39U. stev. V Ljubljani, nedelja dne 26. januarja 1913. Leto II. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ol) 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravuištvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1‘70. — Za inozemstvo celoletno K 80‘—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravnišlvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. s: Smrtni boj evropske Turčije. Dogodki v Carigradu niso osamljeni v zgodovini človeštva. Ko so razpadale velike države, je sledil zunanjem u boju tudi notranji boj. Ko je bila domovina v največji nevarnosti — se je začel razpor, ki je uničil zadnje notranje sile. O takih državah je pisano: Kraljestvo ki je samo zoper sebe — bo razdejano. Dogodki v Carigradu so naravna posledica turških političnih in državnih razmer. Kadar zadene domovino velika nesreča, stranke rade druga na drugo zvračajo krivdo. To tudi v slavni slovenski domovini ni drugače. Kadar smo začutili na sebi udarec tuje roke, je vsaka stranka dolžila drugo, da je domovino izdala. In ko bi danes stopil sovražnik pred obzidje bele Ljubljane — bi najbrže tudi v tem trenutku ne našli toliko smisla za slogo, da bi se skupno branili. In kdo ve; če bi se ne našel izdajalec, ki bi vse skupaj izdal. Tak je bil tudi boj med starotur-ki In mladoturki. Med obema strankama ]e vladalo smrtno sovraštvo. Ko so prišli težki časi, sta stranki druga drugi očitali, katera je zakrivila grozni propad. Ali staroturkl s svojo popustljivostjo. To smrtno sovraštvo je prikipelo v odločilnih trenutkih do vrhunca. Politika staroturkov je bila trezna: ker so videli, da volne ne morejo nadalievati — so popuščali, da bi rešili, kar se je še dalo rešiti. Geslo mladoturkov pa je bilo: ne popuščati — ampak boj do skrajnosti! Vprašanje je, ali je bilo to samo sebično strankarsko geslo — ali je prihajalo iz samozavesti in iz namena: rešiti Turčiji Odrin. Na zmago menda tudi mladoturki niso mogli upati. Mladoturška uporna odločnost ima na sebi toliko slabega — kakor staroturška popustljivost. Danes je vseeno: konec ]e tu In rešitve ni nik-Jot • • • Boji v Carigradu so enaki umirajoči sili, ki se ob smrtni uri povspne z zadnjimi močmi — in je ni več. Revolta v Carigradu bo pospešila konec. Ako se razmere hitro ne urede — se vojna začne. Proti mlado-turkom je vsa Evropa posebno pa »Balkanska zveza« bolj sovražna — nego proti staroturkom. Zato poročajo vesti, da ne bodo zavezniki imeli nobenega obzira več. Iz nove vojne pa nastane za Evropo velika nevarnost — kajti Rusija Ima baje svoje namene v Aziji, Francija in Anglija sta z njo. Vse to je naperjeno proti trozvezi, ki bo baje izgubila ves upliv na Balkanu. Zato se začenjajo na vseh straneh preteče grožnje. V par dneh nastane lahko zelo napeto stanje v Evropi. Prvi žarki. Trst, dne 21. jan. 1913. Začelo nam je sijati novo solnce, solnce ki komaj pošilja svoje prve žarke izza temnih oblakov, izza teme ki kot mora leži nad slovenskim ljudstvom, a se kmalu pojavi žareče in plameneče, užigajoč nadc. hrepenenja po prostosti v tisočerili mladih srcih, ki bode ulilo mladim ljudem pogumno v srce, proletarskim sinovom z njegovo svetlobo kazalo pot v bodočnost, v lepšo bodočnost. Tisoče in tisoče mladih src bode zagorelo resnične ljubezni do siromašnega, od vseh izkoriščanega ljudstva, iz katerega so izšli, strnili se bodo mladi boritelji V močne, nepremagljivo skupino, da gredo izvojevat nekoč, ko jim bode um oborožen z duševnimi silami in srce napolnjeno s plemenitimi ideali — svobodo zatiranemu ljudstvu! Mladina vstaja, vzbujena po novih, naprednih idejah; mladi delavci so končno izprevideli, da tako ne pojde dalje, da je zadosti hlapčevanja in robotanja — izprevideli so tudi, da ne pomaga nič tarnanje in klečeplazenje. Mladi boritelji so spoanali, da tirani nimajo ušes za prošnje, njih srce se nikakor ne omehča ob pogledu na bedne množice — neizprosni so in zato pa se mora ljudstvo posluževati v svojem boju energičnih sredstev za odpravo tega krutega sistema, In če tudi ta sredstva nasprotujejo raznim »odredbam«, postavljenim v varstvo bogatih slojev! Ustanavlja se mladeniška organizacija; v njej bode mesto za vse one, ki ne soglašajo z današnjim družabnim ustrojem, z današnjo lažnjivo kulturo, z današnjo krivo moralo, ki očitno uči, da imej človek spoštovanje do po-zemskih bogov, da mora človek ponižno ukloniti hrbet pred njimi, in mirno prenašati udarce... Vzgojevali se bodo v njej kremeniti, neupogljivi značaji, ki se ne bodo strašili trudapolnega dela, ki jih preganjanja ne bodo ustavila na poti proti postavljenemu cilju. Zakaj se ustanavlja »Nar. soci-jalna mladinska organizacija«? Zato, ker mlada generacija noče tavati več v temi. Mladina hrepeni po luči, po resnici, ki edina more privesti stradajoče ljudstvo k boljšemu življenju, in če hrepeni po resnici, mora se enkrat za vedno odreči starim dogmam: da je današnje družabno življenje pravično urejeno, današnji ustroj družbe nedotakljiv. Ponižni, hlapčevski duh mora izginiti iz duše mladega človeka, a na njega mesto morajo se ukoreniniti v dušo naprednega človeka čisto druge ideje, take namreč, ki ga temeljito Izpremene, ki ga store »človeka« v pravem pomenu besede. Za novega naprednega človeka nikakor ni zadosti, da dovrši one šole, katere je prisiljen obiskovati; mla- denič, ki pride iz šole in se poda v kako rokodelstvo, mora se vedno čim bolj izpopolnjevati, mora se učiti takih stvari, ki jih v Šoli ne sliši, ker današnje šolstvo nima pač drugega namena kakor, da nudi mladini tisto znanje, ki >'ač napravi iz mladeniča pridnega, in — ubogljivega delavca, vernega državljana, dobrega vo-jaka-varuha, sploh — stroj, ki se da poljubno voditi od roke vladajočih, stvor, ki na migljaj napravi vse ono, kar sc tiranom sploh poljubi. Čc hočemo torej, da bodo bodoče generacije boljše, če hočemo da bode ljudstvo zavednejše, moramo se oprijeti temeljitega dela pri mladini, ki je naprednim idejam dostopnejša, učiti moramo mladino, pokazati jej moramo pravo pot, po kateri mora hoditi, izobraževati jo moramo, Jeli današnji delavec svoboden človek? Ta delavec, ki z isto indiferentnostjo ustvarja ogromna bogastva, kakor tudi vse ono morilno orožje, ki navidezno služi v obrambo ravno tako navidezno »svetim« stvarem, ki je pa v dejstvu naperjeno proti njemu? Da, do take nizke stopnje so tirani pahnili ljudstvo, v tako globoko duševno temo so ga potisnili! Delavec, ki se ne izobrazuje, se ne zaveda svojega človeškega dostojanstva, temveč se pusti mirno bičati, umira pod težo naloženo od njega rabljev; da, v svoji duševni pohabljenosti ne vidi, da si mora na komando mogočnežev sam kovati svoje okove; »Branitelji reda«, ki se rekrutiralo iz delavstva, morajo čuvati z orožjem v roki ta družabni ustroj, morajo tvegati svoje življenje za peščico krvosesov. To je slika delavskega življenja; in vi, mladeniči, ki ste količkaj izpre-gledali, bodete ii morda blodili še za-naprej v trni? Veliko ie že mladeničev, ki že soglašajo z idejami, ki jih hoče propagirati »Nar. socijalna mladinska organizacija«, mnoge jih je, ki so iz-pregledali, da le takrat, kadar bo ljudstvo izobraženo, bodo začeli padati iz rok sužnjev okovi. Žalibog je tudi mnogo takih, ki niso še prišli do tega spoznanja; brezbrižna mladina se ne zaveda svoje važne naloge; živi v domišljiji, da je celo življenje le večno uživanje, večno veselje; pred seboj vidi le cesto posuto z rožicami, pri tem pa ne opaža, da je vmes trnje in da se plazijo pod rožami strupeni gadje. Ce imate vi mladeniči vsaj trohico človeškega dostojanstva, vam mora ob pogledu na krivice današnje družbe zavreti kri v žilahl če vas ni še zastrupila z svojimi lažmi morala vladajočih, vam se mora ta sistem pristuditl, ta sistem, ki sloni na zatiranju mase z brutalno silo, sistem, ki se opira na moč bajonetov in na temo, ki jo klerikalizem razširja! Bodete Ii morda čakali, da mine ona vaša najlepša doba. ko imate v sebi največ energije? Bodete morda čakali, da postanete stari možje, izmučeni, izžeti do kosti od kapitalizma? Ne! Mladina ne sme spati spanje brezbrižnosti, ne sme se udatl apatiji, ampak pripravljati se mora na boj! Prvo orožje, po katerem mora seči mladina, je znanje. Znanje bode vam, mladim boriteljem, odpiralo oči, znanje bode rušilo ono krivo vero vsled katere se ne upa ljudstvo upreti proti tlačiteljem, to je: vera v ne-porušljivost današnjega družabnega ustroja, ki jo vlade in njeni pomagači ucepljajo ljudem. Kadar bo prodrlo v srca mladeničev železno prepričanje, da rešitev iz tega socialnega brezna je mogoča, kadar se bode mladina rešila duševnih spon, ki toliko ovirajo napredek človeštva, tistikrat se bodo začeli majati stebri tega krivičnega družabnega ustroja in nobena sila ne bode v stanu zadržati padca današnje krivične socialne stavbe! Bratje! strnimo se v mogočno falango, ustvarimo mogočno trdnjavo, ki bode v strah vsem tlačiteljem, dika in ponos vstajajoče mlade generacije! Prevrat Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"! v Carigradu, Začetek konca. Evropa je nekako olajšano vzdihnila, ku so začetkom tega tedna došle vesti, da se je Turčija zahtevam »Balkanske zveze« udala, oziroma pritisku velesil, y prvi vrsti Rusije. Kakor hitro pa je to veselje prišlo, tako hitro ie tudi zginilo. Evropska diplomacija, posebno pa ona trozveze, je bila že od nekdaj nad vse kratkovidna. V zadnjem času pa, ko ie bila stavljena pred alternativo, izvajati vse posledice svoje zaspanosti in je začela v nekakem okornem naporu vendarle skušati, rešiti vsaj zadnje posledice balkanske vojne, je v trenotku, ko se je raznesla zgorajšnja vest, malone otrpnila popolnoma. Vsaj drugače si ne moremo predstavljati dejstva da se je vdala takoj optimizmu in to za to — da je bila že trenotek pozneje iznenadena po pojavih čisto nasprotnega značaja. Mladoturška protivstaja je jasno dovolj pokazala, kako lahkoverna je bila vsa diplomacija, ki je videla konec, a ne konec balkanske in najbrže tudi — azijske Turčije. Vedno bolj sili na dan mnenje, da je bilo vse to, kar se je doigralo zadnje dni v Carigradu čisto navadno in vrhu tega tudi zelo nerodno igranje raznih turških vodiinih državnikov, od katerih je bil najbrže le umorjeni Na-zim paša za sklenitev miru, dobro vedoč, da je Turčiji v nasprotnem slučaju v vsem obsegu zasiguran — konec državnega obstoja. Mlado-turško ravnanje zadnjih dni pač ne p omenja drugega, kot tirati vso stvar na ost. Se ena zmaga »Balkanske zveze« in nekdaj premo-gočna otomanska država bode šla v kose. kot je šlo pred njo že ne-broj držav. Ni pa samo »Balkanska zveza«, kajti za njo stoji še Rusija v Mali Aziji, ozir. Armeniji, dočim skuša Francija za ta slučaj pridobiti si Sirijo. Mladoturki pa ne mislijo le znova započeti boja proti »Balkanski zvez «, marveč, obnoviti hočejo tudi vprašanje Tripolitanije, t. pr. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice Ustanovljena leta 1881. y Ljllbljžini Ustanovljena leta 1881. gl O/ brez odbitka rentnega 4 0 : : obrestuje hranilne : : vloge po čistih : Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron. davka. LISTEK M.ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Jaz, milostljiva — jaz bi bil gotovo ubogi plemič, ki sem dandanašnji. Kaj je meni izgubiti ali pridobiti s kraljevo smrtjo?« »Torej mislite, da bi vas vaši prijatelji pozabili?« Zarnak je molčal. Diana je razumela da s takšnim možem ne sme govoriti v na-migljajih. »Torej,« je dejala, »vi mislite, da bi vas vaši prijatelji pozabili. Vi mislite, da bi pozabila jaz, da ste bili moja najtrdnejša opora! Toda jaz ki bi morala skrbeti bolj nego kdaj poprej, da si ohranim vašo op; ro, bi sc pač čuvala, da vas pozabim! In moje prvo dejanje, grof, bi bilo, da bi vas poprašala: Kaj hočete? česa si želite? Kaj bi mi odgovorili?« »Oh, če bi se zgodilo tako, kakor vi pravite in bi prišlo do nesreče, o kateri govorite, pa bi me vi prašali, kaj bi me veselilo, potem bi vam cdgovorii, milostljiva, da si ne želim ničesar in ne zahtevam ničesar, pač pa — ako vam more moj meč dandanašnji še dostojno služiti — da vam takrat ne more več, razen, ako bi bil ozaljšan s cizeliranim zlatim ročnikom, kakršnega imajo meči konetablov...« »Prvo vojaško dostojanstvo v kraljestvu!« je rekla Diana in se zdrznila. »Kadar pomislim na ubogega učenjaka, ki želite, da ga zakoljem, vrag naj vzame mojo dušo, ako vem, zakaj!... se ne moreni ubraniti milostna, izpreleti me nekaj kakor pomilovanje ...« »In da se pomiri to sočutje, dragi Gi? Česa potrebujete v ta namen? Obljube? Imate jo! Lahko se zanašate name...« »Žal, milostna, vidim, da se nc razumeva. Kaj zahtevate od mene? To, do naj stopim v sobo doktorja Rableja in ga zabodem — zabodem tako temeljito, da ne bo mogel ozdraviti nikogar več. Prihitel sem z nabrušenim bodalom .. ves pripravljen. Toda bogme, priznati moram, da sem se zbal gorostasnosti tega čina... ali bolje, usmiljenje me obhaja! Kesam se že naprej... ako me tako bolj razumete ... Ah, če bi imel v žepu absoluten dokaz, črno na belem na primer, da sem sunil častivrednega doktorja zoper lastno voljo — oh, potem, mislim, bi obvladal svoje kesanje ...« Diana je poslušala z namršeni-mi obrvmi. Zdaj se je bilo prepozno umek- niti. . ....... Stekla je k majhni mizici, ki p je služila za pisanje, ter se obrnila k Zarngku. »Narekujte!« je dejala kratko. »Oh, par vrstic bo zadoščalo,« je rekel Zarnak in stopil bliže. Zapisali bi na primer tako-le: Po mojem ukazu se jev zgodilo, da je grof Gi De Sabo De Zarnak zabodel mojstra Franca Rablčja, ki je, kakor sem sc prepričala, roval zoper varnost države; gospod De Žarnak je ravnal kot zvest služabnik in storil državi s svojim dejanjem veliko uslugo, za katero naj se ga poplača s. častjo konctabla.« Diana Poatješka je pisala brez obotavljanja. Podpisala jc papir in ga izročila Žarnaku, ki ga je prečital, zložil ga skrbno in ga spravil nemudoma v žep. »S tem papirjem me lahko pogubite, grof!« je dejala Diana resno. »Ne mogla bi vam podati ab-solutnejšega dokaza svojega zaupanja.« »Zaupanje, ki je tem sigurnej-še naloženo, ker bi pogubil sam svojo lastno glavo, ako bi me katerikrat obšla neumna in zoperna misel, uporabiti to orožje proti vam.« In dodal je važnega lica: »Toda pomirite se, milostljiva. Predal sme se vam enkrat za vselej. Previdnost, ki jo vidite, se mi je zdela potrebna le zato, ker Je zahteva po časti konetabla res nenavadna in pretirana .. in ker sem se bal, da me ne bi nekega dne namenili drugačne nagrade. Jaz pa hočem ravno to in nobene druge.« »Dobite jo grof. Toda zdaj je čas...« »Pripravljen sem, milostljiva.« »Pojdite z mano...« Diana jc odšal iz svoje sobe, a za njo Zarnak. .Hodila je s trdnimi in pokojnimi koraki, in kdor koli bi jo bil srečal, nihče ne bi bii mogel slutiti, da je ta ženska na poti proti dvojnemu umoru. Tudi Zarnak je bil zelo hladan. Tuhtal je sam pri sebi. kako zabode Rableja; sočutje, na katero se je pravkar skliceval, ga mi motilo niti za liip. Diana je obstala pred nekimi vrati. »Tukaj,« je zamrmrala. »Pokličite me, kadar bo vse končano. Rada bi vzela sama, kar se da vzeti pri Rableju.« Zarnak je pokimal v pritrdilo in potrkal na vrata. Ker mu ni odgovoril nihče, Je rekla Diana: »Gotovo spi. Potrkajte.« Zarnak je udaril po vratih s pestjo in zaklical: »Mojster Rabič!...« Obenem je položil roko maši-nalno na vratni gumb in ga zavrti!. V njegovo veliko začudenje so se vrata odprla: v sobi je gorela luč. Mrzel znoj ga je oblil in v prvem hipu mu Je prišlo na um, da Je Rabl6 poslušal njegov razgovor z Diano in da zdaj čuje ter stopi predenj in poreče; »Zakaj me hočete umoriti? Kaj sem vam storil?« Diana, ki se je .mela bolj v oblasti. jc zapazila to obotavljanje. »Stopite vendar noter!« je zamrmrala. »česa še čakate?« Zarnak je izdrl bodalo in vstopil. Izvil se mu je vzklik zažtidenja. »Nikogar ni!« je dejal. Diana je prebledela in skočila v sobo. Ako je bil Rabič odsoten, se je moral porušiti ves njen načrt. Rahle pride do kralja, izreči mu rešilno pijačo, in Franc I. ostane živ. In to je pomenilo, da ostane prestolonaslednik Henrik prestolonaslednik. namesto da bi posta! kralj. Pomenilo je, da bo ona še nadalje inetresa moža brez ugleda, na mesto da bi postala kraljica — ako nc očitna, pa vsaj tajna! Kakor plamen je švignil njen pogled naokrog; in če bi se bil po javil Rabič v tem trenotku, nedvo-mno bi ga bila zadavila z lastnim, rekami... Toda njen pogled se je ustavi, na mizi. Videla je pismo, ki je bilo pri slonjcno k steklenici, ter planila k njemu. S trepečečim srcem je prečita la naslov in napis na steklenici: »Zdravilo, pripravljeno po doktorju Rablčju za njegovo Veličan stvo kralja.« razveljaviti mir, sklenjen v Lauzani. S kakšnimi sredstvi in keda)v tega seveda ne povedo, povedo pa, da ne privolijo niti v eno niti v drugo tega kar je sklenilo ministrstvo Kiamil paše. Dokler mladoturški odbor v zadnjem letu ni imel več za seboj aimade, je bil brez moči, njegove glave ali v ječah, ali pa v prognan-stvu. Vračajoči se Enver bej — priljubljen po svojem odporu v Cyre-naiki - je pridobil za mladotuiako idejo zopet armado. Staroturki so poraženi, vsaj za sedaj, mladoturki pa zopet na krmilu. V kritičnih časih stoji vsa Turčija še pred notranjimi, državljanskimi boji. Da bi mogla vse to pretrpeti, je Pač izključeno in danes že lahko računamo z dnevom, ko se nam bode naznanilo, da je s poslednjim sunkom Evrope zadan zjidnji, smrtni mahljaj ostankom mohamedanskega cesarstva. MANIFEST MLADOTURŠKE STRANKE. Carigrad, 24. januarja. Mlado-turška stranka je razposlala po vsem svetu manifest, v katerem opravičuje izpremembo na vladi. Iz nekaterih stavkov v manifestu je razvidno, da je sultan vedel za načrte Enver beja. Manifest se konča s sledečimi besedami: Nova turška stranka je hotela osvoboditi sultana od njegovih slabili svetovalcev, sve-tujoč mu. naj se upira le na mlado-turke. Ni dvoma, da se je sultan to s težkim srcem udal zahtevi prejšnjega kabineta, na] izroči Bolgarom Drinopolje, dočim so voditelH nove stranke neprestano izjavljali, da Je za slučaj, ako vlada izroči Drinopo-Ije, padec dinastije gotova stvar. Vsled tega je sultan pred kratkim sklical sejo rodbinskega sveta, kateri je prisostvoval tudi princ Halil. Ta je sultanu razjasnil agitacijo mladoturkov in razpoloženje v armadi. 2e samo dejstvo, da je sultan Enver beja tako milostno sprejel v avdijenco. dokazuje, da Je bil sultan zadovoljen, da se vrže Klamilov kabinet. Ko je Kiamil paša podal svojo demisijo, je bila na mestu sprejeta, nakar je bil poklican v avdijenco Mahmud Šefket paša, ki je bil pozvan. naj sestavi nov kabinet. Enver bei in Mahmud Sefket paša dobivata danzadnem z vseh strani brzojavne pozdrave, posebno s Ca-taldže. Poveljnik' turške posadke v Drinopolju. Šukri paša. je dobil o spremembi na vladi včeraj brezžično brzojavko. V Carigradu samem vlada popolen mir. Nova vlada bo na noto velevlasti odgovorila v par dneh. Pogreb umorjenega vojnega ministra Nazim paše se je na zahtevo Enver beja vršil danes. ČASTNIKI IN DRŽAVNI PREVRAT. Carigrad, 24. januarja. Tu se razširja vest, da se je včerajšnji državni prevrat v Carigradu izvršil v trenotku, ko 90 častniki iz čatal-dže prišli v mesto z zahtevo, da^ se mora na vsak način ugoditi želji armade, naj se vojna nadaljuje. TURŠKE NADE. Carigrad, 24. januarja. »Sabah« izraža nado, da bodo velevlasti kljub zadnjim dogodkom v Carigradu varovale svojo nevtralnost. Vse, kar se je zgodilo, so le sadovi velikega turškega patriotizma. MIR V CARIGRADU. Carigrad. 24. januarja. Danes dopoldne je izšel sultanov odlok gle de sestave nove vlade. V mestu so odrejene obširne varnostne priprave. Vojaštvo neprestano patruljira po mestu. Mnogo oseb je bilo že aretiranih, med njimi tudi urednik »Id-kama«. ZMEŠNJAVA. London, 24. januarja. »Reuter Bureau« poroča iz Carigrada, da vlada v Carigradu radi zadnjih dogodkov splošna zmešnjava. Situacija je zelo zamotana. Izmed članov prejšnjega kabineta ie prost edino veliki vezir Kiamil paša. VELEVLASTI IN DOGODKI V CARIGRADU. Dunaj, 24. januarja. Velevlasti bodo za sedaj počakale, kako se bodo razvili nadaijni dogodki v Carigradu. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da velevlasti glede varstva krščanskega življa za enkrat še ne mislijo intervenirati. Zdi se, da bodo vse velevlasti ostale nevtralne, tudi Rusija. Velike finančne stiske bodo končno prisilile Turčijo, da bo mirna. PRESOJANJE V LONDONU. London, 24. januarja. Vest, da nova vlada ne bo hotela izročiti Dri-nopolja, se vedno bolj potrjuje. Naj-brže pride radi tega do mednarodnega konflikta. Rusija bo v tem slučaju prenehala biti nevtralna in nastopila s silo proti Turčiji. OJAČENJE ČET NA ČATALDŽI. Carigrad, 24. januarja. Enver bej dela cei dan. od kraja do kraja in navdušuje ljudi z govori. Razpoloženje za vojno v mestu vedno bolj raste. Enver bej tudi dela na to, da se armada pri Cataldži znatno ojači. BALKANSKI DELEGATI PRIČAKUJEJO NEGATIVEN ODGOVOR PORTE. London, 24. januarja. Na današnji konferenci so balkanski delegati sklenili odgoditi sejo za 24 ur. ker nekateri delegati o zadnjem toku situacije še niso dobili natančnih in-strukcij. Delegati Izjavljajo, da pomenijo dogodki v Carigradu negativen odgovor Porte na noto velevla-stl. Slovenska zemlja. Iz Ccrnuč. Kakor se godi po več krajih, tako tudi skuša pri nas župnik Miklavž Stazinski ljudi, ki sami mislijo iu mu nočejo kakor kužki pokorni biti, preganjati. Našega zelo zanesljivega in poštenega pismonošo, ki si Da ne pusti vse aopasti sta tožila župnik in njegov podrepnik župan Čibašek rajprvo pri ljubljanskem poštnem oskrbniku Štruklju in po nasvetu tega pri poštnem ravnateljstvu v Trstu, da ni zanesljiv in da se mu ne more zaupati coštnih po-šiljatev. Mislila sta ga z krivično ovadbo ob kruh spraviti in na njegovo mesto svojega pristaša spraviti, da bi tajnosti urada njim izdajal. A urezala sta se, ker pri poštnih uslužbencih nimata onadva nič o-praviti. Sedaj se pritožita mogoče na poštni urad v Bizovik. Pismonoša je o njuni nakani zvedel in vso zadevo odvetniku izročil. — Do tega župnika smo imeli dobre duhovne. Oznanjevali so božjo besedo raz prižnic in se niso vtikali v politiko. Ta pa razgraja, zmirja dobre farane z liberalci, bere iz »Domoljuba*. kjer se zaničljivo piše o naprednjakih, agitira za naročitev na ničviednega »Domoljuba« in prepoveduje naročitev lista »Dan«. Tudi poizveduje po osebah, ki so naročene ali pa če berejo »Dan«, da jih preganja in očitno žali. — Zadnjič je umrl tukaj nezakonski otrok. Župnika slučajno ni bilo doma, ko je umrl. Ko je pa domov prišel, je pa pričel vpiti in razsajati, da se za ta-cega otroka ne sme zvoniti in da se ga ne sme na žegnanein pokopališču zagrebsti. — Ta župnik je tudi silno vnet za protialkoholno gibanje. Nekega dne sreča v pozni popoldanski uri nekega posestnika v Nadgo-rici in ga pozdravi z: »do-bro jutro!« Jezik se ie župniku zaletaval in posestnik je primerno dostavil: »O gospod župnik, pa ste se malo zmotili, saj bode že kmalu zvečer.« Enkrat je pa prišel k Rogovilcu v gostilno se vsedel za mizo. kjer sumljive eksistence navadno »en fra kel« vpijejo, in glava mu je od težkega dela celega dneva klonila in župnik je zaspal spanje pravičnika. In drugi dan se je pa župnika obrekovalo po vasi: Včeraj je pa naš župnik za mizo, kjer barabe sedijo, zaspal. Njegovo geslo je: Stranke in prepir morajo biti v občini. Torej tacega božjega namestnika imamo sedaj, ki goji med ljudstvom namesto ljubezni in miru, sovraštvo in prepir. Iz Idrije. Rudniško ravnateljstvo je spre lelo v rudniško delo 61 domačil' fantov. Ker jih je prel jemalo le po 20 do 30, je sedanje število razmeroma veliko. Vendar pa s tem še ni odpravljena brezposelnost mladih ljudi, ki je silno kvarna v moralnem in materialnem oziru. Prej tudi ne bo konca brezposelnosti, dokler v Idriji ne ustanrve obrtne delavnice. Ker pa zavzema rudniška uprava proti obrtni delavnici negativno stališče, bo treba vztrajnega dela in pritiska, dokler je ne priborimo. Železniška zveza z Idrijo. Kakršno je danes mnenje železniškega ministrstva, ni sedaj o železniški zvezi z našim mestom nobenega govora. Prvič ni ministrstvu všeč svet, koder naj bi tekla železnica, drugič bi se investirani kapital ne rentiral, tretjič ne dovoljujejo tega sedanje slabe, oziroma izčrpane državne finance, četrtič ni sedaj zveza s Sv. Lucijo slrategičnega pomena, petič pa imamo sedaj v Idriji — avtomobile I — Kakor vidimo, ima država poln koš izgovorov, kadar ni treba za Idrijo ničesar storiti. Tako srečni smo. da imamo vedno — izjemno stanje! O tem pa bomo še govorili. Idrijski lovci napravijo dne 1. februarja v pivarni »Črnega orla« svoj ples. Igrala jim bo vojaška godba'. Dopis Iz Ptuja. Dnevni pregled. Odgovor. Prejeli smo: »Slovenski Narod« me je počastil z odgovorom, ki pa je ravnotako dolg kakor prazen. Glavna misel tega odgovora v njem ni izražena; ona slove: Za nas je napredna politika »no-II me tangere«, katere ne sme kritizirati nikdo. Roma locuta, causa fi-nita.« Potem bi seveda bilo za me in za velik del slovenskih naprednjakov merodajno, kar izreče neki krog ljubljanskih politikov med seboj. Toda »Narodu« bodi povedano, da s tem postopanjem ne bodo prišli slovenski naprednjaki nikamor: Nam nedostaje politične organizacije, ki bi obsegala vso slovensko zemljo, nedostaje nam jasnega političnega programa in vodi nas misel, da treba nasprotovati vsemu, kar pride iz S. L. S„ ne zato. ker je slabo, marveč ker pride od ondot. Kar se tiče Kramareve nesebičnosti, njegovega idealizma in slovanstva mi bo dovoljeno dvomiti v te odlične lastnosti vsaj v toliko, kolikor to dvomijo češke zmerne opo-zicionalne stranke. Kar se tiče uspešnosti opozicionalstva ali pa vla-dinostva. naj mi »Slovenski Narod« dovoli, da ga mogoče opozorim na bistveno razliko: Mladočehi ne bodo z opozicijo nikdar ničesar dosegli. ker njihova opozicija ni odkrita. kakor jo vodijo. Ali pa sme biti govora o opoziciji, kadar se za njo skriva strankarstvo, tako, kakor je to delala mladočeška stranka pod Bienerthom in tako, kakor to dela S. L. S. sedaj? Ne, in ravno v tej neodkritosrčnosti. v tem kramare-nju. v tej nedoslednosti so si Ml*> dočehi in slov. klerikalci popolnoma enaki. Saj se pa tudi od časa do časa najdejo. Sedaj so si hudi nasprotniki; ob času volilne reforme, ko so mešetarji pod enim klobukom, so si drug drugemu kadili, da se je kar megla delala. Češki narod danes ni mnenja, da mu je Kramareva politika, koristna. Že prihodnje volitve utegnejo to dokazati. Treba je samo, da sa ogleduješ nekoliko po čeških listih, tudi po mladočeških. pa boš kmalu videl, da se že v tej stranki sami poraja odpor, ki nima nič skupnega z nedemagoštvom ali podobnim, o čemur »Narod« fantazira, marveč ki dobro vidi pogubnost vladinovstva. Sicer pa je Kramaf v isti sapi govoril proti oboroževanju zoper Jugoslovane in glasoval zanj. Jeli tudi to nedemagoško, poštena, nesebično itd? Kaj hoče in kaj namerava S. L. S., o tem se ne prepiramo, ker leži to na dlani. Toda vsaka stranka ima v sebi koterije in obsojati se mora na S. L. S. le njeno načelno stališče; v vsem drugem, v organizaciji in taktiki ter v brutalnem uveljavljenju svoje moči je ona danes za naše razorane razmere naravnost vzgledna; ona je prva poskrbela tudi za ožji političen stik s Hrvati. »Pflanz« ali ne, — storila je to. Če pa sedaj slovensko naprednjaštvo le odkimava temu, kar dela S. L. S., če se na drugi strani obeša na mladočehe, neglede na to, da nima, ne programa ne organizacije in da se je na Štajerskem za skledo leče za mandate zvezalo z Nemci, potem je to nedoslednost, politična kratkovidnost. Naj potem list, kakor »Narod«, prikrito sumniči člankarja, ali ne, člankarju je to ravno tako vseeno, kakor mu je He-kuba »Slovenčeva« polivala. »Dan« je izpolnil svojo dolžnost kot neodvisen dnevnik steni, da je sprejel mnenje naprednjaka, ki ni osamljen, in ki trdi: Politika slovenskih na- prednjakov je kratkovidna, neenotna. breznačelna, in potrebna je re-medura najprej s tem, da sestavi političen program iu potem organizacije. V času, ko so se godile velikanske izpremembe na slovanskem jugu. je pač neodpustljivo, da je sicer tako kultivirani slovenski narod pokazal Jugoslovanom svojo slabost, ker mu manjka močne in demokratske napredne stranke. Bog ve, kaj je pred letoma vodilo ljubljanskega poslanca v mladočeški klub. Grajal sem to že takrat. Toda danes se vidi na obnašanju tega kluba, da je bil tisti od zaupnikov stranke rafinirani korak napačen, kakor je danes napačno iti z vlado in mladočehi. ker brani klerikalcem njihova »politika odprte roke« iti z ylado. Eden slov. opozicionalec bi danes več dosegel, nego 10 vladi-novcev. če bi bil resničen opozicionalec. Masaryk je s svojim delom zadnjih treh let koristil Jugoslovanom in Čehom več, nego Kramar z mladočehi vred v celem desetletju. Ma ncta! K. Stavka v Vevčah. Na vprašanje, zakaj ne poročamo o stavki v Vevčah in o kričečih dogodkih, ki so se vršili zadnje dni. izjavljamo siedeče: Ko se ie stavka začela in je prišlo do spopadov med orožni-štvom, sta prišla v naše uredništvo dva delavca iz Vevč in sta poročala o dogodkih. »Dan« je takrat prinesel obširno poročilo o položaju delavstva, o boju z žandarmerijo, o krivicah, ki so se godile in se je za delavce zavzel. — Onadva delavca sta imela s seboi tudi nabiralno polo in smo položili svoj dar pravici na oltar. Delavca sta trdila, da je treba pri stavki skupnega postopanja. Eden je izpovedal, da je bil pred leti stavkokazec, da pa sedaj vidi, kako se maščuje nad delavstvom, ako ne postopa skupno. Dasi smo vedeli, da med vevškim delavstvom delajo klerikalci svojo kršč. socialno propagando — smo opozorili slovensko javnost na trpeče delavstvo. Drugi dan je imelo delavstvo nekak shod in delavca sta nas prosila da poročamo o tem, češ da nas bodo o vsem informirali. Naenkrat pa so prestale vse vesti. Vedeli srno takoj, kaj se je zgodilo. Vso stvar so vzeli klerikalci v roke in so hoteli boj sami izbojevati. Nismo jim hoteli klatiti teh zaslug. Delavstvo je menda dobilo migljaj, da more upati na pomoč klerikalcev le tedaj, ako je ne išče drugod. Tako se nismo čutili poklicane, da bi pisali o tem. Vedeli smo, da se stvar v Vevčah slabo razvija, da klerikalne intervencijo nimajo pravega uspeha in prišlo je tako daleč, da danes mečejo postreščki uboge delavske družine iz hiš. To so žalostni dogodki pred durmi Ljubljane in dolžnost nas vseh je, da stojimo na strani delavstva. Seveda bi moralo delavstvo svoje prijatelje poiskati povsod, in bi se ne smelo skrivati samo za klerikalni plašč — ter s tem kazati, kakor da stoji v službi klerikalne stranke. Boj vevškega dokivstva zasluži pozor cele naše jfvnosti — v njem se vidijo vse obupne razmere delavstva. Želimo delavstvu zmage v težkem boju in obsojamo vse, kar bi bilo delavstvu na škodo. Tudi pomoč onih. ki so metali pohištvo delavstva h hiš. S tem smo naš dosedanji molk pojasnili. Novomeškemu gimnazijskemu slugi (vice ravnatelju) v album! Na novi gimnaziji imamo uradnega slugo. ki ima pravico prisostvovati v sprejemnici razgovorov strank z gosp. profesorji. Temu se ne bi pray nič ugovarjalo, ko bi vedel ta možakar. kaj je uradna tajnost. Komaj sliši pogovor stranke z gosp. profesorji, še kar gorkega zanese svoji boljši polovici, oziroma celi svoji družini, kako se je kvalificirale strankinega dijaka. Prosimo merodajne činitelje, naj možakarja pouče. kaj je uradna tajnost, da se ne bodo raznašali uradni pogovori po mestu, sicer smo primorani možakarja poučiti drugim potom. Potniloščenje. Cesar je pomilostil roparskega morilca Max Erk-harda, ki je bil pri zadnji novomeški poroti obsojen smrti na vešala. Višji kasacijski dvor mu je prisodil kazen 20tih let težke ječe. poostrene vsako leto 24. junija, ko je Erk-kart izvršil pti Semiču umor nad neko starko, s temnico in trdim le žiščem. Plešoči dervlš. Iz Gorice se poroča: Eh. ljudje božji, pust je, pust! Staro in mlado se ga veseli, zakaj bi se ga ne veselil duhovni pastir? Zakaj bi naj on doma čepel sedaj, ko je čas veselja tu? In šel je in se ga je napil. Prišel je iz krčme vinjen, ah kaj vijen, morda je bil samo vesel, ker se svet boljša, morda pa je dokončal prevajati Hjado, ali kakega grškega klasika — bogve. Vse je bilo veselo okrog njega in tudi on je bil vesel. Zavriskal je! Zavriskal zato da vidi in sliši tudi svet njegovo radost. Okolu njega so se zbirali radovedneži, otroci so kričali in tudi ženice, stare in pobožne so občudovale njegovo veselje. Zastonj so ga možje prigovarjali naj gre domov. Zakaj naj bi on skrival svoje veselje v kam-brici? Tudi zaplesal je. Sicer je res, da ga je črna halja ovirala, a šlo je. — In pokazalo se je, da so ljudje hudobni. Smejali so se mu, v radosti plešočemu. — Nič ne pomaga, priznati je treba. da je Kolinska kavna primes v resnici najboljši kavni pridatek; samo ona napravi najboljšo kavo, ki vsakega popolnoma zadovolji. Kolinska kavna primes je edino pristno domače blago iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani. Dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da samo to kavno primes kupuje. Pri nakupu pazite na varstveno znamko »Sokol«. Orglarski mojster Zupan v Ka-mnigorici izjavlja, da notica od pon-deljka 20. januarja 1913, ne oda«- Novo došla a laiela ;v kavarni »Central od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta. , , . . , ”. , . j sae-Kavarna je celo noč odprta. Koncertuje od danes naprej vsaki dan Za mr,0g0brajm 0« vljudno prosi štet«« muioh«. varja resnici! Te kratke, a očivid-no škodoželjne vrstice je nekdo prav zvito potisnil v javnost, s prozornim in sebičnim namenom. — Notica slove: »Orgljarski mojster Zupan v Kamnigorici je obolel, zara-ditega naročenih del ne more točno izvršiti.« Tu notri pa tiči prav zloben namen, češ, če vže naročenih del ne more izvršiti, čemu se z novimi deli še manj ozirati. — No kdor si s takimi zvijačami hoče pridobili zaupanje in dela, ta pač sam ooteha nekje, kar ga bo spravilo. — Mi je mar bil kak mojster kake dni aolan? da bi se vže čutila potreba, s tem ubijati eksistenco poštenega mojstra? — Resnica je, da sem pred 5. meseci nekaj obolel, a niti za en dan me bolezen ni privezala na postelj. — Vodil sem delo nepretrgoma, zato so priča delavci in delo samo, o čemer se vsak lahko na oči prepriča. Zdravnik nadsv. g. dr. šlajmar je konstatiral moje popolno ozdravljenje, še predno je odšel na iug. Da se pa bolj varujem, posebno oo zimi, to pa bi mi lahko tudi zavistnež in sovražnik privoščil. Aeroplan nad Domžalami. Iz Domžal nam poroča vnet pristaš našega lista: V Dupali vasi smo videli včeraj okolu polu 12. dopoldne aeroplan, ki je prišel v smeri nad hribom Dobeno in se je obrnil proti Pinberku. Ljudje in šolski otroki so bili opozorjeni na tega novega zračnega ptiča vsled silnega ropotanja. (Op. ured. Dopisnik je mnenja, da je prišel aeroplan od italijanske strani, mi pa smo mnenja, da je bil ta aeroplan orii, ki je prišel v petek iz Gorice čez Vipavo, Logatec in Vrhniko v poldrugi uri v zračni višini 2000 m v Ljubljano iz se včeraj ob 11. uri dopoldne zopet podal proti Gorici.) Za Ciril - Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in društva: 1081. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kobaridu, plačala 200 K; 1082. Bogomir Pikel kot volilo za + očeta Gregorja Pikel iz Postojne, plačal 200 K; 1082. desetorica profesorjev v Kranju, plačala 206 IC 05 v; 1084. ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda šmartin ob Paki, plačala 100 K. Družbi sv. Cirila in Metoda je izročila rodbina Helena Marija Sega 10 K mesto venca pok. g. ces. svetniku Ivanu Murniku. Gg. Ivana in Ante Beg sta darovala C. M. družbi K 6 namesto cvetk na grob blagopok. g. Avgusta Praprotnika M. podružnica C. M. v Celju je poslala 12 K 40 v iz poravnave g. dr. Laznika med gg. B. in St. G. Adal-bert Pučnik, blagajnik C. M. podružnice v Kranju, je nakazal — pa odbitih stroških — 73 K 40 v odkupnine od novoletnih voščil. Gosp. Ljudevit Volarič v Robiču je poslal 1 K 60 v, katere je zložila vesela družba kobariških fantov v gostilni g. I. Volariča, spominjajoč se vele-važnosti C. M. družbe in želeč, da ta darček tudi dobro zaleže na svojem delu. Podružnica N. D. O. za Ajdovščino in Šturje je pridobila družbi s šaljivo pošto na veselici 12. januarja 1913 11 K 80 v. M. podružnica v Ajdovščini je poslala s svoje veselice 19. januarja 140 K. Pri isti veselici je sodelovala tudi ta-mošnja ženska podružnica, kar dokazuje, da je vplačala pokroviteljstvo K 200 in ie k tisti pripomogel del veseličnega dobička. Plodonosna je bila preteklo nedeljo 19. januarja podružnična veselica v Medvodah v prostorih g. Jesiha. Dala je čistega prebitka 75 K in ustanovnine 40 K. katero sta vplačala g. Jakob Babnik iz Ljubljane in podružnična podpredsednica ga. Jesihova. Hvala. Prva slovenska zaloga čaja »n ruma v Ljubljani. Rožna ulica št. 41, je izročila CM. družbi zopet 70 K. Objavljajoč to pridobitev za naše slovenske namene, priporočamo zavednim Slovencem, uporabo družbo pospešujočega blaga pred vsem drugim. ; Bohinj povaben poleti, čaioben v svoji zimski krasoti. CM. podružnica v Bohinski Bistrici priredi prav zanimivo veselico dne 1. februarja v »Grand hotelu Triglav«. Vspored hrani veselični odbor še tajno, govori se pa zelo glasno, da tako prijetne veselice Bohinj še ni doživel. Opozarjajoč in vabeč k najobilnejši % udeležbi, zagotavljamo, da bo sledil živahnemu večeru sanatorij, ki ozdravi vse dušne in telesne bolezni na sankališču. Ljubljana. — Pyrrhova zmaga Sloinškar-jev. Pri včerajšnji volitvi v okrajni šolski svet ljubljanske okolice je zmagala z neznatno večino lista Slomškarjev. Dobili so Slomškarji: Lavtižar, 52, Ravnikar 50, Bajer 50 in Bregar 51 glasov. Napredna lista je dobila nepričakovano veliko število glasov in sicer: Žirovnik 41, Petrič 39, Lokar 34 in Korbar 40 glasov. Kljub temu, da jc bila klerikalna zmaga sigurna, so bili klerikalci v velikih skrbeh in strahu. Res prava Pyrrhova zmaga! — 1000 lepih fickov dobi oni učitelj v Ljubljani, ki nam dokaže, da je vsled navodila c. kr. okr. šolskega nadzornika A. Mayerja na pedagoškem in didaktičnem polju vsaj za pol milimetra napredoval. Pilna 4. — Kako velika pedagoška učila je g. A. Mayer, c. kr. okr. šolski nadzornik je najlepše in najtemeljitejše dokazal on sam: »Zapisniki okrajnih učiteljskih konferenc« — njegovo delo, nam pojasnjuje, da ni dve leti enako mislil. Kar je letos zidal je drugo leto podiral. Kdor hoče kaj konfuzne-ga čitati, naj pogleda v ta kongleme-rat pedagoške učenosti. Za počt! Kaj ne g. Janko Nep. Jeglič. Pilna 5. — Predsednik gostilniške zadruge v Ljubljani je vsled bolezni v družini začasno odložil vodstvo. Dasi-ravno omenjeni vzrok več ne obstoji, vendar gospod predsednik do danes še ni prevzel vodstva gostilniške zadruge, kar bi bilo v vsakem oziru želeti zato da bi se ta važni po sel zopet vršil objektivno in po predpisih. — Iz gledališke pisarne. Danes v nedeljo popoldne »Charleyeva tetka«, ali razposajena dijaška trojica v Oxfordu. — Zvečer ob 7. prvič v sezoni burleskna opereta »Orpheus v podzemlju« od Offenbacha, skladatelja priljubljene opere »Hoffmanno-ve pripovesti«. Pričakovati je, da se nam prikupi prav tako s svojo burkasto opereto. — Orpheus v podzemlju. Orpheus, ravnatelj konservatorija Thebah, gleda rad za ženskami; vr-hutega zalezuje Aristeja, čebelarja in medicinarja, ki se shaja z njegovo ženo Eurydice, ter mu nastavlja po polju pasti. Na neKem sestanku z Ari štejem se vjame Eurydice v tako past in mora od strahu in bolečin umreti. Aristeus, ki je pravzaprav v čebelarja spremenjen Pluton, bog podzemlja in vladar umrlim dušam, ji pomaga umreti in jo odvede s seboj v podzemlje. Orpheus, vesel, da je rešen svoje nadloge, hoče naravnost k svoji oboževanki Chloe, kar mu zastavi pot javno mnenje, ter ga prisili, da mora v Olimp k Jupitru prosit, naj mu zopet oživi in vrne ženo. Orpheus se. hočeš nočeš, uda. —• V Olimpu je ravno velika nezadovoljnost z Jupitrom; njegova žena .Tuno ga dolži, da je on ugrabil Eurydice; Jupiter, to pot res nedolžen, se opravičuje in kliče za pričo Merkurja, ki je videl, kako je Pluton odvedel Eu-rydice v svoje kraljestvo. Tudi Pluton pride, a se nič odločno ne izjavi. Šele Orpheus izpriča, da mu je Pluton ugrabil ženo: Jupiter sklene, da pojde sam z vsem svojim dvorom v Podzemlje, nadzirat vrnitev Eury-dice. — Eurydice je tačas dolgočasil njen pusti čuvaj Janez Styx, šele Jupiter s svojo družbo jo odreši. Pluton jo je skril, a Jupiter jo zagleda skozi ključavnico, se spremeni v muho in jo obletava tako dolgo, da ga Eurydice vjame. Ujet se ji razodene in ji obljubi, da jo vzame s seboj v Olimp, kar je Eurydici zelo všeč. Kar izda Cupido njegovo nakano Plutonu. Jupiter bi le še radrešil Eurydice sebi, zato se mora ona preobleči v ba-chentko, ali Pluton jo spozna in zahteva od Jupitra, naj izpolni svojo besedo in vrne Orpheju ženo. Ta dobi Eurydice pod pogojem, da se potoma ne ozre nazaj na Eurydice, ki pojde za njim. Ko je že videti, da bo Orpheus svojo pot srečno prehodil, vrže Jupiter strelo predenj, — Orpheus se ozre — Eurydice je Jupitro va. — Eurydice je vesela; rešena Orpheja in Pluta; Pluton se srdi javno mnenje žaluje — kaj to Jupitru In tudi Orpheus je vesel, da je definitivno rešen svoje ujedljive žene. — Iz šolske službe. Justina Kavšek, suplentinja v Vrhpolju, je imenovana za začasno učiteljico v Matenji vasi, Marija Furlan, bivša suplentinja v Grosuplju, pa za suplentin-jo v Vrhpolju na mesto obolelega nadučitelja F. Punčuha, — O Poincareju novem predsedniku francoske republike priobčuje temeljit informativen članek in sliko totedenska številka »Slovenskega Ilustrovanega Tednika«. Vsebuje še tudi mnogo drugih zanimivih slik. iporočamo! — Potvarjanje živil pred sodiščem. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zanimiva obravnava proti več potvarjalcem živil; glavno se je potvarjalo mleko in moka. Radi pomanjkanja prostora, prinesemo tozadevno poročilo jutri. — Danes ob pol 12. je vojaški concert v »Zvezdi«. — Umrli so v Ljubljani. Fr. Hladnik, zasebnik, 59 let. — Rajko Tscherne, tovarniški delavec, 47 let. Jožefa Mulej, delavkina hči, 3 leta. — Janez Simčič, mestni delavec, 73 let. — Albin Pančur, rejenec, 5 tednov. — Ignacij Urbas, rejenec, 4 dni. — Janez Levec, tovarniški delavec, 39 let. — Ivan Černe, pleskarski pomočnik, 52 let. — Stanko Hil-bert, sin c. kr. stavbnega svetnika, 7 let. — Na svatbi g. Ivana Briclja iz Štepanjevasi se je nabralo za »Sokola« v Stepanji vasi 31 K, k tej svoti je pridal še ženin 20 K, skupaj 51 K. »Sokol« v Štepanjivasi izreka darovalcem najsrčnejšo zahvalo. — Kinematograf »Ideal«. Danes in jutri še senzacijski spored z mi-mično dramo »Spokornik sreče« in indijansko dramo »Napad« v dveh delih. Velezanimiv je film Balkanske vojne, kakor tudi film Gaumon-tov teden. Torek Aste Nielsen veseloigra »Mladost in norost«. Trst. Deželnozborske volitve v Trstu. Samo kratka doba nas še loči od časa, ko bo zadivjal v Trstu viharen volilni boj. Vsakokrat je bil v Trstu volilni boj zelo hud, posebno pa bo hud v letošnjem letu. Nasprot-niti našega zatiranega naroda se že dalje časa pripravljajo na letošnjo volilno borbo. Socijalni demokratje n. pr. so imeli že v četrtek volilni shod, na katerem so blatili prav po neusmiljeno vse, kar pripada k onim strankam in strujam, ki se potegujejo za narodne pravice slovenskega ljudstva. Da so se posluževali pri tem najnizkotnejših, najumaza-nejših sredstev, to se umeva samo-obsebi. Lagali so. kolikor so pač mogli. Zakaj? Zato, ker se jim bo šlo pri letošnjih volitvah za kožo, zaradi tega mislijo potom lažij prepričati ljudstvo, da je edino njihovo delovanje v deželnem zboru — pravo delovanje. Toda slovensko ljudstvo se ne bo pustilo premotiti; ono .e natančno informirano o delovanju socialnih demokratičnih poslancev; ono dobro ve, da so igrali soc. dem. poslanci v deželnem zboru infamno vlogo; da so šli vedno na roko večini — italijanskim nacionalcem ter tako škodovali slovenskemu ljudstvu. Zato pa se bo slovensko ljudstvo pri sedanjih deželnozborskih volitvah otreslo vseh nasprotniških prizadevanj in bo nastopilo z vso odločnostjo za narodne kandidate. Zlasti na naši slovenski strani se mora vršiti velika agitacija. To pa zaradi tega, ker se godijo nam največje krivice, ker smo mi najbolj teptani in zatirani. Osvoboditi se hočemo jarma, pod katerim ječimo že stoletja in stoletja. Zahtevamo svoje pravice vsepovsod! Toda današnje razmere so že takšne, da si moramo pravice, ki nam gredo po zakonih, sami priboriti. Gledati moramo torej na to, da se to, kar je navadno v zakonih, izvršuje. Sedaj se žalibog ne. Je sicer žalostno, da se moramo bojevati za svoje pravice, ki bi nam morale biti itak zajamčene. Je tako in se ne bo izpreme-nilo do onega časa, dokler mi ne bomo nastopili z vso ogorčeno ostrostjo, dokler ne bomo z močjo prisilili one, v katerih rokah je naša usoda, da nam dajo, kar nam gre, da nas upoštevajo in postopajo z nami kot z drugimi narodi. Tega bi se moral zavedati vsak Slovenec. Upamo, da se bo to pri prihodnjih volitvah tudi zgodilo, kajti dosti žalostno bi bilo, ako bi si zatiran Slovenec sam sebi kopal jamo sužno-sti in hlapčevstva. Za nas mora veljati parola, ki se glasi: Ven iz tega blata, ki v njem komaj dihamo; proč z verigami sužnosti in prokletstva. Naprej! V »Zarji« nas že poživljajo na bližajoči se volilni boj. Dobro. Mi povemo samo to, da ne bomo spali, ampak delali in sicer tako, da bodo doživeli socialni demokratje skupno z italijanskimi nacionalci bridko razočaranje. »II Lavoratore«, glasilo italijanskih socialnih demokratov, že več mesecev sem nič ne piše o drugem, kakor o občinskem svetu in volitvah. Slabo vest imajo ti gospodje Puecherji, zaradi tega bi se je hoteli otresti. Toda vse lepe besede ne bodo prav nič pomagale. Mi Slovenci bi bili brez možganov, ako bi glasovali pri volitvah za kandidate, ki glasujejo za »Lego nazio-nale«, italijansko nacionalno šolsko družbo, ki ima namen ustvarjati na pol ljudi — renegate. Ne, na glavo pa nismo padli, to naj vzame «11 Lavoratore« na znanje. Slovensko gledališče v Trstu. Danes, v nedeljo, se ponovi popoldne burka »Nebesa na zemlji«, zvečer pa epereta »Cednostna Suzana«. Kolesarsko društvo »Balkan« v Trstu priredi danes, v nedeljo 26. t. meseca plesni venček v kotiš, društvu v Roianu. Začetek bo ob 6. uri zvečer, konec pa ob 12. ponoči. Združeni odbori svetoivanskih narodnih društev priredijo danes, v nedeljo, 26. t. m. »Sklepno mladinsko veselico« v »Narodnem domu«. Cisti dobiček je namenjen ubožnim slovenskim šolskim otrokom. Začetek ob 4. popoldne. Precej veliko nazadnjaštvo vlada v Skednju pri Trstu. V tej vasi čitajo samo nazadnjaške liste Najnaprednejšega lista na Slovenskem — »Dneva« — niti ne poznajo. Niti v čitalnici ga nimajo, dasi imajo druge nazadnjaške liste. To je zelo žalostno in to ravno dokazuje, kako skrajno potrebno bi bilo, ako bi se postavila tržaška slovenska politika na strogo napredno stališče. Če pa bo šlo tako naprej, bomo šli nazaj, namesto naprej, kajti s sedanjo politiko se narod uspava. Biti moramo napredni in se bojevati proti nazadnjaštvu z vso energijo. Upamo^ da se bodo začele razmere tudi v Skednju izpreminjati in da bo zavel v najkrajšem času tudi v tej vasi napreden duh. Morda ne bo vsem Škedenjcem prav, da smo napisali teh par vrstic. Če jim to ni prav, pa naj gledajo na to, da se razmere izpremene na boljše in potem bomo pisali drugače. So v tej vasi nekateri ljudje še precej napredni in delavni; ti naj torej vzamejo stvar energično v svoje roke in boljše bo potem. Vlomilca so zaprli. Neki Kajetan Miclan je hotel vlomiti predvčerajšnjem po noči v trgovino, ki se nahaja v ulici Molino piccolo. Imel je pri sebi pripravo in je začel vrtati pri oknu. skozi katero je hotel priti noter. Dolgo časa se je mučil pri tem. Ker pa je bil ropot preglasen, ga je slišal Edvard Sedlacek, ki stanuje v prvem nadstropju dotične hiše. Šel je k oknu pogledat, kaj se pravzaprav doli godi, da tako močno škrablja. Zagledal je vlomilca, ki je bil zelo uglobljen v svoje delo. Nato pa je hitro obvestil telefonič-nim potom policijo, ki je bila takoj na licu mesta, še poprej, da je vlomilec dovršil svoje delo. Hotel je ravno splaziti se skozi okno v trgovino, ko so ga prijeli policaji za jopič, češ: aretirani ste. dobiček je namenjen podpornemu skladu in se preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi odbor. Slovensko zidarsko »n tesarsko društvo v Ljubljani priredi v nede-jo dne 26. januarja 1913 ob 7. uri zvečer v gostilni pri Babiču na Do-enjski cesti domačo predpustno veselico, na sporedu je godba, petje, komični prizori, ples in razne druge zabavne stvari. Vstopnina 30 v. Shod Narodne soc. zveze se vrši v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri dop. v Narodnem domu. Vabimo na ta shod vsakogar, ki se zanima za gibanje narodnega deiastva. Tovari-še člane N. S. Z. pa prosimo, da vpeljejo na shod tudi nečlane ker ima pristop vsakdo. Odbor Narodne soc. zveze ima v sredo 29. t. m. ob 8. uri zvečer v štveni posvetovalnici svojo redno sejo. Prosimo tovariše odbornike in člane nadzorstva, da se seje polnoštevilno udeleže. Mladinska skupina N. S. Z. se v kratkem ustanovi, ter se je že izvolil pripravljalni odbor. Doslej se je priglasilo, že nad 100 članov vajencev. Tu čaka N. S. Z. še obilo dela, posebno na izobraževalnem polju, zato želimo, da vsi tisti, ki se zanimajo za mladino in njega bodočnost priskočijo z nasveti in z delom N. S. Z. na pomoč, ker še je čas da se reši in dobro vzgoji naša mladina. Posredovalnica za delo in službe N. S. Z. Službe iščejo: 1 uradnik zmožen za vsa pisarniška dela, 1 mizarski pomočnik, 1 ključavničarski pomočnik, 2 delavca, 1 služkinja za vse, 1 krojaški pomočnik za I.jubljano. Posredovalnica N. S. Z. posluje brezplačno. Društvena pisarna je v Narodnem domu. Postojnski orkester priredi danes predpustno veselico, v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop za osebo 1 K, za dužino 2 K. — Čisti dohodek je določen za šolarsko kuhinjo v Postojni, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. ^ Društva. Sokol II. vljudno vabi vse svoje člane na V. "edni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 26. t. m. ob 9. dopoldne v gostilni br. Fran Kavčiča na Privozu. Prosi se mnogobrojne udeležbe. Odbor. Občni zbor »Splošnega slovenskega ženskega društva« se vrši danes v nedeljo. 9. februarja ob 5. popoldne v društvenih prostorih, Rimska cesta 9. »Sokol« v Štepanjivasi priredi danes popoldne veselico pri bratu Josipu Anžiču (pri Scršu) v Stepa-njivasi. Odbor se je potrudil, da bo veselica nudila vsem posetnikonj dosti užitka in zabave; za to se nadejamo obilne udeležbe. Na zdar! Predpustno veselico priredi Zve za jugoslovanskih železničarjev, podružnica Ljubljana v soboto I. februarja 1913 v salonu pri »Kanker-tu« v Sp. Šiški. — Sodeluje Šramel društvenih članov. Nastopijo priznani komiki. — Ples do jutra. — Vstopnina: Za osebo 60 vinarjev. Zače tek točno ob 8. uri zvečer. — Čisti I Vesele pesmi AvgustaPrepevača Zdaj je predpustni čas tralali, tralalom, z drugimi tudi jaz ženil se bom. Ženil rad vsak bi sa tralali, tralalom, toda vprašanje je: s čim in pa s kom? Marsikdo zveže se tralali, tralalom, potlej žep prazen je — to je polom! Prej se vsak veseli, tralali, tralalom, to bo prijetno mi — imel bom svoj dom. Komaj čez leto dni tralali, tralalom, v hiši nevihta je, strela in grom. Torej slušajte me, j tralali. tralalom, 1 predno se ženite, mislite — s kom. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. SEJA BALKANSKIH DELEGATOV. London, 25. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da so imeli balkanski mirovni delegati danes dopoldne sejo, na kateri pa ni prišlo do nobenega sklepa in je bila odgodena do jutri, ker nekateri delegati pričakujejo nadaljne instrukcije. RUMUNSK1 MINISTRSKI SVET. Bukarešt, 25. januarja. Danes dopoldne se je pod predsedstvom kralja Karola vršila seja ministrskega sveta, katere se je udeležil tudi prestolonaslednik. Seja je trajala dve uri. Po dolgi debati je bila natančno določena smer, po kateri se imajo bolgarsko-rumunska pogajanja kolikor mogoče hitro končati. RUSKO BRODOVJE KRIŽARI PRED BOSPOROM. Berlin, 25. januarja. »Berliner Tagblatt« poroča iz Sofije, da so tamkaj razširjene vesti, da 11 ruskih vojnih ladij neprestano križari pred Bo-sporom. KOKOVCEV O SITUACIJI. Berlin, 25. januarja. Ruski ministrski predsednik Kokovcev se je napram političnim krogom izrazil o situaciji zelo optimistično. Po njegovem mnenju ni misliti na nadaljevanje vojne. Mladoturška vlada bo le malo časa na krmilu. DIPLOMATSKA KONFERENCA V BELGRADU. Belgrad, 25. januarja. Včeraj se je vršila v konaku konferenca kralja Petra in ministrskega predsednika Pašiča z ruskim in francoskim poslanikom. Poslanik Hartwig je nasvetoval, naj Srbija in Bolgarska na carigrajske dogodke ne odgovorita z nadaljevanjem vojne, ker imajo tudi velevlasti svoje interese in bo Rusija konečno skoro gotovo prisiljena poseči vmes. Proti noči so se državniki podali k avstrijskemu poslaniku Ugronu. NOVE ITALIJANSKE LADIJE. Rim, 25. januarja. Admiraliteta je sestavila na zbornico spomenico, v kateri sporoča, da bodo še letos gotovi 4 novi dreadnoughti in trije torpedni lovci. Dve križarki sta v delu. V spomenici je predložen tudi načrt glede izdelave enega naddre- adnoughta. ODGOVOR PORTE NA KOLEKTIVNO NOTO. London, 25. januarja. Tu prevladuje prepričanje, da bo odgovor nove vlade na kolektivno noto velevlasti negativen, vsaj kar se tiče Dri-nopolja. Ni pa izključeno, da bo Turčija nekoliko odnehala v vprašanju Egejskih otokov, da bi tako rešila drinopoljskrvilajet. Ibrahim Hakki paša je že na potu v London, da kon-ferira s tamkajšnjimi mirovnimi delegati. Delegati Srbije in Bolgarske so že dobili dovoljenje, da smejo takoj kakor hitro se jim zdi to umestno, pogajanja prekiniti. Balkanski delegati čakajo sedaj samo še na odgovor Turčije. London, 25. januarja. Turški delegati izjavljajo, da bo nova vlada brez zavlačevanja odgovorila na kolektivno noto in se še v to svrho že danes vrši seja novega ministrskega sveta. Domneva se. da se bo vlada izrekla sicer proti nadaljevanju vojne, da pa se glede Drinopolja sploh ne bo spuščala v nobene kompromise. Kljub temu vlada v turških delegatskih krogih velik optimizem. SEJA TURŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA. Carigrad, 25. januarja. Danes sc je vršila seja ministrskega sveta, da se konečno redigira odgovor Por-te na kolektivno noto, ki bo najbrže izročena že jutri ali pa pojutrišnjem. Vlada bo v odgovoru odkrito priznala, da ni za nadaljevanje vojne, da pa Drinopolja pod nobenim pogojem ne izroči Bolgarom. Veleposlaniki so vsi obiskali Mahntud Sefket pašo in tudi bivšega velikega vezirja Klamil pašo. Carigrad, 25. januarja. Definitivna rešitev glede konečne izročitve zunanjega ministrstva še vedno ni padla. Balkanski Osman Nizami paša, sedaj mirovni delegat v Lordonu, je odločno odklonil ponudbo. MINISTER ZENKER — TAJNI SVETNIK, Dunaj, 25. januarja. Poljedeljski minister Zenker je postal tajni svetnik. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem ]e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zakliuček malih oglasov ob 6. url zvečer. Prodam dve mali hiši po jako nizki ceni. Pod Rožnikom 267. Dobro idoča gostilna i električnim godbenim automatom na prometnem kraju sredi Ljubljane, se odda takoj v najem zaradi preselitve. Poizve se v »Prvi anončni pisarni«. Krojaštvo Ivan Kersnič v LjiiMjanl Sv. Petra cesta 32,1. nad. (poleg kavarne ..Avstrija") najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba. Pridobivajte nove naročnike. Najfinejši ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ccni veležganjarna M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNI0N“. Svarilo! Koder se prodajajo ponaredbe, naročite pristni A. Kje pa pustite brusiti svoje in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju, fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3. n naravnost od izdelovalnice pod naslovom: Rastlinska destilacija „FLORIAN“ v Ljubljani. Odda se: Za februarjev termin 1913: N lep, velik lokal pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta. Za februarjev termin 1913: lokal za trgovino v najlepši in tudi najprometnejši legi .\ mesta. .\ .*. i Za takoj: Užitnine prost lokal za skladišče - pripraven tudi za delavnico itd., even-tuelno z vporabo lepega dvorišča. Različne lokalitete (šupe) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika : : : skladišča tudi na prostem. : : : Natančnejše se poizve: v pisarni štev. 12 v hotelu pri wMaliču“, nasproti glavne pošte. 1/ sedaj samo K 1*95. >«/> Velikanska zaloga O gramofonov! Zahtevajte cenike. 05 ► si 25 cm velike, dvostranske, priznano najboljših znamk prodajam radi velike zaloge pod last. ceno Kavarna odprta celo _ noč. O Gostilna Florijanska ulica št. 6. I 4. Medicina'! roSabsnik,Siska Tvrdka Bilina & Kasch nasl. PriP°.r.°^ 8V?J° v«lik? iaJoe° b1«6 in razno- vrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, izdelovanje ~1________"1 _ g vseh vrst prevlečenih gnmbov, kakor tudi Vlil vse potrebščine kilne pasove, ravnodržalec • i J. Iv i itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Modema predtiskarija. — Postrežba Ljubljana, Zidovska ul. 5 Su£