje iz Avstrije (Bruckan der Mur), Italije (Trst), Hrvaške (Osijek) ter Srbije in Črne gore (Kraljevo). Organizatorji želijo ponovno preseči rekord in se potegovati za postavitev novega Guinnessovega rekorda za največji sinhroni ples ha svetu. Prireditev bo na trgih in glavnih ulicah v 18 slovenskih mestih. V petek, 19. maja, na zadnji šolski dan maturantov, bodo točno opoldne radijski valovi začeli oddajati znamenito Straussovo četvorko iz Netopirja in začel se bo največji sočasni ples. V Celju bo Cvetka Špiljar vodila 1.600 plesalcev, v Velenju bo pod vodstvom Aleša Pušnika zaplesalo 400 plesalcev, V Rogaški Slatini pa bo Marta Pelko vodila 170 maturantov. PM Še letos bodo morale vse javne stavbe v Sloveniji pridobiti tako imenovane energetske izkaznice, v katerih bodo natančno zapisani vsi parametri uporabe in porabe virov energije. Omenjene izkaznice bodo morale biti izobešene na vidnih mestih v stavbah. Pri uvedbi Slovenija sledi za članice obveznim ukrepom Evropske unije. Energetska izkaznica stavbe podaja najpomembnejše kazalce rabe energije v stavbi in slednjo razvršča v enega od razredov rabe energije. Osnovni namen energetske izkaznice stavbe je informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti, posredno o pričakovani višini stroška za energijo in morebitnih naložbah, potrebnih za energetsko posodobitev stavbe in naprav v njej. Energetska izkaznica je na ta način spričevalo o kakovosti toplotnih lastnosti stavbe. Pridobijo lahko vsaka stavba. »V Sloveniji se je v letih 2001/2002 izvajal pilotni projekt uvajanja energetske izkaznice v okviru projekta OPET Slovenija (evropska mreža organizacij za promo- cijo energetske tehnologije), v okviru katerega so podelili energetske izkaznice za pet stavb, ZRMK, tehnološki center za graditeljstvo s finančno podporo agencije, ministrstva za okolje, prostor in energijo ter ministrstva za gospodarstvo,« je povedal Primož Posinek iz celjske Energetike. »Trenutno energetska izkaznica v Sloveniji (še) ni obvezna, a jo je že mogoče pridobiti. V prostovoljni shemi izdajanja energetske izkaznice ima namen na trgu nepremičnin spodbujati tržno prednost energetsko učinkovite gradnje. Energetska izkaznica stavbe je namenjena tudi investitorjem pri gradnji za trg, ki želijo z objektivno informacijo o energetskem stanju nepremičnine poudariti njeno konkurenčno prednost na trgu, stanovanjskim skladom in občinam, ki z dokazilom o dobrih energetskih kazalcih njihovih investicij izkazujejo skrb za trajnostno graditev in svoj odnos do varovanje okolja, ter nepremičninskim agencijam, ki energetsko izkaznico lahko uporabijo kot dodatno dokazilo o strokovno opravljeni storitvi posredovanja v prometu z nepre- mičninami,« pojasnjuje Posinek pomen energetskih izkaznic. Energetska izkaznica razvršča stavbe glede na energetsko učinkovitost v razrede rabe energije. Pri sedanji obliki energetske izkaznice stavbe je merilo za presojo energijske kakovosti stavbe potreb na toplota za ogrevanje stavbe. »V prihodnje se bomo na podlagi energetske izkaznice stavbe lahko seznanili s celotno rabo energije, ki omogoča delovanje stavbe, upoštevaje energijo, potrebno za ogrevanje, razsvetljavo, pripravo tople vode, hlajenje in izkoristke naprav,« pojasnjuje Posinek. Stavbe so razvrščene v sedem razredov rabe energije (A-G). Vsak obsega območje po 15 kWh/m2. Razred A pomeni energetsko najbolj učinkovito stavbo in razred G najbolj potrat- Od leta 2006 bo v Slovenji uporaba energetske izkaznice stavbe ob prodaji ali najemu nepremičnine obvezna. Trenutno je njena uporaba še prostovoljna, izdaja jo Gradbeni inštitut ZRMK. BRST Kmetom so kršene pravice S popravljenim pravilnikom o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki ga je šolsko ministrstvo objavilo konec aprila. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ni zadovoljna. Meni, da navedeni pravilnik v dodanem 4.a členu še vedno neenakopravno obravnava tiste starše, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in jih razvršča v višje plačilne razrede (četudi se je spodnja meja katastra nekoliko dvignila), zato je že pripravila osnutek pobude za oceno ustavnosti spornega člena. Ker pa zbornica ne more vlagati pobud v imenu svojih članov, ampak to lahko stori le oseba, ki izkaže pravni interes (v konkretnem primeru kmečki starši, ki imajo otroka v vrtcu), zbornica poziva starše k vložitvi ustavne pobude. Drugi možni način boja proti spornemu členu pa je pobuda Varuhu človeko- vih pravic. Zbornica je obrazce s podrobnimi navodili za izpolnjevanje že poslala na vse kmetijsko svetovalne službe. »Nov pravilnik je najbolj prizadel starše z več otroki, ki se zgolj s kmetijstvom ne morejo preživljati, saj veliki kmetje že tako ali tako plačujejo več. Tistih, ki res izigravajo sistem, pa tudi s tem pravilnikom niso >ujeli<,« je prepričana Milena Kulovec, vodja oddelka za kmečko družino in socialne zadeve pri KGZS. »Sploh pa nov pravilnik nima nikakršne strokovne podlage, kar je še posebej sporno.« »Pravilnik je prav bedast, zato ga v naši občini sploh ne upoštevamo,« brez dlake na jeziku pravi župan občine Prebold Vinko Debelak. »Tudi staršem podjetnikom, ki so vključeni v novem pravilniku, nismo dvigovali plačil vrtcev, razen v primerih, ko smo prepričani, da ima kdo res veliko pre- moženje, kar pa v majhni ob . čini, kot je naša, ni težko ugotoviti.« V majhnih občinah pa ni težko najti tudi drugih staršev, ki sistem plačila vrtcev spretno izigravajo, vendar za njih ministrstvo (še) ni pripravilo posebnih pravilnikov. Tako so na občinah še vedno nemočni pri tako imenovanih enostarševskih družinah, ki to v resnici niso. »Na občini dobro vemo, da mati z otrokom živi pri partnerju oziroma otrokovemu očetu v drugi občini, saj moramo zanjo poravnati stroške vrtca v drugi občini, a takšnim primerom nikakor ne moremo stopiti na prste,« pravi Zlatka Pilko, vodja oddelka za dmžbene dejavnosti občine Šmarje pri Jelšah. »Na upravni enoti smo že večkrat sprožili postopke, naj preverijo stalno bivališče, a do sedaj nismo prejeli še nobenega rešenega primera.« ROZMARI PETEK TEI Prosim, pošlji naprej! Vedno več prošenj, da se vključimo v register darovalcev kostnega mozga - V slovenskem registru že skoraj sedem tisoč darovalcev »Moj sin Benjamin, star 22 let, je novembra 2005 zbolel za akutno limfoblast-no levkemijo z oznako T, kar pomeni, da je bolezen zelo agresivna. Sin ima trenutno tretji cikel kemoterapije in edina možnost za ozdravitev je presaditev kostnega mozga. Žal pa je tu tudi bitka z časom: hitrejša je presaditev, večja je možnost ozdravitve,« se začenja ena izmed zadnjih velikih prošenj mater, ki krožijo s pomočjo elektronske pošte. Prosijo in pozivajo nas, da se vključimo med darovalce kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic: »-Šele ko potrka bolezen na vrata, se zavedamo zdravja in ena humana poteza zdravega lahko reši bolnega,« zaključuje Benjaminova mama Jožica Babič. Pred meseci je na tak način krožila prošnja za pomoč 19-letnemu Janu. Najožji družinski člani niso bih primerni darovalci, zato je mati Simona Bohanec pozivala, da se vključimo v register dajalcev in s tem povečamo možnost za njenega sina in tudi druge bolnike, ki čakajo na presaditev. Odziv na njeno prošnjo je bil velik - samo na Celjskem se je odzvalo več kot 70 kandidatov, kar Vlasta Nussdorfer je tudi razumljivo, saj je Janova mama Celjanka. Resda med njimi niso našli ustreznega darovalca krvotvornih matičnih celic, našh pa so ga s pomočjo mednarodne mreže nesorodnih darovalcev kostnega mozga, v kateri od leta 1991 kot polnopravna Članica sodeluje tudi Slovenija Donor. Ustreznega darovalca je namreč težko najti. Zakaj? V Sloveniji vsako leto na novo odkrijejo več kot dve- Ste se odločili? Tisti, ki se odločijo za darovanje kostnega mozga, se lahko prijavijo na centru za tipizacijo tkiv, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. Telefon: (01) 230 23 13 in 543 82 20. Lahko se prijavite tudi v celjski bolnišnici v Službi za transfuzijsko medicino (03/423 35 92). Celjski transfuzijski oddelek zbira prijave, jih posreduje republiškemu zavodu za transfuzijsko medicino in mu pomaga pri izvedbi testiranj. Kot je povedala predstojnica oddelka Janja Pajk, dr. med., so lani pripravili dve predavanji za morebitne darovalce, prvega letošnjega se je udeležilo 70 ljudi, trenutno pa je novoprijavljenih 13: »Ko jih bo 30, bomo zanje pripravili predavanje strokovnjakov centra za tipizacijo krvi. Takrat bodo izpolnili vprašalnik in se pogovorih z zdravnikom. Tistim, ki to želijo, lahko odvzamemo vzorec krvi za ugotavljanje antigenskih karakteristik tudi prej. Na odvzem krvi lahko pridejo na oddelek ob ponedeljkih, torkih in sredah od 7.30 do 10.30, na predavanje pa lahko pridejo kasneje.« Sicer pa ugotavlja, da se prijavljajo predvsem krvodajalci in ljudje, ki poznajo bolnika, ki potrebuje pomoč. sto bolnikov z različnimi oblikami levkemije. Poleg z zdravili lahko njim in obolelim za še nekaterimi drugimi boleznimi pomagajo le s presaditvijo kostnega mozga oziroma krvotvornih matičnih celic. Ker lahko le Četrtini pomagajo svojci, je življenje vseh ostalih odvisno od tega, ali bodo med ljudmi, ki so pripravljeni darovati kostni mozeg, našli pravega. Pravi darovalec je tisti, ki ima kar najbolj podobne človeške levkocitne antigene, ki jih označujejo s kratico HLA. To ujemanje pri celicah bolnika in darovalca je osnovni pogoj, da bo presaditev kostnega mozga uspela. Težava nastopi, ker se ljudje po kom binacijah HLA izredno razlikujemo in je včasih tudi med milijoni težko najti pravega. Za približno tretjino vseh bolnikov najdejo tkivno skladne darovalce znotraj njihovih družin, preostali dve tretjini pa sta odvisni od nesorodnih donorjev. Zanje iščejo možne darovalce v svetovnem registru oziroma v obsežni podatkovni zbirki Bone Marrow Donors Worldwide (BMDW). V njej so shranjeni anonimni podatki o tkivnih značilnostih vseh nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic po vsem svetu. Novembra lani so vključili podatke že za de-setmilijontega. V slovenskem nacionalnem registru nesorodnih prostovoljnih darovalcev kostnega mozga Slovenija Donor je že več kot pet tisoč možnih darovalcev, pri čemer bi radi to število podvojili. Možnosti, da bi tako med njimi našli ustreznega donatorja tudi za slovenske bolnike, bi se s tem precej povečale. Ljudje se po kombinacijah HLA izredno razlikujemo, velja pa, da ima vsak narod nekaj svojih značilnosti, ki se zrcalijo tudi v kombinacijah antigenov. Več bo torej darovalcev v našem nacionalnem registru, večje bodo možnosti za naše bolnike. Darujmo za življenje Tudi to je bil pred dvema letoma eden izmed razlogov za javni poziv Irene Grafena-uer za pomoč in akcijo Darujmo za življenje. Njena pobudnica je bila Vlasta Nussdorfer: »Prav je, da tudi Slovenci ne samo sprejemamo tuje in čakamo na pomoč od zunaj, ampak da tudi nekaj naredimo. Veliko ljudi se je odzvalo, skoraj 7.000 je že vpisanih v register. Vsak dan jih je več. Ker ni dovolj samo imeti darovalce, ampak tudi denar, smo se odločili, da oblikujemo sklad Hipokrat. Upam, da bomo lahko imeli tudi kakšen dobrodelen koncert in da bodo ljudje preko SMS-ov na številko 1919 z besedico »življenje« še prispevali po 230 tolarjev. Verjamem, da bomo zbrali denar, tako da ne bo mogoče reči: imamo ljudi, a nimamo denarja za preiskave. Imeli naj bi vse. Deset tisoč darovalcev in denar. Želim si, da bi to dosegji do konca leta.« Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic deluje na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Postopek vpisa v register in način evidentiranja morebitnih darovalcev ter sam odvzem matičnih celic ali kostnega mozga je preprost: »Presenečena sem bila nad enostavnostjo postopka na eni in majhnim številom prostovoljcev na dnigi strani, čp vemo, da vsak darovalec, ki da- 1 Od 25. do 27. maja pridite na Trg celjskih I grofov v Celju in odtisnite svojo dlan na i Nivea steno! Za vsak vaš odtis bo NIVEA I prispevala 200 tolarjev v učni sklad za j socialno ogrožene otroke in mladino. D- Učni sklad je ustanovilo podjetje Beiersdorf Slovenija Î v sodeiovonju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. PODAJTE NAM ROKO! Vh HI/EA (ýl&nvL/ ruje, reši bolniku življenje,« je opisala svojo izkušnjo Simona Bohanec. Kako postati darovalec Za darovalca se lahko prijavijo zdrave polnoletne osebe, stare do 65 let. Z odvzemom krvi jim določijo tako imenovane antigene HLA in jih vključijo v anonimni register. Pred odvzemom krvi za tipizacijo prostovoljce povabijo na predavanje, kjer dobijo vse potrebne informacije o postopku. Vsak darovalec izpolni podroben zdravstveni vprašalnik o svoji zdravstveni preteklosti in po pogovoru z zdravnikom podpiše še pristopno izjavo. Šele nato mu odvzamejo vzorec krvi za nadaljnjo tipizacijo. Darovalec si lahko premisli vse do zadnje pisne privolitve tik pred presaditvijo. Znana sta dva načina odvzema kostnega mozga. Prvi, klasičen, ki poteka v splošni ali lokalni anesteziji, med katero darovalcu s posebno sterilno iglo iz ploščate medenične kosti na več mestih odvzamejo od dva do tri odstotke kostnega mozga, ki je po videzu podoben krvi. Pod vplivom anestezije darovalec ne čuti bolečine, ko se prebudi iz narkoze, pa utegne občutiti bolečino na mestu vboda. Iz bolnišnice ga odpustijo drugi ali tretji dan po posegu. Razen zelo majhne možnosti zapletov pri anesteziji in okužbe na mestu odvzema tveganja tako rekoč ni. . Pri drugem, sodobnejšem in pogostejšem postopku afereze pridobivajo krvotvorne matične celice iz da-rovalčeve vene oziroma periferne krvi, preostale sestavine pa vrnejo v žilo. Postopek traja nekaj ur, od štiri do pet dni prej pa darovalec pod zdravniškim nadzorom prejema injekcije zdravila, ki povečajo število matičnih krvotvornih celic v krvi. To spremljajo stranski učinki, kot so glavobol, bolečine v mišicah in kosteh in slabost, ki izginejo v enem do dveh dneh po prejemu odmerka zdravila. Transplantacija kostnega mozga je zdravljenje, pri katerem bolnikov oboleli kostni mozeg nadomestijo s celicami zdravega darovalca. Vbrizgajo jih v bolnikovo veno podobno kot pri transfuziji. Tik pred presaditvijo da-rovalčevega kostnega mozga bodočemu prejemniku povsem oslabijo imunski sistem. Če je presaditev uspešna, presajeni kostni mozeg začne delovati po dveh do treh tednih. Presaditev je pri zdravljenju smrtno nevarnih akutnih oblik levkemij uspešna v dveh tretjinah primerov. MILENA B. POKLIC 6 íARSTVO O cetis Po avtomobilih prihaja energetika Sezona na celjskem sejmišču se nadaljuje s sejemskim trojčkom rekordno število razstavljavcev Letos Na sejmih Energetika, Terotech-vzdrževanje ter Varjenje in rezanje, ki bodo na celjskem sejmišču od 16. do 19. maja, se bo letos predstavilo več kot tisoč razstavljavcev iz 20 držav. Največ se jih bo udeležilo sejma Energetika, ki ima med tremi sejmi najdaljšo tradicijo. Sejemski trojček bo odprl minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. »Sejmi so sicer specializirani, vendar še zdaleč niso namenjeni le strokovni, ampak tudi širši javnosti. Energija je vse bolj draga in zlasti na sejmih Energetika in Terotech-vzdrževa-nje bodo obiskovalci lahko dobili veliko dobrih in koristnih nasvetov o učinkovitejši rabi energije in o obnovljivih virih,« je pred otvoritvijo povedala Breda Obrez Preskar, namestnica direktorja Celjskega sejma. V času sejmov se bo zvrstilo tudi veliko dogodkov, ki prav tako ne bodo namenjeni le strokovni javnosti. Kar dve dneva, 17. in 18. maj, bosta »avstrijska«. Avstrijska energetska agencija, avstrijsko veleposlaništvo v Sloveniji in nekatere naše ustanove bodo pripravile veliko praktičnih prikazov in predavanj o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih, prikazani bodo tudi primeri sodelovanja med avstrijsko Koroško in Slovenijo. Na posebnem posvetu bodo predstavih tudi razvoj energetske rabe bio-plina na avstrijskem Štajerskem. Zanimanje za avstrijske dneve je že sedaj veliko, je povedala Preskarje-va, saj je do začetka tedna udeležbo najavilo že več kot 120 ljudi. Poseben dan bo na sejmu namenjen tudi umetnostnemu varjenju, 19. maj pa bo dan vzdrževalcev. Vse sejemski dni bodo v Celju tudi svetovalci iz mreže energetskih pisarn, ki jih je v Sloveniji že 30. Jani Turk iz sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov pri Direktorátu za evropske zadeve in investicije ministrstva za okolje in prostor je povedal, da bodo Obrtna zbornica Slovenije bo na celjskem sejmišču pripravila poseben posvet o možnostih izobraževanja za varilce. Po tem poklicu je namreč veliko povpraševanje, na voljo je tudi zadosti štipendij, vendar je zanimanje med mladimi zelo skromno. aktivni na dveh področjih: obiskovalcem bodo svetovali o možnih ukrepih za učinkovito rabo energije, postregli pa jim bodo tudi z različnimi informacijami o tem, kje in kako lahko pridobijo denar za sofinanciranje študij in tudi naložb, ki pomenijo varčevanje ali uporabo novih energetskih virov. »Zanimanje za naše razpise je zelo veliko, vendar je, žal, na voljo premalo denarja. V okviru ministrstva in Ekološkega sklada je trenutno za občane odprtih pet razpisov: trije za povečanje energetske učinkovitosti, dva pa za obnovljive vire. Podrobnejše informacije o nepovratnih sredstvih in ugodnejših posojilih bo mogoče dobiti tudi v času sejma v Celju,« je povedal Turk. JANJA INTIHAR Turnšek bo nadzoroval pivovarno Tone Turnšek bo, tako kot je napovedal že lani ob svoji upokojitvi, najverjetneje novi član nadzornega sveta Pivovarne Laško. Nadomestil naj bi Gorazda Čuka, ki je ta teden nepreklicno odstopil. Nadzornemu svetu laške pivovarne pa se obeta še ena sprememba, o kateri bodo delničarji odločali na letni skupščini. Namesto nekdanje svetovalke Milana Kučana Olge Jakhel Dergan, ki je z nadzorniške funkcije odstopila že pred meseci, naj bi za novega nadzornika imenovali predsednika uprave Kovintrada Iztoka Seničarja. Poleg Pivovarne Laško naj bi Tone Turnšek v bodoče nadziral samo še poslovanje Pivovarne Union in Istraben-za. Te dni je namreč izstopil iz nadzornega sveta In-fond Holdinga, napovedal pa je tudi, da bo zaradi spre- L ■ Tone Turnšek je štiri desetletja uprav Ijal Pivovarno laško. Od prihodnjega meseca naj bi jo nadziral. memb zakona o gospodarskih družbah, po katerih je lahko posameznik član največ treh nadzornih svetov, odstopil še iz nadzornih svetov Zdravilišča Laško in Radenske. JI 11.! ) marginalija marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 à, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax: 03 703 10 70 e-mail: info@marginalija.si Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! llillAlli im»» skmw jmonxw ■MP umdimí jTupums iytoiwK ■■»dip* KSShb ëëëëëëëëë âiiiiiiii lujMSP SšiĚfiři j>»nio«i smmwt Skmš«! '.»nwfig itmuw j«DH>* SšÉbí» ëëëëëëëëë llilA|l|l umno» »»iidimí ÛiNpi jwmw» ÍMMMS jTnoipoi ->»dimí diq«i ëëëëëëëëë liiA é „ 2 — % MJH ■ WÉP 18P ^ www.bandidos.si Tujci zasedli zdravilišča Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju, se je v 15 zdraviliščih aprila v primerjavi z enakim mesecem lani število gostov povečalo za dobro petino, število nočitev pa je bilo višje za skoraj 14 odstotkov. Kot ugotavlja sekretar skupnosti Rudi Rumbak, so zdravilišča presegla tudi najbolj optimistične napovedi. K dobrim rezultatom je pripomogel predvsem večji obisk tujih gostov, saj je njihovo število glede na lanski april povečalo kar za dobro polovico, v zdraviliških hotelih pa je bil njihov de- lež 61-odstotni. Domačih gostov je bilo približno toliko kot lani. Med tujci je bilo največ Italijanov, sledijo jim Avstrijci, Hrvati in Nemci, pri katerih se je delež nekoliko zmanjšal. Občutno več kot lani pa so se letos za obisk slovenskih zdravilišč odločali gostje iz Rusije, Velike Britanije in Švice. Zaradi dobrega obiska so po besedah Rudija Rumba-ka bile nastanitvene zmogljivosti v zdraviliščih nadpovprečno zasedene, dober april pa ugodno vplival na rezultate vseh štirih letošnjih mesecih. V primerjavi z enakim obdobjem lani se na- Nov hotel Sotelia v Ter mah Olimia ni všeč samo gostom, ampak je te dni dobil tudi priznanje strokovnjakov. Arhitekta Dean Lah in Milan Tomac sta namreč za hotel dobila letošnjo prestižno Plečnikovo nagra- do. mreč skupno število gostov povečalo za dobrih sedem odstotkov, skupno število nočitev pa za skoraj tri odstotke. »Zdraviliščem je tako predvsem na račun tujega trga uspelo do začetka maja nadoknaditi nekoliko manjši promet v zimskih mesecih,« je povedal Rumbak. JI Smerokaz do obrtnikov Območna obrtna zbornica Celje je izdala prvega od posebnih katalogov, s katerimi želi prebivalcem Celja, Štor, Vojnika in Dobrne olajšati pot do obrtnikov in podjetnikov. Prvi katalog z imenom Smerokaz je izšel v nakladi 5.000 izvodov in je brezplačen. V teh dneh ga bodo razdelili po hišah, blokih in podjetjih, ki se ukvarjajo z upravljanjem stanovanj. Število obrtnikov in podjetij, ki so se odločili, da bodo v njem ponudili svoje storitve, je sicer bolj skromno, vendar so v celjski obrtni zbornici prepričani, da se bo v naslednjih katalogih, ki bodo pripravljeni tematsko po posameznih strokah, njihov seznam podaljšal. Kot je povedal predsednik zbornice Miran Gracer, želijo s katalogi, za katere je pobudo dal Tomaž Ratej, uporabnikom skrajšati in olajšati pot do obrtni- kov in drugih podjetnikov, ki jih najbolj potrebujejo v vsakodnevnem življenju. JI :GtOfl partneri najboljšim cHmom DOQO0KI 7 Učenci OŠ Marjana Nemca iz Radeč so z domiselnimi kostumi in rekviziti uprizorili gledališko predstava. En dan evropska vas latvijskimi dobrotami. Na Trgu celjskih knezov ni še nikoli vihralo toliko zastavic Evropske unije ter vseh držav članic kot v torek, ko so osnovnošolci s predstavitvijo na stojnicah in kulturnimi programi zaključili projekt Evropska vas. V projekt, ki sta ga pripravili Šola za ravnatelje in Evropska hiša Maribor, pri organizaciji pa je sodelovala tudi II. Osnovna šola Celje, so se vključile šole iz vse Slovenije. Osnovnošolci so med letom spoznavali države članice EU, raziskovali njihovo kulturo, posebnosti, zgodovino, kulturo, navade, običaje, narodne noše, glasbo, kulina-riko in recepte tradicionalnih jedi. V torek so v devetih krajih po Sloveniji zgradili Evropsko vas, s katero so prireditelji slovenski javnosti želeli predstaviti članice unije, kot jih vidijo mladi. Celjsko vas je slavnostno otvoril župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, ki si je ob tem zaželel, da bi v mestnem središču mladi večkrat pričarali tako živahen utrip. »S prireditvijo obeležujemo tudi obletnico vstopa v EU, zato velja poudariti, da smo Slovenci med najbolj zadovoljnimi novimi Evropejci. Mladi pa ste se na izviren način, ki spodbuja skupno identiteto, podrobno spoznali z evropskimi državami,« je še povedal. Ustavil se je na vsaki izmed 25 stojnic, ki so jih pripravili osnovnošolci iz širše celjske regije, pridružil pa se jim je še vrtec Zarja. Številni obiskovalci so lahko poskusili tradicionalne jedi, si ogledali zloženke in različne izdelke, značilne za posamezne države, ki so jih mladi izdelovali v ustvarjalnih delavnicah. Na odru pa so se zvrstili nastopi učencev, ki šo pripravili plesne in glasbene točke - prav tako v znamenju države, ki so jo pridno raziskovali. PM Foto: ALEKS ŠTERN city/1 NAGRADNA IGRA O Celi B ie m t e r 0 sk če na straneh Novega tednika in na valovih Radia Celje redno spremljate nagradno igro Is-kalnice, potem težko verjamemo, da vas še ni vsaj malo zamikalo sodelovanje pri iskanju prave trgovine, pravega imena. Vsako sredo po 10. uri se iz City-centra Celje oglasi naša ekipa ter namigne, koliko in katere tamkajšnje ponudnike bo predstavila. Zelena zastavica za nagrado zaplapola takrat, ko prvi poslušalec poda pravilno ime predstavljene trgovine. Ker v času omenjene nagradne igre telefoni v našemu studiu neutrudno zvonijo, vam za osvojitev katere od lepih nagrad priporočamo še sodelovanje v Novem tedniku. Na priloženi kupon vpišete svoje podatke in nato obkrožite tri logotipe trgovin, ki bodo predstavljene v prihodnji nagradni igri. Naj spomnimo, daje vsaka trgovina oziroma tamkajšnji lokal predstavljen samo enkrat in tako ne pomeni več pravilnega odgovora. Veliko sreče pri ugibanju, ali se vam bo nasmehnila sreča, pa boste izvedeli v sredo po 10. uri na Radiu Celje. Kupone lahko oddate pri Informacijah v Citycentru Celje ali jih pošljete na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje. Nagrade je v trgovinah, kijih poklanjajo, treba ob predložitvi davčne številke prevzeti v desetih dneh. Več o nagradni igri Iskal-. nice lahko izveste na www.ra-diocelje.com. VSE ZA DOM Tako kot obljublja že sam naslov v trgovini Veletekstil, v nadstropju Citycentra Celje ponujajo lepe in uporabne stvari za kopalnico (brisače različnih velikosti, kopalniški seti, brisače za plažo); stvari za kuhinjo (kuhinjske krpe, prti, predpasniki, živo pisani pogrinjki za mizo, h katerim predlagajo lepe skodelice za kavo ali čaj, okrasni predmeti); stvari za spalnico (posteljne garniture različnih velikosti iz različnih materialov, najnovejši hit v Evropi posteljnina iz mikrofaze, ki se odlikuje po mehkobi in zračnosti materiala, ki ga ni treba likati, saj se vanj ne zajedajo mikroorganizmi). Nudijo tudi kvalitetne prešite odeje in vzglavnike priznane blagovne znamke Biller-beck. Poleg stvari za vrt in prosti čas imajo še veliko ponudbo različnih preprog v različnih dimenzijah, iz volne, polipropi-lena in trenutno zelo aktualne viskoze. Svoje kupce ves čas seznanjajo z novostmi ter poskrbijo za ugodne cene. Obiš- Najnovejši hit v Evropi -posteljnino iz mikrofaze ter set vzglavnik in prešito odejo prejmeta: poslušalka Darinka Rogač, Poženelova5, Laško in bralka Hedvika Boštjančič, Ozka pot 3, Celje. čite trgovino Veletekstil in se prepričajte o njihovi ponudbi. Potrudili se bodo, da postanejo prva slovenska trgovina za dom in vrt v Sloveniji. Levi's® »Želite Občutiti udobje, strast in imeti najlepšo zadnjico?« Za vas že od leta 1853 izdelujejo original kavbojke. Levi's®, v katere se že leta oblačijo znana svetovna imena, kot sta Jennifer Lopez in Robbie Williams. Pridite in bodite podobni najslavnejšim z najnovejšimi modeli jean-sa Levi's®. Majici trgovine Levi's prejmeta: poslušalka Martina Fab-janič, Jankova t, 3212 Vojnik in bralka Danica Grahut, Ve-selova 14, 3000 Celje. iska/ni^e city/center Celje i Obkrožite, katere 3 trgovine ho ekipa NT&RC predstavila v naslednji nagradni igri? CALZEDONIA ESPRIT H ZARA GEOX »tednik raiisceij ŠL 37 - 12. maj 2006 - 8 I INTERVJU MIK Biti pesnik Je krasno Od prve nagrade za spis, ki ni bil njegov, do viteza poezije 2006 Obresti na devizne depozite najmanj 11 x višje od obresti na vpogledne vloge V ©Vri h ! Ponudba ve,ia 23 depozite v evrih nad 6 mesecev in nad 5.000 EUR do vključno 31. maja 2006. w.abanka.si I info@abanka.si Celjana Zorana Pevca so pred nedavnim v Mariboru na pesniškem turnirju okronali za viteza poezije. Čeprav poudarja, da pesnik ne piše zaradi nagrad, vseeno godi, če mu kdo na tak način pove, da je na pravi poti. Nagrade je vesel tudi zato, ker »ni tako nepomembna, kot morda izgleda na prvi pogled. Lahko bi celo rekel, da je četrta najpomembnejša nagrada za poezijo pri nas. Seveda se ne more primerjati s Prešernovo ali Jenkovo nagrado, za njima in za celjsko Veronikino nagrado pa se že lahko uvrsti,« njen pomen pojasni vitez, ki ima s poezijo oziroma literaturo opraviti tako rekoč na vsakem koraku. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke. V okviru Celjskega literarnega društva, katerega predsednik je že od ustanovitve pred petimi leti, vodi literarne delavnice in večere, ureja literarno revijo Vse-sledje, sodeluje z literarno revijo Poetikon, vodi strokovno knjižnico v Cinkarni Celje ... Vaša literarna pot se je menda začela precej nenavadno ... Ha, ha, ha. Kot osnovnošolec sem se prijavil na razpis Jugoslovanskih železnic za najboljši spis. Zgodilo se je, da sem prejel prvo nagrado. Do takrat sem imel pri slovenščini povprečne ocene štiri, odtlej naprej pa same petice. Seveda nisem nikomur povedal, da je nagrajeni spis v resnici napisala moja mama. Jaz sem se samo podpisal, ha, ha, ha. Verjamem, da zdaj sami napišete pesem, pod katero se podpišete, ha, ha. Kaj pa vas je privedlo do tega, da ste se začeli ukvarjati s pesništvom? Zakaj človek začne pisati, se verjetno ne da opredeliti z besedami. Biti pesnik je način in smisel mojega življenja. Na ta način želim bivati na tem svetu. Ste se kdaj vendarle preizkusili tudi v prozi? Proze v glavnem ne pišem, pišem pa eseje, nekaj malega sem tudi prevajal iz angleščine. Vendar se ne morem hvaliti, da sem prevajalec. Za poezijo se mi zdi pomembno to, da poskušam prevajati, kadar ne pišem. Oziroma, da berem v tistem jeziku, ki ga znam. Na žalost znam dovolj dobro samo angleško, pasivno tudi nemško in rusko. Za poeta je pomembno, da veliko bere, kajti le na ta način lahko dobi dovolj velik besedni nabor. Pa ne samo literaturo. ampak zaradi osmišljanja načina bivanja na tem svetu, zaradi boljše percepcije in recepcije razumevanja sveta je treba dovolj obvladati tudi filozofijo, psihoanalizo. Po izobrazbi ste ekonomist in profesor slovenščine. Kako gre to dvoje skupaj? Bolj slabo, ha, ha, ha. Če se malo pošalim, sem šel ekonomijo študirat zato, da bi lažje prodajal svoje pesniške zbirke, vendar ni tako enostavno. Najprej sem se odločil za ekonomijo. A sem spoznal, da mi to ne ustreza in sem šel študirat slovenščino. Zdaj sem zaposlen v Cinkarni Celje kot vodja strokovne knjižnice. Zelo prijetna služba je to in rad jo opravljam. Ste se kdaj preizkusili tudi kot učitelj? Na žalost ne. Ampak sem si želel. Zdaj imam dovolj zanimivo službo, tako da o poučevanju ne razmišljam več. Sicer pa mislim, da bi me ta poklic zelo zanimal. Rad delam z mladimi. Če se vrneva k poeziji; kako je iz množice odličnih pesmi mogoče izbrati najboljšo? Poezijo je zelo težko ocenjevati. Se pa da z literarno-teoretičnim aparatom do določene mere ugotoviti, katera pesem je dobra in katera slabša. Katera pesem je odlična, se ponavadi pokaže na daljši rok. Prešeren, denimo, v času svojega življenja ni bil zelo cenjen, danes pa velja za največjega slovenskega pesnika. Se strinjate s trditvijo, da je odločitev, kdo dobi nagrado, malo odvisna tudi od tega, kdo sestavlja strokovno žirijo oziroma od trenutne naklonjenosti kritike do določenega avtorja? Pomembno je, da je žirija kredibilna, da so člani žirije dobri poznavalci poezije. Nekaj pa je, seveda, odvisno tudi od njihovega osebnega okusa. V kolikšni meri nagrade, kot je vitez poezije, po vaše pripomorejo k popularizaciji pesniških zbirk oziroma njenih avtorjev? Nagrade seveda pripomorejo k popularizaciji. Dejstvo je, da poezije ne bere veliko ljudi, kar se mi zdi po svoje tudi dobro. Dobra poe- zija mora biti vedno nekoliko pred časom. Ravno zaradi tega, ker je nekoliko pred časom, ob nastanku ni tako zanimiva za množice. Zanimiva je za sladokusce poezije. In ker jo bere relativno malo ljudi, je vseeno dobro, da jo s takšnimi nagradami malo »spopularizi-ramo«, da jo približamo še komu. Kajti človeško bistvo ni v drvenju skozi življenje, temveč v stvareh, ki človeka bolj osmišljajo. Ena izmed stvari, ki človeka bistveno osmišljajo, je tudi poezija. Je v današnjem času težko biti pesnik? Ne. Biti pesnik je krasno. Strinjam se s Šalamunom, ko pravi, da pesniki danes izgubljajo svojo identiteto, da so nezanimivi za okolje ... Toda občutek, ko napišeš pesem, ti pomeni več kot vse materialne dobrine. Četudi v tistem trenutku ne veš, ali je pesem dobra ali ne. Toda samo s pesništvom se verjetno ne da preživljati. Seveda ne. Samo s pisanjem pesmi se ne da živeti. gf»ViŠje Samo od tega ne živijo niti zelo priznani poeti. Vi ste doslej izdali štiri pesniške zbirke. Zadnja, Moški v sobi, ki je izšla leta 2004, je bila še posebej odmevna. Res je bila nekoliko pomembnejša od prvih treh. Nekaj pesmi iz nje so prevedli v poljščino, nizozemščino, nemščino in češčino. No, tudi predzadnja z naslovom Vsesledje je bila zanimiva, ker smo jo skupaj izdali trije prijatelji, poleg mene še Artur Štern in Marko Novak. Predstavljali smo jo po ceh Sloveniji. Moškega v sobi ste lani predstavili tudi Poljakom na tamkajšnjem literarnem festivalu. Kako je bilo? Tja smo bih povabljeni pesniki iz Slovenije, Srbije, Be-lorusije, s Češke in drugih vzhodnoevropskih držav. Prireditev je bila zelo odmevna in kakovostna. Nastope smo imeli po šolah, kulturnih domovih, kabarejih. Prišli so tudi z nacionalne televizije ... Že kujete pesmi za novo pesniško zbirko? Že približno leto in pol imam napisano zbirko z naslovom V oklepajih. To so pesmi, v katerih so verzi ozi- roma posamezne misli v oklepajih. Ena od teh pesmi mi je tudi prinesla naslov viteza poezije. Mislim, da bo zbirka izšla v okviru Poe-tikona, kjer bomo začeli izdajati tudi knjižne edicije, in sicer bom omenjeno zbirko izdal skupaj z Ivom Stropnikom in Ivanom Dob-nikom. Se po vašem mnenju pisanja pesmi da naučiti ali se pesniki s tem darom že rodijo? Eno brez drugega ne gre. Samo naučiti se tega ne da, potreben je tudi talent. In obratno. Brez muje se še čevelj ne obuje. Za pesnika se mi zdi pomembno, da veli- ko piše, vendar mora tudi vedeti, kdaj se ustaviti in premisliti tisto, kar je napisal. Časovna distanca se mi zdi zelo pomembna. Nekateri pesniki menijo, da bi morala biti časovna distanca med eno in drugo pesniško zbirko celo deset let. Po mojem mnenju je bolje napisati manj in dobro kot veliko in slabo. Veliko popravljate svoje pesmi, ko jih enkrat napišete? Seveda. Mislim, da je to nujno potrebno. Kdor ne zna popravljati svojih pesmi, jih tudi pisati ne zna. Malokdaj se zgodi, da pesem res »pade« na papir in je že takoj dobra. Treba si je vžeti čas in razmišljati. Tudi ni dobro pisati takrat, ko nas nekaj zelo prizadene, recimo ko smo zaljubljeni. Takrat se seveda ne da pisati, ker imamo dovolj drugih skrbi. Šele potem, ko nekaj premislimo, lahko o tem tudi pišemo. Komu daste najprej prebrati svoje pesmi? Prvi bralec je zelo pomemben. To je ponavadi moja žena, ki se ukvarja s popolnoma drugim področjem kot jaz, poučuje biologijo na zdravstveni šoli. Vendar ima zelo dober občutek za napisano, saj velikokrat opazi to, česar sam ne. Recimo, da se kje ponavljam, da so kje kakšna prazna mesta... Za konec morda še kakšna zanimivost, denimo, vaši skriti talenti, za katere bralci še ne vedo. Sem tiste vrste človek, ki ne more delati deset stvari hkrati in na ta način tudi živim. Rekel bi tako: zares pišem, ostale stvari pa so moj konjiček. Rad potujem, kolesarim, sicer pa živim povprečno življenje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Da zaradi redne vadbe v Top-f itu kondicija ni več vprašljiva, so naši udeleženci pokazali na sobotnem testu hoje in jo primahali skoraj do Žalca. Preverjamo vmesni čas Naša skupinica hujša že dober mesec dni Rižota z lososom in rukolo Sestavine: 100.g prekajenega lososa, pest sveže rukole, 250 g neoluščenega riža, sol, poper. Priprava: lososa narežite na manjše trakove, rukolo operite, osušite in sesekljajte. Riž skuhajte po navodilih proizvajalca in ga le malo posolite, saj je losos že dovolj slan. V segreti teflonski posodi na hitro prepražite lososa, dodajte rukolo in na hitro pomešajte. Na koncu stresite v posodo še kuhan riž, pomešajte, po okusu poprajte in jed je pripravljena. Janin zavitek Sestavine: 2 lista vlečenega testa za zavitke (že pripravljeno), 30 g masla, 1 rumenjak, 4-5 jabolk, 250 g zmrznje- nih gozdnih sadežev, cimet, 1 žlička tekočine Natreen, pest rozin, 1 žlica ruma, 1 del vroče vode. Priprava: jabolka olupite in naribajte na lističe, 15 g masla raztopite, rozine zalijte z del vroče vode in dodajte žličko ruma. Zmrznjene gozdne sadeže pokapajte s tekočim natreenom. list vlečenega testa položite na mokro kuhinjsko krpo, ga narahlo pokapljajte z vodo in premažite s tekočim maslom, na testo potresite polovico naribanih jabolk, potresite jih s cimetom, dodajte polovico ožetih rozin in nato potresite s polovico zmrznjenih gozdnih sadežev. Robove testa privihajte in zavitek zvijte s pomočjo prta. Enak postopek ponovite z drugim Ustom vlečenega testa. Pekač na tanko premažite z maslom, vanj položite oba zavitka, ju premažite s tekočim maslom, nato pa še z rumenjakom in ju pecite 45 minut na 180 stopinj C. JANA GOVC ERŽEN POZOR, HUD PES Padli angel 10. maja 1876, mati povi-jejo na Vrhniki dečka, ki ga poimenujejo Ivan, le-ta jo nekaj let kasneje zataji, kar ga kasneje preganja skozi vse njegovo življenje in to tudi ubesedi v svoji črtici Skodelica kave. čez leta postane tisto, kar mu redakcije časopisov priznavajo še leta 2006, »največji slovenski pisatelj«. Napiše tudi dramo Hlapci, v kateri zapiše znameniti stavek o Slovencih, češ da so rojeni za hlapce, kar preganja vsakega Slovenca, to ga náučijo že v osnovni šoli in vztrajno ponavljanje te misli je tako pogosto, da postane lajtmotiv podzavesti. Stavek je del podzavesti in nemogoče ga je ignorirati. Vsaka družbena sprememba znotraj družbe naplavi na površje razpravo o tem, če smo hlapci ali ne. Vsaka naša odločitev je pospremljena z dilemo: ravnamo hlapčevsko ali odločno, gospodovalno, smo plemiči ali hlapčevski plebs, smo ovce ali pastirji. Zgodovinsko vzeto nas vsaka naša nemoč združuje v nacionalno skupnost Slovencev, ki se zavzemaj o zdaj za nove povezave z bratskimi narodi juga, zdaj za neodvisnost od le-teh, smo hlapci ali ne? Ne želimo več biti zatirani, ne želimo si več, da nam, vsem skupaj, nam Slovencem, usodo kroji tujec, ne želimo več biti, kar je zapisal Ivan Cankar, ne želimo biti hlapci. Mi Slovenci. Ali slišite ta MI SLOVENCI, ki zdaj odzvanja na hokejskih in fuzbal tekmah? No, pa se osamosvojimo, tujci tožijo, kako težko je vlagati na naš trg, da je nedostopen za tuj kapital ... Nekako jo zvozimo v Evropo, postanemo del »kobajagi« naprednega sveta in Belgijci ne morejo kar tako lepo pohopsati naše NLB, ostati mora naša. Takšni smo zdaj, nič več hlapci, nič več plebs. Zdaj imamo naša lepa polja, soteske, gore, ceste, tovarne, hitri vlak, ki sicer pelje počasi, ampak nič zato, vse to je naše. Zagotovo nismo več hlapci, še zmeraj imamo namreč še- Veliko Jih želi opustiti kajenje Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com fe, ampak ti so v glavnem Slovenci, prav tako so lastniki večinoma Slovenci, delničarji ah pa celo ustanovitelji podjetij. Na tem mestu se je potrebno vprašati, če je Ivan Cankar še vedno tisti, ki mu pripada laskavi naslov »največjega slovenskega pisatelja«? So njegove ideje, misli še zmeraj vredne tolikšne pozornosti, zdaj, ko ne potrebujemo več kolektivne slabe vesti našega hlapčevstva, danes, ko se zapeljemo npr. v Beograd in ob vpadnici v mesto na štirih jumbotih visijo naše reklame, ki se kot vzorec ponavljajo že ob prehodu meje na Obrežju? Moj odgovor je logičen - Ivan Cankar ni véč največji slovenski pisatelj I Čas je, da ustoličimo novega kralja, ki bo polnil rumeni tisk naše literarne zgodovine in buril naš na novo pridobljen, zaenkrat še prazen, kozmos podzavesti. Prvič po zadnji Veliki vojni imamo Slovenci veliko priložnost, da se lahko pošteno sovražimo, rdeče-bel spor je bil sicer lep spor, a vnesen v naš prostor iz širnega sveta, zdaj imamo priložnost, da se avtohtono in pristno zasovražimo, kajti Slovenec vlada Slovencu, Slovenec izkorišča Slovenca, Slovenec hrani Slovenca in Slovenec krade Slovencu. Slovenec je gospod in Slovenec je hlapec. A ni lepo? In kdo je o tem že pisal, kdo je bil prerok tega odnosa, kdo je bil daljnoviden že desetletja nazaj? Seveda, Vladimir Bartol, njegov Alamut je čtivo, ki ga bomo zdaj prebirali kot novico v dnevnem časopisu, nič več metaforično, alegorično ali zavito v mistiko poetike. Vladimir Bartol je nov, največji slovenski pisatelj! V mednarodno akcijo Opusti kajenje in zmagaj se je letos vključilo 1.355 udeležencev iz Slovenije, malo več moških kot žensk. Med njimi jih je 12 odstotkov s celjskega območja. Slovenija v akciji sodeluje od leta 1994, šele drugič pa je število tistih, ki želijo opustiti kajenje, preseglo tisoč. Po podatkih Cindi Slovenija, ki koordinira akcijo, sta dve tretjini prijav udeleženci opravili preko interne-ta, ostali so poslali pisno prijavo. Akcija, ki traja štiri tedne, se bo končala 29. maja. Med sodelujočimi v njej bodo dan kasneje izžrebali in podelili bogate slovenske nagrade, podelitev mednarodnih nagrad pa bo na 13. svetovni konferenci Tobak ali zdravje v Washingtonu sredi julija. MBP ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE 18. 3000 CELJE, telefon: +386 03 42 51 200, telefax: »386 03 42 51 115. http://wvwv.; Jemo in hujšamo In jih imamo - trdne dokaze, da se lahko v slabem mesecu dni zdravo shujša za štirinajst kilogramov. Brez lakote, brez dragih in neuporabnih tabletk in napitkov, le z zdravim prehranjevanjem in s telesno dejavnostjo. Po vmesnem času, če se malo športno izrazimo, krepko vodi David Nemec, mladenič, ki ste ga spoznali v eni zadnjih številk in ki še vedno malo »greši« s čokolado. Res, da skoraj spi v Top-fitu (no, malo pretiravamo), a je na ta način izgubil že štirinajst kilogramov. Tesno za petami mu je Zdravko Maček, ki mu je tehtnica na minulem lje, zdravo mesto. Da pa ne bi »premala« izguba kilogramov vodila v kakáno depresijo, je nazadujem sre- i jogurti Mlekarne Celem, ki jih je v čanju poskrbela Nuša Konec Juričič, dr. med., iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. ROZMARI PETEK Preverjen trik tedna Skoraj lahko trdimo, da ni takšnega, ki pri sicer trdni odločitvi za hujšanje ne bi nikoh posegel po čem »prepovedanem«. Vendar je pomembno, da zaradi tega ne vržete puške v koruzo, temveč nadaljujete. Boste pač tisti teden izgubili nekaj (kilo)gramov manj. mov manj. Zelo pridna je v zadnjem času tudi Dušanka Kelavič, ki je odvrgla že osem kilogramov, približno za sedem kilogramov lažje pa so Marija Vidovič, Zdenka Seidl, Brigita Lovrenčič ter Ivanka Vadlan. Prvi trije so trenutno najbližje obljubljeni glavni nagradi naše medijske hiše, a jih lahko kar hitro kdo prehiti. Sicer pa lahko celotno skupino pohvalimo. Vsi izgubljajo kilograme, vsi pridno hodijo v fîmes, vsi so se tudi udele- w Aktivno Celje in razgibana regija SJSVI Svetovna zdravstvena organizacija ob letošnjem svetovnem dnevu gibanja posebej poudarja pomen aktivne skupnosti. To so tiste skupnosti, ki omogočajo in spodbujajo večjo telesno dejavnost v vsakodnevnem življenju. Mestno občino Celje gotovo lahko uvrstimo mednje. Po velikosti razpoložljivih športnih površin na prebivalca je v samem slovenskem vrhu, bogata ponudba športnih objektov in zunanjih igrišč pa je dopolnjena s številnimi sprehajalnimi gozdnimi in drugimi potmi v neposredni bližini mesta, s kolesarskimi stezami, smučiščem na Celjski koči, z otroškimi igrišči ter mestnim parkom. Kot poudarja Lado Gobec, koordinator za Šport v Na kolo za majski krog Majski krog je naslov nove kolesarske množične športno-rekreativne prireditve, ki jo za nedeljo, 21. maja, pripravljata občini Celje in Vojnik. Prireditev so si zamislili kot približek nekoč silno priljubljene akcije Vsi na kolo za zdravo telo. Poudarek je na množičnosti in na kolesarjenju družin, ki jih bo pot vodila skozi obe občini organizatorki. Celjani bodo kolesarili od Citycentra preko Začreta in Vojnika, okoli Šmartinske-ga jezera do Nove vasi in preko Zadobrove nazaj v Vojnik, drugi Štart bo v Vojniku. 30- oziroma za tiste, ki bodo Startali v Vojniku 23-kilo'metrski krog naj bi predvsem prinesel prijetno rekreacijsko druženje z viškom na zabavi v Vojniku. Organizatorji pričakujejo vsaj 500 sodelujočih. Tudi zato so poskrbeli za varno traso in spremstvo obeh kolon, za 20 redarjev ob progi, tri okrepčevalnice, pa tudi za privlačne nagrade za udeležence. Nagradili bodo najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Štart bo ob 10. uri, na cilju bodo vse udeležence čakali do 14. ure. Štartnina bo za odrasle 1.500, za otroke do 15 let 1.000 in za člane kolesarskih klubov 1.200 tolarjev. BS Mestni občini Celje, je pestra tudi ponudba občinskih programov za otroke in šolsko mladino. V Celju aktivno deluje več kot sto športnih društev, ki združujejo približno sedem tisoč članov, od predšolskih otrok do starostnikov. Zaradi bogatih prostorskih možnosti in vse večje ozaveščenosti o koristnosti telesne dejavnosti se je v zadnjih letih zelo razvila individualna ter družinska rekreacija, v katero se po ocenah vključuje že 40 do 45 odstotkov občanov. Da bi v razgibano življenje vključili čim več ljudi, so tako v Celju kot celotni regiji ta mesec pripravili več športnih, za zdravje koristnih dogodkov, med katerimi prevladujejo testi hitre hoje na dva kilometra. Takšen test je že prejšnji teden pripravila Projektna pisarna Celje, Zdravstveni dom in Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah sta včeraj pripravila test hitre hoje na dva kilometra v Rogatcu, danes ob 17. uri pa bo test v Podčetrtku. Jutri se bodo testi zvrstili še v številnih drugih krajih na območju. Že ob S. uri zjutraj se bosta začela v Športnem parku v Šentjurju in pri Ribiški koči Jezero v Velenju. Organizatorja sta ZD Šentjur in Velenje. Jutri bodo testi hoje še ob 9. uri v Slovenskih Konjicah, ob 14. uri v Marofu pri Planini ter ob 17. uri v Šmarju pri Jelšah. zdravo mesto, ki je pripravila tudi predavanji o zdravem življenjskem slogu s poudarkom na prehrani in gibanju. Športno društvo Gaberje je ta teden od ponedeljka do petka pripravilo dneve odprtih vrat, posebej pa organiziralo turnirja v balinanju in odbojki. V Top-fitu v Celju so včeraj organizirali vadbo za nosečnice, medtem ko bo danes ob 10. uri še za mamice z dojenčki. 15. maja pripravlja Projektna pisarna Celje, zdravo mesto na Krekovem trgu od 6.30 do 8. ure akcijo Začni dan z zajtrkom. Na stojnici bodo ponujali štručke in jogurt za dijake. Isti dan ob 17. uri ŠD Gaberje iz Celja vabi na 10-urni tečaj rolanja za predšolske otroke. MBP IMov lilok že vseljen Konec aprila so v Celju razdelili prve ključe najemnikom novih neprofitnih stanovanj v bloku, ki so ga končno dogradili v novi celjski soseski Novi trg. Naložbo v nov stanovanjski blok z neprofitnimi stanovanji sta speljala celjska družba Nepremičnine in Stanovanjski sklad Republike Slovenije. V novem bloku je 46 stanovanj, ki imajo skupaj več kot 3.300 kva- dratnih metrov površin. Doslej je v bloku nerazdeljenih še 12 stanovanj. Nekateri od upravičencev z liste neprofitnih najemnikov stanovanj niso sprejeli, ker so bodisi prevelika ali pa drugače ne ustrezajo njihovim potrebam. Nepremičninam je tako ostalo še šest stanovanj in tri prilagojena potrebam invalidov, stanovanjskemu skladu pa dve navadni in eno invalidsko sta- novanje. Upravičenci do neprofitnih stanovanj so v Celju razdeljeni v listo A 'iri B, glede na cenzus Osebnih dohodkov. Z liste B so stanovanja dobili že praktično vsi upravičenci, na listi A, na katero so po zadnjem razpisu razvrstili 282 upravičencev, pa ostaja še 230 nerešenih stanovanjskih problemov. BRST, Foto: GREGOR KATIČ WWW,! ska/ni^e JAVNE NAPRAVE -, ./„/,■ javno podjetje, d.o.o. ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ Intervencijska naročila izven rednega delavnega Kako do tolarjev? Povod za ta prispevek sta dva dogodka - nedavno zaključeno tekmovanje svetovnega B pokala v judu in nedeljski sprehod med tavajo-čimigručicami turistov. Obakrat se je dogajalo isto - tujci so zbegano spraševali, kje za hudiča lahko v soboto popoldan in v nedeljo svoje, zapravljanju namenjene evre pretopijo v naše čvrste in stabilne tolarje. Navidez obrobni problem, ki bo to le še do začetka prihodnjega leta, me je krepko razjezil. Dobili smo dvojno označevanje cen. Na vsakem »pildeku«, ki ga dobiš v roke, je zapisana dvojna cena - v tolarjih in evrih. Informativno! Dobrodošlo. Žal, jalovo. Banke v silni skrbi za dobrobit svojih komitentov kar naprej skrajšujejo delovni čas. Menjalnice, zlasti zasebne, so že davna zgodovina. V trgovinah, gostiščih ...je edino plačilno sredstvo tolar. In kaj lahko tujec, v zavesti, daje vsem nam ljuba domovina članica velike družine evropskih narodov, stori, ko hoče v soboto popoldan ali v nedeljo svoj račun, zapitek ... poravnati z evri? Pod nosom se lahko obriše - in to je to, četudi na »pildku« lepo piše, koliko je dolžan v evrih. In tako se je pripetilo, da sojudoisti, zlasti mladi in zlasti iz tistih držav, ki so že dolgo v evrskem območju, pri blagajnah v nedeljo veselo cvetočih nakupovalnih središč puščali blago, ker pri sebi niso imeli tolarjev, plačilnih kartic tudi ne, evre pa so si lahko zataknili - saj veste kam ... In bilo meje dvakrat sram, ko meje v središču mesta ustavila gručica v moje mesto zatavanih turistov. Vprašali sn me, kje se da v središču Celja kaj dobrega pojesti ... in, kje za vraga, bi lahko za-~)hgQja& evre v tolarje, da bi Horn vendar pustili kak cekin, ki so se ga namenili zapraviti prav pri nas.»Sori, ne bo šlo ...,« je bilo edino, kar sem znal iztisniti iz sebe. »Smo še nekako v tranziciji, veste, nam še ne gre prav do- bro od rok, a z novim letom bo že bolje...,« sem se vlekel iz zagate. Kam za vraga naj bi lačne turiste v nedeljo v mestu poslal na kosilo ...In kako za hudiča naj jim do-povem, da v evrih že ne bodo mogli plačati... In potem meje, seveda, gb-dalo, kaj bi z nepravo valuto v žepu v tujini v podobnem položaju storil sam. Kar veliko sem potoval, pa se mi to še ni zgodilo. Povsod se je dalo vsak dan najti kakšno odprto menjalnico, v trgovinah in lokalih z valuto res niso nikoli zapletali. Mi pa smo, očitno, zelo urejena in redoljubna država in zakaj za vraga bi bilo lahko kaj preprosto, če je to mogoče zaplesti bolj kot moja divja mačka zaplete klopko volne. Pa si da, sem se prepričal, tudi pri tias pomagati. Na celjskem TIC-u (turistično informacijski center označen z velikim rumenim »i« f modrem krogu, je najbolj nevralgična točka za vse turiste, ki se znajdejo v zagati ali imajo kakšno nenavadno vprašanje) so me poučili. Evre je v naše tolarje izven delovnega časa bank in menjalnic mogoče zamenjati v recepcijah vseh hotelov. To bodo sicer zelo dragi tolarji, saj na že tako »na-bildan« tečaj pribijejo še najmanj 3-odstotno provizijo. Še boljši način pa je preprosta uporaba normalne kartice za bankomat. Ne torej plačilne ali kreditne kartice, kjer so provizije tudi občutne. Uporabiti se da čisto navadno bančno kartico, le ime magične mednarodne mreže Cirrus mora imeti vtisnjeno. Vtipkaš svojo pin kodo, želeni znesek v domači valuti (pri nas y tolarjih) in že prideš do potrebnega denarja. Preprosto - a kako težko je to izvedeti. In vedeti. Da boste vedeli - velja tudi za naše kartice v tujih deželah Če boste kdaj v podobnih težavah kot tisti razočarani judoisti v celjskem nakupovalnem raju ... Ali oni po mestu tavajoči turisti v nedeljo, nekaj čez poldne. BRANKO STAMEJČIČ Otroški dispanzer bodo obnovili V otroškem dispanzerju v Zdravstvenem domu Celje bodo od 15. maja do 30. avgusta 2006 obsežna obnovitvena dela. V tem času bo dispanzer svoje delo opravljal na nadomestnih lokacijah v ZD Celje, ki bodo jasno označene pri zadnjem vhodu v zdravstveni dom, to je s parkirišča. Vse uporabnike, zlasti starše predšolskih otrok, prosijo za razumevanje in potrpežljivost v času obnove. Na pregled v ambulanto za bolne otroke lahko starši svoje otroke kot doslej naročajo na znane telefonske številke zdravnic otroškega dispanzerja, za vse potrebne informacije pa lahko pokličejo tudi na telefonsko številko 03 / 54-34-270. AB VRANSKO : 9 Ekološke nagrade šolam Učenci osnovnih šol občine Žalec so tudi letos sodelovali v ekološki akciji zbiranja odpadnega papirja in baterij. Tri osnovne in štiri podružnične šole so tako zbrale dobrih 48 ton odpadnega papirja, kar je dobrih 14 odstotkov ali dobrih 6 ton več kot lani, dve osnovni in tri podružnične šole pa so zbrale še skoraj 48.000 baterij, kar je 8-krat več kot lani. Občina Žalec bo prve tri šole, ki so zbrale največ ki- logramov odpadnega papirja na učenca, nagradila s 30.000, 20.000 in 10.000 tolarji. Prav toliko bodo dobile prve tri šole, ki so zbrale največ odpadnih baterij na učenca. Največ odpadnega papirja na učenca, dobrih 96 kilogramov, je zbrala II. OŠ Žalec, s skoraj 91 kilogrami sledita OŠ Griže in POŠ Li-boje, ki sta sicer zbrali največ, to je 28,7 tone papirja, tretje mesto pa je zbrala POŠ Ponikva, in sicer 81,5 kilograma. Največ baterij, 15.258, sta prav tako zbrali OŠ Griže in POŠ Liboje, ki sta sicer z dobrimi 48 baterijami na učenca zasedli drugo mesto. Prvo mesto je v zbranih baterijah na učenca zasedla I. OŠ Žalec, kjer so na učenca zbrali 52,4 baterije, tretje mesto pa je pripadlo POŠ Gotovlje s 33,3 baterijami. V osnovnih in podružničnih šolah v občini Žalec je ločeno zbiranje papirja že običajno, čeprav sta se POŠ Gotovlje in II. OŠ Žalec v ak- cijo zbiranja odpadnega papirja vključili prvič, v akcijo zbiranja odpadnih baterij pa sta se prvič vključili POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje. V akciji zbiranja papirja in baterij redno sodeluje tudi občina Žalec, ki je v letošnjem letu z vsemi šolami podpisala tudi pogodbo o donatorstvu. Donatorska sredstva za spodbujanje ekološkega dela v šolah so letos povečali na 1,5 mihjona tolarjev. ŠO Povečan lovski dom Uradno odprtje čistilne naprave Ob prazniku občine Vransko bodo danes opoldne odprli čistilno napravo, ki sicer poskusno obratuje že od oktobra lani. Vredna je 59,5 milijona tolarjev in jo je občina financirala sama, s taksami za obremenjevanje voda in iz občinskega proračuna. Čistilna naprava je zagra-jena za 700 populacijskih enot, z njo pa bodo zaščitili potoka Podgrajščico in Me-rinščico. Prvi idejni projekt za čistilno napravo so izdelali že marca 2001. Z gradnjo so začeli lani, potem ko je Upravna enota Žalec januarja izdala gradbeno dovoljenje. Maja se je začela gradnja, oktobra pa je čistilna naprava že začela poskusno obratovati. Omenje- na čistilna naprava je kljub temu, da jo je občina financirala sama, vključena v projekt izgradnje kanalizacije in celostne ureditve odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini, v katerega so vključene vse občine doline. Današnje odprtje čistilne naprave bo prvi od dogodkov ob letošnjem občinskem prazniku. Jutri ob 10. uri bodo odkrili spominsko obeležje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, uro in pol kasneje pa bo v gostišču Slovan Filač slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja. Popoldne ob 15. uri bo v telovadnici OŠ Vransko še revija domačih pevskih zborov. ŠO Vsak mesec bomo med vsemi, ki bodo naročili kurilno olje, pfr izžrebali 10 kupcev, ki bodo ob naslednjem naročilu dobili enako količino olja brezplačno! Vse podrobnosti na www.petrol.si in na 080 22 66! O turizmu na podeželju že desetič Danes ob 10. uri bo v dvorani II. Slovenskega tabora v Žalcu že deseto, tradicionalno posvetovanje predstavnikov turističnih društev slovenskega podeželja. Govorili bodo o pospeševanju turizma na podeželju. Posvet, ki bo trajal približno do 14. ure, pripravljajo Turistična zveza Slovenije, občina Žalec, Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Združenje vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Predstavniki turizma in organizatorji bodo spregovorili o turizmu na podeželju, ki nastaja na evropskih osnovah, seznanili pa se bodo tudi s primeri dobrih praks. Na srečanju se bodo lahko predstavila tudi različna turistična društva in seveda različni kraji oziroma občine. ŠO H SVETOV Za več zdravnikov PREBOLD - Svetniki so razpravljali o stanju na področju javnega zdravstva v občini. Na težave s pomanjkanjem zdravnikov Preboldčani opozarjajo že dlje časa. Kljub temu so se na seji za podelitev še ene koncesije za splošnega zdravnika zdravnici, ki v Preboldu že ima koncesijo in bi zaposlila še enega zdravnika, težko odločili. Bolj jih je k temu prisililo dejstvo, da zdravnikov primanjkuje. Razlog v Preboldu vidijo predvsem v delovanju javnega zavoda Zdravstveni dom Žalec. Prav ta naj bi bil kriv, da se za delo v Preboldu, potem ko so ji že podelili koncesijo, ni odločila pediatrinja. »Enega zdravnika so odgnali in s svojimi zakulisnimi igricami pripeljali dva druga, ki so jima ne vem kakšne čudeže obljubljali, prejšnjemu pa ne dali tistega, kar je hotel, torej mu niso omogočili normalnega dela pri nas,« je dejal župan Vinko Debelak. Svetniki so tako sprejeli sklep, da bodo zahtevali, da se v Spodnji Savinjski dolini vzpostavi zdravstvena mreža, ki bo zagotovila dovolj zdravnikov. V Preboldu, ki bi pokrival tudi zahteve občin Vransko in Tabor, bi tako dobili dva splošna zdravnika, dva zobozdravnika, enega pediatra, enega fizioterapevta, dve patronažni sestri in okulista. Vedno več droge PREBOLD - Vodja policijskega okoliša Prebold Igor Ore-šnik je na seji predstavil poročilo o stanju varnosti v občini. Dejal je, da le-to ni zaskrbljujoče, čeprav so svetniki trdili drugače. Statistika je eno, dejansko stanje pa drugo, so menili. Tako naj bi bilo vedno več narkomanije, problem predstavljajo tudi psi oziroma njihovi objestni lastniki, ki svojih nevarnih psov ne obvladujejo. Svetniki so ob koncu razprave podali zahtevo, da se naj poostri nadzor glede mamil, predvsem v okolici šole. ŠO Lovska družina Tabor praznuje letos 60-letnico svojega delovanja. Krona njihovega jubileja je povečan in posodobljen lovski dom v Miklavžu nad Taborom, ki so ga tam postavili že leta 1958. Pred dnevi so prenovljen dom, v katerem je tudi sodobno opremljena zbiralnica za uplenjeno divjad, slavnostno predah namenu. Na slovesnosti je zbranim najprej spregovoril predsednik LD Tabor Vinko Goropevšek, o novi pridobitvi pa vodja gradbenega odbora Ferdinand Ha-ler. Z besedami pohvale in zahvale sta lovcem spregovorila še župan občine Tabor Vilko Jaz-binšek in predsednik Savinj-sko-Kozjanske Zveze LD Celje Zdravko Mastnak. Slovesnosti so s petjem in igranjem dali svoj pečat Savinjski lovski ro-gisti in Moški pevski zbor KPD Ivan Cankar Tabor. Otvoritve- S slovesnosti ob odprtju povečanega in posodobljenega lovskega doma LD Tabor ni trak pa so prerezali Milko Ocepek st., gospodar koče Mirko Herle in župan Vilko Jaz- binšek. Uradnemu delu slovesnosti je sledilo prijetno družabno srečanje z obveznim lov- skim golažem iz divjačine. Osrednja prireditev ob jubileju bo 6. avgusta. DN Zahtevajo neodvisne meritve ZEG dosedanjim meritvam o vplivu asfaltne baza v Planinski vasi na okolje ne zaupa Potem ko se je zdelo, da so se strasti okrog planinske asfaltne baze umirile in da je Kovačev asfalt prebil led s konkurenčnimi cenami, se je oglasila Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG). Zahtevajo, da se opravijo neodvisne meritve vplivov na okolje, saj dosedanjim ne zaupajo. V izjavi za javnost so ponovno opozorili na agonijo, ki se tu vleče že več kot deset let. Naj spomnimo, da je Mirko Kovač pred leti brez ustreznih dovoljenj postavil asfaltno bazo v Planinski vasi. In tako močno kot si lastnik na eni strani v zadnjih letih prizadeva, da bi mešalec legaliziral in pognal v tek, tako si sosedje prizadevajo vse skupaj ustaviti in bazo izgnati iz vasi. Asfaltna baza zdaj obratuje, lastnik pa vztrajno zavra- ča kakršne koli očitke o slabih vplivih na okolje, češ da baza dnevno obratuje skupno le kakšni dve uri, da ni nikakršnih plinov, ki bi onesnaževali zrak in da okoliški kmetje z neurejenimi gnojišči in greznicami na podtalnico vplivajo dosti pogubneje kot baza sama. ZEG zahteva neodvisne meritve vplivov baze na okolje na podlagi prijave na ekološkem telefonu in obvestila Civilne družbe za zaprtje asfaltne baze v Planinski vasi ter poznavanja okoljske problematike. Nevladna okoljska organizacija od ministrstva za okolje in prostor ter pripadajočega inšpektorata za okolje zahteva, da opravi ponovne in neodvisne meritve hrupa v naravnem in življenjskem okolju ter meritve emisij snovi v zrak na omenjeni lokaciji. »Dosedanjemu načinu in eno- stranskemu pristopu k meritvam ne zaupamo in jih skupaj s prizadetimi krajani Planinske vasi štejemo za neetične, neveljavne in protizakonite,« so še zapisali v svojem sporočilu. In zakaj revolt? V torek je varnostni inženir iz pooblaščene inštitucije Komoplast opravil meritve hrupa. A lastnik baze naj bi v tem času izklopil nekatere stroje in tako načrtno zmanj šal hrup v času merjenja. Takoj po odhodu pooblaščenca naj bi bazo spet polno pognali. Ta hrup naj bi dosegel od 80 do 100 decibe-lov, kar dvakrat preseže dovoljene meje. »Ker je prva hiša od baze oddaljena le 20 metrov, čezmejna obremenitev okolja s hrupom presega vse zakonsko določene vrednosti,« so zapisali. Nasprotujejo pa tudi slabi slovenski praksi, ki dovoljuje, da je naroč- Lipa zeleni... že 20 let V Rečici pri Laškem že dvajset let deluje Kulturno umetniško društvo Lipa Rečica, v katerem s plesi, prepevanjem in igrami ohranjajo ljudsko izročilo svoje okolice. Z vsem omenjenim so se člani društva pred kratkim ob jubileju predstavili na tematsko zaokroženem večeru, ki so ga'poimenovali Knapovski kršt. Ker so v Rečici pomemben pečat pustili rudarji, so člani KUD Lipa Rečica ob jubileju želeli obuditi del njihovega poklica. Na koncertu, ki so ga imeli v Kulturnem centru Laško, so se predstavile vse skupine kulturno umetniškega društva, od najmlajših Pi-pik, ki so šele pred kratkim spoznale, kako in kdaj v plesnem koraku uporabiti levo ali desno nogo, do Pisank ter Pozret pa pebov, ki so s savinjskimi plesi prikazali dogajanje na romanju, ko se ne le moli, temveč tudi zapleše, če se le oglasi harmonika. Za Umetniška vodja KUD lipa Rečica Erika Krašek predstavitev Rečice so poskrbeli nekdanji plesalci, ki so se ob tej priložnosti spet zbrali in zaplesali rečiške plese. Koncert so zaključili odrasli plesalci z novo odrsko postavi- tvijo Knapovski krst, ki je rezultat večletnega raziskovanja in ustvarjalnega dela. Dogajanje na odru sta oblikovah še dramska ter pevski skupini Martini in Barbare. Znan letošnji ohcetni par Na letošnji prireditvi Pivo in cvetje bodo poročili že 38. par. Na ohceti po stari šegi se bosta 16. julija vzela Marjeta Čadej, socialna delavka v laški Hiši generacij, in Dušan Ferlež, absolvent gospodarskega inže-nirstva. Nevesta prihaja iz Šentruperta nad Laškim, ženin pa s Ponikve pri Grobelnem. Oba sta člana Folklornega društva Šentjur, kjer je med njima pred tremi leti tudi preskočila iskrica in vnela njuna srca. Par se je že lani odločil, da se bo nik in plačnik takih raziskav hkrati tudi potencialni onesnaževalec okolja. Predsednik ZEG-a Karel Li-pič je ob tem še izpostavil, da je urejenost baze vse prej kot zgledna, tehnologija je zastarela, protihrupna ograja je v propadajočem stanju, odpadni material iz baze se odvaža na bližnjo vodovarstve-no območje, kjer zajetje napaja 93 gospodinjstev, v tem času naj bi prišlo do izliva mazuta in podobno. Le nekaj dni preden se so se v zvezi s problematiko asfaltne baze v Planinski vasi na javnost obrnili v ZEG-u, je Mirko Kovač ponovno zagotovil, da je baza zgledno urejena in deluje brez težav. Kaj si misli o takih obtožbah, pa tokrat nima smisla ponavljati. Presoja, kdo ima prav, je vsekakor v višjih rokah. SAŠKA TERŽAN Sicer si v KUD Lipa Rečica, ki je nastala iz KD Rečica, prizadevajo ne le prenašati plese drugih delov Slovenije na svoja tla, temveč predvsem raziskati svoje običaje (okolico Laškega), jih obuditi in jih v obliki odrskih postavitev vrniti med ljudi, pravi umetniška vodja KUD Lipa Rečica Erika Krašek, ki je pri raziskovanju plesov naletela na neprijetno spoznanje, in sicer da laško območje v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami ni prav bogato s plesnim izročilom. A to članov ni odvrnilo od nadaljnjega raziskovanja in odkrivanja starih ljudskih plesov in običajev. Njihov program je danes pester in bogat, v bodoče pa ga nameravajo še razširiti. V društvo se je doslej včlanilo več kot 100 plesalcev in pevcev, ki prejemajo pohvale domače in tuje javnosti. BA Foto: VLADO MAROT poročil na način, kot so to počeli nekoč. »Lani sva si skupaj ogledala ohcet po stari šegi. Bilo nama je všeč in brez oklevanja sva letos na razpis poslala vlogo,« nam je zaupala Marjeta Čadej, ki je tudi članica KUD Šentrupert. Za ohcet po stari šegi sta sicer prispeli dve prijavi, pri čemer so se v Etno odboru Jureta Krašovca Možnar odločili, da med obema prispelima vlogama izberejo par, ki je bolj dejaven v raznih društvih. BA Občina Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur, 01,30/02 in 110/02), 45. čli i financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/00,79/ dbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s :in (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03), 37. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 40/99 in 1 /02) ter sklepa Občinskega sveta Občine Šentjur, od štev. 478-26/2006-2513-XVII. do štev. 478-26/2006-2513-XIX. z dne 20.4.2006, objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. Naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb Občina Šentjur, Mestni trg 10,3230 Šentjur, tel. 03/ 74713 34 in 74713 23; fax 03/ 5743-446, e-pošta: občina sentjur@sentjur.si II. Predmet prodaje Pod Al Komunalno opremljene gradbene parcele v stanovanjski uni III/I - Pod Vftco » Šenljnju: A/l. Zemljišče s pare. štev. 237/3 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 615 m', za izklicno ceno 10.479.600.00 SIT brez DOV; A/2. Zemljišče s pare. štev. 237/6 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 746 m2, za izklicno ceno 12.711.840,00 SIT brez DDV; A/3. Zemljišče s pare. štev. 238/2 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 741 m2, za izklicno ceno 12.626.640,00 SIT brez DDV; A/4. Zemljišče s pare. štev. 238/3 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 628 m', za izklicno ceno 10.701.120,00 SIT brez DDV; A/5. Zemljišče s pare. štev. 238/5 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 1130 m', za izklicno ceno 19.255.200,00 SIT brez DDV; A/6. Zemljišče s pare. štev. 238/5 k.o. Šentjur pri Celju, travnik v izmeri 834 m2, za izklicno ceno 14.211.360,00 SIT brez DDV. Zemljišča so namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hiš. illl/l-priDi stavbnega zemljišča s pare. št. 235/2 travnik v izmeri 366 m! in pare. št. 236/2 travnik v izmeri 447 m2, pare. št. 236/3 travnik v izmeri 385 m2, pare. št. 236/4 travnik v izmeri 389 m2, pare. št. 236/5 travnik v izmeri 253 m2, pare. št. 236/12 travnik v izmeri 259 m2, pare. št. 236/10 travnik v izmeri 617 m2, pare. št. 236/8 travnik v izmeri 408 m2, pare. št. 236/1 travnik v izmeri 399 m2, pare. št. 237/1 travnik v izmeri 413 m' in pare. št. 237/2 travnik v izmeri 681 m2, vpisane v k.o. Šentjur pri Celju. Izklicna cena za zemljišče v skupni velikosti 4617 m2 je 75.349.440,00 SIT brez DDV. Zemljišča so namenjena izključno gradnji večstanovanjskih objektov z varovanimi stanovanji. Pod C) v Industrijski coni Šentjur lob nowzjrajenem objektu Alpos d.d.) prodaja komunalno opremljenega stavbnega zemljišča s pare. št. 127/1 njiva v izmeri 23317 m! in pare. št. 127/3 njiva v izmeri 2093 m2, vpisane v k.o. Tratna. Izklicna cena za zemljišče v skupni velikosti 25410 m2 je 335.412.000,00 SIT brez DDV. III. Pogoji prodaje 1. Nepremičnine pod B in C se prodajo kot zaokrožena celota. 2. Nakup po načelu videno-kupljeno. 3. Ponudnik mora za resnost ponudbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne vrednosti posamezne nepremičnine, na transakcijski račun Občine Šentjur - proračun št. 01320-0100004983 odprt pri Uradu za javna plačilažalec. Ponudniku, ki na razpisu ne bo uspel, se kavcija brez obresti vrne najkasneje v 15 dneh po izboru najugodnejšega Uspelemu ponudniku (kupcu) se kavcija vračuna v kupnino. 4. Na razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki v roh podatke o kupcu; navedbo nepremičnine (pod A z navedbo zaporedne številke, B ali C); višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izklicne; dokazilo o vplačani varščini; fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta in davčno številko za fizične os ......... me biti starejši od 30 dn"' za DDV za - pisno izjavo, ďa ponudnik sprejema razpisne pogoje. Ponudba se šteje za popolno, če vsebuje vse zgoraj navedene sestavine. 6. Izbran bo ponudnik, ki bo izpolnjeval vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno. 7. Celotno kupnino mora kupec poravnati v 8 dneh od sklenitve pogodbe oz. izstavitve računa. Rok plačila kupnine je bistvena sestavina pravnega posla. Če kupec ne porav i kupnine na način in v roku, določenem v pogodbi, še šteje prodajna pogodba za 8. Ponudnik lahko ponudbo za nakup umakne ali dopolni do roka za sprejem ponudbe, ki je določen v javnem razpisu. V primeru umika ponudbe se plačana kavcija ne vrne. 9. Vsi ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika pisno obveščeni najkasneje v 15 dneh od datuma odpiranja ponudb. 0 najugodnejšem ponudniku bo odločil župan. Odločitev župana je dokončna. 10. Občina Šentjur lahko brez kakršnekoli odškodninske odgovornosti do sklenitve pravnega posla prekine oz. ustavi postopek prodaje, ne da bi za to navedla razloge 11. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena. IV. Drugi pogoji 1. Prodajalec si na predmetnih nepremičninah (pod A, B in C) izgovarja služnostno pravico za potrebe gradnje in vzdiievanja objektov in omrežij javne komunalne infrastrukture. Omejitve se vpišejo v zemljiško knjigo. eh od prejema sklepa o izbiri in poziva skleniti prodajno l5eTlr. 1CT.ii ntHnm a.iw nm m Uro n .mnormniia. nmi»m n.n. ft minTjim itnlnfnjn rtniBi nrnmtni» V kraljestvu tulipanov, orhidej in metuljev Med prvomajskimi prazniki je Arboretum v Volčjem Potoku ponovno zaživel v pisanih barvah tulipanov. Za že tradicionalno petnajsto pomladansko razstavo, katere sloves seže tudi preko slovenskih meja, so pripravili marljivi vrtnarji podobno kot v preteklih letih: na dobri tretjini parkovnih površin so posadili več kot dva milijona tulipanov! Organizatorjem je med prazničnimi dnevi sicer vztrajno nagajalo deževno vreme, toda sonce je na koncu vendarle uspelo razpoditi oblake in privabiti množice obiskovalcev. Tulipani se seveda ne ozirajo kaj dosti na vreme, tako da so konec aprila vzcveteli v številnih barvah in oblikah. Občudovati je bilo mogoče več kot dvestopetdeset sort teh cenjenih cvetlic, ki presenečajo tudi z raznovrstno obliko. Še poseben čar pa daje barvnim cvetličnim preprogam domiselna zasaditev različnih oblik, barv in vzorcev. Mali tropski paradiž Poleg tulipanov so lahko obiskovalci občudovali tudi novo pridobitev ArbOretuma - veliki rastlinjak. V njem so predstavljene različne kombinaci- je cvetja in okrasnih rastlin, manjši del pa je še posebno atraktiven. 1\i v toplem in vlažnem ozračju rastejo orhideje in drugo tropsko rastlinje. Za popestritev so uvozili še bube tropskih metuljev, ki se ob ustreznih pogojih izlegajo v toplem steklenjaku. Prav vsak dan poleti med orhideje in obiskovalce kak ducat novih metuljev. Občudovati je mogoče njihovo preobrazbo in se navduševati nad pisanimi barvami ter nenavadnimi vzorci. Še posebno impresivna pa je velikost metuljev, saj so največji veliki za dlan! Z malo sreče kakšen krilati lepotec pristane celo na vaši roki ... Orhideje in tropske metulje si je mogoče ogledati vse do konca junija. Vedno se kaj dogaja Arboretum pa ni privlačen le v času najbolj odmevne pomladne razstave. Preko leta se zvrsti kar veliko dogodkov. Prav vsak dan pa se je med drevje in cvetje mogoče odpraviti na pomirjujoč sprehod. Bodisi sam ali v družbi. Lahko tudi z najmlajšimi, ki se zagotovo raz-živijo na domiselno urejenem otroškem igrišču ali pa ob opazovanju labodov in rac. Orhideje so se razcvetele v rastlinjaku. Na voljo so tudi vodeni ogledi oz. pravcati naravoslovni dnevi za šolske skupine, ki se lahko odločajo med različnimi pripravljenimi programi. Tako otroci mimogrede spoznajo različna domača in tuja drevesa, življenje ob vodi, travniške cvetlice in še marsikaj... Vodeni ogledi so na voljo tudi za odrasle, ki se lahko udeležijo še različnih praktičnih delavnic, med katerimi je večina kar brezplačnih. Plačati je potrebno le vstopnino v park. Dobrodošla novost je še čitalnica na prostem! Knjige različnih vsebin si lahko obiskovalci izposodijo v paviljonu poleg kavarne. IGOR FABJAN Lep pczdm/ SONČEK 0801969 ^ Djwba 79.900 SONČEK Celje 03 425 4640 Citycenter 03 425 4630 Velenje 03 898 4474 Tropski metulji vseh barv in velikosti so na ogled do konca junija. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, ražen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega "50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO EJELI SMO Študenti-medicinci obiskali Celje V vsaki stroki srečujemo posameznike, ki se zavedajo, da nj ihova veda ni od danes, da je prehodila svojo razvojno pot in v njej postavila različne mejnike. Tudi zgodovina zdravstvene kulture pri nas je obsežna, obsega kopico velikih imen, njihovih spoznanj, izumov, odkritij. Obstajajo pa tudi materialni pomniki razvoja posameznih specialnosti na področ-ju zdravstva v najširšem smislu. Organizirano zobozdravstvo je v našem prostoru mlajša panoga, čeprav so bili zobje nekoč pogoj za dolgo življenje, posebno pred odkritjem ognja. Zgodovinski spomin na inštrumente, pripomočke in opremo sega daleč v preteklost, ko so zobozdravstvena dela opravljali slabo izobraženi ranocelniki, brivci in kirurgi, felčerji in pa-darji. Šele odlok cesarja Jožefa II. iz leta 1784, da sta interna medicina in kirurgija enakovredni panogi in se morata poučevati na vseučiliščih, je v zobozdravstvo prinesel luč razsvetljenstva. Študenti medicine in stomatologije Medicinske lakul-tete v Ljubljani so se že trinaj-stič, pod vodstvom doc. dr. Zvonke Zupanič Slavec, podali na ekskurzijo v Celje in na Sladko Goro. V Muzeju novejše zgodovine v Celju jih je pričakal prim. Franc Štolfa, avtor Slovenske zobozdravstvene zbirke, ravnateljica muzeja jim je zaželela dobrodošlico, prof. Marija Počivavšek pa jim je prijazno odprla vrata muzeja. Zbirka na sedanji površini je bila odprta septembra 2004, razstav-ljenih predmetov pa je nešteto. Posamezni segajo tja v 17. stoletje. Poleg starih predmetov, inštrumentov in opreme, je v zbirko vključen didaktični »kotiček«, knjižnica. Nad vsem tem pa dominira kip prof. dr. Jožeta Ranta, utemeljitelja današnje stomatologije na Slovenskem. Obenem smo si ogledali razstavo Okupacija v 133 slikah, Celje od 1941 do 1945. Obiskali smo in se poklonili žrtvam vojnega nasilja v Starem piskru. Spomin na čase nasilja nam je v spomin priklicala gospa Jožica Trateški. Nemci so tu ustrelili 374 domoljubov, med temi tudi 49 žensk. Po ogledu Marijine cerkve, kjer so bili pokopani Celjski grofi in knezi, terpo ogledu zbirke orožja v Pokrajinskem muzeju pod vodstvom prof. Aleša Stopar- ja, so študenti nadaljevali pot na Sladko Goro. Sprejel nas je gospod župnik Rok Metličar. Poslikave v cerkvi, ki so zdravstvene vsebine, so imenitne in vredne ogleda. Ekskurzijo sta omogočila farmacevtska družba Lek in podjetje Mollier. FRANC ŠTOLFA, Celje O domišljiji poslancev LDS Gospoda poslanca, Lahovnik in Cvikl vedno močno izstopata po svoji strokovni in siceršnji domišljiji. Omenjena someščana sta udarni igli opozicije v državnem zboru, lepo pa bi bilo, če bi bila bolj prepričljiva. Svoje nasprotnike skušata prestrašiti, tako da bi, povedano po domače, cvik, cvik, cviknili pred svojstvenimi argumenti. Sicer pa te zgornje čudne besede v čevljarskem žargonu pomenijo napenjanje gornjega dela čevlja nakopito, to pa je prak-tična veščina, katere pa gospo-dane obvlada najbolje. Jaz sem pa iz tega »doktoriral« - zelo samozavestno in domišljavo, mar ne? Trditev gospoda Cvikla, da so podjetja, v katerih vodstvih je prišlo do zamenjav, izgubila na vrednosti, je smešna. Vlada seveda ni nikogar menjala. Razlogi so bili zelo različni: od poteka mandatov, upokojitev, ker so tako hoteli lastniki oziroma nadzorni sveti. Pa poglejmo nekaj primerov. Čudoviti rezultati v Zavarovalnici Triglav (dobiček indeks 113), na Telekomu, Mobitelu, v Krki, Petrolu, Gorenju, dobri bilančni rezultati bank, boljše poslovanje Slovenskih železnic, Pošte Slovenije, Elektra Slovenije itd. Rezultati v nekaterih tudi neomenjenih podjetjih, zavodih so celo naenkrat postali presenetljivo dobri, kot da so se zares ustrašili »nove metle«, vlade. Tisti, ki včasih tudi kaj preberemo, vemo, kaj vse LDS-ovskega je bilo prisesanega na nekaterih zgoraj imenovanih družbah. Na koncu naj še omenim vašega tretjega someščana, ki je pravi vrabič. Z magistrsko študijo na Gea colleageu se je lotil reševanja sevniške Jutranj-ke, rezultat je znan, rad bi samo poznal njegove mentorje. MARJAN MANČEK, Celje Slovensko sodstvo -Sodoma in Gomora Zdravje demokracije v Sloveniji je resno načeto. Vladavini ljudstva se sedaj zelo sla- ®dan zemlje 0 rojstni dan bowlinga planet tuš 0 kinematografi planet tuš @ predstave ZA OTROKE s,-37,2mai2006 ---------m bo piše, ko je sicer politična volja večine poslancev v državnem zboru sprejela nekaj najnujnejših sprememb na področju odgovornosti sodnikov, ustavno sodišče in sodniki pa se demokratični volji državnega zbora upirajo ter se mu ošabno in nevarno posmehujejo. Ustavno sodišče se je postavilo na stran zlorabe sodstva. Vzelo jeoblastvsvoje roke, zato mora priti do takojšnje spremembe ustave tako, da bi smelo ljudstvo v kritičnih trenutkih porotno soditi tudi ustavnim sodnikom oziroma spremeniti ustavo. Sedaj ima v nasprotju s tretjim členom ustave pravico do ustavne spremembe le 60_poslancev. Še toliko bolj sem presenečen, da ameriško poročilo o kršitvah Človekovih pravic v Sloveniji za leto 2005 niti z besedo ne omenja množičnih in sistematičnih hudih kršitev Človekovih pravic v Sloveniji zaradi sistematične sabotaže večine sodnikov kar se tiče poštenega in pravičnega sojenja državljanom Slovenije. Očitno je tozadevni prejšnji, tako ko sedanji veleposlanik ZDA prespal svoj mandat v kakem naslonjaču. Za nas, s strani sodstva oškodovane Slovence, ostaja upanje za dosego pravice le še v Strasbourgu. Če bi strasbourš-ko sodišče za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin uspelo hitreje presojati o zlorabah sodstva v Sloveniji, bi bilo nekaj več možnosti, da bi se, tako javna občila kot tudi posledično ljudstvo, enkrat za vselej osvestili, daje temelj vsake delujoče države in zadovoljne družbe v pravičnem, poštenem, umem in učinkovitem ter nepristranskem sodnem ustroju. V javni upravi so razmere podobne kot so v sodstvu. Sodstvo ljubi predvsem oblast, predpravice in udobje, globoko prezira ljudstvo, iz katerega je izšlo in ki ga živi. V javnosti prekanjeno tarna in veka, zlobno ustvarja vtis kot da je zasuto s pravdami topogla-vega ljudstva. Današnje sodstvo se je rodilo in zredilo v naročju partije ter ves čas deluje pod njemu budnim očesom. Sodišča ne znajo, po potrebi pa tudi nočejo rešiti najenostavnejših pravd, za kaj takega potrebujejo nerazumljivo dolgo časa. Ali zaslužijo takšni, vsega.prezira vredni lenuhi, visoke evropske plače? Prav gotovo ne. Zato sedanji pogum-ni vladi in poslancem predlagam: Razpustiti vsa nižja sodišča, odpustiti vse sodnike in sodnice. Na novo ustanoviti in oblikovati ista in zaposliti samo delovne in strokovne sodnice in sodnike, še posebej na Ustavnem sodišču RS. Nižjim sodnikom, pa tudi višjim sodnikom, katerim so nadrejene stopnje nadpovprečno zavračale sodbe, naj se onemogoči nadaljnje sojenje oziroma zaposlitev v sodstvu. Sodnike in sodnice, ki so v preteklosti prikrivali kazniva dejanja oz. škodljive primere, naj se izloči z dela sodišč. Na koncu pa še temeljna smernica: Pravo orodje in pravice in ne oblasti! Zbogom, oblast ljudstva! JOŽEF JARH, Ljubljana V Planetu TUŠ se vedno nekaj dogaja V petek, 28. aprila, smo prvo svečko na rojstnodnevni torti velikanki upihnili v bowlingu Planeta Tuš Celje. Priredili smo mega zabavo s številnimi presenečenji in koncertom poskočnih Atomik Harmonik. Skupaj z vsemi obiskovalci smo bučno proslavljali na vedno zasedenih bowling stezah in potrdili statistiko, ki pravi, da je naše bowling steze obiskalo v enem letu kar 170.000 obiskovalcev, željnih rekreacije in zabave. V Tušu se v pomladnih mesecih Še posebej veliko dogaja. Dobre in prave ideje privabijo k nam ljudi z vseh vetrov in vsi odhajajo od nas dobre volje, kar je najbolj pomembno. Zato poglejmo, kaj vse se je dogajalo v aprilu in kaj se bo zgodilo v začetku maja. V soboto, 22, aprila, smo zbrani pred Planetom Tuš v Celju na dolgo pot s kolesom pospremili Dejana Glavnika. Pred našim Planetom je bil start dolgega potovanja, ki ga bo zaključit natanko čez pet let. V tem času bo prekotesaril kar 130 tisoč kilometrov, torej celotno pot okoli sveta. S tem potovanjem bo uresničil svoje dolgoletne sanje po potovanju in spoznavanju novih ljudi in krajev, poskusil pa se bo vpisati tudi v Guinessovo knjigo rekordov. Za mlajše obiskovalce Planeta Tuš Celje smo pripravili brezplačne lutkovne predstave. V ponedeljek, 15. maja, si bodo v kinodvorani lahko ogledali znamenito pravljico »Volk in sedem kozličkov« v izvedbi družinskega gledališča Kolene. Na Tuškovi matineji pa bomo v soboto, 20. maja, prikazali sinhronizirani film »Očkov vrtec«. Malčki bodo ob gledanju filma v slovenščini uživali za le 600 tolarjev, njihov spremljevalec pa ima prost vstop. V naši družbi zares ni nikoli dolgčas! Zato pridite, tudi zato, ker so pri nas zvezde doma! S k 1IB« II ; f # XI '® -Sî"® ll lô g © J V kinodvoranah Planeta Tuš smo v maju začeli vrteti prave svetovne uspešnice. Tisti, ki že nekaj časa čakate na filmsko upodobitev po predlogi svetovne knjižne uspešnice najbolj branega pisatelja Dana Browna »Da Vincijeva šifra«, ne smete zamuditi svetovnega začetka predvajanja filma v četrtek, 18. maja! 24 RADIO, KI GA BERETE TUJA LESTVICA 1. CRAZY -GNARLSBARKtfY (2) 2. SAYSOMETHIN'-MARIAH CAREY FEAT. SNOOP DOGG (3) 3. UPSIDE DOWN-JACK JOHNSON (5) 4. HORNYASADANDY- MOUSSE T. VS DANDY WARHOLS (1) 5. BAMBINO NELTEMPO-EROSRAMAZZOTTI (6) 6. ITS INTHE RAIN-ENYA (2) 7. TOUS LES SECRETS - CéUNE DION (4) 8. SOSICK-NE-YO (4) 9. WHOKNEW-PINK (1) 10. UHNTISS UHNTISS UHNTISS• BLOODHOUND GANG (3) MIME ZDAJ - NINA PUŠLAR (1) 7. TI ZNAŠ-EVA (3) 8. PUSTI SONCU V SRCE-KINGST0N(5) 9. VENERA-KATRINAS (1) 10. HOČEM TE-YOGURT (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: UETOME-POWTER DANIEL MAMA TAKE MEHOME-REDNEX PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: GROMSKASTRELA-MCGROM NAJLEPŠE SANJE- PUDDING HLEDS Ivan Golnik, Straža 107. Nova Cerkev Ida Kotnik, Mariborska 57b, Celje ÏÏVS, na oglasnem oddelku Rai Lestvico 20 vročih lahko posluše VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2. NAŠ RAJ-7.RAJ (7) 3. V MENI JE SONCE-TAPRAVIH 6 (2) 4. TIHO VMRAK JE VETER NOSIL-FRANC ŽERDONER S PRIJATELJI (1) 5. FALOT JE-ANS. SI nevraSaj SE-NAVIHANKE 1. NAJŽMTAZLATOPOROČENCA-IGOR IN ZLATI ZVOKI (7) 2. ISKAL SEM IN NAŠEL- ZLATI MUZIKANTJE (4) 3. PELESTOPESOVSEDNI-SICER (1) 4. RAD BI ISKAL-STORŽIČ (3) 5. MOJA LEPA BELOKRANJKA-VRISK(2) Predlog za lestvico: KULKS' IEJPA-MALIBU Marta Fidej. Goriška 40, Velenje Tončka Kolarič, Slovenska 77, Središče ob Dravi Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak pwedefjek ob 2215uà lestvico Slovenskih S pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.p0 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.30 Ritmi 80-ih, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - V kraljestvu čokolade, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90-ih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev -Je res treba (le) kmetom in podjetnikom podražiti prispevke za vrtce? - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem paritetu, 19100 Novice, 20.00 20 Vročih Radia Celje, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP (Murski val) ; 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 O pripravah na ustanovitev škofije v Celju, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Roman Šumak, direktor podjetja Mollier, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi,20.00 Oddaja Katrca - Klavdija Wïnder-gost Zlatko Dobrič, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK. 15. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.0Ó 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingojacka, 14.00 Regijske novice, 14.15 Stilska preobrazba, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK. 16. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Zdravstvena oddaja Stetoskop - gostji Olga Bezenšek Lalič in Polona Pulko iz skupine za pomoč in samopomoč ženskem v stiski Moč, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Otroški radio, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - ponovitev reportaže, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA. 17. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Nagradna igra Iskalnice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Nagradna igra Zlata deteljica, 13.20 Mah O-pošta, 13.30 Mali O-klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmeviRaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Hirbo Angels, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ismssm. PETEK, 19. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Hujšajte z Radiem Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Majski sprehod po Pesmi Evrovizije, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - Tinkara Zoreč, 23.00 YT Lebel, 24.00 SNOP (Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Ima celjsko mestno središče še kakšno prihodnost?, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Robin) Žvrgoleči malček Album Mi smo za ..., ki na glasbene police prihaja 19. maja, bomo predstavili dva dni pred izidom v oddaji Pop čvek na Radiu Celje. Govorih bomo tudi o zasedbi Turbo Angels, ki po novem deluje v sestavi dveh Štajerk, Gorenjca in Dolenjca na harmoniki. S skupino Turbo Angels se bo pogovarjal Matjaž Apat, s svojimi vprašanji pa boste lahko sodelovali tudi poslušalci. www.radiocelje.com Fantje, vabljeni na avdicijo Radio Celje vabi na avdicijo za voditelje radijskega programa. Fantje, vaše prijave s kratkim življenjepisom pričakujemo do 26. maja na naslovih Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje ali na radio@radiocelje.com, s pripisom za avdicijo. Se želite pridružiti naši ekipi? Ne odlašajte in prijavo pošljite že danes. Zgovornost velja! Mi smo za... »Težko je govoriti o sebi, sploh, če tega ne počneš pogosto,« pravi malček na fotografiji, ki ga lahko na valovih Radia Celje slišite ob nedeljskih jutrih. »Če se na kratko dotaknem svojega otroštva, lahko z gotovostjo trdim, da me je vseskozi spremljala glasba,« pravi malček in dodaja: »Ta me je vedno spravljala v dobro voljo. Za svojo dušo sem kar nekaj let pel v šolskih pevskih zborih in hodil v glasbeno šolo. Poskušal sem celo osvojiti vse čare saksofona. V letih pubertete sem imel prebliske tudi v obliki garažnega benda, a ni bilo kakšnega posebnega uspeha. Najraje pa sem žvrgolel na kakšnih domačih zabavah, česar se ne branim še danes.« Naš malček je imel zelo rad živali. »Sploh naše zajčke, kot vidite na sliki. Ti so me spremljali dobršen del otroštva, kajti doma smo jih imeli veliko.« Pri srcu mu je bil tudi šport, še posebej rad je kolesaril in smučal. »Ne smem pozabiti tudi na sestro, ki je poskrbela, da mi doma ni bilo nikoli dolgčas. Najraje me je cukala za lase,« nam je še zaupal malček, čeprav pravi: »Dogodkov, ki jih bom pomnil skozi življenje se je v otroštvu zgodilo veliko, a o njih raje govorim bližnjim.« Ste ga prepoznali? Pošljite nam sporočilo, kdo je malček na sliki na radio@ra-diocelje.com ali na Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Med tistimi, ki boste pravilno odgovorili bomo nekomu podarili nagrado naše medijske hiše. Minuli teden je pravilno ugotovila, da smo vam predstavili našega glasbenega urednika Staneta Špegla, Hedvika Močnik s Polzele. IONIH 25 š,.37-12.majZ„„«---— ŽENSKE HLAČE VSEH VELIKOSTI PO POLOVIČNI CENI VINTERSPORT 3:2 za kupce od 13. maja Kupite 3 -plačate 2! Pri nakupu treh kosov oblačil ie najcenejši brezplačen ' _____uwolka vam primarno popust velja ia Skočimo skupaj v kakovostna nova oblačila za šport in prosti čas priznanih blagovnih znamk in ekskluzivnih blagovnih znamk. Vichy moda z mize Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK športne oprave in ležernih hlač ter bluz do celo slovesne obleke. Najbolj je modi segel v srce v obdobju največje filmske slave francoskega seks simbola B.B. na začetku šestdesetih. Tudi prve bikinke, ki so se pojavile na mondenih plažah St. Tropeza, so nosile ta ljubek vzorček, ki se najbolje počuti v družbi kontrastnih pentijic, čipk in drobnih naborkov. Čeprav je, tako kot mnogo najlepših in najbolj uspešnih reči na svetu, tudi ta vzorec nastal po srečni »nesreči«. Zgodilo se je francoskemu arhitektu, ki je sredi noči, že pošteno utrujen, snoval opremo za neko stanovanje. Činilo se mu je z vodoravnih črt razlilo na navpične in tako je nastal vmesni člen, sestavljen iz zanimivih črno-be-lih diagonalnih črtic. To je navdušilo tekstilce, ki so ga čez noč posvojili kot najbolj preprost, domači, svež vzorček. Še eno značajsko lastnost so mu pripisali - skromnost. Ker pričakovano nas lahko obidejo nenavadne ideje, kako izboljšati delovne aktivnosti, odkrijemo lahko tudi kakšno skrbno varovano skrivnost. Medsebojni odnosi bodo na preizkušnji, kajti primanjkovalo nam bo potrpežljivosti in ne bomo se znaH vživeti v čustva in občutja drugih ljudi. Popoldne bo od napete energije kar prasketalo. Občutljivi bomo in nezadovoljni, kar bo v nas sproščalo razdražljivost in nemir. Četrtek, 18. maj: Dopoldne Luna prestopa v Vodnarja, v katerem bo aktivirala originalne zamisli. Razpoloženje bo nihajoče, izpostavljen bo samosvoj način delovanja. Čas je primeren za druženje, dogovore, v poslovnem smislu pa za realizacijo nenavadnih idej in zamisli. Samosvoji bomo in želeli bomo zbežati pred rutino ali dolgočasjem, zato lahko povzročimo kar nekaj težav s svojim vedenjem. Astrologinji GORDANA in DOLORES NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA ARION IZ CELJA Z DOLORES NA 09043 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 0904126 (GSM 041 404 935} 09041 26 32 (dosegljivi samo z mobilnega telefona) 09014 26 33, . cena klica 300 šit (1,25 evra) GORDANA Če bi vprašali šiviljo starega kova, kaj je to vichy (viši) in zakaj se uporablja, bi vam povedala, da je to z barvno prejo tkana bombažna tkanina, poudarjena s kontrastnim karom. Ta je lahko velik ali manjši, običajno v belo-modri, belo-rdeči ah črno-beli kombinaciji, uporablja pa se predvsem za kuhinjske krpe in prte. Če bi vprašali modnega krea-torja, ki je ustvarjal v 50. letih prejšnjega stoletja ali se z modo ukvarja danes, bi zgodbo malce drugače zastavil. Vichy je ta hip eden izmed najbolj modnih vzorčkov za oblačila - od kopalk, spodnjega perila. Petek, 12. maj: Upoštevati bomo morali pravila in se ne zapletati v spore ah ostre debate. Popoldne bo bolj sproščeno, zato se bo mnogim izmed nas položaj obmil v srečno stran. Lahko nas kdo nepričakovano preseneti, tudi v ljubezni bo vladalo pozitivno vzdušje. Luna se bo srečala s planetom sreče Jupitrom, zato bo telesna privlačnost velika. Sobota, 13 maj: Dan bo resnično čarobno obarvan, prepleten zlasti z nenavadnimi, usodnimi okoliščinami. Ob 8.51 nastopi polna Luna ali ščip vŠkoipijonu. Čustva bodo močnejša od razuma, zato se jim tokrat lahko prepustimo z vso silo. Marsikaj se bo spremenilo ob tem močnem vplivu. Izogibajte se vsem negativnim drastičnim ukrepom. Previdnost velja zlasti v prometu, saj bomo nestrpni in nepotrpežljivi. Že v nočnih urah Luna prestopi v Strelca. Nedelja, 14 maj: Že dopoldne bo čudovit aspekt povzročal dobro voljo in optimizem. Dan lahko preživimo mirno, saj bodo misli usklajene z dejanji. Hitri bomo in okretni, zato nam bo šlo tudi delo dobro od rok. Zaradi lepega aspekta Lune in Venere bomo tudi v ljubezni doživeli prijeme trenutke. Čas je primeren za druženje in izmenjavo mnenj. Vpliv Lune v Strelcu bo povečal adrenalin, hitrost in okretnost, vendar kljub temu pazite na kakšne manjše poškodbe. Ponedeljek, 15.maj: Jutro bo obremenjeno (kvadrat Merkurja in Neptuna), misli raztresene, pojavi se lahko tudi napačna presoja. Pazite se laži in prevar, možnost je tudi, da nas kdo razočara. Pri delu ne bomo sposobni doseči koncentracije, zato lahko mimogrede naredimo kakšno napako. Okoli 10. ure se bo nekoliko razblinila napeta energija. Možnost in priložnost bomo imeli očistiti blokade, ki nas obremenjujejo, da ne moremo stopiti svobodno naprej skozi čas. Torek, 16. maj: Luna bo vstopila v Kozoroga, kjer bo izpostavila resen pristop do življenja. Misli bodo usmerjene v delo in doseganje rezultatov, naša energija pa bo nestabilna in samozavest zelo nihajoča. Dovoliti si moramo malce samohvale, na življenje pa gledati s pozitivne plati. Na delovnem področju bomo zlahka uredili zapletene situacije, ugodno je tudi za razreševanje uradnih, sodnih zadev. Popoldne si privoščimo fizično aktivnost, saj nam bo le tako uspelo sprostiti nakopičeno energijo. Sreda, 17 maj: Naše razpoloženje bo nestabilno, zato se moramo boriti za uskladitev med razumom in čustvi. Ne- je bil natiskan na pralni osnovi, je kar sam vabil, da se ga vključi v vsakdanja delovna oblačila, otroške igralne hlačke, predpasnike z volančki, ki so jih mame deklicam oblačile čez oblekice, da jih ne bi tako hitro uničile. Predvsem pa se je vichy proslavil v kuhinji - za namizne prte, kuhinjske zavese, celo v spalnico na prevleko za puhaste blazine si je utrl pot. Letošnje poletje lahko v tujih, pa tudi domačih revijah z modno opremo stanovanj, znova naletimo nanj. Predvsem pa moda vichy oblači - nas! Z ekstremno velikimi ali povsem miniaturnimi kvadratki, na prvo mesto pa postavlja najbolj slaven ne-barvni par: črno in belo. Nenazadnje ima kar prav, najlepše se kombinira z ostalimi oblačili, modnimi poudarki in dodatki. In če dvomite - črna in bela družba je povsem dovolj za usklajen videz, zato ne pretiravajte z drugimi barvami in vzorci, kadar se »počutite vichy«! 27 ÏCBS dorua ♦Štete EE233 orano" i^Jl cvZ.Lm VSI MODELI ŽENSKIH KOPALK PO POLOVIČNI CENI ZE 0» 14,17 €) 26 2ÏA AUTOMOBILISTE TEDNIK I AVTO ŠKORJANECI www.avto-skorjanec.si Telefon: 03 426 08 70 KIA AKCIJA V MAJU Možnost nakupa z113 pologa, 1J3 po obrokih, 1J3 čez 3 leta. novo! Skuterji in motorna koleso SYM in PCI Čez 500 dni novi fiat 500 Italijanski Fiat se je že pred časom odločil, da bo prihodnje leto poslal na trg fiat 500. Avto z enakim imenom je bil izjemno uspešen v 50. letih prejšnjega stoletja, pred dvema letoma pa je tovarna predstavila študijo z imenom trepiuno, ki naj bi bil sodobni naslednik fiata 500. Sedaj sporočajo, da ostaja še 500 dni do predstavitve novega fiata 500. Kot kaže, bo osnova novega vozila vendarle trepiuno, vendar z nekaterimi spremembami. mottu HMíHit <■>■ • Mariborska 86, Celje tel.: (Olj 42S-62-70 'ww.avtodeliregní mer. s MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI. SKODA-1,9 lil KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE GM prodal delež v Suzukiju General Motors, ta hip še največja avtomobilska korporacija na svetu, se srečuje s številnimi težavami. Tudi zaradi tega je GM pred nedavnim prodal 17-odstot-ni lastniški delež v japonskem Suzukiju. Te delnice je odkupil sam Suzuki. Pred nedavnim je GM prodal tudi svoj delež v Subaruju. Kot pravijo, je GM za Suzukijev delež dobil dve milijardi dolarjev. Kljub temu pa bosta tovarni še naprej sodelovali pri izdelavi avtomobilov. Zanimivo pa je, da je Suzuki ohranil svoj 11-odstotni delež v družbi GM Daewoo. HYURDOI SERVIS IN PRODAJA VOZIL 03 425 43 61 Siddharta za varnejšo vožnjo Slovenski zastopnik japonskega Mitsubishija AC Ko-nim in znana glasbena skupina Siddharta sta pripravila skupen projekt. S Svetovalnico za varno vožnjo, kot se projekt imenuje, naj bi povečali znanje in zavest o nujnosti varne vožnje predvsem med mladimi. Treninge praktične varne vožnje bo organizirala AMZS, na njih pa bodo sodelovali tudi člani skupine Siddharta. Prihaja poceni toyota? Dobra prodaja dacie logan tudi na zahodnoevropskih trgih je očitno spodbudila japonsko Toyoto, da je začela razmišljati o podobnem avtomobilu. To vozilo naj bi namenili vzhodnoevropskim, kitajskemu in indijskemu trgu in naj bi vsaj načeloma stalo manj kot 10 tisoč evrov. Kdaj naj bi se ta poceni toyota pojavila na trgu, ni znano. ÇT # Suzuki Odar avtomotivKado —- Iv- SERVIS PRODAJA VOZIL IN MOTORJEV SUZUKI 03 425 43 70 Mini aixami za slovenske kupce Prihajata nova forda Pri fordu s svojim enopro-storcem galaxyjem, ki je nekaj časa nastajal v isti tovarni kot VW sharan, niso imeli izjemnega tržnega uspeha. Sedaj predstavljajo novega galaxyja, zraven pa še S-maxa, vozilo, ki je narejeno na isti osnovi kot galaxy, vendar za dobrih 5 centimetrov krajše in z nekaj drugačnimi tržnimi nameni. S-max naj bi zadovoljeval želje nekaj bolj športno naravnanih kupcev, galaxy pa je bolj družinski enoprostorec. Pri motorni ponudbi je S-max nekaj pestrejši, saj so na voljo štirje agregati, dva bencinska in dva dizelska. Sled- nja zmoreta pri gibni prostornini 1,8 litra največ 125 KM oziroma 140 KM, kar zmore ponuditi 2,0-litrski dizelski štirivaljnik iz serije duratorq. Iz serije duratec sta oba bencinska motorja: 2,0-litrski ima 145, 2,5-litrski pa kar 220 KM, kar potrjuje tisto o športnejši naravi. Galaxy je tukaj za las skromnejši. Motorji so trije, in sicer: 2,0-litrski bencinski s 145 KM (kot pri S-ma-xu) ter dva dizla (1,8 s 100 KM in 2,0 s 130 KM). Kot napovedujejo, se bosta oba nova forda v Sloveniji pojavila jeseni, cene pa še niso znane. Forda S-max in galaxy Na slovenskem trgu se pojavlja tudi francoska tovama Aixam, znana po majhnih oziroma mini avtomobilih. V svojem programu imajo tako osebna kot dostavna vozila, pri osebnih pa je pomembno to, da jih je mogoče voziti z vozniškim dovoljenjem H kategorije, ker so registrirani kot kolo z motorjem. Avtomobile aixam poganja dvovaljni dizelski motor z gibno prostornino 400 kubičnih centimetrov s 4 kW oziroma 5,5 KM. Najvišja hitrost je omejena na 45 km/h, najcenejša izvedenka aixama pa stane dobrih 2,4 milijona tolarjev. Astra je klasična, çena pa fantastična! Astro Classic II že za 2.360.000 SIT* Astra Classic II je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajna vrednostjo in fantastično ugodno ceno. Z varnostjo, varčnostjo, udobjem in zanesljivostjo izpolnjuje pričakovanja še tako zahtevnega-uporabnika. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec" Twinport ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTIz 80 KM- ' TEDNIK 27 Najugodneje v Sloveniji: -kredit Euribor+0% -EOM= 4,33%* tetífeik Obvestii@ oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. <ÍSM 031 20-50-60 PRODAM OPELcorso 1,4, letnik 199B, reg. do 8/2006, prodom. Telefon 031269-422. L574 MERCEDES 220 edi, star 15 mesecev, z vso opremo, ugodno prodam. Telefon 041 975-568: 2213 CABRIO volkswagen 1200 (oldtajmerj, popolnoma obnovljen, metolno srebrne barve, no novo tapecirana notranjost, prodam. Telefon 041 777-410. KOLO z motorjem, znamko Tomos, tip Apn 6, tip motorja 4 G, rdeče barve, ohranjen, prevoženih 133 km, leto izdelave 2003, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 418-896. 2222 AX 1,1 i, letnik 1995,5 vrat, srebrno metalne barve, reg. do 8/2006, prvi lastnik, dodatno oprema, prodam. Telefon 041 324-320. Š494 ALFA romeo 155 2,5 v 6, črne barve, letnik 1993, dobro ohranjena, vsa oprema, možno za rezervne dele, prodam, cena 100.000 SIT. Kličite po 16. uri, telefon 041365-805. 2237 HONDO civic 1,4, letnik 1998,55.000 km, z opremo, prodam.Telefon 031 232-895. SKUTER Hiyosung, letnik 2000, registriran, prodom. Telefon 041 807-705. 2266 MOPED Tomos tis 14, reg. do 25.3.2007, vreden ogleda, prodam za 60.000 SIT. Telefon 5726-378. ž 244 OPEL veclra karavan 2,0 td, odličen, reg. do 22.6.2006, ugodno prodam.Telefon 031 850-592. 2273 CLIO II, letnik 11/1998,rdeč,88.000 km, 5 vrat, lepo ohranjen, servisiran, prodam za 690.000 SIT. Telefon 041220-375. Š505 TR0SILEC Tajfun, za hlevski gnoj, v zelo dobrem stanju, prodam za 150.000 SIT. Telefon 5821-678. 219g GREBEN s pogonom, novejši, za kosilnico Muta, staro mlatilnico in nahrbtna škropilnico Stihi, prodam. Telefon 041 250-040. L578 VRTAVKASTI zgrabljalnik in odjemalec »lože prodam. Telefon 031 566-563. PAJEK, dva vretatOiprodam ali menjam za telico. Telefon 051 386-503. 2229 SAMONAKIADAUO Sip 17 ali 19, puhalnik z motorjem, tračni obračalnik 220, prodam. Telefon 041261-676. 2223 HAKIADALKO Sip 17, lep« ohranjeno, prodam za 185.000 SIT. Telefon 031 528-812. 2233 KOSILNICO Bes, širina 127 cm, nizka kolesa, 16 col, bencirvpetrolej, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 031 276-086, 5730-542. 2234 TRAKTOR Torpedo 7506 4674,3300delov-riih ur, prodam. Telefon 041 289-493. ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, odlično ohranjeno, vredna ogleda, prodam.Telefon 041598-645. Ž245 PUHALNIK na kardan, dobro ohranjen, kupim. Telefon 031 680-325. 2204 POSLOVNI prostor, delavnica, v Celju, približno 150 m', s pripadajočim zemljiščem, 200 m', prodam. Telefon 041 731-787. ■■si» www.pgp-nepremicnlne.com POSLOVNO stavbo v Celju, tloris 110 m2, parcela 250 m2, potrebno obnove, ugodno prodom. Telefon 041 624-184. VIKEND vokolidJurkloštro prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 833488.2073 HIŠO, Cel je center, tripleks, 160 m', adaptirano, tri lastna parkirna mesta, s približno 100 m2 zelenice, pogled na park, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040606-155. 21232124 NA lepi razgledni lokaciji v Šentjurju prodam nedograjeno hišo s 4000 m2 zemlje. Ponudbe po telefonu 041 568-661. 2176 STAREJŠO hiša v okolici Laškega prodam. Telefon 041 665-578. 2253 TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, www.tlakovec.si _ SEDAJ TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne V. t, Pirt™ podjet,. JLvfargb IZDELKI SO ATESTIRANI „„AIUĆNIHIMO-KOV! NIKA CELJE Tel.: 03/42-63-300 p^eCntr^^*^ GRADBENO parcelo, 1500 m', blizu prodajnega centra Merkur v Celju, prodam. Telefon 041 767-737. 2195 CEUE, Selce. Gradbeno zemljišče, velikost 500 m', s hišno številko, prodam. Telefon 041 316-423. 2198 CEUE, center. Kletne prostore, velikost 80 m2, primeren za skladišče, prodam. Telefon 041316423. 2198 POSLOVNI lokal v centru Celja, na Ljubljanski cesti, 60 m2, prodam ali oddam v najem. Telefon 040 2324)61. p V OKOLICI Laškega prodam parcelo, 700 m2, odlično za vikend. Telefon 5730-196. 2206 DRAMUE. Prodam bivalni vikend, nedokončan, vsi priključki. Telefon 041 368-771. 2248 PARCELO na Straži pri Novi Ceikvi, velikost 3 ha, njiva 7 arov, ostalo je travnik in malo gozda, prodom. Telefon (03) 577-3738, zvečer. 2249 HIŠO v Lastniču, na zelo lepi sončni legi, prodam. Telefon031653422. šsoo HIŠO v Šempetru prodorno. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n ROGAŠKA Slatina. Prodamo lokal v poslovnem objektu Sonce, 32 m2, za trgovinsko ali gostinsko dejavnost, cena 9.350.000 SIT oz. 39.120 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gnjbo.net. n PLANINA pri Sevnici. Dvostonovanjsko hišo, 270 m2, zgrajeno 1968, adaptirano 2002, z garažo, 30 m2, prodamo za 19.950.000SITOZ. 83.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n PUNINA pri Sevnici. Približno 3 ho gozda, v k. 0. Ložiše, prodamo po ceni 90 SIT/ m2 oz. 0,37 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, n ŠMARJE pri Jelšah, Sladka Gora. Vneposred-ni bližini centra Sladke Gore prodamo bivalni vikend z vso opremo (100 m2 stanovanjske povrane), zasfallnim dovozom, vinogradom, približno 1800 m2 in dvoriščem, 250 m', leto izgradnje 1970, leto prenove 1990, za 10.200.000 SIToz. 42.700 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetovanje.gajba.net. n CEUE, Zagrad. Prodam stanovanjsko hišo z 280 m2 bivalne površine, na parceli 3600 m2 (novogradnjo). Del hiše je primeren za poslovne prostore ali obrt. Cena 53 mio SIT. Telefon 031 393-338. Tiîrsrs kosir tor Štore 404 in ćelno pjonirno desko, Telefon 041641-651- Š485 Branko KOSÎR s.p. Pod gozdom S. 3230 Šentjur montaža senci! iti PY€ okeus e-mail: kosirsp@siol.net KMETIJO, 3 hn travnikov in ovce, blizu Celja, v smeri Laško, dam v najem. Možen delni nakup. Telefon 041 371-404. 2232 ŠMARJETA pri Celju. Vnajem dajemo lokal, 100 m2, za trgovinsko ali pisarniško dejavnost, s parkiriščem, najemnina 1.912 Srí/m2 oziroma 8 EUR/m2 * stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, www.svetova-nje.gajba.net. n javnosti) 3016m2in4840 m2, po ceni 10.000 SIT/m2 oz. 42 EUR/m2.Telefon 041 70 Krbavac Celje, w CEUE, Ljubečna (Bovše). Prodam enodružinsko hišo, novogradnja, s 150 m2 bivalne površine, na parceli 1700 m2. Cena 30 mio SIT. Telefon 031 393-338. KUPIM MANJŠO hišo, v Celju in okolid, kupim za gotovino. Telefon 041866-933. n STAREJŠO hišo v Cel ju kupim. Telefon 041 746-610. 1720 CEUE. Zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo, 1000 do 2000 m2, kupim. Telefon 031 623-242. isu PARCELO, v Celju ali bližnji okolici, zazidljivo ali večjo kmetijo, kupim. Telefon 041 750-180. 1963 PARCELO ali starejšo hišo kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 2068 VIKEND, manjšo hišoali stanovanje, kupim. Telefon 041208-144. 2215 ROGLA ali okolica, Bivalni vikend z nekaj zemlje, vvišjih predelih, kupim, ali parcelo, primerno zo vikend. Telefon 031 541-592. 2276 V CEUU ali okolici kupim zazidljivo parcelo ali parcelo s starejšo hišo. Telefon 031 541-592. 2276 ZGORNJA Savinjska. Kupim večjo kmetijo oziroma zemljišče. Telefon 031 541-592. 2276 LOGARSKA dolina. Kupim zazidljivo zemljišče oz. vikend. Telefon 031 541-592. 2276 POHORJE. Večjo kmetijo ali zemljišče kupim. Telefon 031541-592. 2276 VEČ hektarov gozda kupim. Telefon 031 541-592. 2276 ODDAM P0SL0VN E prostore, v centru Senljurja, velikost 260 m2, oddam v najem za lahko obrt, pisarne ali trgovine. Telefon 041 975-568. 2213 Wtîem0^ ^Prostori s^ogrevanUn EfelranL Informacije: Labre* d.o.o., Partčaoska 53, Celja, tel.: 041/623-246. GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI TO DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV PE Celje, ui. XIV. divizije 14 Tel-: 05/425-7000 POSOJILA Dunajska 21, Llubljan. Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop IJUIJMIM TAKOjm Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/252 48 26, 041/750 560,041/331 991, fax: 02/252 48 23 PRODAM V SREDIŠČU Celja prodom opremljeno meščansko stanovanje (135 m2), primerno tudi za mirno pisamiškodejovnost.Telefon 041620-262,041 6304)15. 2016 ENOSOBNO stanovanje, 35 m2, prodam resnemu interesentu. Telefon (03) 5481-174, od 12. do 14. ure. 2197 Na odlični lokaciji v Celju, prodamo nova stanovanja, velikosti od 58-154m?s terasami, dvigalom in garažo. Vseljiva 10. julija 2007. Cena od 92.653 EUR (22.203.501 SIT). INFO: Tanal Goršak k.d., Slovenčeva 95, Ljubljana, 0BN0VUEN0 stanovanje, 72 m2, Nova vas, Celje, prodamo. Telefon 031 3364)25. 2125 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 71 m', v Celju, Dolgo polje, prodam. Telefon 040 621-143. 2225 ENOSOBNO stanovanje, v Žalcu, 41 m2, v prvem nadstropju, z balkonom, vpisano v ZK, vzhodna lega, lepo vzdrževano, vseljivo v 30 dneh, prodamo za 43.000 EUR. Telefon 040 567-648. 2259 CEUE, Otok. Dvosobno stanovanje, Trubarjeva ulica, velikost 54 m2,1. nadstropje, generalno prenovljeno, prodamo za 16,5 mio SIT. Telefon 031393-338. 2276 CEUE. 89 m2, vtristanovanjski hiši (Kosovelova), v pritličju, z ločenim vhodom in vrtom, v bližini bolnišnice in šole, prodam za 25.000.000 SIT. Telefon 041 802-134. p EN0INP0L ali dvosobno stanovanje v Celju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 866-933. n GARSONJERO ali enosobnostanovanje nujno kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041 727-330. 2068 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje kupim. Resen kupec, plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 2068 ODDAM OTOK Vir. Oddam 6-posteljni apartmo ob morju, v borovem gozdu. Ugodno. Telefon 041783-982. Ž 228 ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Hudi-nji oddam 1. junija mlajšemu paru. Telefon 031 480-088. 2111 BUNGALOV v Puli, zo 6 oseb, ploža oddaljena 250 m, ugodno oddom. Telefon 041 498-046,(03)5417-573. 2i83 SOBO oddam študentki ali samskemu de-klelu. Telefon 041381-414. 2243 0PREMUEN0 dvosobno stanovanje na Otoku oddam. Telefon 031 825-512.2210 St. 37-12. maj 2006 28 -INFORMACIJE NCI TEDNI! FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p. Na okopih 2 c 3000 Celje Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji RADIO JĚ UHO,S KATERIM SLIŠIMO SV »•^■■améif, i-m".......... Mf L~ m' 'M a f^Jp- : STAJERSKI VAL V CANKARJEVI ulici oddamo delno opremlje- no, obnovljeno pritlično stanovanje, velikost 150 m!, primerno tudi za pisarne. Lastna parkirna mesta na dvorišču, strošek ogrevanja 14.900 SIT/mes«, elektrika 4.740 SIT/mesec. Telefon 031 648-702. 2171 LJUBLJANA, Stožite, BS 4/2. Enosobno stanovanje, 43,5 m2, opremljeno, z lastnim parkirnim prostorom, oddam nekadilcem. Cena 96.000 SIT - 1400 EUR/ mesečno » stroški. Telefon (03) 5472-136, po 19. uri. 2211 V ŠENTJURJU oddamo dvoinpolsobno, delno opremljeno stanovanje. Telefon 031 755-921. Š492 STANOVANJE v Celju, Hudinja, 51 m!, v pritličju, z novo opremo, oddam. Telefon 041 666-103. 2220 ADAPTIRANO in no novo opremljeno dvosobno stanovanje, 55 m!, v centru Celja, oddam. Telefon 031 684-600. 2221 V PIRANU oddajam po ugodni ceni garso- njero za počitnikovanje. Telefon 040 245-454. 2236 NAJAMEM UMIRJENA, zaposlena in izobražena oseba išče eno ali dvosobno opremljeno stanovanje za nojem v Celju ali okolici. Telefon 040203-131,(03)491-1263. 2239 GARSONJERO ali enosobno stanovanje najamem v predelu Otoka vCelju. Telefon 041 551-246. 2263 STANOVANJE nudimo za pomoč na manjši kmetiji. Pokličite 041733-288. 2251 xwavwnACUN VRAI PROMPT PARKIRNIH SIStEMCN NUDIMO PRILOZNOSTZAPOSUTVE, SODELOVANJA ALI DOPOLNILNE DEJAVNOSTI RAZLIČNIM PROFILOM STROKOVNE IZOBRAZBE 1. ključavničar - preoblikovalen kovin (III. ali IV. stopnja izobrazbe) 2. električar - šibki tok (III. ali IV. stopnja izobrazbe) 3. ing. strojništva (VI. oziroma VII. stopnja izobrazbe) 4. ing. elektronike (VI. oziroma VII. stopnja izobrazbe, smer elektronika) 5. samostojni podjetniki s področja strojne, elektro in gradbene dejavnosti točka 1 do 2: za potrebe v proizvodnji in na terenu, zaželeno vsaj dve leti delovnih izkušenj iz osnovnega poklica in delovne navade, nudimo dodatna izobraževanja v skladu z razvojno vizijo podjetja, točka 3 do 4: za razgibano delo na terenu in na sedežu podjetja, delovne izkušnje so zaželene, niso pa pogoj, potrebno znanje osnovnih programskih orodij (word, excel) vsaj dveh strokovnih programskih orodij s področja projektiranja, s strani kandidata pričakujemo željo po osebnem in strokovnem razvoju, nudimo dodatna izobraževanja v skladu z poslovno razvojno vizijo podjetja, spoznavanje novih področij dela, točka 5: iščemo zunanje kooperante za določena dela v smislu proizvodnje, servisiranja, montaže in ostalih storitev, od partnerja pričakujemo resnost, poštenost, pozitiven pristop k delu, spoštovanje rokov. V kolikor se želite pridružiti dinamičnem kolektivu, ki vam nudi priložnost sodelovanja, napredovanja in dobrih delovnih pogojev, pošljite v roku 10 delovnih dni po objavi pisno vlogo o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri oziroma o povabilu na razgovor obvestili telefonsko oziroma pisno v roku pet dni po preteku roka za oddajo vloge. VEČ kiafter suhih mešanih drv prodam. Telefon 031 629-158. Š491 HRASTOVE hlode, suhe deske, debelina 3 in 5 cm, prodam. Telefon (03) 572-4342. Ž 243 KUPIM BUKOVA drva (hlodovino) kupim. Telefon 031234-734. Š497 PRODAM SEDEŽNO garnituro (trosed+dvosed * eno-sed) prodam za 30.000 SIT. Telefon 040506-306. 2228 KUHINJSKO mizo prodam. Telefon 031234-734. Š497 ZELO dobro ohranjeno kuhinjo z vgradnim štedilnikom in v istem stanju dnevno sobo prodam po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 573-0094. 2256 KUHINJO Gorenje in štedilnik no trdogorhra ugodno prodam. Telefon 031 200-951. BUKOVA in hrastova drva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031 776-591. 2098 SMREKOVE deske, 5 in 8 cm, prodam. Telefon 031776-591. 2098 SUHA drva in rezan les, češnja, 5,2,5 cm, prodam.Telefon031 851-448. Š484 ZeniSsm posredovalnica UP Posredujemo pri resnih zvezah po vsej Sloveniji 03/49122 70 MEŽ d.o.o., KIDRIČEVA 3, CEUE PRODAM NESNICE, nakup 10 kosov petelin brezplačno, in bele pitance, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 11541155 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg, prodam, možen prevoz. Telefon 041656-078. 2092 NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, 1.000 Sn/kos, z dostavo na dom, prodamo. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Telefon (02) 582-1401. p BURSKO kozo z dvema mladičema prodam. Telefon 5795-059. Š466467 PURANE, stare 6 tednov in piščance, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 577-3744. p JAGNJETA zelo ugodno prodam. Telefon 041 628-156. Š4S2 KRAVO, brejo, 2. teleta, prodam. Telefon 5738-192. L576 KRAVE simentalke, po izbili in telici, težki 200 in 150 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 2207 DVA bika, 350 kg, šeka, prodam. Telefon 041 297-961. 2216 BIKCA, brez številke, težkega 130 kg, prodom. Telefon 041815455. Š493 PUJSKE, težke od 15 do 20 kg, prodam. Telefon 041 392-272,5808-142.2240 KRAVO s svežim mlekom in teličko, staro 5 mesecev, prodam. Telefon 5792-017. DVE telički simentalki, težki 250 kg, prodam. Telefon 5772-372. 2250 TELIC0 simentalko, težko 200 kg, prodam. Telefon 041815-578. Ž241 OVCE z mladiči ali brez, ovna, starega eno leto, prodam. Telefon (03) 572-4342. Ž 243 DVE telici simentalki, 320 do 380 kg in žrebičko norik, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 031736-279. Š503 ODDAM DVA psička mešančka, stara dva meseca in pol, oddom. Telefon 041990-671. m PRODAM CIPRESE za živo mejo ugodno prodam. Telefon 5718-839,041 317-588.Ž232 SENO.Zabukovica, Pongrac, prodamo. Telefon 5719-343. Ž 236 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino (modro frankinja), v Babni Gori, prodamo. Telefon 5795-512. 2212 SENO in otavo ter košnjo za košnjo, v Gorici pri Slivnici, prodamo. Telefon 5793-294. Š488 KORUZO in pšenico prodam. Telefon 041 649-414. Š486 SILAZNE bale prodam. Telefon (03) 5736- K0RUZ0, ječmen in okrogle bale prodamo. Telefon (03) 5794-065,031 853-106. Š487 EKOLOŠKO pridelan jabolčni kis prodam po 250 SIT/liter. Telefon 051 386-503. 2229 DOBRO domače belo in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 041337-527. 2244 RDEČE in belo vino, mešanih sort, cena 200 SIT/liter, prodam. Telefon 031 768-175. Š496 SUHO seno in otavo v balah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 800-713. 2235 KAKOVOSTNO belo vino laški rizling, souvig-non, prodam. Telefon 031 237-193. 2258 NAVADNE ciprese, velikost 50 cm, 500 SIT/ kos, prodam. Telefon 031380-921. 2260 SENO v kockah ugodno prodam. Telefon 041648-118. PRODAM PRAZEN žami grob na celjskem pokopališču prodamo. Telefon 031 678-451, 051 362-142. 1952 OTROŠKO kolo Scott, 24 col, z vso opremo, prodom. Telefon 5707-989, pa 18. uri. Ž 237 SPALNICO, štedilnik, hladilnik, pralni stroj Gorenje in hyundai lantro prodam. Telefon 041945-589. 2200 BIKCA, starega 8 tednov in seno v kockah, prodam. Telefon (03) 5774-577. 2205 K0Z0LČEK, primeren za goražo, 450-300 cm, nov in šlosarsko stojalo, 140x60 cm (»pank), 10 predalnikov, prodam. Telefon 5743-576. Š483 STARO kmetijsko orodje in opeko, star format, za peči ali tla, zelo ugodno prodam. Telefon 5461-567. 2202 ŠTIRI pluge, 10 in 14 col, dvobrazdne, dve sejalnici za koruzo, frezo, dve krožni brani, cisterno Krajina, 27001 in škropilnico, 3401, prodam. Telefon 041 297-961. 2217 SPALNICO, kompletno, staroeno leto in dva hrastova soda, ugodno prodam. Telefon (03) 573-6005. L581 ČEBELARSKO opremo, točilo, nerjavečo cisterno za med in nekaj čebelarskega orodja, prodam. Telefon 041 736-147. 2226 POČITNIŠKO prikolico Adria unica 501 du, letnik 1997, z baldahinom, zelo lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 639-724. 2227 PNEVMATIKE 155/70 R13, letne, rabljene eno sezono (7.000 km), prodam za 18.000 SIT.Telefon 040 326-400. 2252 MANJŠO trifazno tračno žago, bakreno škropilnico Panonija, domač kis, skupaj po 101, prodom. Telefon 040 575-924. 2238 TRI vinske plastične sode, od 50 do 2001, prodam, cena ugodna. Telefon 041 599-490. Š498 LEPO dekliško svetlo modro obleko za birmo, z jakno, prodam za 14.000 SIT.Telefon 031 621-531. ž 242 JAB0LČNIK iz bobovca, strešno opeko in salonitke, molo rabljene, ugodno prodam. Telefon 031 575-514. 2275 KOTE za žganjekuho, stružnico za les, mlin za žito in luščilnik koruze ugodno prodamo. Telefon 031862-382. Ô540 V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama ROZIKA KINCL Z žalostjo v srcu vsi njeni iHJ.unaii IŠČEM honorarno ali občasno delo kot šofer kombija ali dostavnega vozila. Če potrebujete šafeija, pokličite 031 658-650. 2053 ZAPOSLIMO voznika, C in E kategorije, za prevoz piva po Sloveniji in Hrvaški. Telefon 031 304-000. TIS d. 0.0., Trubarjeva 5,3270 Laško. L575 ZAPOSLIMO vodjo skladišča drobnih artiklov. Pogoj: oseba ženskega spola. Sun64 d. 0.0., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051363-986. n AVT0PREV0ZNIK Boštjan Južna s. p., Zlateče 2 a, 3230 Šentjur iščem voznika C, E kategorije. Kličite samo resni. Telefon 031 393-249. 2224 voznika C- in E-kategorije. 454. ZMENKI MOŠKI, srednjih let, z monjšo kmetijo išče žensko, staro do 45 let, lahko z enim otrokom. Telefon 031426-679. 2171 Zeliščna lekarna PUR Žalec farmacevtskega tehnika (m/ž) s strokovnim izpitom in znanjem računalništva. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Možna je tudi honorarna zaposlitev upokojenca. Prijavo pošljite v 15 dneh na naslov: AMR, d.O.O;, Oničeva 3, 3310 Žalec Informacije na 031/670-649 IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 666-997. ARS-Projektiranje, Anton Strniša s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat. IZPOSOJEVALNICA strojev in naprav SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, širi ponudbo izposoje strojev in naprav. Telefon (041 ) 629-644,5414-311. n MODI dimniki, sanacija dimnikov z nerjavečimi cevmi. Branko Korents. p., Pongrac 3, Griže, telefon (03) 571-8080, 041 731-160. 2 200 EESEgSa Avto Škorjanec, Mariborska 115,3000 Celje IŠČEM voznika C, E kategorije za prevoze po zahodni Evropi. Zaželeno znanje nemškega jezika. Telefon 041 606-700. Robert Kidrič s. p., Dobrova 4,3000 Celje. 2245 IŠČEMO osebo (moški), delo v kadrovski službi, področje izobraževanja novih sodelavcev. Telefon (03) 428-2072. Lin-digo d. O.O., Kidričeva 13, Celje. 2268 IŠČEM zanesljivo, pošteno moško osebo za vrtnarska dela ter košnjo zelenice z vrtnim traktorjem, v okolici (02), (03) območje zaželeno, 12-urno delo. Srečko Knafeljs. p., Zalog 10, Šempeter, telefon 031 474-353. Ž240 ZAPOSLIMO delavca za različna gradbena dela in za delo z bagerjem. Možna tudi honorarna zaposlitev. Telefon 041 910-217,041 708-897. Bambus d. 0.0., Sp. Rečica 20,3270 laško. 2272 umet. gnojilo 0-26-0+50% apno 2250,00 sh - zemlja 2 glino in gnojilom 7011399,00 sit irašek 3ion 5kg 1099,00 sit ka panceta 1kg 1690,00 sit CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n ski aparati BAGAT servis in trgovina za vse vrste šivalnih strojev, tlačnih likalnikov. Darko Tratnik s. p., Savinjska c. 108, Žalec, telefon 710-3144. Ž220 ipnosti. Iščer sta/pianistko in pevce/pevke zo zbor. Peli bomo versko in klasično glasbo v slovenščini in angleščini. Telefonski številki za informacije sta (03) 544-3646 ali (03) 548-3943. 2131 KAKOVOSTNO in po konkurenčnih, promocijskih cenah vršimo vsa finalna slikople-skarska dela, demit fasade in ostalo. Sun64 d.o.o., Ipavčeva 22, Celje, telefon 051 363-986. n REDNO ali občasno opravljamo košenje trave okoli hiš in vikendov. Telefon 041 911-981.ZoranVuksanovičs.p.,0pekarniš-ko 12 f, Celje. 2218 HIŠO oddamo v najem mlajši slovenski družini, 14 km iz Celja, ostalo po dogovoru. Zelo ugodni pogoji. Prodamo obračalnik Sip 220. Telefon 748-2051. 2230 KAMN0SEŠTV0 in druga zaključna gradbeno dela na pokopališču. Srečko Sakelšek s. p., Brezova 2, Celje, telefon 041 684-346,(03)492-9546. 2231 PO zelo ugodnih cenah in kakovostno izdelujemo demit fasade in vso slikopleskar-ska dela. M3Grad d. 0.0., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041771-104. 2262 Nudimo profesionalno telefonsko (predp. po polož.) in pisno prerokovanje ter svetovanje * brezplačni numerološki izračun. Cena: 3.900 sit/16,28€zddv Inf.: 041/920 973 IČIJE Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina Luč, ki ne ugasne. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega VINKA RAČIČA CENKA iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji, prezgodnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Tima Laško, nogometnemu klubu Pivovar Laško, navijačem KK kluba Green-bottles, kar je do svoje hude bolezni bil tudi sam, ter vsem sosedom iz Mestne ulice. Posebno mesto v njegovem srcu so imeli številni prijatelji in otroških in šolskih let - hvala vam. Vsi njegovi Umrla je naša sodelavka CECILIJA HRASTNIK medicinska sestra zaposlena na oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 28. 4.: Alenka PRESKER PLANKO iz Celja - dečka, Andreja KLONUŠEK iz Grobel-nega - deklico, Tanja STOJAN iz Podplata - dečka. 29. 4.: Vesna MIHELIČ iz Celja - deklico, Lidija ŽNI-DER s Frankolovega - dečka, Aleksandra PINTAR1Č KASZYNSKA iz Vojnika -dečka, Simona PEKLAR iz Celja - deklico, Katja LEDNIK iz Petrovč - dečka, Sandra STEFANOSKI iz Velenja -dečka. 30. 4.: Saša PROSENC iz Laškega - dečka, Leja MANDELI iz Prebolda - dečka, Branka DEUČNJAK iz Nove Cerkve - deklico, Mojca TU-RINEK iz Velenja - dečka, Ber-nardica MUŽAR iz Celja - deklico, Tjaša SITER JEGRIŠ-NIK iz Šentjurja - dečka. 1. 5.: Irena KUMBERGER iz Šmarja - dečka, Katja PRI-JEVIČ iz Velenja - deklico, Helena GERM iz Celja - deklico, Sabina TAVČAR iz Laškega - dečka, Jelka KOROŠEC iz Vojnika - deklico. 2. 5.: Barbara SMERČNIK - ŠPEGELJ iz Nove Cerkve -deklico, Irma PAHOLE iz Ponikve - deklico, Janja MAKOVEC iz Slovenskih Konjic -dečka, Petra STRMŠEK iz Slovenskih Konjic - deklico, Ines OBRUL iz Velenja - deklico, Katja STERGAR iz Luč - deklico, Špela ZAGOŽEN KRS-NIK iz Celja - dečka. Jasmina LAKNER iz Šmarja - deklico. 3. 5.: Katja JELEN iz Celja - dečka, Mojca LOVREK z Ljubečne - dečka, Romana ŽUPNEK iz Grobelnega - deklico, Simona KITAK iz Prebolda - deklico, Sabina IR-MANČNIK iz Velenja - deklico, Alenka KIRN iz Šmart-nega v Rožni dolini - deklico, Jožica GERMELI iz Luč -deklico, Petra ČEBULAR iz Zreč - dečka. 4. S.: Janja ZAGODE iz Žalca - deklico, Jadranka KLO-KOČOVNIK iz Slovenskih Konjic - dečka, Brigita KOLŠEK lliiit* Iml' -. « V sredo, 3. maja 2006 smo se na pokopališču v Laškem veliko prezgodaj poslovili od priljubljenega Laščana in našega sodelavca VINCENCA RACICA - CENKA kvalificiranega ključavničarja iz Laškega, Mestna ulica 15 Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci TIM Laško, d. d. Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 11. maja je minilo eno leto, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati in dedi BRANKO OJSTERŠEK iz Velikih Grahovš Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spbmnftê'Î&hjV'Se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žena Tonika, hčerka Zvonka z Markom ter vnuka Tim in Mark __L 568 Tiho> kot je živela, je odšla JELKA FINK upokojena sodnica, vodja enote Temeljnega sodišča v Celju Ohranili jo bomo v lepem spominu. Okrajno sodišče v Celju MH 1 '4H itfm,noyif@dmk.com iz Mozirja - dečka, Mirjana TKALEC iz Celja - dečka, Meta BOŽIČ iz Laškega - deklico, Danica NOVAK iz Slovenske Bistrice - deklico, Katja JAZBINŠEK iz Pristave pri Mestinju - deklico, Vanja POLÁK iz Žalca - dečka. Celje Poročili so se: Igor PAVŠER iz Vojnika in Katarina ŠUŠTERIČ iz Celja, Srečko BREZNIK iz Jankove in Jerneja STROPNIK iz Runtol, Matej KRAČUN iz Pristave in Irena ROŠER iz Klanca, Andrej MUŽAR iz Celja in Urška ČRETNIK iz Vojnika, Boštjan GRUŠOVNIK iz Vojnika in Marija OBREZ iz Košnice. Šentjur pri Celju Poročili so se: Franc ZU-PANC in Iris RAHTEN, oba iz Primoža pri Šentjurju, Sandi ANDERLUH in Rafaela MULEJ, oba iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Peter IRŠIČ iz Velenja in Mojca MATUE-VIČ iz Šoštanja. Celje Umrli so: Terezija ROBIN iz Celja, 97 let, Alojzija ŠMARCAN iz Šmartnega v Rožni dolini, 90 let, Jožef POVALC iz Celja, 61 let, Brigita ŠTRAVS iz Celja, 45 let, Albin VODOPIVEC iz Celja, 67 let, Janez ZUPANC iz Celja, 91 let, Marija ŽLAVS iz Celja, 81 let, Alojzija LAZ-NIK iz Lemberga pri Novi Cerkvi, 81 let, Edvard PETEK iz Migojnic, 60 let, Marija ŠRENK iz Jelova, 82 let, Marija CIGOLE iz Račice, 79 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Danica Zakov-šek iz Zagorja, 75 let, Marija MAČEK iz Krivice, 97 let, Ivan POŽUN iz Žurkovega Dola, 74 let. Velenje Umrli so: Trivo ŠARČEVIČ iz Šoštanja, 58 let, Marija Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal, toda ni besed več tvojih in več stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin, a ob spominu trpek jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, očeta, brata in prijatelja IVANA TRBOVCA iz Zgornje Rečice 88 pri Laškem (24.1.1957-1.5.2006) •m sorodnikom, prijateljem, izražena pisna in ustna sožalja. Posebej hvala osebju ZD Laško, g. župniku, pevcem. Komunali Laško, posebej g. Matjažu Piklu za poslovilni govor in vsem, ki ste kakor koli poslovno sodelovali z njim in ga tako številno pospremili na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala Žalujoči: hčerka Nataša, sin Damjan, Breda, mama Ivanka, Oče Stanko, bratje z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Danes mineva mesec dni, kar nas je zapustil naš dragi oči IVEK VRECER iz Celja, ul. Milčinskega 12 Iskreno se zahvaljujemo ge. Anici, ki nam je pomagala negovati našega dragega očija v času njegove bolezni, g. kaplanu Branku Brezovniku za tople besede ob slovesu, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz ul. Milčinskega 12, Klimi Celje, Društvu upokojencev Gaberje, pogrebni službi Ropotar in pevcem. Lepo se zahvaljujemo tudi za vsa izrečena in pisna sožalja ter darovane sv. maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ste v mislih z nami. Njegove hčerke: Alenka, Mojca in Polona z druži- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mar tašče, sestre, tete, babice in prababice MARIJE MACEK iz Krivice 27 pri Prevorju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in sočutne besede tolažbe. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in ste v mislih z nami. Žalujoči vsi njeni najdražji KODRIN iz Podčetrtka, 66 let, Jožef VOGLAR iz Velenja, 79 let, Teodora STEVAN-ČEVIČ iz Šoštanja, 62 let, Antonija GREL iz Tabora, 78 let, Jožef JOŠOVC iz Sv. Lovrenca, 68 let, Srečko TRIPLAT iz Velenja, 59 let, Bogomir ŠAUPERL iz Raven na Koroškem, 68 let, Angela DACAR iz Velenja, 86 let, Avguština ŽELEZNIKAR s Prevalij, 93 let.Terezija Cvetka JESENAK iz Šentjurja, 83 let, Pavlina PODLESNIK iz Primoža pri Ljubnem, 82 let, Štefanija ZUPANC iz Raduhe, 87 let, Rudolf SENIČAR iz Sevnice, 61 let, Štefanija MEŽA iz Velenja, 85 let. NIK Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Osam ujetih 21.20 Laděna doba 2 10.00. 13.00.15.00, 17.00, 19.00 Ko pokliča tujec 19.10 Čez 30 in še pri tastarih 11.00.15.40,18.30.20.50,23.00 FHm, da te kap 4 14.20,16.50, 21.30,23.30 17.30,23.10 m eVanJ Insejder 13.30. 16.30.21.10,23.50 Opazujemo te 18.50 Misija: Nemogoče 3 12.00.15.20.18.00, 20.40.23.20 Transamerika 18.20.22.30 Srečnež Sleimi 14.00. 16.20. 18.40, 21.00, 23.40 Ostanek časa 20.30, (od torka do nedelje 16.00) Producenta 14 40 2020 LEGENDA predstave so vsak dar piuktsip w v petek m tohoto K efotite «matom itufflte&i Misi|a: Nemogoče 3 J2.HL 1620. 19 00, 2140. 020 Srečnež Slevin 14 iQ 16 30 18 50. 21)0.2330 Karavla 1540.1750.1950. 2150. 23 SO 14 30 le fit). 19 lil Veliki pohod 21.30. 0111 Ko pokliie tii|8c 14 00 15 5C 1740. 1030 Zadnji udaiec 2120 OOO LEGENDA predstave su vsak dati pedsta/e so t prtek iti schoto H-e&MWSU 'OJřWH' predmaturitetni nastop 17.30 in 20.00 Narodni dom Celje__ Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov. 18.BO Galerija Nazarje-Jakijeva hiša Slike akademskega slikarja Klav-dija Tutte 11.00 in 15.00 Kulturni ct Plesni dan ?r Laško IMMII i' IH PETfK 1900 Slepil« SOBlifA in "tfflfl JA !9 00 Siriana 713ti Samantanka PONfOEUfK Î9 00 Peš čez Slovenijo v 35 dneh SffillA 20.00 Ritem, ko je zastalo maje srce EECSESEEESa PETEK 19.00 Prvinski nagon 2 21.00 Slon - Ciklus ort filmov SOBOTA 19.00 Brez povratka 3 21.00 Prvinski nagon 2 NEDELJA 20.00 Brez povratka PRIREDITVE 20.00 Plesni forum Celje Srečanje turističnih dni štev slovenskega podeželja 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrti predstavlja se zlaiarMirosla t; BaJi- čič 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana_ " Kristina Pečnik, klavir 15.5. Andrej Jelačin: Agencija za ločit- Ijubezenska komedija 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Likovna dela članov likovne sekcije KUD Žalec odprtje razstave 19.00 Osrednja knjižnica Celje Univerza za III. življenjsko ob- odprtje razstave del slušateljev likovnih krožkov 19.00 Savinovahiša Žalec ._ Vpogled představitel'2. številke književne 20.00 Umetniški ateljeŽO Željko Opačak, Celje Ionosfera premiera interakcijskega projekta plesalcei • PfC in glasbene skupine AjnTKH SOBOTA, 13. S. 8.0() do >2 00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem J0.00 MNZ Celic OtroŽíi ňiuzcj Hermanov lirlog Šopki rož llenntmowíobota 10.00 Vila Malina Pozabljeni stolček delavnica no /nviiein, ustvarjalni ca s slikarko Mamo Vadla Pomen in osnove continua za inštrumente s tipkami in solo inštrumente v baročni komor- delavniča 19.30 Narodni dom Celje__ Ob 20. obletnici okteta Podoglarji : jubilejni ki Pihalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec koncert Ionosfera interakcijski projekt plesalcev PFC inglasbene skupine Aperion NEDELJA, 14.5. 16-00 Dom sv. Jožefa Celje_ Revija otroških pevskih zborov 16,00 Muzej novejše zgodovine Celje Demonstracija obrLi Andrej Jelačin: Agencija za ločitve Beli abonma 20.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Trenutki odločitve predstavitev knjige, informativno, politično in tehnološko umetniški video, filmska in interaktivna več-medijska dela Marine Cržinič in Aine Šmid 1982-2005 Atrij Mohorjeve družbe, Celje: razstava slik 13 slikarjev za dobrodelno prireditev Naslikajmo počitnice otrokom, do 20. 5. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava grafičnih listov dijakov Gimnazije Center-Celje, program umetniška gimnazija - likovna smer, do 15.5. Likovni salon Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20. 5., ter razstava Podobe spreminjanja likovnih del otrok Vrtca Tončke Čečeve Celje, do 2.6. Internet kavarna Stane, Celje: fotografska razstava Matjaža Očka, do 31. S. Galerija sodobne umetnosti Celje: Mednarodni multimedijski projekt Gostovanje. Pozdrav iz Singna, do 20.5., ter 2. študijska razstava dijakov Gimnazije Celje-Center, od 25.5. Galerija Borovo: razstava slik - olja na platnu Dragan Iliča, do 22.5. Galerija Velenje: Ivan Napotnik (1888-1960) - iz javnih in zasebnih Galerija Nikca: razstava otroških del društva Otroci otrokom. Dela so narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Celjski mladinski center: fotografije Fotomodnega vikenda 2005, do 31. 12. Zgodovinski arhiv Celje: Bombe na Celje - Letalski napadi na Celje med 2. svetovno vojno avtorjev mag. Bojana Himmelreicha in Jureta Miljeviča, do 30. 9. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Okupacija v 13 3 slikah Celje 1941 -1945, do 31. 7. Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorsko delo muzejske svetovalke Tatjane Badovinac, do 30.11., tpr V dragulje vhrušenp podobe - rimske geme v Sloveniji, avtorici razstave Narodnega muzeja Slovenije dr. Jan-kalsteničin Aleksandra Nestorovič, kustosinja pa doc. dr. Irena Lazar, do 18. 6. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blu- 9:00 do 17.00 Velenjski grad______ Mednarodni dan družin đan odprtihvrat za družine 10.00 dol 7.00 Ka likovad mačija__ Mednarodni dan družin dan odprtih vrat za družine RAZSTAVE Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je za-pna zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. CMCg/JQ vvečstanovanjskem "■**■ mm kompleksu Livada Šentjur CESTI MOSTOVI CELJE d.d. pri Celju prodamo: • 4 dvoelažnih stanovanj v četrtem nadstropju in mansardi v izmeri 136,20 m: • 8 garaž v izmeri 2,9 m * 5,6 m Kupcem stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. 03 42 6G 586 ga. Matejo KOMPOŽ. Gradimo za vas Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter gra-fiki?udo$iSparczfanatemoCeljskigrofi. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostujoča razstava : EdiKandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. m Petek ob 21.00 Dickless Tracy končen Sobota ob 17.00 Nina Slejko, ALU Ljubljana odprtje likovne razstave Ponedeljek ob 17.00 Sarnopodoba delavnica ^mou Redne aktivnosti: Četrtki in sobote ob 20.00 filmski večeri: oglediizbianih umetnin, popestreni pogovori o sedmi umetnosti. Večere vodijo filmoljubci. Nedelja od 19.00 do 20.30 tečaj žon-gliranja in ognjenega plesa: skozi tečaj bomo spoznali tehniko žongliranja s tremi žogicami, ognjeni ples in bruhanje ognja. Informiranje in izobraževanje: Prijateljski nasvet je nov pristop k informiranju i n svetovanju otrokom in mladini. Študentki socialnega deia Urška Gradišnik in Katja Kink sta vsak petek v OŠ Primoža Trubarja v Debru in OŠ Marjana Nemca v Radečah. Za vse ostale sta dosegljivi vsak dan od 17.00 do 19.00, na tel. 051 425 952. rijjz Redne aktivnosti v dvorani v ponedeljek in sredo ob 18.00 Aerobika - Tae do, vodi Crega Teršek; vtorek ob 15.30 Moderni plesni gibi s Cvetano iz Skupine Power dancers; v ponedeljek, sredo in petek od 15.00 do 17.00 Plesni ritmi subkultuře, breakdance. Petek ob 20.30 Space cookies slikarska razstava Sobota ob 21.00, Prostor Kino P. Filmsko izobraževanje. Tema: Pod zvezdami Redno ŠKMŠ: Uradne ure: Pisarna, C. Miloša Zidanška 28 (Športni parki vpetek, 13.00-15.00 Pilâtes joga v torek ob 17.45 - Vrtec Pešnica www,rac ice ie.com KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03127-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 www.novitednik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-ližno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441 032, Novi tednik izhaja vsaktorekin petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63), pelkovega pa 300 tolaijev (€1,26). Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,10). Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska S, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo H ogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik(®nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brcčko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agcncijc; Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Crabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk Skerl, Viktor Klennvšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: vstopnica za bazen s savno na Rogaški rivieri 3.-5. nagrada: Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 11. maja 2006. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 5. maja. Prispelo je 417 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 36 Vodoravno: KARTON, OREADA, MODRAS, AMO, KA, FRANZ, BEN, ALEP, ASESOR, LOTERIJA, LECT, OSE, TLAKAR, TRK, ALDA, EBOLA, AVEMARDA, IZA, JINGO, PES, ANAPA, RB, NO, EON, EAK, MAAR, STANDARD, ANUITETA, ANIENE, KJETIL, KR, KORAN, SERAK, ETE, IK, DIEGO, AVRA, MARADONA, SATIRIAZA, IRA, OSLIČ Geslo: Največji mojstri nogometa. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir, prejme: Patricija Vitrič, Orožnova 3, 3230 Šentjur. 2. nagrado - knjigo Jožeta Strgarja Moj vrtni svet, prejme: Irena Hrasnik, Mala Breza 55, 3271 Šentrupert. 3.-5. nagrado - Kuharske bukve vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejmejo: Polona Bobek, Ledina 1 b, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 ime in priimek: Naslov: TEHTNICA «M Ona: Nikar se ne zapletajte v nekaj, kar vam lahko pusti neprijetne posledice. Poglejte okrog in hitro boste opazili ugodnejše priložnosti, ki samo čakajo da jih izkoristite. Predvsem pa brez kakršne koli panike! On: Nikar ne zavrnite partnerkinega povabila. Thdi vam ne bo škodilo več zabave in brez-skrbnosti. Odvrzite vsakdanje skrbi in se zabavajte. Proti koncu tedna lahko pričakujete prijeten obisk, ki vam bo razkril prenekatero skrivnost. Ona: Slabše zdravstveno počutje boste kompenzirali z ljubezensko avanturo. Bo zelo prijetno doživetje, ki pa bo prišlo prej kot slej tudi na dan. Je že tako, da ni nič tako skrito, da bi tega ne mogli izkopati. On: Nezadovoljstvo boste skušali prikriti, vendar vas preveč dobro poznajo, da vi vam to lahko uspelo. Pokazali boste svoj pravi obraz, a boste morali biti zelo vztrajni in odločni, da bodo prijatelji le uvideli, da mislite resno. rm «i ■ ŠKORPIJON Ona: Več kot uspelo vam bo poprnvitiodnos s partnerjem, tako da boste ponovno uživali v obojestranski ljubezni. Drugič bodite bolj previdni, da se ne boste spravili v takšen položaj. On: Spodletela naložba vam še vedno ne gre povsem iz glave, kar vam lahko samo še poslabša řrenuírto stanje. Miren vikend vam bo omogočil sprostitev, ki ste je že dolgo potrebni. In še nekaj več, a. to je že druga zgodba. DVOJČKA flfl Ona: V objemu starega prijatelja boste našli tolažbo in tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tildi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni, kot tudi v poslovnih rečeh. On: Le z dobršno mero vztrajnosti vam bo uspelo premagati nastale težave, ki nikakor niso majhne. Upoštevajte nasvet prijatelja in videli boste, da se vam bo bogato, obrestovalo. In to ne samo v ljubezni... 8290 Sevnica, Sonja Bračič, Tumova 27, 3211 Škofja vas in Marija Topličanec, Galicija 85, 3310 Žalec. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti, ko nam bodo sporočili davčno številko na telefonsko številko 4225-100. Ona: Vsak trenutek se najde kaj, kar lahko da vaši sivi vsakdanjosti globlji smisel. Samo pogledati morate okrog in opazili boste nešteto možnosti za prijetno popestritev. In ne pozabite na partnerja! On: Poskusite se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se gibljete. Nekdo vas že dolgo opazuje in upa, da ga boste opazili. Pripravite se na precejšnje presenečenje na ljubezenskem področju! Ona: Če boste še enkrat pre-tehtalivse, kar seje zgodilo, vam bo mogoče uspelo popraviti storjene napake. Potrudite se - dobitek je več kot mamljiv. Samo pazite, da za to ne izve partner; takoj bo ogenj v strehi! On: Po naključju se boste zapletli v precej burno debato s prijatelji, pri tem pa kar pozabili na zmenek, ki je pred vami. Šele v zadnjem hipu se boste spomnili, da vas nekdo že nadvse goreče pričakuje. Ona: Znanec se vam bo s svojim dejanjem precej zameril, toda nikar si tega ne jemljite k srcu. Poskusite mimo rešiti težave in spoznali boste, da lepa beseda lepo mesto ruijde! Proti koncu tedna boste še presneto dobre volje. On: Nekdo vas bo vztrajno obletaval, vi pa ne boste razpoloženi. Pisma, ki ga čakate, še ne bo tako kmalu, vendar pa je to predvsem posledica tega, da se tudi sami niste potrudili, da bi takoj odpisali. KOZOROG Ona: Poslušajte notranji glas, ki vam svetuje prav, in se ne ozirajte venomer na to, v kar vas prepričujejo ljudje okoli vas. Konec koncev je prav od vas odvisno, kako se. bo razpletla trenutna ljubezenska zgodba. On: Situacija bo navidezno brezizhodna, vendar ne bo tako hudo, kot bo izgledalo na prvi pogled. Na pomoč bo priskočila oseba, od katere tega boste pričakova-skupaj še lepše. m ■ VODNAR Ona: Imeli boste toliko opravkov, da boste enostavno spregledali nekoga, ki si vas želi. Poglejte malo okrog in videli boste, da ste veliko bolj zaželeni, kot si mislite. Izkoristite priložnost., ki se vam ponuja. On: Vse preveč se zanašate na svojo srečno zvezdo, ki pa trenutno nima najsvetlejšega sija. Toda tudi z delom se daleč pride. Je že res, da to ni najbolj mamljiva možnost, a se vam bo konec koncev le izplačala. DEVICA Ona: S sorodno dušo se boste pogovarjali o zadevi, ki ji že kar nekaj časa ne pridete do dna. Mogoče vam manjka samo tista odločilna ideja, zato je še najbolje, da upoštevate nasvet osebe, ki ima na tem področju več izkušenj. On: V vašem srcu bo nastopila pravcata pomlad, posledica tega pa bo, da se boste kar preveč razcveteli. Iti nekdo bo ta cvet prav z veseljem tudi utrgal. Toda ostaja vprašanje, ali ga bo znal tudi dobro negovati... m Ona: Tokrat stvar temeljito premislite, ker se lahko sicer zatakne prav tam, kjer to ruijmanj pričakujete. Pogovorite ses pan-nerjem preden se boste odločili, kajti star pregovor pravi, da več glav več ve! On: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta prava »razprodaja« prostega časa. Seveda ima lahko to tudi določene posledice v ljubezni in tudi u povsem vsakdanjih stvareh. Ona: Karkoli boste že storili, vse se bo obrnilo natanko tako, kot bi si lahko samo želeli. Očitno ste rojeni pod srečno zvezdo, ki vam trenutno pomaga tako na poslovnem in tudi ljubezenskem področju. On: Neka zadeva vam bo najprej sicer spodletela, ko pa boste znova poskusili, boste dosegli prav neverjeten uspeh. Presenetljiv uspeh vas bo spravil v odlično razpoloženje, neuspeh iz pretekbsti pa bo v hipu pozabljen. Nagradna križanka IKAMB0DŽI KRVOSESA RAČUNALO BRŠLJANul POMOČ: ARITMETIKA-računstvo, KAVASAKI-mesto na japonskem otoku Honšuju, SALVA-izstrelitev v pozdrav, SATEN-fina, lahka tkani Gasilec, da se reče Erotični plesalec Ricky, ki nam še vedno ne upa izdati svojega pravega imena, si je omislil nov hobi, in sicer delanje trojčkov z znanimi pevkami. Tokrat sta bili na vrsti dekleti iz dueta Baby Twins, ki nista imeli prav nič proti. Ker je Ricky reden gost najbolj znanih slovenskih diskotek, seveda predvidevamo, da bo njegovih trojčkov do konca leta še veliko. Se priporočamo za slike. IG, foto: GK Trojček Vedno simpatično Suzi Kvas, borko za nesrečne ženske, zagotovo poznate, zato smo bili zelo veseli, da smo tokrat uspeli ujeti tudi njenega pridnega moža, ki v Celju in okolici pogasi prav vse požare. Ker njegov zakon »štima« že vrsto let, smo prepričani, da vsak večer z veseljem pogasi tudi ženin požar. IG, foto: GK Samo za vaše oči Pa.smo jo ujeli, razvpito Almo Brdžanović, glavno zvezdo malce pozabljenega resničnostnega šova Bar in Playboyevo zajčico, ki se redno frizira v Celju. Ker smo hoteli res vročo sliko, smo seveda dobili, kar smo hoteli. IG, foto: GK 041/651 056 In I 03/400 0222 Z NOVIM TEDNIKOM IN TUŠEM NA IZLET! mowDtednik KUPON NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! Spet smo vam pripravili presenečenje! Že lani smo se družili na izletih po Sloveniji in tudi letos ne bo ničdrugače. 24. junija vas bomo z dvema avtobusoma s pomočjo Tuša peljali na prvi letošnji izlet naročnikov. Kam, naj zaenkrat še ostane skrivnost, če si ogledate fotografiji z lanskih izletov s Tušem na Kras in v Prlekijo, pa vam bo jasno, zakaj ne smete odlašati pri pošiljanju kuponov (tokrat objavljamo prvega). Potnike za dva avtobusa bomo izžrebali med vsemi kuponi, kijih bomo do srede, 14. junija, dobili na naš naslov. Srečni izžrebanci bodo znani 16. junija, ko bo seznam potnikov objavljen v Novem tedniku. I NOVIM TES IN TUŠEM NA tednik i celje i sns* Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Naročniška številka Novega tednika: □mom Številka Tuš klub kartice: a:; /...ili!. Telefon: Ime in priimek: Naslov:_