m.#
'lil;
.%%•*•! vX*X*X>
W&, !«-
v:::;:
m #
liiiife- IS
X*X*X*. >X<v« »»«
Mr
w

Celje - skladišče
D-Per
539/1974
1119740722,7
COBISS e

"'MM

GLASILO
OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI
TRBOVLJE
LETO X.
JULIJ 1974
ŠTEV.
Spodbuden začetek
Dne 10. julija 1974 smo v jami rudnika Trbovlje pričeli z mehaniziranim odkopavanjem premoga na širokem čelu v. 267 v Zg. VIL polju. S tem se je uresničila dolgoletna želja vseh zasavskih rudarjev, ki so že dalj časa z veliko prizadevnostjo iskali primerno odkopno jamsko opremo, da bi si čimbolj olajšali težko fizično delo. ki so ga morali vlagati pri dosedanjem načinu odkopavanja. Obratovanje se je pričelo s precejšnjo zamudo, saj je bilo po letnem načrtu rudnika Trbovlje predvideno, da bo mehanizirano čelo v ZG. VIL polju pričelo obratovati v prvi polovici meseca aprila. Zaradi zakasnitve pri dobavi podporja in pridobivalnega stroja, pa smo kljub velikemu prizadevanju in angažiranju vseh ljudi, ki so sodelovali pri pripravi, transportu in montaži, uspeli pripraviti mehanizirano čelo za pričetek poizkusnega obratovanja šele v prvih dneh julija.
Mehanizirano čelo v Zg. VIL polju na v. 267 je dolgo 60 m. (glej skico). V njem je montiranih 35 sekcij samohodnega hidravličnega podporja (SHP), Marrel-Hydro. SHP je z zaprtim krogotokom povezano z visokotlačno črpalko Hauhinco. Na čelu je spredaj vgrajen eno-verižni strgalni transporter, ki služi tudi za vodilo pridobival-nemu stroju Revagčuse. Pri pridobivanju premoga iz stropa rušne cone, je v zadnjem delu čela vgrajen dvoverižni strgalni transporter STT, DVT-490.
/
: . ■ L ! . ' I.

iSS!
idi T TjT/L 1''	r ■
' i -	,
. .. , . : ^ L k
r" - ■..•

* •	Ve s-.
Pogled na prednji del mehaniziranega širokega čela v Zg. VIL polju jame Trbovlje, s samohodnim hidravličnim podporjem Marrel-Hvdro
Foto inž. T. Bregant
Skupina rudarjev mehaniziranega širokega čela — dopoldanska tretjina, se je 13. 7. 1974 udeležila dela v korist Kozjanskega Foto inž. T. Bregant
Pridobivalni stroj Revageuse z upravljači tega stroja, pri priučevanju na čelu Zg. VIL polja jame rudnika Trbovlje	Foto inž. T. Bregant
Strop celotnega čela je zavarovan z žično mrežo. Premog iz obeh čelnih transporterjev se presipa na podajalni dvove-rižni transporter STT, DVT-621. Le-ta je obešen na visečo eno-tirnico v transportni progi in se po njej premika naprej z napredovanjem čela. To omogoča krajšanje fiksno položenega transporterja STT, DVT-490, predvidoma enkrat tedensko.
Prvi rezultati obratovanja na tem čelu kažejo, da lahko z velikim optimizmom pričakujemo predvidene rezultate oziroma storitve. SHP je naredilo že nekaj korakov brez večjih težav, vsi zaposleni delavci pa že iz prejšnjega poizkusa s tem podporjem v Južni Savi — La-konci, obvladajo vsa potrebna dela.
Prve rezine v podkopnem delu s pridobivalnim strojem Revageuse so pokazale, da bo ta stroj uresničil naša pričakovanja, saj odlično izrezuje in se da z njim lahko upravljati. Ker smo z obratovanjem šele pričeli, bomo o doseženih rezultatih poročali v prihodnjih številkah našega glasila.
Za zaključek posredujemo še mnenje francoskega strokovnjaka inž. Francona Feliksa, ki sodeluje pri uvajanju na mehaniziranem čelu:
»Zasavski premogovniki Trbovlje so nabavili jamsko opremo, ki je izrednega pomena za delo v jami; pomembno po obsegu, po vrednosti, vendar tudi po zmožnostih za izboljšanje pogonov dela. Če je čelo varno, je delo prijetno in zagotavlja večje storitve kot so sedanje.
Nekateri med vami so že videli tako mehanizirano čelo v Franciji. Vi ste pionirji te me-manizacije v Jugoslaviji. Veliko jih je med vami, ki z nestrpnostjo čakate na prve rezultate. Mi smo zato tukaj, da vam pomagamo pri uvajanju te mehanizacije.
Montaža podporja Marrel-Hy-dro, katerega poznate v podrobnosti, je potekala normalno, če upoštevamo slabše pogoje na čelu. Poslabšani pogoji so nastali zaradi tega, ker ni pravočasno prispelo podnorje in pridobivalni stroj s transporterjem. Čelo je bilo zato stisnjeno in izdelati je bilo treba ustrezen načrt montaže, katerega bo možno uporabiti čez nekaj mesecev tudi v jami Hrastnik in nam bo omogočil montažo 2 sekcij na izmeno ali 9 m čela na dan.
Dne 10. 7. 1974, na jutranji izmeni, je začelo čelo proizvajati. Predvideli smo določen čas uvajanja, ki bo za vas dolg,
za nas pa kratek. Pri tem smo upoštevali rudarske odlike zaposlenih rudarjev, katerim je treba dodati še ključavničarje oziroma hidravličarje.
V začetni dobi uvajanja, ki bo trajala mogoče en mesec, je treba zaposlene dobro poučiti in izuriti za delo s pridobivalnim strojem Revageuse, za nameščanje mrež v stropu, za prestavitev prednjega transporterja, da se ne bodo prečke čelnega transporterja zabijale, da nadaljujete s pravilnim prestavljanjem sekcij SHP in da kontrolirate pridobivanje premoga iz stropa.
Z uvedbo pridobivalnega stroja na čelu, mora odpasti tekmovanje med izmenami za število naloženih vozičkov s premogom. Moštvo, zaposleno na čelu, mora biti enotno, disciplinirano in opravljati mora vsa naročena potrebna dela na mehaniziranem širokem čelu. Vladati mora brigadni sistem dela.
To je pogoj, če želimo kmalu doseči proizvodnjo 1000 ton na dan, s storitvijo 30 ton na delavnik. Prepričan sem, da boste po
Pogled na zadnji del mehaniziranega širokega čela s samohodnim podporjem Marrel-Hydro — z bana-aami	Foto inž. T. Bergant
SITUACIJA MEHANIZIRANEGA . ČELA V ZG. VII. POLJU
Dolžina čela 60m Skupna odkopavana plošča premoga (povprečna.) 10 m Smerna dolžina odkopavanja200m
določeni dobi uvajanja ljudi tudi dosegli te rezultate.
V zadnjem odstavku bi rad opozoril še na nevarnost zaposlenih na mehaniziranem čelu. Z obžalovanjem ugotavljamo, da pride v našem poklicu vedno do nezgod, zato je treba vso skrb posvetiti še zlasti:
—	padanju oziroma pluženju premoga iz čelne stene,
—	da je prehod moštva za strojem in da ne hodijo po čelnem transporterju,
—	na prste na rokah in nogah pri sestavljanju sekcij SHP.
Dovolite mi, da se zahvalim, ker ste mi omogočili, da napišem objavljene vrstice, čeprav imamo določene jezikovne težave pri našem sodelovanju«.
Ivo Berger, dipl. inž. rud.
Jože Herman, dipl. inž. rud.
Skica: Situacija mehaniziranega čela v Zg. VII. polju jame TOZD rudnik Trbovlje
Finančni obračun
ODLIKOVANJA
januar—maj 1974
Po zbirnem obračunu poslovanja v dobi januar—april 1974, smo izkazovali izgubo v znesku 1,148.900,00 din, ki pa je bila nižja kot v prvem trimesečju 1973. Nove prodajne cene premoga, ki so bile odobrene sredi aprila, so veljale v maju že ves mesec. Rezultat tega je, da smo v maju dosegli že tolikšno pozitivno razliko v ceni, da je izguba v delovni organizaciji odpravljena in že dosežen pozitivni ostanek dohodka.
Način obračunavanja in prenašanja stroškov je isti, kot je bil v preteklih mesecih, končni finančni rezultat, doseženi dobiček oziroma izguba, pa znaša po posameznih TOZD takole:
Predsednik republike je odlikoval dva naša sodelavca z medaljo dela. Prejela sta ju Godec Vekoslav in Jordan Avgust, oba iz TOZD rudarska gradbena dejavnost, in sicer za 20-letno neprekinjeno delo na obratu za specialna rudarska dela. Direktor TOZD RGD jima je medalji izročil na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1974 v delavskem domu v Zagorju.
Ustanovljen je aktiv mladih komunistov pri ZPT
Na pobudo konference aktiva mladih delavcev (AMD) ZPT so osnovne organizacije ZK ustanovile aktiv mladih komunistov (AMK) na ravni ZPT. Ustanovni sestanek je bil 27. junija 1974, v sejni sobi skupnih strokovnih "služb. Na sestanku je prisostvovalo ustanovitvi okrog 70 mladih komunistov in gostov. Na seji so bili soglasno izvoljeni naslednji člani v sekretariat: Ivan Arnšek, Jože Kersnik, Metod Lavrini, Bojan Stradar, Albin Bajda, Ivana Hočevar in Stane Pavlšek.
Za sekretarja je bil izvoljen Slobodan Pavlica iz TOZD rudnik Hrastnik.
AMK je s sprejetjem okvirnega programa dela sprejel tudi več pomembnih nalog, ki so tesno povezane s problemi mladih, saj je ena naj večjih in najpomembnejših nalog ravno poživitev delovanja mladine v vseh delih naše OZD, tako na področju izobraževanja pri uveljavljanju samoupravljanja, kakor tudi na kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih.
Najbolj slavnosten del tega zasedanja pa je bila prav gotovo enotna podelitev članskih izkaznic ZK 31 mladim delavcem ZPT. Članske izkaznice in knjige »Zveza komunistov Jugoslavije — ustanovitev in razvoj« je podelil na osnovi predloga 00 ZK ZPT Stane Željko, prekaljen borec, komunist iz TOZD rudnik Trbovlje in jim zaželel, da bi bili dosledni borci za uveljavljanje pravic delovnega človeka.
Da jih je podelil prav on ni zgolj naključje, saj je aktivno deloval z mladino že od svoje rane mladosti, bil borec v NOB od leta 1943 in aktiven član ZK od svojega 17. leta, to je od leta 1944 dalje.
TOZD	premog	ostalo	skupaj
rudnik Hrastnik	2,252.300,00	—	4.800,00	2,247.500,00
rudnik Trbovlje	2,738.100,00	— 162.300,00	2,575.800,00
rudnik Zagorje	— 9,036.200,00	447.700,00	— 8,588.500,00
separacija		392.400,00	392.400,00
RGD		5,836.800,00	5,836,800,00
BSD		7041700,00	704.700,00
GRAMAT		222.900,00	222.900,00
avtopark		314.800,00	314.800,00
RŠC		— 605.400,00	— 605.400,00
skupne strokovne službe		35.500,00	35.500,00
Skupaj	— 4,045.500,00	7,182.300,00	3,136,500,00
V enakem obdobju leta 1973 smo dosegli večji pozitivni ostanek dohodka, saj je znašal 5,708.500,00 din.
Finančni rezultat bi bil ugodnejši, če bi dosegli vsaj lanskoletno proizvodnjo oziroma realizacijo premoga. Ta pa je bistveno nižja in znaša v tonah:
	1974	1973	manj
rudnik Hrastnik	264.237	280.054	15.817
rudnik Trbovlje	265.640	289.936	24.296
rudnik Zagorje	140.400	162.500	22.100
Skupaj	670.277	732.490	62.213

(Josifi <zQroz &
Beograd, 28. maja 1974.
Dragi drugovi,
Naj lepše 'vam zahvaljujem na toplim čestitkama i željama koj e ste mi uputili povodom mog rodendana.
Pozitivna razlika pri realizaciji premoga v Hrastniku in Trbovljah se je povečala, na rudniku Zagorje pa se je izguba pri proizvodnji premoga zvišala. Izguba v drugih dejavnostih rudnikov je padla, predvsem zaradi zvišanja obračunskih cen storitev obratnih delavnic. Vse druge dejavnosti oziroma TOZD, so zaključile poslovanje v maju pozitivno. Edino RŠC in SSS zaradi stroškov počitniških domov, so v tem mesecu negativne. Rezultat bo s polletnim obračunom izenačen.
V primerjavi z razdobjem januar—maj 1973, so vsi vrednostni elementi doseganja in delitve dohodka preseženi, razen pri ostanku dohodka za sklade.
Elementi	1974	1973	indeks
celotni dohodek	203,761.800,00	154,659.400,00	131,7
porabljena sredstva	86,644.300,00	65,546.100,00	132,4
dohodek	117,117.500,00	89,203.300,00	131,3
pogodbene in zakonske obveznosti	15,512.300,00	10,046.000,00	154,4
dohodek za razdelitev	101,605.200,00	79,157.300,00	128,4
bruto osebni dohodki	98,468.700,00	73,448.800,00	134,1
ostanek	3,136.500,00	5,708.500,00	54,9
% delitve dohodka: bruto OD	96,9	92,8	
ostanek	3,1	7,2	—
Končni rezultat (doseganje skladov), je nekoliko slabši in zaenkrat ni v skladu s predvidevanji po gospodarskem načrtu. S polletnim obračunom se bo stanje zelo spremenilo, saj bomo izkazovali na eni strani večja porabljena sredstva glede na povišano amortizacijo, na drugi strani pa nižje stroške za osebne dohodke in obveznosti iz dohodka spričo spremenjenega načina obračunavanja bruto osebnih dohodkov in prispevkov. O samem rezultatu, pozitivnem ali negativnem, je v tem trenutku še težko govoriti.
Povprečni mesečni neto osebni dohodki so prikazani po dveh kriterijjih:
1.	za dejansko opravljene delavnike, ki j(ih je bilo v teh mesecih 24.8 oziroma 189.4 ure, plačilo za letne dopuste in državne praznike ni upoštevano, zajeta pa so plačila za državne praznike in vsi dodatki;
2.	osebni dohodki za 182 ur mesečno (42-urni teden), povečani za jamski dodatek, za dodatek za nočno delo in za stalnost:
TOZD	1.	2	indeks
rudnik Hrastnik	3.271,86	2.830,56	115,6
rudnik Trbovlje	3.395,62	2.944,53	115,3
rudnik Zagorje	2.952,44	2.555,05	115,6
separacija	2.852,74	2.385,79	119,6
RGD	3.689,50	3.071,25	120,1
ESD	2.727,75	2.301,85	118,5
GRAMAT	2.628,30	2.285,01	115,0
avtopark	3.131,25	2.606,24	120,1
RŠC	3.443,48	2.886,98	119,3
skupne strokovne službe	3.090,33	2.682,45	115,2
ZPT — skupaj	3.179,86	2.723,18	116,8
Nadurno delo povečuje osebne dohodke povprečno za 16,8 °/o, od tega največ v RGD in avtoparku za več kot 20 %.
Roman Turnšek
Novosprejetim komunistom sta čestitala in zaželela AMK uspešno delo tudi sekretar OK ZMS Trbovlje Adam Brečko ter v imenu RK ZKS in OK ZKS Trbovlje sekretar OK ZKS Trbovlje Franc Grešak.
Na koncu zasedanja pa je bilo poslano pozdravno pismo udeležencem zbora samouprav-Ijalcev z naslednjo vsebino:
»Mladi komunisti ZPT, zbrani na prvi seji našega aktiva, prisrčno pozdravljamo zbor sa-moupravljalcev in mu želimo veliko delovnih uspehov!«
Med drugim so tudi poudarili, da se bodo prizadevali po vseh svojih močeh za uveljavitev ustavnih določil ter resolucij, in sklepov obeh kongresov ZK. Dobro pa se pri tem zavedamo, da bodo to lahko dosegli le z enotno akcijo vseh na-prednh sil z ZK na čelu, posebno mladih komunistov.
V nadaljevanju pisma je napisano:
»Trdno smo odločeni dosledno izpeljati vse naloge, ki so pred nami, hkrati pa tudi obljubljamo, da bomo na osnovi revolucionarnih tradicij naših narodov, sposobni nosilci samoupravnega socialističnega razvoja.
Obljubljamo, da bomo še bolj kot doslej, prispevali svoj delež k uresničevanju zgodovinskih interesov delavskega razreda pod vodstvom ZKJ«.
Peter Kolander
NASTOP SLOVENSKIH ROJAKOV IZ HOLANDIJE
Dne 11. julija 1974 so v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah nastopili pevci, plesalci in glasbeniki iz Holandije. Nastopajoči so sinovi in hčere slovenskih rojakov, ki so se že pred II. svetovno vojno odselili v Holandijo — Nizozemsko, ko so iskali zaposlitev, ki je doma ni bilo. Pol ure preje je bil sprejem pred delavskim domom, katerega so se udeležili številni občani.
Politična ocena ZK ZPT
Člani ZK pri ZPT smo v skupni družbenopolitični oceni upoštevali ocene vseh 00 ZK v TOZD pri ZPT in jih strnili v naslednji vsebinski zasnovi:
Ustavna načela formalno pravočasno izvajamo, saj so pripravljeni vsi najpomembnejši samoupravni akti TOZD in delovne organizacije. Vendar pa v praksi še ni čutiti pravega samoupravnega utripa, organiziranega v skladu s samoupravnimi akti in načeli nove ustave.
V	pripravljanju samoupiav-nih aktov so delovale delovne skupine — strokovne službe in določene strukture v TOZD. Zaradi kratkih rokov za izdelavo aktov in skromne kadrovske zasedbe v TOZD, so bili ti akti premalo časa na vpogled delavcem. V prihodnje bomo morali bolj paziti, da bodo uresničene težnje nove ustave — odločanje delavcev. Vse 00 ZK pri ZPT smatrajo, da so bili rezultati volitev delegatov v zbore združenega dela občinskih skupščin ugodni, dosežen je bil visok odstotek volilne udeležbe, ni bilo nobenih odporov, čutiti je bilo navdušenost nad novim načinom izbiranja delegatov, s čemer se je manifestirala privrženost delovnih ljudi novemu načinu samoupravnega organiziranja.
V	celotnem volilnem postopku so bili v večjih TOZD sindikati delovni in v tesnem sodelovanju s člani ZK, medtem ko so v manjših TOZD dajali pobudo ali pa v celoti sodelovali člani ZK in so bile OOS premalo aktivne.
Komunisti ZPT smo bili močno angažirani v predkongresni dejavnosti. Vse 00 ZK so obravnavale osnutek resolucije za VIL kongres ZKS, sklicale so razširjene sestanke tudi z nečlani, skupno obravnavale pripravljeno resolucijo ter ugodno ocenile vsebinsko zasnovo. Na nivoju sveta ZK ZPT smo člani ZK vključeni v raz-
pravo tudi republiškega sekretarja za notranje zadeve tovariša Marjana Orožna. Po kongresnih dokumentih kolektiv ZPT pričakuje vidno vlogo, ki jo bo VIL kongres ZKS odigral v nadaljnji graditvi naše socialistične družbene ureditve.
Člani ZK v TOZD pri ZPT smo ustvarjalno sodelovali pri oblikovanju gospodarskega načrta. Vse TOZD pri ZPT so kas-nile s sprejemanjem gospodarskih načrtov, ker dolgo časa ni bilo rešeno vprašanje cen premogu in družbenih dajatev. Komunisti ZP z dokajšnjo zaskrbljenostjo gledamo na splošno gospodarsko situacijo v podjetju, saj tako rudnik Trbovlje kot Hrastnik, ki sta prejšnja leta dosegala ugodne finančne rezultate, letos delata z izgubo. Rudnik Zagorje je že nekaj let nazaj v izgubi in ne kaže tudi, da bi v prihodnje posloval rentabilno. Člani ZK pri ZP razumemo težaven položaj rudarjev v TOZD Zagorje, vendar poudarjamo, da bi morala tudi širša družbena skupnost reševati perečo problematiko na rudniku Zagorje, če ta kolektiv kljub izredno težkim pogojem in manjšim osebnim dohodkom kot ostale TOZD, vztraja in daje skupnosti prepotrebno energijo. Komuniste v delovni organizaciji navdaja občutek, da širša slovenska družbena skupnost premalo in prepočasi rešuje problematiko rudnika Zagorje. Komunisti poudarjamo potrebo po hitrejši sanaciji rudnika Zagorje, ker ne morejo ostale TOZD pri ZPT v nedogled nositi bremen, s katerimi jih obremenjuje TOZD rudnik Zagorje.
Komunisti rudnika Zagorje smatrajo, da bi bilo potrebno, da poleg pomoči celotne družbene skupnosti, pomaga tudi celoten strokovni potencial, zlasti SSS pri ZPT, da bi tako pomagali urediti čimbolje tehnološke, proizvodno-organiza-cijske in ostale pogoje na rud-
niku Zagorje, ker so sami izgubili precej strokovnega kadra, imajo tako amortizirano opremo, slabe odkopne pogoje in ocenjujemo, da sam kolektiv TOZD rudnik Zagorje ni zmožen bistveno izboljšati storitev in pogojev dela.
Tudi manjše TOZD pri ZPT čutijo pomanjkanje strokovnjakov, prepočasno zasledovanje in uvajanje tehnoloških novosti ter notranjih integracijskih procesov posameznih strok in služb ZPT.
Da bi celoten kolektiv ZP zagotovil skupnosti zadostne količine, delamo rudarji nad 42-urnim tedenskim delovnim časom, kar pa ob tako napornem delu, kot je rudarstvo, prav gotovo ni najbolj primerno, saj nam je odvzet prosti čas, ki ga imajo delavci v drugih kolektivih. Kljub izjemnemu prizadevanju delavcev, njihov standard pri ZPT ne raste temu primerno. Delavci še vse prepočasi prihajajo do stanovanj, letos bo vprašanje, koliko sredstev se bo nabralo v sklad skupne porabe, za letovanje, preventivno zdravljenje, izgradnjo novih stanovanj, družbeno prehrano in ali bo mogoče izvajati zahteve sindikalne liste, če bo neugoden finančni rezultat.
Komunisti v TOZD ugotavljamo, da je s celotno gospodarsko problematiko povezana tudi kadrovska. Iz leta v leto odhajajo strokovnjaki v druge delovne organizacije ali pa iz operative v RGD, kjer se jim odpirajo ugodnejše perspektive; odhajajo tudi VK in KV delavci. Priliv novih kadrov pa ne pokriva nastalih vrzeli.
Ob pomanjkanju vseh vrst ljudi je potem zelo težko dosegati načrtovano proizvodnjo. Za uvajanje sodobne tehnologije pa je dejstvo, da se program modernizacije prepočasi realizira.
Zaradi pomanjkanja strokovnjakov, kar je posledica nerešenih problemov, ki se vlečejo
iz leta v leto, organizacija dela še ni na sodobni višini — premalo je strokovnjakov in prešibka je povezava med strokovnjaki, ki so odgovorni za koordinacijo in organizacijo dela.
Delavci na odgovornejših delovnih mestih so strokovno dokaj angažirani pa tudi družbenopolitično, z manjšimi izjemami. Celotna struktura članstva ZK pri ZPT je premalo prizadevna, preveč dela leži na posameznih komunistih, predvsem na sekretarjih in nekaterih članih sekretariata. Komisije v 00 ZK pri ZPT še niso pokazale primernega prizadevanja pri svojem delu. Marsikateri komunisti so preveč pasivni udeleženci dokaj obsežnega in odgovornega dela, ki je pred ZK pri ZPT. V delovni organizaciji bo, tako v kadrovski politiki kot v odnosih med člani ZK, potreben ostrejši kurz odgovornosti.
Premalo dosledno in prepočasi uresničujemo sklepe, ki jih sprejemajo samoupravni organi ali družbenopolitične organizacije. Običajno sprejemamo preveč sklepov, predolgo pa ostajajo neizvedeni, kar povzroča med delavci negodovanje. Člani ZK pri ZPT ugotavljamo, da bi morali sindikati delovati aktivneje in bolj ustvarjalno. Zlasti v manjših TOZD je premalo zavzetosti pa tudi usposobljenosti članov sindikata, da bi lahko prevzeli zahtevne naloge, ki so postavljene pred to organizacijo. Močnejšo usmerjevalno vlogo bo morala prevzeti tudi KOSIRE pri ZPT.
Kljub mnogostranski in pereči problematiki v podjetju se člani ZK vključujemo zelo aktivno v širšo družbeno sredino, smo pobudniki integracijskih procesov med TET in ZPT. Vse OO ZK pri ZPT so ugodno ocenile ta integracijski proces. Vse kaže, da bo začeta akcija povezovanja v prihodnosti pripeljala do tesnejše energetske povezanosti v Zasavju, kot je bila doslej.
Od tesnejše energetske povezanosti si lahko tako Zasavje kot širši slovenski prostor obe-
ta ugodnejše rezultate pri razreševanju energetske krize. Pbt do končne integracije med ZPT in TET bo še dokaj naporna in bo potrebno še veliko vztrajanja, volje in zavzetosti članov ZK in ostalih družbenopolitičnih dejavnikov v podjetju in izven njega.
Člani ZK pri ZPT štejemo kot pozitiven premik tudi formiranje aktiva mladih komunistov, kar bo poživilo doslej premajhno živahnost mladinske organizacije.
Na osnovi ocene o družbenopolitični situaciji pri ZPT pričakujemo nadaljnje aktivno sodelovanje članov ZK in vseh progresivnih sil ZPT pri reševanja nakazanih problemov. Ob tem pričakujemo pomoč širše družbene skupnosti pri reševanju pereče gospodarske situacije v ZPT, ki izhaja iz neren-tabilnosti eksploatiranja premoga v TOZD rudnik Zagorje.
Zaključki iz politične ocene ZK OZD ZPT, ki jih je svet ZK strnil in sprejel na svoji 6. seji, dne 11. 6. 1974, so naslednji:
1.	komunisti ZPT se bomo borili za takšne samoupravne odnose med TOZD, SSS v ZPT, ki bodo odraz hotenj delavskega razreda, solidarnosti in vzajemnosti;
2.	še nadalje se bodo zavzemali za izpopolnjevanje notranje samoupravne organiziranosti dela ter sredstev in vsebinsko poglabljanje samoupravnih odnosov;
3.	komunisti ZP moramo nenehno spodbujati k integracijskim procesom in biti še nadalje nosilci teh procesov med TET in ZPT, kot tudi znotraj ZPT;
4.	ekonomska situacija TOZD rudnik Zagorje ni rešena s popravki cen premoga. Komunisti ZP smo. mnenja, da bo morala poleg prizadevanj pri ZPT, pristopiti k solidarnostnemu razreševanju tega problema tudi širša družbena skupnost, oziroma smo mnenja, da bo treba takšne rudnike sanirati na nivoju republike;
5 komunisti ZPT bomo še bolj odločno delovali v duhu
VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, pri čemer se bomo borili za dosledno uveljavljanje nove ustave.
Skupna politična ocena ZK ZPT je vsebinski povzetek političnih ocen vseh 00 ZK ZPT. V tej politični oceni smo komunisti dali poudarek predvsem:
—	vlogi in težavam ZK pri uveljavljanju ustave in gospodarjenju:
uveljavljanje TOZD in nadaljnje akcije za samoupravne odnose,
proizvodne in gospodarske težave ter ocena učinkovite organiziranosti in razporeditve kadrov, tako v TOZD kot v OZD,
smernice ZK za nadaljnjo odpravo ozkih grl in nadaljnje iskanje notranjih rezerv v TOZD in ZP,
ocena aktivnosti članov ZK ter članov, ki zasedajo odgovorna delovna mesta, za uveljavljanje samoupravnih odnosov ter odgovornost do strokovnega, gospodarnega in družbenopolitičnega dela v TOZD in ZP;
—	oceni idejnopolitične in akcijske enotnosti in sposobnosti ZK in dosledno izvajanje teh akcij v TOZD in ZP. Pri tem smo upoštevali predvsem dosledno spoštovanje demokratičnega centralizma in dosledno izvajanje skupno sprejetih sklepov. Moram poudariti, da je bila ocena izdelana pred odobritvijo novih cen premoga. Zato smo komunisti ocenjevali vzdušje članov, ki je izviralo iz ooslovnih rezultatov iz leta 1973 in začetka leta 1974. To pa predvsem iz razloga, kako zagotoviti obveznosti za osebni in družbeni standard zaposlenih, k]hib temu, da je v našem kolektivu solidarnost izredno prisotna;
—	nadalje smo v politični oceni dali poudarek in težo integracijskim procesom, tako znotraj delovne organizacije, kakor tudi navzven. Komunisti ZP smo s svojimi, in pozneje s skupnimi, političnimi izhodišči komunstov TET za tesnejše
sodelovanje med ZPT in TET, pospešili priprave za realizacijo med ZPT in TET;
— kljub temu, da smo pri ZPT resno in odgovorno pristopili k uveljavljanju ustave in imamo organiziranih devet TOZD in posebej SSS, se komunisti zavedamo, da je ta samoupravna organiziranost šele začetek procesa in da nas čaka nenehen boj za čim širšo decentralizacijo samoupravljanja. Pri tem pa moramo biti izredno budni, da ne pride do zapiranja v TOZD in da se za-
vedamo, da na osnovi samoupravnih dogovorov združujemo delo in sredstva in zagotovimo socialno varnost vseh zaposlenih;
— kljub povečanju cen premoga, pa je problem gospodarnosti v TOZD rudnik Zagorje ostal še nedorečen, ki ga bo morala širša družbena skupnost priznati in ga pomagati solidarno razreševati. Komunisti TOZD rudnik Zagorje kot tudi ZP se zavedamo, da moramo znotraj kolektiva napraviti vse, da se v tej TOZD dvigne reali-
zacija in znižajo stroški proizvodnje ter da se dosledno borimo za najprimernejšo samoupravno organiziranost. Zanesljivo pa je, da je ena izmed nalog ZK kot avantgarde delavskega razreda, skrb za socialno varnost delovnega človeka, ki pa kljub že omenjeni solidarnosti, v kolektivu TOZD rudnik Zagorje ni v celoti podana.
Naloge komunistov ZPT, ki izvirajo iz politične ocene, so podane v zaključkih 6. redne seje sveta ZKS ZPT.
Rajko Medvešek
Delovna in akcijska usmeritev hrastniških komunistov
Na zadnji seji občinske konference ZKS Hrastnik, dne 17. 6. 1974, so komunisti posvetili še prav posebno pozornost tistemu delu dnevnega reda, ki zavezuje vse komuniste v občini, da usmerijo svojo aktivnost in pri-zadevanj,a k razreševanju in uresničevanju nalog, ki jih jim nalagajo sklepi in stališča VIL kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, kakor tudi pred časom sprejetega akcijskega programa ZK v občini.
Ob tem je konferenca podprla vsa tista izhodišča v predlaganem programu nadaljnje aktivnosti, ki se zavzemajo za konkretno uresničevanje sprejetih nalog, akcijski in usmerjevalni vlogi ZK v vseh sredinah, od TOZD do krajevnih ali interesnih skupnosti pa vse do delegatskega sistema.
Posebna pozornost je bila posvečena nadaljnji idejnopolitični krepitvi članstva, ki mora v bodoče iskati najustreznejše oblike izobraževanja, prilagojene potrebam in zahtevam ter močneje utrjevati svoje marksistično znanje, ki edino lahko služi in pomaga pri soočenju z vrsto zahtevnih in zamotanih
vprašanj ter problemov v naši družbi. Ob tem je bila zlasti postavljena zahteva, da se hitro omogoči vsem delegatom in članom delegacij pridobiti določena osnovna spoznanja, da bi že kar takoj na začetku praktičnega delovanja delegatskega sistema, odstranili eventualne začetne probleme in težave. Nasploh je bilo potrebi po idejnopolitičnem izobraževanju, izrečenih mnogo besed, saj se je na to temo priglasilo tudi največ razpravljalcev.
Pri podrobnejši razpravi o vlogi in aktivnosti posameznega komunista je konferenca sprejela nekatera jasna stališča in odkrito opozorila na posamezne primere pasivnosti in odklanjanja obveznosti do sprejetih nalog nekaterih članov ZK, ki zlasti v zadnjem času zavračaj p zaupane jim odgovornosti v ZK. Konferenca je sprejela enodušno sklep, da v Zvezi komunistov ni prostora za pasivne komuniste, da pa je vse tiste resnično preveč angažirane posameznike potrebno razbremeniti tam, kjer je to mogoče — nikakor pa ne v ZK, ali na račun njihove zmanjšane aktivnosti.
Do posameznih članov je konferenca še zlasti zaostrila odnos in izrekla kritiko, obenem pa podprla tak način javnega razčiščevanja, ki ga bo uveljavljala v bodoče. Od vsakega posameznika bo zahtevala resnično angažiranje in polno zavzetost, istočasno pa bo terjala javen obračun z vsemi, ki bi se iz kakršnih koli neopravičenih razlogov odtegovali izpolnjevanju sprejetih nalog.
Iz gornjih razlogov je konferenca tudi razrešila enega člana komiteja, na njegovo mesto pa izvolila novega člana občinske konference.
Glede nadaljnjih konkretnih nalog, ki izvirajo iz obravnavanega programa, je konferenca sprejela vrsto sklepov, ki obvezujejo vse komisije pri konferenci, da uskladijo in dopolnijo svoje programe, kar seveda zlasti velja za osnovne in krajevne organizacije ZK, svete in aktive ter druge oblike organiziranega delovanja ZK. V njih morajo opredeliti prioritetni vrstni red, glede na posamezna področja dela, pri čemer bo med ostalimi treba posvetiti pozornost zlasti: obravnavi in spoznava-
nju kongresnih resolucij ter ostalih dokumentov, statutu ZKS in ZKJ, prilagodi organiziranosti ZK v občini v smislu novega statuta ZKS, intenzivnejšemu in sistematičnejšemu sprejemanju v ZK, zlasti mladih ljudi iz proizvodnje, vztrajanju na tem, da bo imela ZK Mejanski usmerjajoči in odločujoči vpliv na vse tokove družbenega življenja, doslednješi organiziranosti ZK v pripravah na splošni ljudski odpor, izdelavi ocene aktivnosti članov ZK
v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah, interesnih in krajevnih skupnostih ter ostalih področjih družbenopolitičnega in društvenega življenja, vztrajanju na kadrovskih rešitvah v smislu resolucije o kadrovski politiki, spremljanju gospodarskih gibanj v občini, vzpodbujanju integracijskih procesov, vsebinskem poglabljanju organiziranosti v TOZD in OZD, problem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja v
cilju zagotovljenega delovanja splošne in skupne porabe, graditvi delavskih stanovanj ter vlogi samoupravne stanovanjr ske skupnosti, rekreaciji, pogojem oddiha za delavce, itd.
Poleg tega je konferenca še obravnavala in v celoti sprejela oceno in analizo volitev v letu 1974 ter obravnavala in enoglasno podprla politična izhodišča za integracijo med Zasavskimi premogovniki Trbovlje in Termoelektrarno Trbovlje.
Samo Logar
Obseg opravljenih del na predorih Golo rebro in Pletovarj'e
Dela pri izgradnji obeh predorov na avto cesti Hoče—Levec potekajo neprekinjeno od začetka pripravljalnih del v septembru 1972.
Predor Golo rebro:
Zaradi sprememb v projektu, ki so nastale predvsem zavoljo naknadnih ugotovitev lastnosti hribine, so se dela na odkrivanju in začetnih metrih predora Golo rebro zavlekla, tako da smo s pravim delom v predoru pričeli v marcu 1973 in končali z izkopom v januarju 1974.
Betonerska dela so imela v tem času manjši obseg in šele po dostavi črpalke za beton (z zmogoljivostjo nad 30 mVl), je tudi delo normalno steklo. Razumljivo je, da smo se morali privaditi na nov način betoniranja so bili zaradi tega tudi uspehi v prvih mesecih manjši, kar je razvidno iz dolžine zabetoniranih obročev po mesecih:
januar 1974	32	m
februar 1974	72	m
marec 1974	96	m
april 1974	136	m
maj 1974	144	m
Betoniranje poteka v treh fazah, in sicer naj prej e zabetonirajo temelj, ki služi kot osnova
za postavitev kovinskega opaža, temu sledi betoniranje tako imenovanih podstavkov, višine 70 cm, nato pa obroč dokončno zabetonirajo. Dolžina obroča znaša 7.5 m, v posamezni obroč pa se vgradi od 50 do 120 m3 betona, odvisno od izkopa. Betoniranje obroča traja povprečno 8 do 9 ur, seveda pa je ta čas v primeru velikih količin ali pa zastojev, tudi daljši. Pri betoniranju je zaposlenih 6 do 8 delavcev, brez šoferjev in delavcev v betonarni.
Da bi dela hitreje potekala, smo povečali število kovinskih opažev za obroče na 4, kar je omogočilo betoniranje petih obročev na teden.
V tem času je bil izdelan razširjen vstop (flavta) na levi cevi. Pričeli smo z deli tudi na levi cevi, na južnem portalu, vendar so bila dela začasno u-stavljena, ker izvajalec Slovenija ceste, še ni izdelal opornega zidu, brez katerega ni bilo možno izkopavati na drugi paralelni cevi.
Glede na stanje L 6. 1974, je potrebno v predoru Golo rebro zabetonirati še 168 m obloge in izdelati tri razširjene vstope — flavte, poleg drugih del.
Ostala dela obsegajo predvsem: zapiranfe 0.50 m širokih presledkov med obroči s salonitom, 3.20 m visoka stena (obloga) iz pločevine vzdolž cestnega predora, betoniranje pločnikov s kablovodi in odtočnimi jarki ter asfaltiranje cestišča.
Predor Pletovarje:
Na tem predoru smo z izkopom pričeli januarja 1974. Za pozen pričetek izbijanja predora je več vzrokov, in sicer:
—	dostop do predora je izredno težak in smo morali izdelati dovozno cesto, deloma skupno z drugimi izvajalci;
—	pred pričetkom zemeljskih del je bilo potrebno izdelati prepuste za površinsko vodo, kar je izvedlo podjetje Slovenija ceste;
—	projekt je bil spremenjen in je bilo naknadno določeno varovanje pobočja z armiranobetonskimi sidri in sidri dolžine 12 in 23 m.
Vse to je povzročilo, da smo lahko v letu 1973 izvedli, poleg že omenjenih del, še celotni široki izkop pred vstopom v predor, v obsegu ca. 7600 m3 za desno cev in ta izkop zavarovali
z mrežami, sidri in brizganim betonom, poleg priprave gradbišča.
Zaradi dokaj slabe hribine (tufi in laporji, ki so zelo zdrobljeni), so začetna dela v predoru (ca. 30 m), opravljali ročno, z občasnim delnim odstre-Ijevanjem in so bili zavoljo tega mesečni napredki majhni. Kasneje je gradbišče dobilo kamion z montirano rezalno glavo stroja Alpine F6-A in smo tako izboljšali tehnologijo izkopa. Zaradi že omenjene slabe hribine, se je obodni venec vrtin odmaknil od predvidenega izkopa najmanj 1 m. zato odstrelijo le jedro, celotni o-bod kalote (zgornja polovica predora) pa posnamejo s strojem. To je zagotovilo izkopavanje brez večjega nadprofila in zmanjšalo vpliv odstreljevanja na prihribino.
Podobno smo delali v spodnjem delu predora (odstreljeva-
nje jedra in rezanje ob steni), vendar smo delali le na polovici širine, izmenoma na obeh straneh.
Do 24. aprila 1974 smo izdelali delno samo kaloto in delno celotni predor: januarja 1974, 19 metrov, februarja 11 m, marca 30 m in aprila 56 m.
Napredki v januarju in februarju so majhni zaradi prekinitve del, ker smo izdelovali armiranobetonski in betonski talni obok v dolžini 49 m. V času izdelave talnega oboka ne more potekati nobeno drugo delo v predoru.
Sredi marca smo potem začeli z normalnim delom. Dne 24. apria 1974 je prišlo do porušitve predora ca. 50 m od delovišča in je nastali zrušek zaprl celotni, svetli profil izkopa.
Po ogledu in internih razpravah ter kasnejših pogostih raz-
govorih z investitorjem, projektantom in z izvedenci za dela v predorih, so bila določena dodatna varovalna dela na obstoječem delu predora in način sanacije.
Sanacija tega zruška v grobih izmerah, širina 10—11 m dolžina ca. 12 m, je tehnično izredno zahtevna naloga in bo o tem objavljen v glasilu Srečno kasneje poseben prispevek.
Vsa nadaljnja dela so odvisna v glavnem od uspehov pri reševanju tega problema, t. j. zruška, tako glede hitrosti napredovanja del, kot tudj morebitnih spremembah pri izvedbi del, predvsem glede začasne podgradnje. Vsekakor pa je na predoru Pletovarje sedaj dana možnost, da v tipičnih rudarskih razmerah pokažemo svoje znanje.
Cveto Majdič, dipl. inž. rud.
Proslavili smo dan rudarjev
Kolektiv Zasavskih premogov- ga dela in skupnimi strokovni-nikov Trbovlje, z vsemi temelj- mi službami, je tudi v letoš-nimi organizacijami združene- njem letu nadaljeval s tradici-
Ivan Vovk, predsednik KOSIRE, je imel slavnostni govor na osrednji proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1974 v delavskem domu Zagorje
Foto Majda
onalno proslavo dneva rudarjev. Letos je poteklo 3. j,ulij a 1974, 40 let od znamenite gladovne stavke, ki je trajala od 2. do 5. julija 1934, v vseh treh rudnikih v Zasavju. Proslava je potekala na različne načine, osrednja proslava pa je bila v torek, 2. julija 1974, v poznih popoldanskih urah v delavskem domu v Zagorju ob Savi.
Sapovi avtobusi so že poldrugo uro poprej pričeli voziti člane kolektiva iz Hrastnika in Trbovelj v Zagorj,e. Zagorski delavski pihalni orkester je v času od 17.30 do 18. ure na promenadnem koncertu pred delavskim domom igral razne koračnice. Ob 18. uri se je v glavni dvorani delavskega doma v Zagorju pričela proslava. Udeležilo se jo je izjemno veliko število članov kolektiva in gostov. Cenimo, da se je proslave udeležilo okrog 1200 udeležen-
V kulturnem programu proslave dneva rudarjev je sodeloval tudi operni solist Ladko Korošec z dvema arijama. Spremljala ga je pianistka prof. Milena Trost	Foto Majda
cev. Seveda vsi niso mogli v dvorano, zato so poslušali potek proslave preko zvočnikov, ki so bili nameščeni v ostalih prostorih delavskega doma in zunaj zgradbe. Med najvidnejšimi udeleženci letošnje proslave dneva rudarjev so bili Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SR Slovenije; Stane Dolanc, sekretar izvršnega komitejp predsedstva ZKJ; Lidija Šentjurc, članica sveta federacije; Miha Marinko, član sveta federacije in častni član kolektiva ZPT; Marjan Orožen, republiški sekretar za notranje zadeve SRS; štirje gostje iz rudarsko energetsko industrijskega kombinata Kolubara, Miloš Prosenc, sekretar revirskega komiteja ZK; predsedniki občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, sekretarji občinskih komitejev ZK iz zasavskih občin, predsedniki občinskih sindikalnih svetov in občinskih konferenc SZDL iz Zasavja ter številni predstavniki delovnih in drugih organizacij iz Zasavja.
Slavnostni govor je imel Ivan Vovk, predsednik konference sindikata delavcev energetike in rudarstva ZP. Vlado Resnik, predsednik odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo pri ZPT je seznanil navzoče o podelitvi zapestnih ur jubilantom dela za 20-letno delo v delovni organizaciji, Leopold Rebernik, inž., pa je objavil in podelil priznanja in nagrade ra-cionalizatorjem za osvojene tehnične izboljšave. Predstavnik KOSIRE Vili Greben je podelil 8 pokalov ekipam, ki so dosegle v raznih športnih tekmovalnih dipciplinah najboljše rezultate na tekmah, ki so potekale v juniju v počastitev dneva rudarjev. Vlado Garantini, predsednik odbora za informacije, tisk in propagando ZPT je objavil in podelil nagrade štirim učencem za najboljše spise, ki so jih napisali na razpisano temo. Emil Koh-ne, dipl. inž. rud., glavni varnostni inženir ZPT je objavil imena članov jamskih reševalnih moštev vseh treh rudnikov, ki so že 10 ali več let člani teh
moštev, direktorji TOZD vseh treh rudnikov pa so podelili le-tem na koncu proslave barvne grafike Franca Kopitarja, ak. slikarja :— Zadovoljstvo po opravljenem delu.
V kulturnem delu programa je recitiral Jože Sevljak dve pesmi, in sicer Ceneta Vipotnika Svitanica in Otona Župančiča Hodil po zemlji sem naši. Sloveniski oktet je zapel šest pesmi in zaradi izrednega aplavza dodal še eno, operni solist-basist Ladko Korošec pa je ob spremljavi prof. Milene Trost zapel dve pesmi. Pri izvajanju programa je sodeloval tudi delavski pihalni orkester Zagorje, pod vodstvom svojega dirigenta Edija Eberla, s tem, da je v začetku zaigral državno himno Hej Slovani, ob zaključku pa Internacionalo,
Po končani proslavi so direktorji vseh TOZD podelili svojim članom kolektiva zapestne ure za njihovo 20-letno delo v delovni organizaciji, podelili so tudi priznanja in nagrade raci-onalizatorjem dela za osvojene tehnične izboljšave v okviru TOZD ter priznanja reševalcem za 10-letno delo pri jamskih reševalnih moštvih.
Proslavo so pripravili poleg sodelujočih izvajalcev, še veza-
lec besedila Alojz Kukec, program je zasnoval in pripravil vezno besedilo ter poskrbel za ureditev odra Jože Skrinar, organizacijo je imel na skrbi Tine Lenarčič s sodelovanjem sodelavcev TOZD rudnik Zagorje. Po izjavah udeležencev, je proslava uspela v vseh pogledih.
V okviru letošnje proslave dneva rudarjev so potekale še naslednje prireditve:
—	ves junij so potekale tekme ekip TOZD in SSS v naslednjih disciplinah: nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju z malokalibrsko puško, šahu, namiznem tenisu, atletiki in ribolovu. Tekme so izmenoma potekale v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju;
—	dne 22. 6. 1974 je potekala v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju prireditev »skok čez kožo«, ki jo je organizirala TOZD RŠC z absolventi III. letnika rudarske poklicne šole;
—	dne 1. 7. 1974 je ob 10. uri v predavalnici delavskega doma v Trbovljah potekal razgovor z otroki smrtno ponesrečenih članov kolektiva. Srečanje je organizirala KOSIRE, vsak otrok pa je dobil pomoč v znesku po 200,00 din;
— v času od 1. do 4. 7. 1974, je potekal na balinišču TVD Partizan Trbovlje tradicionalni balinarski turnir v počastitev
dneva rudarjev in dneva borcev. Tekmovanje je organiziral TVD Partizan kegljaško balinarski klub Trbovlje;
—	dne 2. 7. 1974, so tri skupine sindikalnih delavcev, v organizaciji KOSIRE, obiskale člane delovne skupnosti, ki se zdravijo v raznih zdravstvenih zavodih na Gorenjskem, Štajerskem in v Zasavju;
—	dne 2. 7. 1974 je ob 16. uri potekala žalna komemoracija na pokopališču na Dolu pri Hrastniku v spomin ponesrečenim članom kolektiva ZPT v organizaciji OOS TOZD rudnik Hrastnik;
—	dne 2. 7. 1974 je ob 20. uri na stadionu v Hrastniku potekala proslava ob občinskem prazniku občine Hrastnik. Povezana je bila s 40-letnico gladovne stavke v revirjih;
—	dne 3. 7. 1974 je potekalo v Mežici tekmovanje rudarskih gasilskih enot iz Slovenije. Srečanja so se udeležili tudi naši gasilci, in sicer po 14 iz vsake gasilske šete iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, skupno 42.
T. L.
Del udeležencev proslave ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1974 v Zagorju ob Savi	Foto Majda
NAGRADE JUBILANTOM DELA
Na osrednji proslavi ob dnevu rudarjev, dne 2. 7. 1974 v delavskem domu v Zagorju, je predsednik odbora za kadrovsko politiko in socialno varstvo ZPT, Vlado Resnik, seznanil zbrane goste in člane kolektiva, da so organi upravljanja na temelju določil samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov vseh naših TOZD in samoupravnega sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov vseh slovenskih rudnikov, odobrili nagraditev vseh tistih članov kolektiva ZPT, ki so letos dopolnili 20 let svojega dela v naši delovni organizaciji. Vsak od teh je dobil v dar ob tem jubileju zapestno uro vrste Giroxa (švicarsko). Ure so takoj po proslavi podeliti vsem jubilantom dela direktorji temeljnih organizacij združenega dela oziroma po-
oblaščeni predstavniki TOZD in SSS. Zaradi velikega števila upravičencev na prejem zapestne ure, imen vseh teh ne moremo navesti zaradi pomanjkanja prostora, pač pa navajamo številčne podatke o tem, koliko članov našega kolektiva je prejelo ure v dar, iz posameznih TOZD in SSS. Pripominjamo, da velja 20-letna delovna doba za delo v delovni organizaciji letos prvič, medtem ko je v preteklem letu še veljal pogoj 30-letna delovna doba za moške in 25-letna delovna doba za ženske, ne glede na to, kje so prebili delovni dobo in ob upoštevanju bonificirane delovne dobe.
Število jubilantov dela—prejemnikov zapestne ure za 20-letno delo v ZPT je naslednje:
TOZD	m.	ž. skup.	
rudnik Hrastnik	214	3	217
rudnik Trbovlje	105	4	109
rudnik Zagorje	290	15	305
separacija in skupni prevoz	90	18	108
rudarska gradbena dejavnost	61	1	62
elektrostrojna delavnica	53		53
proizvodnja gradbenega materiala	11	2	13
avtopark	24	—	24
rudarski šolski center	12		12
skupne strokovne službe	28	8	36
nab. oddelek (skladišča)	19	1	20
Skupaj	907	52	959
Vsem jubilantom dela čestitamo ob njihovem delovnem jubileju in tudi ob izročitvi nagrade!
T. L.
So knapiči zbrani...
V letošnjem šolskem letu je končalo šolanje na rudarski šoli ZPT v Zagorju, 24 kopačev, dva pa bosta zaključne izpite opravljala jeseni. Tudi letos smo se od mladih poslovili na svečan način.
Kazao je že, da z izbiro dneva ne bomo imeli sreče, določili smo namreč soboto, 22. 6., ker so isti dan igrali jugoslovanski nogometaši na svetovnem prvenstvu odločilno tekmo za vstop v polfinale. Z vseh strani so deževala opravičila in opozorila, zato smo naš »finale« prestavili za poldrugo uro.
Slovesnost je bila v stekleni dvorani delavskega doma Zagorje. Na prednji steni, ob partijski in rudarski zastavi, je udeležence pozdravljal napis Srečno mladi rudarji. Na mizah so čakale knjižne nagrade in spričevala. V ospredju dvorane pa sta sodček in koža vabila slavljence na odločilni" skok v knapovski stan.
Prireditev je pričel Loški glas s himno Stan rudarski. Zbor se je še nekajkrat vključil v prireditev, zapel je pet pesmi; že omenjeno, Staro knapovsko,-Pesem o Titu, Slava delavstvu in Pesem svobodnih ljudi.
Vezno besedilo sta izmenoma brala Marija Malovrh in Jože Omahne. Celoten program je vključeval vokalne pesmi, recitacije, branje odlomkov iz šolskih nalog učencev, govor predsednika šolskega sveta RŠC Zagorje, nagovor generalnega direktorja ZPT, razdelitev zaključnih spričeval, nagrad in priznanj za posebno prizadevanje, simboličen skok brucov čez kožo v knapovski stan ter na koncu obvezno srečanje med mladimi in starejšimi rudarji ter povabljenci.
Za osvetlitev celotne prireditve sem odbral nekaj najznačilnejših elementov:
Iz šolskih nalog:
»Došao sam ovamo iz odaljeni-jjh krajeva. Prijatelji su mi pri-
čali: Tamo je lijepo: uredan stan, igrališta, puno razonode, visoke nagrade, na kraju vrije-dan poziv i visoki lični dohoci.
— Kod kuče svega ovoga ne bi mogao postiči. Odlučio sam se. Otišao sam daleko medju ne-poznate ljudi. Ubrzo sam osje-tio, da su podjednako dobri i ljubazni kao kod kuče, a naročite radni i pošteni. Skoro sam se medju njima osječao kao kod kuče«
— Nisem uspešno končal vseh razredov osnovne šole. Žalosten sem gledal prijatelje, kako so odhajali v nadajnje šolanje, sam pa sem mislil, da so meni zaprta vsa šolska vrata. Zvedel sem za rudarsko šolo v Zagorju.
Všeč mi je. Učimo se v šoli in na praktičnem pouku. Dal bom od sebe vse moči, da si nridobim poklic rudarja-kopa-
ča.
Upam, da sem si izbral primeren in časten poklic.—«
Predsednik šolskega sveta RŠC Zagorje tovariš Janez Brinar se je zahvalil novospreje-tim rudarjem kopačem za dosedanje prizadevanje v rudarski šoli in jim zaželel srečno med zasavskimi rudarji. Poudaril je družbeno-politično razgibanost letošnjega leta ter govoril o prelomnih spremembah v organiziranosti TOZD RŠC Zagorje.
Ob razdeljevanju spričeval se je tov. Janez Oberžan, v. d. direktorja RŠC Zagorje, zahvalil za opravljeno delo v vzg'oj no izobraževalnem proce-cu.
Ker je bil preskok čez kožo samo simboličen, navajam opis celotnega obreda:
»Najznamenitejši praznik Rudarjev je sprejem novincev v knapovsko bratovščino. Ta navada izhaja iz slovitih rudnikov na Slovaškem. Mlad, izučen rudar je pokazal po strogem izpitu svojo spretnost in po-
Gencralni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud., je 22. 6. 1974 v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju nagovoril absolvente III letnika rudarske poklicne šole, ki so končali šolanje v TOZD RŠC in postali kvalificirani rudarji-kopači	Foto inž. T. Bregant
gum s tem, da je preskočil jamo — odprtino jaška. Seveda so postale jaškove odprtine vedno širše in je skok preko njih zamenjal skok čez rudarsko kožo.
Ta slovesnost sprejema se o-pravlja točno po določenem statutu: izučen rudar mora poprej pred zbrano knapovščino opra-viti izpit, da dokaže svojo dobro voljo in sposobnost za poklic. Izbere si starejšega kolega-zavetnika, ki naj mu ugladi življensko pot.
Novince-bruce, oblečene v rudarske uniforme in opremljene z rudarsko svetilko — jamšari-co, zbere rta predvečer njih vodja brucmajor na šoli in jih vodi v gosjem redu — spominu na ozke jamske hodnike, skozi mesto do slavnostne dvorane.
Tam jih čakajo starejši rudarski kolegi, razvrščeni po starosti in izkušnjah po posameznih omizjih. Naj starejši gostje sede pri častnem omizju, ki ga vodi prezidij s častnimi in poslovnimi adlatusi. Brucmajor prosi prezidij za dovoljenje, da sme pripeljati mlade bruce na slavnostni sprejem. Vsa svečanost poteka ob petju rudarskih pesmi.
Bistvo sprejema je skok bruca s sodčka piva čez rudarsko kožo, ki j,o drže naj starejši rudarji. Predno bruc skoči, odgovarja bruc-majorju na postavljena vprašanja: kako mu je ime, njegov izbrani poklic in življenjsko geslo. Izpije vrček piva in skoči lahkotno, brez spotikljajev in z zavestjo delovne moči čez razpeto rudarsko kožo. Nato ga izbrani boter opaše z rudarsko kožo.
Po skoku, s katerim so bruci simbolično sprejeti v knapovsko bratovščino, zapoj o zbrani slavnostno pesem, nakar da prezidij znak, da je sprejem opravljen in da se prične neprisiljena prosta zabava.
Brucmajor »Berti« (Uršič) je pripeljal 24 zelenih brucov. O-pravili so simboličen preskok čez rudarsko kožo.
Nekaj najznačilnejših življenjskih gesel: Kramp in lopata — še zmeraj veljata! Colnga! Sindikalna lista je tista . . . ! Regres! Jamski dodatek! Ho-ruk, horuk-puf! Minus pa minus— da plus! Saj mora priti -ni hudič! Hydromarell — da bomo bolje živeli! Energetska stiska — na knape pritiska! Štipendija!
Tradicionalni »skok čez kožo« mlajih rudarjev, absolventov poklicne rudarske šole v TOZD RŠC, dne 22. 5. 1974. Spiti je bilo treba vrček piva, izreči geslo, nato pa skočiti 5 sodčka piva čez rudarsko kožo v rudarski stan Foto inž. T. Bregant
Na koncu slovesnosti je spregovoril novosprejetim rudarjem generalni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud. Pozdravil je mlade rudarje in jim zaželel srečno počutje v delovni skupnosti ZPT. Izrazil je prepričanje, da se bodo lahko vključili v vrste starejših rudarjev, strokovno in kot samoupravi jaki v organih upravljanja. Nekateri pa bodo šli iskat izobrazbe na srednje in visoke šole in se kasneje vključili v delovno skupnost ZPT.
Vlado Garantini
TRIDESET LET ODHODA GODBE V NOB
Dne 28. 6. 1974 je potekal v večernih urah v dvorani delavskega doma v Zagorju ob Savi slavnostni koncert delavskega pihalnega orkestra Zagorje. S koncertom je ta orkester proslavil 30-Ietnico kolektivnega odhoda rudarske godbe Zagorje v NOB. Sedanji delavski pihalni orkester je namreč naslednik prejšnje rudarske oziroma delavske godbe Zagorje.
Moški pevski zbor Loški glas je 22. 6. 1974 zapel ob začetku proslave ob letošnjem zaključku šolanja III. letnika poklicne rudarske šole v TOZD RŠC v delavskem domu v Zagorju. Absolventi-mladi rudarji so prejeli spričevala in razna priznanja, pripravljen pa je sodček piva za »skok čez kožo«.	Foto inž. T. Bregant
Nagrade za tehnične izboljšave
Na proslavi dneva rudarjev, dne 2. 7. 1974 v Zagorju je Leopold Rebernik, inž. el., predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT seznanil vse udeležence proslave, da je ta kolektivni izvršilni organ ZPT (pa tudi kolektivni izvršilni organi v temeljnih organizacijah združenega dela ZPT), nagradil več članov kolektiva z denarnimi nagradami za osvojene tehnične izboljšave, ki so jih predlagali posamezni člani. Do vključno leta 1973 je namreč imel to pristojnost izključno le odbor za izume in racionalizacije na ravni delovne organizacije, s sprejetjem novih statutov TOZD in ZPT pa odbor na ravni delovne organizacije obravnava in nagrajuje ter daje priznanja le za tiste osvojene tehnične izboljšave in izume, ki po svojem značaju koristijo vsem TOŽD oziroma pretežnemu številu TOZD, medtem ko odbor oziroma komisije za izume in racionalizacije v TOZD obravnavajo, nagrajujejo in dajejo priznanja tistim članom kolektiva, katerih osvojene tehnične izboljšave in izumi koristijo le tisti TOZD, kjer je bila tehnična izboljšava osvojena o-ziroma uporabljena.
Tovariš Rebernik je podelil priznanja in nagrade na proslavi naslednjim tovarišem:
1.	Ivanu Flajsu iz TOZD rudnik Hrastnik, je izročil nagrado v skupnem znesku 3.500,00 dinarjev za osvojene izboljšave pri zaščiti krožnih žag, pri remontu reduktorja za izvozni stroj jaška Hrastnik in za izdelavo hidravličnega izvlačilca;
2.	Alojzu Ašiču iz TOZD rudnik Hrastnik je izročil denarno nagrado v znesku 800,00 din za sprejeto izboljšavo signalne svetilke za omrežje troley vodov;
3.	Mirku Levcu in TOZD rudnik Hrastnik je izročil denarno nagrado v znesku 300,00 din za sodelovanje pri avtomatizaciji kretnic in signalizacije;
4.	Matjažu Hočevarju, dipl, inž. rud. iz TOZD rudnik Zagorje je izročil denarno nagrado v znesku 1.500,00 din za osvojeno izdelavo križišča v TH podporju z uporabo krone;
5.	Viktorju Kolandru iz TOZD elektrostrojna delavnica je izročil denarno nagrado v znesku 400,00 din za osvojeno napravo za čiščenje dimovodnih cevi;
6.	Maksu Raku iz TOZD elektrostrojna delavnica je izročil denarno nagrado v znesku
300,00	din za njegovo sodelovanje pri izboljšavah na fiksiranju kretnic.
Direktorji posameznih TOZD pa so po končani proslavi ob razdeljevanju drugih nagrad in priznanj, podelili denarne nagrade in priznanja tudi naslednjim tovarišem, za osvojene ^“hnične izboljšave na območju njihovih TOZD:
iz TOZD rudnik Hrastnik:
— Albin Piki, je dobil 1.500,00 dinarjev za izboljšave zaščite krožnih žag in za sodelovanje
pri remontu reduktorja za izvozni stroj jaška Hrastnik;
— Darko Majcen je dobil ] .100,00 din za sodelovanje pri remontu reduktorja pri izvoznem stroju jaška Hrastnik in za delo pri izboljšavi bencinske varnostne svetilke in induktor-skega telefona;
— Alojz Kajtna je dobil
500.00	din za izdelavo usmernika za polnjenj/e akumulatorjev;
iz TOZD rudnik Zagorje:
-T- Franc Zakrajšek je dobil
1.500.00	din za izboljšavo na gumijastem traku na separaciji v Zagorju;
— Miha Ključevšek je dobil
1.300.00	din za izdelavo zaščite za električni vrtalni stroj VTS-11;
— Ivan Bene je dobil 340,00 dinarjev za izdelano izboljšavo alkalne patrone;
— Leon Knap je dobil 220,00 dinarjev za izdelavo priprave za vrtanje lamel za spodnje verige;
iz TOZD separacija in skupni prevoz:
Predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT, tovariš Leopold Rebernik, inž. izroča racionaliza tor j em — Ivanu Flajsu iz Hrastnika, priznanje in nagrado	Foto Majda
— Karel Ambrož je dobil
1.075,00	din za izdelavo lopate za čiščenje transporterjev;
—	Rudi	Frece	je	dobil
1.075.00	din za isto napravo;
— Jože Knez je dobil skupaj
2.500.00	din za izdelavo prevoznega odlagalca ter vgraditev »rima« mreže v drče;
iz TOZD GRAM AT:
—	Jurij	Gotalj	je	dobil
1.500.00	din za osvojeno izboljšavo na krožni peči za žganje opeke;
—	Drago	Cizej	je	dobil
1.500,00	din za izdelavo dodatnega vozička pri prekladanju suhe surove opeke;
Ob letošnjem dnevu slovenskih rudarjev 3. juliju, so čestitali pismeno ali brzojavno, vsem članom naše celotne delovne skupnosti, naslednji kolektivi in posamezniki:
—	Izvršni svet skupščine občine Zagorje,
—	Republiški rudarski inšpektorat, Ljubljana,
—	Tovarna Kamnik, Kamnik,
—	Montana Žalec,
—	Železniško gospodarstvo, sekcija za vleko, Maribor,
—	Počitniški dom rudarjev, Crikvenica,
—	Rudnik Senovo,
—	Rudnik kaolina Črna, Kamnik,
Kot vsako leto, so tudi letos osnovne organizacije sindikata ZPT organizirale srečanje in razgovor z otroki smrtno ponesrečenih članov kolektiva in
— Karel Verdel, je dobil
1.500,00	din za ureditev transporta z motalno vleko ter odstranitev zvračalca.
Del izplačanih nagrad predstavlja le akontacijo na celotno nagrado, ki bo ugotovljena kasneje, ko bo ugotovljena celotna višina gospodarske koristi po pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah.
Vsem nacionalizatorjem čestitamo in želimo, da bi na tem področju t. j. pri predlaganju raznih tehničnih izboljšav in izumov, sodelovali tudi v bodoče, k temu pra pritegnili še številne druge člane kolektiva!
T. L.
—	Rudarsko - elektroenergetski kombinat, Velenje,
—	Poslovno združenje energetike SRS, Prohinar Ciril, dipl. inž.,
—	Rudnik svinca in topilnica, Mežica,
—	Veletrgovina Kurivo, Ljubljana,
—	Rudarski institut, Ljubljana
—	Titovi rudniki Kreka - Bano-viči; Tuzla
Tudi naš kolektiv je odposlal ob dnevu rudarjev čestitke z najboljšimi željami, kolektivom vseh slovenskih rudnikov.
Za prejete čestitke prisrčna zahvala!
deloma tudi z njihovimi materami.
Srečanje je bilo v ponedeljek, 1. julija 1974, ob 10. uri v delavskem domu v Trbovljah.
Na razgovoru so poleg članov organizacijske skupine sodelovali še predstavniki osnovnih organizacij sindikata ali njihovi namestniki in Vladimir Sihur, vodja kadrovskega sektorja ZPT ter predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Uvodni govr je imel Mirko Simončič iz osnovne organizacije sindikata TOZD rudnik Zagorje. Pozdravil je vse navzoče in na kratko obudil spomin na ponesrečene rudarje, otrokom le-teh pa je zaželel veliko uspehov v šoli in tudi na delovnih mestih.
V nadaljevanju srečanja je Franjo Glavica pozval predsednike osnovnih organizacij sindikata ZPT, da podelijo otrokom enkratno denarno nagrado oziroma pomoč, vsem navzočim pa predlagal, da si postrežejo s skromno malico, ki so jo pripravile vse OOS ZPT.
Število otrok ponesrečenih rudarjev je 71, njihovi ponesrečeni očetje pa so bili v času nesreče zaposleni v naslednjih TOZD: rudnik Hrastnik (29 o-trok), rudnik Zagorje (29 otrok), rudnik Trbovlje (3 otroci), RGD (10 otrok) in separacija (7 otrok).
Vsakega otroka smo obdarili z enkratnim zneskom 200,00 dinarjev. Navzočim otrokom je bila podpora izročena na srečanju, ostalim smo jo nakazali po pošti.
Tovariš Vladimir Sihur je vsem zaželel obilo uspeha v šoli in zadovovljstvo pri delu. Nato je na kratko opisal probleme štipendiranja pri ZPT. Povedal je, da ni bil noben otrok smrtno ponesrečenega člana kolektiva, ki je zaprosil za štipendijo, odklonjen. Štipendijo dobiva vsak toliko časa, dokler se ne izuči svojega poklica. Podjetje mu pomaga tudi pri izbiri poklica. Poudaril je, da je namen štipendiranja v tem, da dobijo pomoč tisti otroci, ki so jo resnično potrebni. Obenem je obvestil vse navzoče, ki želijo zaprositi za štipendijo ali študijsko pomoč, da morajo vložiti prošnjo do konca julija v kadrovski sektor ZPT.
Čestitke ob dnevu rudarjev
Srečanje z otroki
Po končanem govoru in podelitvi so se predsedniki OOS, otroci in njihovi starši pogovarjali v prijetnem vzdušju o svojih problemih in težavah, ki jih
tarejo, a jih bomo skušali drug z drugim čimbolj uspešno rešiti.
Vilma Sluga
Aktivnost
samoupravnih
organov
Konferenca sindikata delavcev rudarstva in energetike pri ZPT je skupno s samoupravnimi organi in predstavniki ZPT organizirala 1. 7. 1974 v predavalnici delavskega doma v Trbovljah srečanje z otroki smrtno ponesrečenih članov našega kolektiva. Srečanje je bilo lepo pripravljeno in izpeljano.	Foto inž. T. Bregant
Predstavnik KOSIRE ZPT je izročil otrokom smrtno ponesrečenih članov našega kolektiva denarno pomoč v znesku po 200,00 din, na srečanju s temi otroki, dne 1. 7. 1974, to je pred dnevom rudarjev, v delavskem domu Trbovlje	Foto inž. T. Bregant
Delavski svet ZPT
Na svojem 7. zasedanju, dne 1. 7. 1974, je delavski svet ZPT razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah:
—	obravnaval je poročilo komisije za izvedbo razpisa vodilnih delovnih mest generalnega direktorja, pomočnika generalnega direktorja in tehniškega direktorja ZPT, ki ga je pripravila na temelju sklepa delavskega sveta ZPT, objavljenega razpisa in prijav. Za vsako od teh vodilnih delovnih mest se je prijavil po en kandidat. Na razpisana vodilna delovna mesta ZPT so bili soglasno imenovani: za generalnega direktorja ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud., za pomočnika generalnega direktorja ZPT Jože Zorčič, inž. org. del in za tehniškega direktorja ZPT Adolf Jermol, dipl. inž. rud.;
—	na temelju predhodnih dogovarjanj med pooblaščenimi predstavniki posameznih TOZD, so se delegati soglasno odločili za naslednjo razdelitev preostalega dela sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1973: TOZD rudnik Hrastnik
350.000.	00 din, TOZD rudnik Trbovlje 150.000,00 din, TOZD separacija in skupni prevoz
55.000.	00 din, TOZD ESD
42.300.00	din, TOZD PGD
84.700.00	din, TOZD GRAMA T
23.000.	00 din, TOZD avtopark
18.300.00	din, skupne strukovne službe 48.000,00 din. TOZD rudnik Zagorje in TOZD P.SČ s'umno 100.000,00 din (za točno razdelitev se dogovorita med-ebm'-no). Vseh sredstev iz sklada skupne porabe, s katerimi bodo odslej razpolagali delavski sveti TOZD in SSS je 871.300,00 dinarjev;
—	potrdil je samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti
elektrogospodarstva SR Slovenije;
—	soglašal je s tem, da delegati vseh TOZD in SSS sestavljajo delegacijo za delegiranje delegatov v zbor delegatov pri gospodarski zbornici Slovenije in v samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije;
—	imenoval je Vlada Resnika iz TOZD rudnik Zagorje kot delegata v komisijo za izvajanje samoupravnega sporazuma o programu skupnosti za zaposlovanje Ljubljana;
—	imenoval je Alojza Sotlarja iz TOZD rudnik Trbovlje kot delegata v svet revirskega muzeja ljudske revolucije Trbovlje;
—	odobril je plačilo potnih stroškov in dnevnic 42 članom industrijskih gasilskih čet ZPT v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, zaradi udeležbe na tekmovanju rudniških gasilskih čet 3. 7. 1974 v Mežici;
—	na znanje je sprejel informacijo o plačilu odškodnine ribiški zvezi Slovenije. ZPT mo-
Franc Romih, rudar, kopač-strelec v jami TOZD rudnik Hrastnik, predsednik delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1974—76
Foto inž. T. Bregant
rajo plačati odškodnino zaradi separacijskih odplak v višini 22.986,80 din, plačati pa morajo tudi pravdne stroške v znesku 22.956,05 din in 5-°/o zamudne obresti od letnih zneskov odškodnin. Odškodnina znaša za dobo od leta 1969 do 1973;
—	soglašal je s programom za postopno zmanjševanje in odpravo nočnega dela žensk na separaciji Trbovlje. Odgovornost za izvedbo programa prevzema TOZD separacija;
—- določil je datume in višino, od kdaj se izvajajo posamezna določila sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov rudnikov Slovenije (nočni dodatek, dnevnice, terenski dodatek, odpravnine, ipd.). O tem smo podrobno seznanili vse člane kolektiva s posebno okrožnico in z biltenom;
—	sklenil je, da se za določen čas ukine medizmensko delo na separaciji Trbovlje;
—	na znanje je sprejel informacijo o delu razširjenega akcijskega odbora, ki pripravlja osnove za tesnejše sodelovanje med TET in ZPT.
Odbor za izume in racionalizacije ZPT
Na svoji 2. seji, dne 26. 6. 1974, je odbor za izume in racionalizacijo ZPT obravnaval predloge tehničnih izboljšav;
—	določil je višine nagrad predlagateljem tehničnih izboljšav za osvojene predloge s tem, da se nagrade in priznanja izroče posameznim racionaliza-torjem na proslavi dneva rudarjev, 2.1. 1974 v Zagorju;
—	sprejel je nekaj, navodil za izvajanje dela komisij za izume in racionalizacijo v TOZD;
—	ugotovil je, da je treba inovacijsko dejavnost pospeševati in predloge pravočasno prijavljati v razpravo in sprejemanje, tako da ne bi prihajalo do zaostankov.
Odbor za družbeni standard ZPT
Na svoji 3. seji, dne 17. 6. 1974, je odbor razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	določil je način plačevanja malic z gotovino in boni ter določil katere artikle je možno nabavljati v rudniških okrepčevalnicah z boni;
—	zaradi izplačevanja regresa za letovanje so bila izdana posebna navodila;
—	imenoval je inventurno komisijo za popis inventarja v avtomobilskih stanovanjskih prikolicah v Novigradu; prikolice, namenjene za letovanje v letošnjem letu pa je označil s posebnimi številkami, ločeno za posamezne TOZD;
—	sklenil je nabaviti nekaj inventarja za avtomobilske prikolice ter določil, da je treba pri delitvi posteljnega fonda pri letovanju, upoštevati številčnost družin;
—	sklenil je, da v počitniških domovih ZPT ni dovoljeno pobirati od članov ZPT kakršnekoli odškodnine za uporabo raznih rekvizitov (športnih, ipd), medtem ko vsi ostali tuji koristniki plačajo uporabnino po 5,00 din na uro;
—	potrdil je dopolnitev pogodbe z oskrbnico počitniškega doma na Partizanskem vrhu.
Na 4. seji tega odbora, dne 27. 6. 1974 pa je razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	na znanje je sprejel poročilo komisije KOSIRE, ki je obiskala počitniške domove na Rabu, v Crikvenici in Novigradu. Na temelju tega poročila je odbor sklenil, da naj pravni sektor uredi vse potrebno okrog parcelacije zemljišča na Rabu, nadalje da mora upravnik tega doma takoj ugotoviti, kje se nahajajo manjkajoče o-deje, da je treba napolniti izpraznjene gasilske aparate, da je treba smeti oziroma odpadke odlagati na drugem mestu, da je treba izdelati kažipotne tabilce, nabaviti nosila za prvo pomoč, rod., v počitniškem domu v Crikvenici pa morajo po-
praviti tricikel, ponovno pa je usposobiti ventilator;
— na znanje je sprejel poročilo revizije o ugotovitvah glede evidence v počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Tu gre za evidenco nočnin. V počitniškem domu na Partizan-
skem vrhu je sprejel nekaj sklepov, ki se nanašajo na izboljšavo pogojev za letovanje;
— sklenil je, da vsi rudniški upokojenci, ki bodo letovali v počitniških domovih ZPT izven sezone plačajo po 60,00 din na dan;
— nadalje je sprejel še nekaj sklepov, ki se nanašajo na pravočasno prijavljanje letovalcev in pripravljanje dokumentacije za posamezne izmene, plačevanje oziroma priznavanje regresa ter uporabljanje prikolic za letovanje.
T. L.
Priznanja jamskim reševalcem
Tovariš Emil Kohne, dipl. inž. rud., glavni varnostni inženir ZPT je na proslavi letošnjega dneva rudarjev v Zagorju, dne 2. julija prebral imena vseh tistih članov našega kolektiva — rudarjev, ki delujejo več kot 10 let pri delu jamskih reševalnih moštev na rudnikih Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Vsi ti so prejeli priznanja v obliki barvne grafike Franca Kopitarja, ak. slikarja — Zadovoljstvo rudarjev po opravljenem delu, na priznanjih pa je bila napisana zahvala za opravi j no delo, s podpisi generalnega direktorja ZPT in pristojnih direktorjev TOZD.
Po končani proslavi so direktorji vseh treh rudnikov, raz-
delili ta priznanja naslednjjm tovarišem reševalcem:
a)	iz TOZD rudnik Hrastnik: Jože Čeč, Branko Kušar, Maks Sakelšek, Stevo Savanovič, Alojz Povše, Karel Šergan in Leopold Hribernik;
b)	iz TOZD rudnik Trbovlje: Izidor Bolte, Anton Pikš, Franc Žgajner, Alojz Knez, Matija Ušeničnik, dipl. inž. rud., Ivan Berger, dipl. inž. rud., Vlado Knez, Ivan Pestelj in Marjan Špiler;
c)	iz TOZD rudnik Zagorje: Jože Herman, dipl. inž. rud., Zlatko Ban, Stanislav Čič, Filip Čop, Jože Dolinšek 5., Tomo Govejšek, Ivan Lenart, Konrad Gostiša, Alojz Hrovat, Pavel Je-
reb, Marjan Lavrin, Ferdo Uran, Jože Žitnik, Alojz Jazbec, Franc Leben in Anton Imperl.
Vsem reševalcem, ki so prejeli priznanja za opravljeno delo v desetih letih, naša zahvala in čestitke za vloženi trud in prizadevanje pri reševanju naših sodelavcev in družbenega imetja!
T. L.
15 LET PODJETJA TIKA
Kolektiv grafičnega embalažnega podjetja Tika Trbovlje je v začetku junija 1974 praznoval 15-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je članica kolektiva Helca Krasnik pripravila razstavo svojih slikarskih del v jedilnici njihovega podjetja.
Vsem večjim poslovnim partnerjem, med drugim tudi Zasavskim premogovnikom, pa je ta kolektiv ob svojem jubileju podelil priznanje za dosedanje plodno in ustvarjalno sodelovanje ter dosežene uspehe. Kolektivu TIKE lahko čestitamo k doseženim uspehom v 15-let-ni dobi odkar obstoja, hkrati pa jim želimo, da bi dosegal v naslednjih letih še večji razmah v vseh pogledih.
NAGRAJENI PRISPEVKI
Na proslavi dneva rudarjev, dne 2. julija 1974, v delavskem domu v Zagorju, je tovariš Vlado Garantini, predsednik odbora za informacije, tisk in propagando ZPT, seznanil navzoče, da je naša delovna organizacija tudi v letošnjem letu povabila učence osnovnih šol v Hrastniku, Trbovljah in v Zagorju ter rudarsko poklicno šolo v TOZD RŠC ZPT, povabila k sodelovanju v tem smislu, da napišejo nalogo na temo: Komunistična partija na braniku svobode proti Orjuni.
Vse šole, nad katerimi imajo ZPT s svojimi TOZD patronat, so se našemu vabilu odzvale. Iz predloženih nalog so bile izbrane najboljše, in sicer po ena iz vsake šole. Najboljše naloge so bile po sklepu odbora za informacije, tisk in propagando ZPT nagrajene s po
150,00	din, nagrade pa so bile podeljene na osrednji proslavi dneva rudarjev v Zagorju. Te so prejeli naslednji učenci oziroma učenke: Olga Cimperšek iz osnovne šole heroja Rajka Hrastnik, Marjetka Schneider iz osnovne šole Trbovlje, Zdenka Resnik iz osnovne šole Toneta Okrogarja Zagorje ter Mile Milinkovič iz TOZD RŠC.
Glede na to, da nagrajeni prispevki zaradi stiske s časom niso bili prebrani na proslavi, se je uredniški odbor odločil, da jih objavi v tej številki našega glasila Srečno. Objavljamo jih po vrstnem redu iz posameznih območij.
Zgodovina delavskega razreda je v naših zasavskih revirjih od njegovega nastanka prav do danes izredno razgibana in vredna vse pozornosti. Najbolj od vsega pa je pomemben dolgotrajen, krut boj za pravice delovnih ljudi, veličasten zaradi skoraj nečloveške vztrajnosti, zagrizenosti, da se za vsako ceno doseže cilj: živeti po človeško in krojiti si svojo usodo
brez pritiska »višjega razreda«, brez njenove tiranije in krivične oblasti. Prav zaradi teh svetlih idej je delavski razred vzdržal tudi v najtežjih trenutkih in to je eden izmed glasnikov idej delavskega ljudstva takole optimistično gleda v njegovo prihodnost:
»In prekletstvo, ta jarem
trpljenja,
ki danes je nam boj in napor, bo dal nekoč sonca, pomladi
in zor.«
Kot vsi delavci po svetu je bil tudi delavski razred pri nas dolgo pod jarmom izkoriščevalske buržoazije in to že pod Av-stroogrsko. Nič bolje pa ni bilo v kraljevini SHS in stari Jugoslaviji, zlasti pod dinastijo Ka-radžordževičev in kralja Aleksandra. Vendar se je že takrat pokazal odločen odpor proti buržoazni vladi in ko je nekoč kralj Aleksander obiskal Slovenijo, so ga v Hrastniku na železniški postaji sprejeli samo šolski otroci, delavcev pa ni bilo, razen redkih izjem, ki so se sprejema udeležili samo zaradi groženj in pritiska rudniške uprave.
Boj za nov družbeni red se je odražal v geslu: Delu čast in oblast. Delavce je vodila komunistična partija, ki je bila vse uspešnejša, zato jo je vlada z Obznano kot stranko prepovedala in je morala delovati ilegalno.
Zaslužek delavcev v Hrastniku in v Zasavju v tem času je bi izredno nizek. Družine so bile močno prizadete kljub družinskim dokladam, ki pa so jih leta 1925. lastniki rudnikov ukinili in s tem še poslabšali njihov socialni položaj.
Stanovanje številne delavske družine v kolonijah je bilo sestavljeno samo iz kuhinje in sobe. Otroci so morali spati v predalih, ženske so morale skrbeti za čim cenejšo prehrano. Svetilo se je samo s petrolejkami. Vlažna opečna tla pa so po-
vzročala mnoga revmatična o-bolenja.
Mnogo' delavcev, zlasti rudarjev je zaradi nevzdržnih življenjskih razmer iskalo uteho v pijači, s čimer pa so še poslabšali socialni položaj družine. Poznali so samo pretrdo, naporno delo v rudniku in sivo hišo v kateri se je v tesni, temni in revni sobi stiskala številna družina, ki ni imela niti osnovnega za preživljanje. Pesnik Mile Klopčič je precej časa preživel v zasavskih revirjih, je dobro poznal to bedno životarjenje iz dneva v dan in ga je spretno ter presunljivo prelil v verze:
Pretemna je noč in rešitve ni, ni ga človeka, ni ga Boga,
ni je poti,
rudarji zmerom še stoje
na koncu kolonije, po trije, štirje s hrbti v dve
gube,
z rokami v žepih in s pogledi
v tla —
prav kot nekoč le mnogo,
mnogo zdaj molče. Ta strašni molk preži nad vso
dolino,
samo iz krčme buta vrišč
in krik orkestriona, negibno kameradi v žep tišče
roke
in vsem beseda ista
v mislih ždi: Madona!
Edina uteha za večino delavcev je bilo udejstvovanje pri kulturnem delu:	v pevskem
zboru, pri šahu, v dramski skupini in v izletih na okoliške hribe.
Vzporedno z vse večjim izkoriščanjem delavskega razreda pa je rasel tudi odpor proti izkoriščevalcem. Zopet jim je stala na čelu komunistična partija. Organizirali so številne stavke, ena najpomembnejših je bila velika stavka 20. julija
1923.,	ki se je začela v Hrastniku in se že drugi dan razširila na Trbovlje in Zagorje. Končala se je šele 17. septembra. Zaradi nesoglasij ni prinesla rudarjem nobenega materialnega
uspeha, bila pa je važna moralna pridobitev.
Borbenost in revolucionarnost se je med delavci čedalje bolj širila. Ustanavljali so kulturne skupine, ki so imele napreden politični značaj, tovarištvo ter solidarnost sta se med delavci čedalje bolj krepila. Zato je združena reakcija kot protiutež ustanovila zloglasno Orjuno, ki je dolgo razsajala po Jugoslaviji. Prvi junij 1924. je slovenska Orjuna določila za razvitje svojega prapora v Trbovljah. Tam pa so jih pričakali delavci vsega Zasavja in vnel se je hud spopad. Orjuna je doživela poraz in se je hotela maščevati s tem, da bi porušili v Trbovljah rudarski dom,vendar jim tudi to ni uspelo, ker so ga rudarji za-stražili in ga bili pripravljeni braniti. Tako se je klavrno končal pohod Orjune v Zasavje.
Položaj delavcev se še vedno ni izboljšal. Cene živil so rasle, zaslužek pa je ostal isti. Tudi žene delavcev, ki so morale trpeti in skrbeti za dom in družino so se kmalu zavedle socialne krivice in se pridružile možem v njihovem boju za boljše življenje. To se je pokapalo v legendarni gladovni stavki, kjer se je še bolj kot kdaj koli prej pokazala solidarnost, tovarištvo in disciplina med rudarji. In čeprav večje gmotne koristi od nje niso imeli, se jim je vendar še bolj utrdila moralna zavest in povečala revolucionarnost in borbenost.
Veliki boj delavskega razreda se je nadaljeval v NOB. Takrat si je končno priboril vse tisto, kar ni nikoli dosegel pod tiransko vlado buržoazije. Vsem tistim, ki so se borili in padli za boljšo bodočnost delavskega ljudstva, je naš poet zapel:
»Zdaj tisto prihaja, kar radi
bi uzrli,
zdaj tisto nastaja, za kar
ste junaško umrli.«
Olga Cimperšek
V začetku proslave so trije uniformirani rudarji odnesli žalni venec na skupinski grob ponesrečenih ru-iarjev na pokopališče v Zagorju
Foto Majda
»Comp, comp, comp . .. !« so topotale bose noge po lesenih, vegastih stopnicah. Osemindvajset bosih, otroških nog. Njihovo ropotanje je spremljal brezskrben otroški smeh. Na hrbtih malih, ki so hodili v nižje razrede, so opletali platneni nahrbtniki. Skozi okno stare, dvonadstropne rudarske hiše, kjer je bila kuhinja za štiri družine skupaj, so strmele štiri rudarske žene, matere. Solze, ki so se zableščale v očeh, so v istem trenutku, ko so se pojavile, tudi izginile. Rudar težko koraka skozi življenje!
Iz poslopij, vseh enako ubož-nih in razmajanih, so se vsipali otroci. Deklice v dolgih zakrpanih krilih, zavite v preluknjane materine jopice, z dvema kitama na hrbtu. Dečki, 'skoraj vsi ostriženi na »baline«, v prekratkih hlačah. Veselo so si vzklikali in se pozdravljali; prisrčno, otroško. Nazadnje so se kot plaz usuli iz kolonije. V jesenskem jutru bosi, brez zajtrka v šolo na Vodah, kjer so nabirali šolsko učenost.
Rudarjem je pot kapal s čela. Kopali so, vrtali, metali premog v vozičke in jih po tračnicah porivali daleč, daleč. Vse brez prestanka, zdelo se je, da temu ne bo konca. Potem pa je prišla malica. Posedli so kar tam, na svojih delovnih mestih in jedli svoj pičel obrok. Stari Jurač je sedel v stranskem rovu na velikem kamnu. Malical je in ob njem sta čepeli dve veliki podgani. Gledali sta ga s svojimi bleščečimi se očesci, stari pa se jima je smehljal in jima metal koščke kruha. Podgani sta jih pridno pospravljali. Pa ne le Jurač, veliko rudarjev je imelo take prijateljice. Malicale so z njimi, ob nevarnosti pa so jih reševale. Kadar se je začelo zbirati preveč metana ali pa je vdirala voda, so podgane to nagonsko začutile in s svojim begom opozorile rudarje.
Že nekaj dni se je med rudarji širila govorica o bližajoči se stavki. Ozračje je bilo polno neke tesnobe in napetosti. Nezadovoljstvo je naraščalo. Med malicami so govorili le o tem. Toda odmora je bilo vse prehitro konec. Delo se je nadaljevalo. Neskončnih osem ur.
Odprla so se šolska vrata in otroci so se skozi preozek izhod prerivali ven, kjer je bilo prijazno in svetlo, pravo nasprotje temnim in po »prašnem olju« smrdečim učilnicam. Na poti domov so kričali in tekmovali v teku. Spravili so nahrbtnike vsak v svoj kot. Niso jih vrgli: previdno so položili šolske stvari na pravo mesto. Učiteljica jim je pregledovala zvezke, knjige in svinčnike, ki so jih dobili v šoli. Pisati so morali celo po platnicah in kako bi se potem ne kregala, če bi uničevali zvezke, ki imajo še prazne platnice ter liste!
»Comp. comp, comp!« so ropotajo stekle bose noge, po vegastih stopnicah. Vsak otrok je držal v roki žlico in menaž-ko — emajlirano posodico z dvema ročkama. Šli so v rudniško menzo kosit. Tam so razdelili majhne, vse premajhne kose kruha za take korenjake kot so že bili in zajemalko ne-
kakšne juhe ali omake. Ni imela preveč dobrega okusa, toda jedli so.
Ko so se vračali domov, so z žlicami tolkli po menažkah.
Zdelo se jim je lepo poslušati kovinsko žvenketanje, posebno kadar tolčeš v zboru in si sit. Vedeli so, da jih bodo mame zaradi tega oštevale, toda otroško veselje in razigranost sta zmagovala. Bili so vendar otroci.
Popoldne so se zbirali med hišami. Igrali so se igre, ki so si jih sami izmišljevali. Deklice so si z vrvico privezale na podplate »špule«, da so imele visoke pete in so bile gospe. Pestovale so svoje punčke iz lesa ali cunj in se resno pogovarjale o nadlogah, ki jih tarejo. Res ne vedo, kaj naj počno s staro obleko, hrano, ki ostaja, s sobami, ki da jih je preveč. Govorile so pač o tem, kar so si želele . ..
Franci je sedel sredi dvorišča. Kot po navadi se je krog njega zbrala gruča otrok. Bil je iznajdljiv deček. Iz škatel od »globina« je napravil telefon. Preluknjal je škatlico, skozi napeljal vrvico in telefon je bil tu. Pa tudi vrtiljake je znal delati. Med vsemi otroki v kolonij,! je imel najvišje hodulje in najbolje je znal hoditi na njih. Včasih je tako prenašal za vratom svojo mlajšo sestrico. Ko ga je nekočx tako videla njegova mati, je skoraj omedlela. Čeprav se je vse srečno končalo, je bil tepen s pasom.
Tako so se otroci zabavali do večera. Veselje pa je bilo popolno takrat, ko so se na vrhu klanca prikazale postave izmučenih in zamazanih rudarjev. Otroci so tekli svojim očetom naproti. Okrog vsakega se je zbrala gruča mladeži. Ščebetali so in mu drug čez drugega pripovedovali to in ono in njemu se je zdelo, da mu je korak postal lažji in ni več tako čutil utrujenosti.
Doma so posedli okrog mize in skromno povečerjali običajno kavo in kruh. Otroci so odšli spat, mati in oče pa sta se
še pogovarjala. Pozno v noč so žarela okna starih rudarskih hiš.
Tisti večer pa je bilo drugače. Godčeva je zaskrbljeno sedela s Petračevo v kuhinji. Otroci so že pozaspali v obeh sobah, ura pa je tiktakala. Molčali sta, roke pa sta pestovali v naročju. Petračeva si je z nervozno kretnjo še trdneje zadrgnila ruto pod drobnim, prezgodaj ostarelim obrazom. Rekla je: »Hladno je tukaj.«
Godčeva je le prikimala. Potem pa spet tišini, gluha tišina, ki se veča in se zdi, da ti pritiska na ušesa. Potrkalo je. Obe sta vznemirjeno vstali in stopili proti vratom. Vstopila je Zarij ičeva. Razočarani sta zavzdihnili. Starejša obiskovalka zarjavelega in nagubanega obraza je plašno vprašala: »Ali Ceneta in Lipeta še ni?«
Drugi dve sta s sklonjenima glavama in zgrbljeni vase odkimali. »Tudi Pavla še ni in ura je že pol dveh!« je rekla, ko je pogledala na staro stensko uro z rimskimi številkami. Utrujena je sedla na stol z naprej nagnjenim telesom. Tako so skupaj molčale in čakale.
Naenkrat so se odprla vrata in vstopili so trije možje. Ženske so zavzdihnile od olajšanja. Vprašanja so vrela iz njihovih ust, Godec pa je vzdignil roko in rekel: »Žene, tiho! Ne bojte se in verujte, da se borimo za pravico! Zvesto nam stojte ob strani kot doslej!«
Pomenljivo je pogledal, v očeh pa mu je žarel čuden, skoraj preroški ogenj: »Nič več ne bo trpljenja!«
Premolknil je, žene so ga nepremično gledale s strahom v očeh. Petračeva je od začudenja široko pogledala in si položila roko na usta, ko je Godec glasno in jasno rekel:
»Jutri bo stavka vseh rudarjev v Zasavju!«
Marjetka Schneider
Izkoriščanje kmetov in delavcev ima svoje korenine že v davni preteklosti. Kmetje so se upirali graščakom s kmečkimi punti, delavci pa pozneje s stavkami. Kmečki upori in stavke pa so bile pogosto neuspešne, ker niso imele trdnega vodstva. Velik obrat pa je nastal po letu, ko je postala vodnik našega delovnega ljudstva komunistična partija. Ta se je takoj povezala z naprednimi rudarji, in tako je prišlo leta 1923 do velike stavke rudarjev v Sloveniji. Tudi ta stavka ni bila posebno uspešna, pokazala pa je rudarjem, da se morajo še trdneje povezati in bolje organizirati.
In na tako trdno organizirane komuniste in rudarje je naletela kolona orjunašev, ki je
1.	junija 1924 hotela v rdečih Trbovljah razviti svoj prapor, ki je oznanjal nasilje in suženjstvo. Proletarske akcijske čete so jim sredi Trbovelj preprečile nadaljnji pohod. Padli so streli, padle so prve žrtve. Slovesnost orjunašev je bila skaljena, delavci pa ponosni, ker so vedeli, da so zadali odločilen udarec fašizmu, ki je pri nas dvigal svojo strupeno glavo. Po tem odločilnem dogodku pred petdesetimi leti je Orjuna izginila za vedno iz naše zgodovine, delavci pa so izšli iz spopada okrepljeni z zavestjo, da so naš narod obvarovali pred hudo nevarnostjo.
Sledila so leta hudega zatiranja vseh naprednih misli, ki so se rodile med komunisti in delavci. Ko se je začela druga svetovna vojna so napredni Zasavci takoj vedeli, da je napočil odločilni trenutek. Množično so se pridružili borcem za osvoboditev naše domovine. Mnogi so za vedno obležali po gozdovih, po moriščih in taboriščih. A boj ni bil zaman, tudi žrtve niso bile zaman. Po letih bojev in trpljenja so napočila leta svobode in graditve naše domovine.
Na zahodu in severu Slovenije, to je v Avstriji in Italiji, fašizem spet dviga svoje prapore. Njegovi pripadniki najbrž ne
vedo, da si bodo polomili v boju z nami svoje zobe, kot so si jih tisti pred petdesetimi leti. Poraz njihovih prednikov naj bi jim bilo resno svarilo, da smo narod, ki bo z vsemi močmi branil tisto, kar so priborili naši predniki.
Zdenka Resnik
Prvega junija letos so v Trbovljah praznovali 50. obletnico krvavega spopada zasavskih delavcev z Orjuno. To je bila fašistična organizacija, ki je hotela zadušiti revolucionarno delavsko gibanje.
V revirjih so se že zgodaj začele širiti komunistične ideje, ki so popeljale za seboj vse rudarsko delavstvo. Delavci so
bili nezadovoljni s težkimi razmerami v katerih so živeli. To so izražali na zborovanjih in s stavkami, zato so revirje imenovali RDEČA TRDNJAVA. To revolucionarno delavsko gibanje je skušala buržoazija zatreti. Zato so poslali 1. junija 1924. leta orjunaše v Trbovlje s pretvezo, da bodo tam razvili svoj prapor, komunistična partija pa je organizirala odpor. Bilo je lepo junijsko jutro, ko so se delavci iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj zbrali na velikem zborovanju. Kljub temu je po vsej trboveljski dolini vladala čudna tišina. Obrazi ljudi, ki so se zbrali na zborovanje, so bili mrki. Morečo tišino so presekali zvoki vojaške godbe. Ljudje so se spogledali. Tu in tam se je zaslišalo: »Or-
junaši prihajajo«! Povorka or-junašev se je bližala središču Trbovelj. Tu pa so jim delavci, študentje iz vseh zasavskih krajev zaprli pot, toda orjunaši so šli naprej z orožjem v roki. Počili so prvi streli, padle so prve žrtve.
Po spopadu so orjunaši še dolgo divjali po Trbovljah. Zažgali so tudi rudarski dom in zverinsko mučili mladega rudarja Franca Fakina in ga nazadnje ustrelili.
S tem odporom so revirski delavci pod vodstvom naše partije zadali fašistom hud udarec. Orjuna je propadla, rdeča trdnjava pa je ostala vse do današnjih dni.
Mile Milinkovič
NOVA IMENOVANJA
Potem ko je bil sprejet statut Zasavskih premogovnikov Trbovlje in sprejeti statuti temeljnih organizacij združenega dela ZPT, so delavski sveti ZPT in TOZD sprejeli sklep o razpisu individualnih poslovodnih organov, t. j. delovnih mest generalnega direktorja in direktorjev TOZD, hkrati pa imenovali komisije za razpis in imenovanje.
Na temelju sklepov delavskih svetov TOZD in ZPT ter statutarnih določil, je bil 4. junija t. 1. v časopisu Delo objavljen razpis za individualne poslovodne organe. V odrejenem roku, to je v 15 dneh, se je prijavilo za posamezna razpisana delovna mesta večje število kandidatov. Prijave so najpreje obravnavale razpisne komisije in ugotovile, kako posamezni kandidati izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih delovnih mest, nato pa so pripravile predloge za razpravo in sklepanje na sejah delavskih svetov.
Na temelju predlogov in razprav so delavski sveti imenovali za individualne poslovodne organe v TOZD in ZPT naslednje tovariše:
a)	v .delovni organizaciji ZPT:
na 7. zasedanju delavskega sveta ZPT, dne 1. 7. 1974, so bili imenovani soglasno:
—	za generalnega direktorja ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud., za dobo štirih let, z veljavnostjo od 1. 7. 1974 dalje; prijavil se je en kandidat;
—	za pomočnika generalnega direktorja ZPT Jože Zorčič, inž., za dobo štirih let, z veljavnostjo od 1. 7. 1974 dalje; prijavil se je en kandidat;
—	za tehniškega direktorja ZPT A.dolf Jermol, dipl. inž. rud., za dobo štirih let, z veljavnostjo od 1. 7. 1974 dalje; prijavil se je en kandidat;
b)	v temeljnih organizacijah združenega dela:
Albert Ivančič, dipl. inž. rud je bil na 7. zasedanju delavskega sveta ZPT v tej mandatni dobi, dne 1. 7. 1974, vnovič soglasno imenovan za generalnega direktorja ZPT
Foto inž. T. Bregant
—	za direktorja TOZD rudnik Hrastnik je bil na 8. seji delavskega sveta TOZD rudnik Hrastnik, dne 24. 6. 1974, imenovan Alojz Paučnik, dipl. inž. rud. za naslednjo štiriletno mandatno dobo; prijavil se je en kandidat;
—	za vršilca dolžnosti direktorja TOZD rudnik Trbovlje je bil na 9. seji delavskega sveta TOZD rudnik Trbovlje, dne 1. 7. 1974 imenovan Matija Uše-ničnik, dipl. inž. rud; prijavil se je en kandidat, vendar tudi ta ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev. Razpis bo ponovljen;
—	za direktorja TOZD rudnik Zagorje je bil na 10. seji delavskega sveta TOZD rudnik Zagorje, dne 22. 6. 1974, imenovan Rado Ozbič, dipl. inž. rud., za štiriletno mandatno dobo. Prijavil se je en kandidat;
—	za direktorja TOZD separacija in skupni prevoz je bil
na 10. seji delavskega sveta TOZD separacija, dne 27. 6. 1974, imenovan Ivo Zupan, dipl. inž. rud., za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Za to delovno mesto sta se prijavila dva kandidata;
—	za direktorja TOZD RGD je bil na 4. seji delavskega sveta TOZD RGD, dne 25. 6. 1974, imenovan Srečko Klenovšek, dipl. inž. rud., za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Prijavil se je en kandidat;
—	za direktorja TOZD ESD je bil na 13. seji delavskega sveta TOZD ESD, dne 28. 6. 1974, imenovan Jože Skrinar, dipl. el. tehn., za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Prijavil se je en kandidat;
—	za vršilca dolžnosti direktorja TOZD proizvodnja gradbenega materiala GRAMAT je bil na 7. seji delavskega sveta TOZD GRAMAT, dne 28. 6.1974,
imenovan Miro Golob, dipl. gr. tehn., dosedanji v. d. direktorja te TOZD. Prijavila sta se dva kandidata, vendar nobeden od teh ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Razpis bo ponovljen;
—	za direktorja TOZD avto-park je bil na 8. seji delavskega sveta TOZD avtopark, dne 28. 6. 1974, imenovan Alojz Ki-šek, za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Prijavil se je en kandidat;
—	za direktorja TOZD RŠC je bil na seji šolskega sveta TOZD RŠC, dne 26. 6. 1974, imenovan Viktor Ramšak, inž. el., za naslednjo štiriletno mandatno dobo. Prijavili so se štirje kandidati.
Vsem novoimenovanim individualnim poslovodnim organom — generalnemu direktorju in direktorjem TOZD, želimo mnogo uspeha in srečno roko pri vodenj,u TOZD in ZPT v naslednjem mandatnem obdobju.
Sprememba obračunavanja osebnih dohodkov
V Uradnem listu SRS, štev. 18. od 10. 5. 1974 je bil objavljen zakon o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1974. Omenjeni zakon prinaša v obračunavanju osebnih dohodkov bistvene spremembe. Doslej se je masa oziroma vsota osebnih dohodkov menjala s spremembami različnih prispevnih stopenj. Odslej pa je znesek bruto osebnih dohodkov za TOZD in delovno organizacijo isti, gibljivi del je neto osebni dohodek, ki je bil po prejšnjem sistemu vedno enak. Po zakonu obsega osebni dohodek delavca naslednje:
1.	neto osebni dohodek,
2.	prispevke, ki se po samoupravnem sporazumu združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih,
3.	del, ki se v obliki davka iz osebnih dohodkov zagotavlja za splošno porabo v družbenopolitičnih skupnostih.
Z drugimi besedami, TOZD in organizacije združenega dela morajo obračunavati osebne dohodke v bruto zneskih. Posameznim delavcem se pri izplačilu odtegnejo prispevki in davki, ki so omenjeni pod točko 2. in 3. prejšnjega odstavka.
Za zagotovitev višine osebnega dohodka (bruto), iz katerega se plačujejo davki in prispevki, se uporabljajo stopnje prispevkov in davkov, ki so uvedene za območje, kjer je sedež organizacije — izplačevalca osebnih dohodkov. Po tem zakonu pa se odtegujejo delavcem prispevki in davki po stopnjah, ki so uveljavljene v tisti samoupravni interesni skupnosti, kateri se prispevek plačuje. Po domače povedano: neto osebni dohodke se spremenijo v bruto oseb-
ne dohodke s stopnjo, ki je predpisana za TOZD s sedeži v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju; delavcem pa se odtegujejo prispevki in davki, ki so v veljavi v tisti občini, kjer imajo le-ti stalno bivališče. Če ima neka občina višje prispevke in davke, kot so v veljavi na sedežu TOZD, bo za delavce neto izplačilo nižje, ali pa obratno.
Prispevki in davki iz osebnih dohodkov se plačujejo za naslednje namene:
1.	temeljna skupnost otroškega varstva, po domicilni stopnji;
2.	republiška skupnost otroškega varstva, po sedežni stopnji;
3.	temeljna izobraževalna skupnost, po domicilni stopnji,
4.	temeljna kulturna skupnost, po domocilni stopnji;
5.	temeljna telesno-kulturna skupnost po domicilni stopnji;
6.	zdravstveno zavarovanje, po sedežni stopnji;
7.	pokojninsko zavarovanje, po sedežni stopnji;
8.	občinski davek iz osebnih dohodkov, po sedežni stopnji.
Domicilna stopnja je višina prispevka, ki je uvedena v občini, kjer ima delavec stalno bivališče; sedežna stopnja pa tista, ki je uveljavljena na sedežu TOZD.
O progamih dela posameznih samoupravnih interesnih skupnosti so razpravljali delavci na sestankih oziroma zborih delovnih ljudi. Na teh zborih so sprejeli tudi stopnje prispevkov, ki jih odvajamo delavci iz svojih osebnih dohodkov za financiranje samoupravnih inte-
1.	temeljna skupnost otroškega varstva
2.	republiška skupnost otroškega varstva
3.	temeljna izobraževalna skupnost
3. temeljna kulturna skupnost
5.	temeljna telesno kulturna skupnost
6.	zdravstveno zavarovanje
7.	pokojninsko invalidsko zavarovanje
8.	občinski davek iz osebnih dohodkov
Skupaj
V 5. številki glasila Srečno (stran 14 in 15) sem objavil članek o višini prispevkov iz osebnih dohodkov za leto 1974. Stopnje prispevkov, ki temelje na ustreznem družbenem dogovoru, niso spremenjene, spremenjen pa je vir financiranja teh prispevkov in davkov. Omenil sem že, da smo preje spreminjali bruto osebne dohodke za obračun proizvodnih stro-
resnih skupnosti. V tem članku se bom omejil le na tri zasavske občine, čeprav obračunavamo in plačujemo prispevke in davke delavcem najmanj dvajsetim občinam v Sloveniji in še toliko občinam v drugih republikah SFRJ. Za občine v SR Sloveniji se odtegujejo tisti prispevki, katere so te občine predpisale. Za občine v drugih republikah se pa izjemoma odtegujejo delavcem prispevki, ki so predpisani oziroma dogovorjeni v občini, kjer ima izplačevalec osebnega dohodka svoj sedež. To določilo velja zaenkrat samo za leto 1974.
Delavci v TOZD naše delovne organizacije so sprejeli na zborih naslednje obveznosti za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1974 — v odstotkih od bruto osebnih dohodkov:
TOZD v občinah Hrastnik Trbovlje Zagorje		
0.77	1.05	0.69
2.43	2.43	2.26
4.79	4.37	5.70
0.68	0.63	0.61
0.50	0.69	0.43
8.27	8.27	8.27
11.48	11.48	11.48
0.20	0.20	0.20
29.12	29.12	29.64
škov glede na spremembe stopenj prispevkov in davkov. Po novem zakonu pa so bruto osebni dohodki stalni, glede na morebitne spremembe prispevkov in davkov se menja višina izplačanih osebnih dohodkov.
Po navednih stopnjah prispevkov in davkov od bruto osebnih dohodkov, sestoji osebni dohodek delavcev iz naslednjega:
Seminar
na Partizanskem vrhu
Dne 29. in 30. junija 1974 je potekal v počitniškem domu ZPT na Partizanskem vrhu seminar za člane konference aktivov mladih delavcev pri ZPT.
Teme seminarja so bile naslednje:
—	samoupravna organiziranost TOZD, predavatelj Jože Medija;
—	delegatski sistem, predavatelj inž. Jože Zorčič;
—	resolucija kongresa ZMS in statut ZMS, predavala je Zora Abram;
—	vodenje grupe in komuniciranje, predavatelj inž. Ciril Urek;
—	samoupravljanje, predavatelj Franjo Glavica.
Teme so bile zanimive, saj so zelo pritegnile vse navzoče, o čemer priča živahna razprava po vsaki temi.
Z izbranimi temami smo bili zelo zadovoljni. Izredno pohvalo zaslužijo tudi predavatelji, saj so se zelo dobro pripravili na predavanja, čeprav so bila zelo široka.
Vsem predavate jem se za njihovo izvajanje prav lepo zahvaljujemo.
Ob koncu seminarja so mladinci izrazili želj,o, da bi organizirali več podobnih seminarjev, kajti za dobro delovanje je potrebno mnogo znanja. Toda pri tem se pojavlja problem financ, kajti za takšen seminar je potrebno kar precej sredstev. Upamo pa, da bomo tudi to vprašanje rešili kar se da dobro.
Ob delovnem dogovoru pa smo si zadali naloge, ki jih vsekakor moramo opraviti, kajti aktivi mladih delavcev pri Zasavskih premogovnikih ne smejo obstati, njihovo delovanje mora postati vedno bolj aktivno.
Upamo, da bomo nadalje dobro uspevali in dosegli čim-boljše rezultate. Želja nas vseh je, da bi pritegnili k delu mladinske organizacije vse mladince ZPT, kajti le z enotnim nastopanjem bomo uspeli.
Stanka Lipovšek
Prosim, sodelujte z nami!
Rad bi napisal nekaj besed o nevskem zboru »Svoboda I« Hrastnik in o težavah, s katerimi se borimo.
Letos je ta zbor praznoval 50-Ietnico ustanovitve. To je že kar lep jubilej, vendar me skrbi nadaljnja prosperiteta tega zbora. Vzrok za skrb je predvsem v pomanjkanju zanimanja mlajših ljudi, ki bi se nam lahko pridružili. Na osnovni šoli heroja Rajka deluje več pevskih zborov, vendar po končani šoli ni nobenega pevca, ki bi se nam pridružil. Že večkrat smo dobili kakega mlajšega človeka oziroma člana, a žal. ni nobeden ostal dalj časa. Vsi mlajši člani so zbor zapustili že po enem letu, pogosto pa še prej. Vznok temu je verjetno premajhno število mladih v zboru, da bi se lahko med seboj družili in pogovarjali o stvareh, ki jih zanimajo.
Zbor trenutno šteje 28 članov. Na žalost smo vsi starejši. Najpilajši sem trenutno jaz, čeprav imam že 38 let. Pa tudi mojih letnikov je zelo malo, saj je v zboru starih manj kot 50 let le 12 članov. Vsi ostali so starejši, 6 članov pa je starih celo nad 70 let. Vem, da imamo pri TOZD rudnik Hrastnik zaposlenih precej mladih, posebno v delavnici, pa tudi v jamah. Marsikateri teh je dober pevec, zato sedaj ppeliram na vse člane kolektiva, ki imajo veselje do petja, naj se letos, po petnajstem avgustu zglasijo v pevski sobi v domu Svobode na ru/dniku. Vajo imamo vsak ponedeljek in četrtek ob 17. uri.
Ob tej priliki pa še posebej prosim vse tiste tovariše, ki kakorkoli vodijo ali se čutijo odgovorne po svoji funkciji oziroma delovnem mestu, da dajo s svojo udeležbo in sodelovanjem zgled, ki ga morajo dati za napredek hrastniškega kulturnega življenja. Če se bodo ti udejstvovali, jim bo sledil tudi ostali mlajši rod. Upam si trditi, da bo zbor nehal delovati in
neto izplačilo prispevki in davki bruto osebni dohodek	Hrastnik Trbovlje 70.88 % 29.12 % 100.00 °/o	Zagorje 70.36 °/o 29.64 % 100.00 %
Če smatramo neto izplačilo za 100 “/o, znašajo prispevki od neto osebnih dohodkov v Hrastniku in Trbovljah 41.08 %, v Zagorju pa 42.13 °/°. Za omenjene odstotke povečujemo neto	osebne dohodke, da dobimo bruto zneske. Od teh pa odtegnemo 29.12 oziroma 29.64 %. Praktični primer izračuna za enega zaposlenega:	
Hrastnik, Trbovlje: 23 delavnikov a 100,00 din dodatek za delovno dobo ' neto skupaj + 41.08 % prispevki in davki bruto OD		2.300.00	din neto 200,00 din neto 2.500.00	din 1.027.00	din 3.527.00	din
Če od bruto osebnih dohodkov odtegnemo davke in prispevke po skupni stopnji 29.12	procenta, dobimo naslednji izračun:	
23 delavnikov a 141.08 din dodatek za delovno dobo bruto OD — 29.12 % prispevki in davki neto OD za izplačilo Zagorje: 23 delavnikov a 100,00 din dodatek za delovno dobo neto skupaj + 42.13 % prispevki in davki bruto OD		3.244,85 din 282,15 din 3.527.00	din 1.025.00	din 2.500.00	din 2.300.00	din neto 200,00 din neto 2.500.00	din 1.053.25	din 3.553.25	din
Če od bruto osebnih dohodkov odtegnemo prispevke in davke po skupni stopnji 20.64	odstotka, dobimo naslednji izračun:	
skupni bruto OD — 29.64 °/o prispevki in davki neto OD za izplačilo		3.553.20	din 1.053.20	din 2.500,00 din
V teh primreih je obračun in neto izplačilo isto kot doslej. Do razlik pride, če delavec stanuje v neki drugi občini. Omenil sem že, da je po zakonskih določilih količnik za preračun iz neto v bruto osebne dohodke tisti, ki je določen v sedežu TOZD. Delavcem pa se odtegnejo tisti prispevki in davki, ki so uveljavljeni v občini stal-
nega bivališča delavca. Tako se osebni dohodek občana Zagorja, ki je zaposlen v TOZD na območju občine Trbovlje, obračuna po stopnji oziroma s količnikom za Trbovlje, odtegnejo se mu pa prispevki za občino Zagorje.
Izračun na osnovi bruto osebnega dohodka že prikazanega primera:
skupni bruto OD	3.527,OOdin
— 29.64 % prispevki in davki	1.045,00 din
neto OD za izplačilo	2.482,00 din
Nasprotni obračun pa je za občana Trbovelj ali Hrastnika, ki je zaposlen v Zagorju. Ta pa dobi preračun iz neto v bruto	osebne dohodke po višji stopnji, plača pa prispevkov in davkov manj:
skupni bruto OD	3.553,25din
— 29.12 % prispevki in davki	1.034,70 din
neto OD za izplačilo	2.518,55 din
Ker pa nista dve občini v Sloveniji določili enake domicilne stopnje raznih prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, moramo pri isti višini bruto Osebnih dohodkov odtegovati delavcem različne prispevke in jih tudi plačevati direktno na uporabnike sredstev. To se pravi, za vsako občino po najmanj 10 nakazil od rednih osebnih dohodkov, toliko pa tudi od rednega in honorarnega dela.
Ta prispevek obravnava le osebne dohodke za redni delovni čas. Za dopolnilno in honorarno delo pa veljajo drugi prispevki, ki so obrazloženi v posebnem sestavku.
Na spremenjeni obračun bomo prišli s 1. julijem 1974. Na
V nekaj vrstah
INFORMATOR
Komisija za informacije in tisk pri delavskem svetu TOZD rudnik Zagorje je na svoji 1. seji, dne 21. maja 1974, med drugim sklenila, da prične izdajati TOZD rudnik Zagorje ciklostirano glasilo oziroma list Informator, ki naj bi izhajal enk'rat mesečno z nalogo, da člane kolektiva rudnika Zagorje redno obvešča o delu kolektivnih izvršilnih organov in delavskega sveta ter da jim posreduje tudi druge zanimivosti. Prva številka informatorja je izšla 15. 6.
izplačilnih listkih bodo prikazani bruto osebni dohodki, odbitki za prispevke in davke pa v skupnem znesku. Bilo bi preveč dela, če bi pri posameznih delavcih v plačilni listi obračunavali in odtegovali vse poedine prispevke in davke, končni rezultat pa bi bil isti.
Poudariti moram, da so bile vse prispevne stopnje za posamezne občine sprejete tako na zborih delovnih kolektivov, kot tudi na zborih občanov v krajevnih skupnostih in občinah.
Prispevne stopnje in primeri izračunov veljajo le za I. polletje 1974. Po vsej verjetnosti se bodo stopnje v nekaterih občinah v II. polletju malenkostno spremenile.
Roman Turnšek
1974, v njej pa so objavljeni kratki izvlečki o poteku sej komisije za informacije in tisk, odbora za medsebojna razmerja v združenem delu, objavljen je pregled proizvodnje v času od januarja do aprila, storitve, realizacija in stroški proizvodnje. Informator je izšel v 50 izvodih.
NOV REPUBLIŠKI GLAVNI RUDARSKI INŠPEKTOR
S 1. 6. 1974 je odšel v pokoj dosedanji dolgoletni glavni republiški rudarski inšpektor Matija Cerovac, dipl. inž. rud. Svoječasno je bil tudi član našega kolektiva. Pokoja pa ni dolgo užival, saj je že 29. 6.
to se lahko zgodi kmalu, če ne bomo dobili podpore s strani ljudi, ki so nam dolžni nuditi to podporo, predvsem v moralnem smislu. Ljudje pri rudniku Hrastnik se morajo zavzeti za to, da zbor ne bo nehal delovati, saj vendar ta zbor sodeluje na vseh prireditvah, za katere je tudi kolektiv rudnika Hrastnik zainteresiran. Res žalostno bi bilo, če bi morali ob izgubi kakega člana našega kolektiva prositi drug zbor, da bi mu zapel v slovo.
Za konec — prosim, sodelujte z nami!
Vinko Trstenjak
PREMOG ZA KOKSIRANJE
Bodoči razvoj rudarstva v naši državi temelji na domači surovinski bazi, t. j. na domači železni rudi. Ker Jugoslavija s premogom za koksiranje ne razpolaga, so koksarne stalno navezane na uvoz potrebnega premoga za koksiranje. Zato so sklenili dolgoročne pogodbe za dobave uvoženega premoga za koksarne v Zenici in Lukavcu in za bodočo koksarno v Bakru, ki bo začela z delom predvidoma okrog leta 1978.
1974 umrl. Njegovega pogreba dne 2. 7. 1974 so se udeležili tudi številni predstavniki iz naših TOZD in ZPT v rudarskih uniformah.
Z veljavnostjo od 1. 6. 1974 dalje je bil imenovan za glavnega republiškega rudarskega inšpektorja dosedanji republiški rudarski inšpektor Franc Jurman, dipl. inž. rud. Zasavski premogovniki Trbovlje spadajo v inšpekcijsko območje republiškega rudarskega inšpektorja Janeza Grašiča, dipl. inž. rud.
ZAZIDAVA POLAJA
Stanovanjsko podjetje Trbovlje je skupno s samoupravno stanovanjsko skupnostjo orga-
niziralo 20. 6. 1974 širši razgovor o nameravani zazidavi ob-/ močja Polaj (popreje Opekarna) v Trbovljah. Razgovoru so prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine Trbovlje, Komunale, gradbenega podjetja ZPT in drugih zainteresiranih organizacij. Projektant I. Štrukelj, dipl. inž. arh., je obrazložil navzočim koncept zazidalnega načrta Polaj. V razpravi so bili nekateri predstavniki kritični do raznih elementov tega zazidalnega načrta, vendar so na koncu sprejeli več skupnih stališč, iz katerih je razvidno, da so tako s strani urbanista, kot tudi ostalih navzočih v bistvu potrdili koncept zazidave s tem, da bi dosegli čimbolj,šo uskladitev z že obstoječimi objekti, ki niso predvideni za rušenje.
ZBORNICA O RUDNIKU ZAGORJE
Dne 19. 6. 1974 je potekala na gospodarski zbornici Slovenije seja sveta za energetiko. Na tej seji je bila tudi točka dnevnega reda problematika premogovnika Zagorje, poleg ostalega gradiva, ki so ga obravnavali. V razpravi je sodeloval tudi generalni direktor ZPT Albert Ivančič, dipl. inž. rud., ki je širše obrazložil problematiko TOZD rudnik Zagorje. Ugotovili so, da obstajajo družbeni interesi, da se rudarjenje v jami Kisovec nadaljuje, trenutno pa so ti v nasprotju z interesi delovne skupnosti TOZD rudnik Zagorje, ki ne vidi perspektive, da bi se ob obstoječih pogojih poslovanja lahko ohranila, kaj šele izboljšala svoje perspektive. V razpravi je namreč šlo za razčiščenje odklonilnega stališča sklada republiških skupnih rezerv, da glede na nadaljnje rudarjenje jame Kisovec ni osnov za njegovo sofinanciranje izgradnje tovarne plinobe-tona. ZPT stoje na stališču, da ugotovljenih zalog v jami Kisovec ni mogoče rentabilno izkoristiti, ker zaradi geoloških pogojev ni mogoče uvesti sodobnih metod izkopavanja ter iz drugih razlogov. Po končani razpravi je svet na temelju raz-
prave sprejel stališče, s katerim podpira prizadevanja ZPT za čim povoljnejšo rešitev problematike jame Kisovec in TOZD rudnik Zagorje ter izgradnje tovarne plinobetona v Kisovcu.
S tem v zvezi sta obiskala našo delovno organizacijo dne
9.	7. 1974 v popoldanskem času tudi predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, podpredsednik zbornice mag. Rudi Babič, dipl. inž. rud., tajnik sveta za energetiko Žarko Germak in direktor TOZD rudnik lignita Velenje Slavko Janežič, dipl. inž. rud. Z našimi predstavniki so se podrobno seznanili o problematiki rudnika Zagorje in možnostmi za naj povoljnejšo rešitev.
POMOČ AFRIŠKIM DRŽAVAM
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Hrastnik se je na podlagi obvestila Rdečega križa Slovenije odločilo pozvati vse zaposlene na področju občine Hrastnik, da prispevajo 0,5 °/° od neto osebnih dohodkov za pomoč žrtvam hude lakote v Afriki, ki je nastopila kot posledica dolgoletne suše. Rezultat te akcije je bil zelo uspešen. Delovne organizacije ter družbenopolitične organizacije v Hrastniku so prispevale po stanju na dan 20. 6. 1974 skupno 56.688,05 din, od tega so člani kolektiva TOZD rudnik Hrastnik prispevali 15.721,55 dinarjev. Ostale zneske oziroma razliko je prispevalo 21 drugih delovnih in družbenopolitičnih organizacij.
POMOČ KOLEKTIVA ZPT KOZJANSKEMU
Dne 20. 6. 1974 se ie na našem širšem območju večkrat stresla zemlja. Središče notresov je bilo Šmarje pri Jelšah z okoliškimi vasmi na Kozianskem. Nastala je velika škoda na imetju in napravah, tako da je bilo to pri nas razmeroma zaostalo področje, tudi s to naravno katastrofo dodatno prizadeto.
Da bi pomagali odpraviti posledice te naravne nesreče, se je na pobudo posebnih štabov
pri občinski konferenci SZDL v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju, dne 10. in 11. julija t. 1. tudi kolektiv vseh naših TOZD in SSS odločil za pomoč v obliki prispevka v višini enodnevnega osebnega dohodka. Velika večina članov kolektiva se je odločila, da bo prispevala svoj enodnevni osebni dohodek, dosežen z delom na soboto 13. 7. 1974. Svoj prispevek so dali tudi tisti člani kolektiva, ki so bili ta dan na letnem dopustu, bolniki pa bodo svoje prispevke po vrnitvi na delo, po dogovoru s pristojnimi TOZD, prispevali kasneje. Akcija je imela zelo velik pomen in je dosegla tudi velik uspeh. Seveda pa tudi tokrat ni manjkalo nekaterih tovarišev in tovarišic, ki se tej akciji niso odzvali in so ostali ob strani. Pomoč je bila nakazana na ustrezen žiro račun pri SDK, namensko za pomoč Kojzanskemu.
PREGLED POČITNIŠKIH DOMOV
Komisija za družbeni standard pri konferenci sindikata delavcev energetike in rudarstva ZPT je organizirala v času od 23. do 25. junija 1974 ogled poslovanja počitniških domov na Rabu, v Crikvenici in v Novi-gradu. Komisija je imela hkrati stike tudi s člani kolektiva, ki so v tem času letovali v teh domovih in se pozanimala, kako letovanje poteka. V komisiji so bili tovariši Ivan Škrinar, Ivan Vovk, Mirko Pirnaver in Silvo Glas. Imela je nalogo, da ugotovi in pripravi predlog za odpravo pomanjkljivosti, da bi s tem omogočili čim prijetnejše letovanje.
POVEČANJE KREDITA ZA ZPT
Dne 28. 6. 1974 je potekala v Šoštanju seja poslovnega odbora za upravljanje s sredstvi za financiranje energetskih objektov, ki ima sicer svoj sedež v Ljubljani na Titovi 19. Na seji so obravnavali predloge za o-dobritev kreditev za izgradnjo hidrocentrale srednja Drava II, sredstva za graditev stanovanj za delavce za rudnik urana Ži-
rovski vrh, sredstva za graditev stanovanj za delavce za TE Šoštanj IV, sredstva za prekoračitve za rudnik lignita Velenje pa tudi vprašanje povečanja kredita za modernizacijo Zasavskih premogovnikov. Na seji je sodeloval tudi naš predstavnik Jože Zorčič, inž., pomočnik generalnega direktorja. Poslovni odbor je sprejel sklep, da se ZPT odobrijo dodatna investicijska sredstva v znesku 14,296.000,00 din, za financiranje programa razširitve in modernizacije rudnikov s tranšo v letu 1974, in sicer s 6,5-°/» obrestno mero ter 14-Iet-no odplačilno dobo s tem, da rok za začetek vračanja kredita teče od 1. junija 1977 dalje.
Sklepe, ki jih je sprejel ta odbor, je obravnaval izvršni svet in med drugim s posebnim sklepom potrdil tudi odobritev sredstev iz sklada za energetiko ZPT. Hkrati je potrdil tudi odobrena sredstva za zgraditev dimnika za TE Trbovlje II, v predlagani izvedbi.
NATEČAJ
ZA STANOVANJSKO POSOJILO
Samoupravna stanovanjska skupnost Trbovlje — zbor vlagateljev je v začetku julija t. 1. razpisal II. natečaj za posojilo za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj in posojila delavcem za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in izboljšav stanovanj. Razpis je bil poslan v vse TOZD in SSS pri ZPT z namenom, da se podrobneje seznanijo z vsebino tega razpisa vsi člani kolektiva in organi upravljanja. S tem II. natečajem je na razpolago natečajni znesek 5,000.000,00 din, katerega se lahko poslužijo oziroma najamejo posojilo temeljne in druge organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, društva, itd. Posebej pa je na razpolago 1,774.000,00 din za posojila za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, ki ga lahko najamejo delavci, zaposleni pri organizaciji, ki združuje sredstva v banki po določ-
bah družbenega dogovora. Po tem natečaju lahko dobi interesent kredit v všini 50.000,00 dinarjev s tem, da skupna vsota vseh kreditov ne sme presegati 120.000,00 din. Obrestna mera je 4 n/o, odplačilno dobo za najeto posojilo pa zbor določi po lestvici ob upoštevanju kreditne oziroma plačilne sposobnosti posojilojemalca. Natečaj za najetje posojila v obeh primerih traja do 31. 7. 1974, ponudbo pa je treba vložiti z vsemi dokumenti na podružnico Ljubljanske banke v Trbovljah.
RAZGOVOR Z OTROKI
Dne 1. julija 1974 je konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva, komisija za družbeni standard, organizirala v predavalnici delavskega doma v Trbovljah srečanje in razgovor z otroki tistih članov kolektiva, ki so izgubili življenje med delom v ZPT. Na razgovor je bilo povabljenih 71 otrok, sodelovali pa so pri tem predstavniki osnovnih organizacij sindikata nekaterih TOZD, predsednik KOSIRE Ivan Vovk in vodja kadrovskega sektorja Vladimir Sihur. Organizacijo tega srečanja je imel na skrbi petčlanski odbor. Otroci so bili obdarjeni in pogoščeni.
OBISK PRI BOLNIH ČLANIH KOLEKTIVA
KOSIRE — komisija za družbeni standard — je organizirala dan pred letošnjim dnevom rudarjev, 2. 7. 1974 obisk tistih članov kolektiva, ki se že dalje časa zdravijo v raznih zdravstvenih domovih. Bolnike, ki se zdravijo v bolnicah na Gorenjskem so obiskali Miha Gabršek, Franc Poglajen in Pavle Jereb, bolnike na Štajerskem območju pa Jože Brglez, Franc Ritenšek in Pavle Jereb in bolnike na področju zasavskih revirjev Ivan Vovk in Mirko Pir-naver.
REZULTAT FLUOROGRAFSKE AKCIJE
V decembru 1973 je na podlagi predhodnega soglasj,a organov upravljanja ZPT izpeljal institut za pljučne bolezni iz Golnika fluorografsko akcijo med člani našega kolektiva, ki je zajela blizu 4000 zaposlenih. Dispanzer za pljučne bolezni in TBC pri zdravstvenem domu Zasavje je nato na podlagi sumljivih bolezenskih slik napravil kontrolne preglede pri 188 članih koliktiva ali 4,7 % od vseh fluorografiranih. Vsi pregledi so sedaj končani. Pri tej fluo-rografski akciji so bila odkrita naslednja obolenj^:
—	tuberkuloza pljuč
prvič odkrito 6 oseb (4 Trbovlje, 2 Zagorje),
stara, večinoma poznana obolenja 27 oseb (18 Trbovlje, 9 Zagorje),
—	maligni tumorji 4 osebe (vsi Trbovlje),
—	nespecifična obolenja pljuč 17 oseb (akutna 4 Trbovlje, 1 Zagorje, kronična 7 Trbovlje, 5 Zagorje),
—	pneumokonioza 2 osebi (1 Trbovlje, 1 Zagorje),
—	obolenja srca 27 oseb (12 Trbovlje, 15 Zagorje),
—	arterialna hipertonija 33 oseb (19 Trbovlje, 14 Zagorje),
—	ostala internistična obolenja 21 oseb (11 Trbovlje, 10 Zagorje), /
—	ostali, ki so bili povabljeni na podrobnejši pregled, teh je bilo 46, pa so bili zdravi.
Na zdravljenje je bilo poslanih 9 oseb. Vsi pij,učni bolniki so še naprej pod kontrolo dispanzerja za pljučne bolezni in TBC, medtem ko so srčni in ostali internistični bolniki, evidentirani pri svojih zdravnikih. Lahko ugotovimo, da je bila fluorografska akcija zelo koristna in je v vsakem pogledu dosegla svoj namen, saj je pri številnih članih našega kolektiva odkrila bolezni, ki j,ih je možno pravočasno zdraviti.
Tovariši, hvala vam!
V popoldanski izmeni sem bil na rudniku Trbovlje razporejen na delo. Delala sva skupaj s tovarišem Juhom. Stropnik j^e bil peti po vrsti. Desni sosed je bil tovariš Milan Murko s tovarišem Potočnikom, na levi sta bila Ivan Pusovnik in Vlado Vnuk.
Do 18. ure smo že skoraj imeli vkopane in podrte po tri vr-hače. Pri tretjem vrhaču sem pokrival strop. Pri nameščanju drugega krajnika se je odtrgala noga. To nogo bi morala še skopati s tovarišem Murkom. Premog, ki se je odtrgal, mi je izpodbil obe nogi in padel sem iz podporja v transporter DVT-490, ki je obratoval. Premog, ki je še padal s stropa, me je zasul okrog 60 cm visoko. Bil sem popolnoma zasut. Čim je tovariš Murko to videl, je takoj, reagiral. Z vpitjem in svetilko je dajal signale za zaustavitev transporterja. Na klice so priskočili sosedje. Tako se je transporter kmalu ustavil, a vseeno je prešlo pod mojo roko okrog 10 prečk. Najprej me je poklical tovariš Murko. Na klice sem se oglasil, saj sem ga slišal. S klici in odgovorom je najprej zaznal, kakšen je moj položaj pod premogom. Takoj so priskočili vsi ostali, ki so bili v bližini in me pričeli odkopavati. Premog v polju Polaj je precej suh in droben. Prav ta prah pa mi je že skoraj zamašil usta, grlo in nos. Pomagati pa si nisem mogel, ker sem imel obe roki vkleščeni pod krajnik. Odkopali so me zadnji čas, ker mi je začelo primanjkovati kisika. Ko so mi glavo delno že odkopali in sem vdihnil sveži zrak, se je ponovno vsulo. Zopet sem bil zasut. Vendar tovariši niso izgubili poguma. Še trdneje so zgrabili. Tako so s težavo ponovno prišli do moje glave. Ko so mi jo odkopali, me niso mogli takoj potegniti, ker me je za vrat držal še krajnik. Krajnik so zatem trije možje s te-
žavo izruvali. Nato so me potegnili iz transporterja oziroma iz nasutega premoga. Odnesel sem jo brez večjih poškodb, zato se zahvaljujem tovarišem Milanu Murku, Ivanu Pusovni-ku, gospodarju čela Francu Brečku, Potočniku, Vladu Vnuku, Goljufu, Srečku Obrovniku, Cestniku, Marcenu, Pošebalu Žuraju in drugim.
Za vso požrtvovalnost, katero ste mi nudili ob nesreči, tovariši, se vam zahvaljujem!
Jože Korošec
Kadrovske vesti
V času od 1. do 30. junija 1974 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe:
TOZD rudnik Hrastnik
Sprejeti:
Pirš Stanko II. — zun. delavec, Skale Justina — čistilka, Sivka Dušanka — Čistilka, Škorjanc Martin — zun. delavec, Klanjšek Alojz — zun. delavec, Mak Jože II. — zun. delavec, Božič Rajko — vozač, Zahirovič Ri-fat — vozač, Kovač Alojz III.
—	kovinostrugar, Oplotnik Jože — strugar, Čumurdič Marko
—	kopač, Zdralič Asim — kopač;
Odšli:
Vene Angela, zun. delavka — upokojena, Čepin Alojz, vozač
—	izključen, Gene Anton, vozač
—	sporazumna prekinitev.
TOZD rudnik Trbovlje
Sprejeti:
Jerman Stane — kovinar, Korošec Srečko — kopač, Zupan Savo — pom elektrikar, Lovrenčič Ilija — kopač;
Odšli:
Vozelj Jože, kopač — upokojen, Skutelj Otmar, vozač — izključen.
TOZD rudnik Zagorje
Sprejeti:
Ocepek Marija — kuharica, Žagar Leopold — zun. delavec,
Bebar Silvester — zun. delavec;
Odšli:
Burgar Franc, strojnik — sporazumna prekinitev, Hodžič Mujo, vozač — izključen, Kovač Matija, kopač — upokojen, Berčič Jože, kop. pomočnik — izključen, Sulejmanovič Halil, kopač — izključen, Vejzovič Osman, vozač — izključen, Pirc Stanko, kop. pomočnik — upokojen.
TOZD separacija
Sprejeti:
Kundija Štefan — delavec, Frol Marjan — zun. delavec. Žitnik Miro — elektrikar, Smodiš Jože — zun. delavec, Bebar Franc II. — strugar.
Odšli:
Šoba Ferdo, signalist — upokojen, Alič Ladislav, strojnik
—	upokojen, Deželak Stane, ključavničar — upokojen.
TOZD rudarska gradbena dejavnost
Sprejeti:
Zupanc Ferdinand — šofer, Kojnik Miro — gradb. inž., Omahen Ivan — kopač, Lebar Anton — vozač, Stopinj šek Drago — vozač, Kolar Albert — kopač, Jazbinšek Milan — vozač, Hriberski Jože — vozač, Kirn Stojan — vozač, Plešnik Štefan — vozač, Kompare Ida
—	ek. tehnik.
Odšli:
Pavlin Franc, vozač — sporazumna prekinitev, Stankovič Milan, kopač — sporazumna prekinitev, Kovač Franc, rud. tehnik — upokojen, Žonta Ivan, kopač — umrl, Sertič Marija, čistilka — sporazumna prekinitev.
TOZD elektrostrojna delavnica
Sprejeti:
Novak Zvone — ključavničar, Zdole Stane — avtoklepar, Molan Ernest — kovinar.
TOZD proizvodnja gradbenega materiala
Sprejeti:
Resman Marjan — opek. delavec, Šinkovec Igor — opek. delavec, Misimi Nurimedjit — opek. delavec.
TOZD avtopark
Odšli:
Pajk Franc, šofer — v zapor.
Vladimir Sihur
Člani
izvršnih svetov v zasavskih občinah
Po zadnjih volitvah so se oblikovala v posameznih občinah nova vodstva organov družbenopolitičnih skupnosti. Z nekaterimi smo bralce glasila že seznanili, danes pa objavljamo i-mena članov izvršnih svetov v 'občinskih skupščinah Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
V	občini Hrastnik:
Franci Martinšek, predsednik, člani pa so: Srečko Klenovšek, Maks Jakopič, Maks Mrcina, Ludvik Zalokar, Jože Žibret, Franc Grčar, Dušan Grešak, Ivan Rupnik, Matija Trotovšek in Frančiška Zupančič.
V	občini Trbovlje:
Jože K revi, predsednik, Franc Štojs, podpredsednik in člani: Mirko Anželj, Hinko Dobršek, Betka Škorjanc, Vinko Ustar, Janko Vabič, Mirko Mlakar, Janez Narad, Majda Polc in Martin Rojšek.
V	občini Zagorje ob Savi:
Anton Čebin, predsednik, člani pa so: Janez Kušnik, Marjan Kovač, Leopold Dolinar, Peter Kovač, Metod Malovrh, Jože Sevljak, Ignac Godec, Franc Božič, Davorin Slapar, Jože 0-cepek, Miloš Štravs in Jana Kovač.
Rudarstvo doma in po svetu
PROIZVODNJA PREMOGA V EGS
Po zadnjih statističnih podatkih je znašala proizvodnja pre-
moga v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti v prvih petih mesecih tega leta
93.633.000	ton, kar predstavlja zmanjšanje za 24,2 %. Lansko leto so v istem razdobju proizvedli 123,571.000 ton. Iz podatkov je razvidno, da se je proizvodnja premoga zmanjšala v vseh državah članicah EGS.
PROIZVODNJA PREMOGA
V	SFRJ
V	jugoslovanskih premogovnikih so v razdobju januar—maj 1974 proizvedli 13,910.000 ton premoga. V primerjavi z istim razdobjem lanskega leta je proizvodnja večja za 575.000 ton, oziroma za 4,3 °/o. Proizvodnja črnega premoga je znašala
246.000	ton, rjavega premoga pa 3.940.000 ton, ostalo količino pa predstavlja lignit. Celotna zaloga nakopanega premoga v vseh jugoslovanskih premogovnikih je znašala 316.000 ton. Tako majhne zaloge že ni bilo v premogovnikih osem let.
RAZVOJ PREMOGOVNIŠTVA
Predračunska vrednost investicije v izgradnji površinskega kopa rudnika Turija, ki deluje v sestavu rudnika Banoviči, znaša 335 milijonov din. Izgradnja bo trajala tri leta, letna zmogljivost pa bo znašala
1.300.000	ton.
humor humor hu
Dva dolgolasca sta prišla v kmečko gostilno in vprašala, če imajo džuboks. »Ne, tega nimamo,« je dejala gospodinja. »Imamo pa vampe in golaž.«
□ □ □ □
Sosed je prišel k sosedu in ga vprašal: »Ti, ali tvoje krave kadijo?« »Kje pa!« »No, če pa ne,« je bil jezen drugi: »ti pa hlev gori!«
□ □ □ □
V IV. operativni coni NOB, je delovala tudi kulturniška sku-
pina, zbor in orkester, v kateri so sodelovali v glavnem čla-ni-borci iz Zasavja, večinoma iz naše delovne organizacije. Kulturniška skupina je imela svoj sedež v Gornjem gradu, v poslovni zgradbi, v kateri je delovala in bila nastanjena s svojo kuhinjo. Vso posodo za kuhinjo so si izposodili.
Ko se je skupina pospešeno pripravljala na partizanski miting, je bil na hitro sestavljen tudi govorilni zbor. Pod vodstvom tovarišice Vere, je govorilni zbor pospešeno vodil recitacijo pesmi: »Mi gremo naprej, mi strelci . . .«. Ker je bila izgovorjava bolj okorna, seveda Vera ni bila kar tako zadovoljna. Zato je zbor še in še ponavljal glasno in še glasneje: »Mi gremo naprej . ..«. Pa so se odprla vrata, kjer je skupina vadila. Vstopil je starejši možak, kmet in je prekinil vajo. »Slišim, da boste šli naprej«, prosim, da mi boste ja prej vrnili »kastrole in reno!«
□ □ □ □
V norišnici je umrl eden od umobolnih. Vsi so hoteli na pogreb, vendar predstojnik zavoda tega ni dovolil. Po skrbni izbiri je določil delegacijo, ki so jo sestavljali trije najbolj »pametni«.
Po vrnitvi iz pogreba so deževala vprašanja, kako je bilo?
Prvi: »Mnogo ljudi je bilo na pogrebu«!
Drugi: Da, mnogo ljudi, veliko cvetja, godba na pihala, žalni govori, z eno besedo — zelo lepo je bilo«!
Tretji: »Res, zelo lep pogreb, samo nekaj pa se mi zdi čudno še sedaj? Ko je zaigrala godba, smo znali plesat samo mi trije od vseh udeležencev pogreba«!
□ □ □ □
Zgodaj zjutraj je srečal Janeza »kamerad« iz jame, ko je ta skozi Zagurje nesel pod pazduho živega petelina.
»Ja Janez, kam pa greš s tem petelinom?«
»K urmoharju, reče Janez.«
»Kako k urmohorju, kaj pa bo ta z njim?«
»Kaj neki, »naštelal« ga bo! Veš je že čisto zmešan! Enkrat začne peti ob treh, drugič ob štirih, tako da se na hudiča ne morem več zanesti,« je Zaključil Janez in jo mahnil do urarja.
□ □ □ □
Bilo je takoj po vojni v Trbovljah.
Komandir postaje milice, socialist po srcu, je puščal kar precej demokracije v tem rudarskem mestu. Vendar pa to predstavnikom reda in varnosti iz Ljubljane ni »štimalo«. Čudno se jim je zdelo, zakaj ni bilo nobenih mandatnih kazni in ukrepov, saj je bil za vsako področje določen plan, ki pa ga komandir ni dosegel. Zato tudi ustrezna kritika predpostavljenih.
Komandir se je zaklel, da ne bo dal več možnosti predpostavljenim, da bi ga kritizirali, zato je šel takoj zvečer proti »ajnzarju« in pričaka prve tri rudarje, ki so šli iz jame iz popoldanskega šihta:
»Stoj!«, jih je zaustavil komandir. »V imenu ljudstva vas aretiram!«
Vsi trije so bili zelo začudeni, zakaj ? »Saj nismo nič naredili, saj gremo iz šihta, mi smo nedolžni«, zatrjujejo vsi na glas!
Komandir pa ves razvnet: »Me nič ne briga ali ste krivi ali ne, nedolžni gor ali dol, jaz moram doseči plan za vsako ceno, v zapor brez besed!« Rudarji so se poskušali rešiti: »Zakaj v zapor, to ni pravilno, saj nismo nič zakrivili?
Komandir: »Me nič ne briga, vi morate v zapor, jaz moram doseči plan, vi boste pa imeli v dobrem za tiste čase, če boste kdaj kaj ušpilali!«
□ □ □ □
Vinko se je ves zagrenjen pritoževal prijatelju, kako je bil na upravi rudnika izigran.
»Kaj je Vinko, da si tako žalosten in jezen?«
»Kaj ne bi bil, veš prav zdaj prihajam iz uprave, kamor sem šel spraševat za delo!«
»Kaj nisi bil sprejet?«
»O ja, bil, samo ne na upravi, ampak so me porinili kar v jamo Kotredež!«, pove Vinko, ki ima sicer kvalifikacijo kopača.
‘n □ □ □
Bilo je včasih v jami Šemnik, rudnik Zagorje, ko so na odkopih in progah zabijali stojke s »puherji«. Tako je na odkopu pomočnik stojko vlekel z rokami, kopač pa je mahal po njej s »puharjem«. Ko je bi že nekoliko utrujen, je udaril mimo in s polnim zamahom zadel pomočnika po glavi. Trdno prepričan, da ga je ubil ali vsaj onesvestil, se je pomočnik počasi vzravnal in rekel:
»Veš kamerad, če me boš še enkrat tako mahnil kot si me zdajle, ne bom več vlekel štempelna!«
□ □ □ □
V stari Jugoslaviji je bilo kar precej kriznih obdobij, ko so rudarje trumoma odpuščah. Takrat so prišli vedno na vrsto tisti, ki so imeli grunte ali pa »plavmaherji.«
Po enem takem odpustu, se je Janez, ki je spadal v grupo tistih, ki niso vedeli, da je treba na šiht vsak dan, pokoraižil in šel k obratovodii, da bi ga sprejel nazaj na delo.
»Kaj bo dobrega Janez?«, je vprašal obratovodja.
»Gospod obratovodja, prosim če me sprejmete nazaj na delo, nimam od čega živeti!«
»Veš Janez ne morem, ni potrebe, ker premoga ne moremo prodati« in še naprej je našteval vse mogoče stvari, samo da bi se lažje odkrižal Janeza.
Toda Janez se ni dal in je povzdignil:
»Lepo prosim gospod obratovodja, vzemite me, nič se ne bojte zaradi prodaje premoga, saj bom gledal, da ne bo nobenega »hunta« več!«
□ □ □ □
Ko so v stari Jugoslaviji napeljevali v neko vas elektriko, so morali ljudje vlagati sredstva za izvedbo del.
V vsaki vasi pa so v tistih časih imeli kmeta, ki je predstavljal svetovalca ali »advokata«.
Ko so v gradbeni odbor izvolili nekega drugega kmeta, je bil seveda ta vaški »advokat« užaljen in ga je poklical k sebi: »Jaka, ko boš podpisoval pogodbo, bodi previden! Glej, da bo v pogodbi napisano elektrika in štrom, ker so ti hudiči z vsemi žavbami namazani. Zgodi se lahko, da elektrika bo, štroma pa ne«, je zaključil nekako vzvišeno vaški »advokat« in vsevednež.
. □ □ □ □
Petja je imel bolniško, po enem tednu pa mu je rekel zdravnik: »No, Petja, jutri bova šla na šiht, če si zato?«
»Jaz sem, če ste tudi vi!«, se odreže Petja in je šel.
Drugi 'dan je Petja kot po navadi vzel svetilko in šel pred rov, se usedel ter čakal. Ko je šel obratovodja okrog 9. ure v jamo, je opazil Pet j o, ko sedi pred rovom in ga je vprašal: »Ja Petja, kaj pa še vedno delaš tu zunaj?«
»Gospod obratovodja, kaj ni to svinjarija? Včeraj mi je,rekel naš doktor, da greva danes na šiht, zdaj pa poglejte, jaz sem prišel, njega pa ni, kaj čem sedaj?«
»No Petja, kar pojdi z menoj, zdravnika gotovo ne bo!«
Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje — pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno.
Glasilo ureja uredniški odbor: Koh-ne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, šum Anton, Šuštar Miro.
Odgovorni urednik: Kohne Emil, dipl. inž. rud.
Tehniški urednik: Lenarčič Tine. Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk TIKA Trbovlje.