a, )ra :u. zar'« neni o ilaH Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, JULY 25, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII l gospodarskega Mm [Ameriški državni oddelek ima p pripravljeno, da odpre Psianiški urad v Parizu in kon-L . e urade po Franciji. To se [■V1' 'JO naša vlada iahko ta-L fcela poslovati s Francijo, P »o osvobojena. * * * [Anglija je predlačala Rusiji, ,J popolnoma prosto ro-F v Romuniji po vojni, dočim 1 sPadali Jugoslavija in Gr-L; :sfVeda Albanija tudi, pod L f Politično sfero. Ameri- K 1>a Zre hladno "a take idn °ge' ker ona zasteduje se ina0^nenje' da na-i ne ima n0" >liti 'ZaVa nad kako drug0 kak . cen vpliv, ako hočemo ob- atl trajen mir. * * * g® Produkte, ki jih bo indu- 'i1 Vala po vojni' lahk0 r Ujemo višje cene, kot so o!q1w Pred vojno. Urad za kon-L ;en J.e "menja, da je treba flacimetl oči odprte na možno £ da'0' toda obenem pa uvide-v Je treba dati industriji Kd'] več dobička. p * * * Cn*bo jesen' lahk°priča" Hne?' da bo urad za kontrolo lini u olajšal racioniranje tVoiiT ' in čelnih peči. Urad Produkcijo hoče že zdaj I ra, ker je dovolj materiala «o c toda urad za kon" upira- Toda do fe i -Pritisk tako velik, 0 moral udati in popustiti. »lovske unije so začele polo z.V ^abtevi za večjo mezdo ano Hi Pritiskati za garan-I aelo po vojni, i * * * inntP začeli izdelovati ra- K f"e za civiin°pre- vrstr ' prišle najprej le Za wne Preproste potreb- V stvari n"*-^ B°lj k°mplici" (fto y, prideJo pozneje na Slo n S<2 t0 pa najbrže ne bo Pa zlVrSv° Prej- d°kler ne bo j ' anJšala vojna naročila. •k * '* * A VfiVV^ * llu i ki izdelujejo bojna lovoli ° nike> komaJ čaka-fcrava • a' da smej0 začeti s finih Sal'VZdelavo korner" frija bol U1 Pa avtna in: fsleni P° V0'1ni najbolj Oh * * * fe kavoČ£8U najbolj primanj-|ce i CLlkastih koles za težke peka i Kriza v tem bo ftolijimesecev ,ker jih arma-• taka v p0^rebuje Zato bodo ■ ki i a-d0bili "-jprej ti-■! voinl: najbolj Potrebujejo i Jllem naporu. Kaki- -v* * * Lti^ "rad si prizadeva h da se ,%.7lni davek na 257«. I jih i' od°brilo 17 držav, far JL** Potrebnih, da se 3'lrniki " kongresu. Zagosti še Prdeloga bodo skušali bod0 tsed?ave drugo let°> k« lav. esU ^gislatorji iz 40 % ——o——___ v'0"0 Poletnih koncertov sredo • eVelanH m,Soboto b° Priredil ktna ko.° ?ter zadn-'a dva pod vodstvom |o v J?,Rlngwalla. Koncer. r' V ?ref "T1 avditoriju zve- C D°nald m Pd operni Pe" j gostov , Ckson- v soboto bo (Ph p*1 slavni violinist Jo- rij'o pri t. ,t0pnice se labko J* « mSK*1 r4kon- Stotine oficirjev je dalo glavo v čistki V dveh dunajskih ječah so bile ekse-kucije vojaštva dvakrat na teden in to zadnje štiri tedne. Dve celici v vsaki jetnišnici sta bili določeni samo za morijo. Iz ,Švice se tudi poroča, da je-Gestapo postrelila tisoč nemških častnikov, ki so bili radi nepokorščine zaprti v koncentraciji na Bavarskem. Iz Moskve pa zatrjujejo, da Hitler ne more zadušiti vstaje in da bo vsak hip izbruhnila na dan še z večjo silo. Poročila zatrjujejo, da bo imel Hitler danes posvetovanje s svojimi poveljniki v Berchtesgadenu. Ob tej priliki bo imenoval na mesto postreljenih generalov nove iz svojih zaupnikov. Radio iz Berlina je danes poročal, da sta umrla dva generala na posledicah poškodb, ki sta jih dobila, ko se je razletela "bomba, namenjena Hitlerju. To sta bila generala Korten, načelnik generalnega štaba zračne sile in pa Brandt od armadnega generalnega štaba. Tako so umrli trije generali od tiste bombe. Tretji je bil Hienrich Bergner, ki je tako zelo sličil Hitlerju, da je dostikrat nastopal kot Hitler sam, kadar ni bilo posebno varno za Hitlerja. Naciji so vpeljali zdaj Hitlerjev pozdrav tudi pri armadi, kjer je bil dozdaj še vedno v navadi vojaški pozdrav z dotiko desne roke ob kapo. Hitlerjev pozdrav je pa s stegnjeno desno roko naravnost predse. Podtalni viri poročajo iz Nemčije, da Hitler pravih zarotnikov še ni dosegel in da je bil prijet samo general von Beck, ki se ni skril pravočasno, čeprav je bil posvarjen. Baje Hitler niti ne ve, kateri častniki so med zarotniki. Baje je obstojal "komitej zarotnikov" v Nemčiji že pol leta in da člani niso samo častniki, ampak tudi Papež in Spellman delala načrte za mir v Evropi Rusi imajo samo 59 milj poli še do mesta Varšave Mskva, 24. jul. — Nemška armada beži v neredu preko centralne Poljske pred Rusi, ki so se približali že na 50 milj do glavnega mesta Poljske, Varšave. Rusi so zavzeli tudi Lublin v južni Poljski in se približali reki Wisli na 25 milj. Ta reka je zadnja naravna obramba pred nemško mejo. Nemški fadio je danes poročal, da so se približale ruske čete Varšavi na 50 milj ter da so Rusi vdrli v Lublin in Lwow: Od tam, kjer so prve ruske čete na Poljskem pa do Berlina je samo 365 zračnih milj. S tem, da so Nemci naznanili, da so Rusi samo 50 milj od Varšave, je znamenje, da Nemci ne upajo držati glavnega mesta Poljske dolgo. Zapadno od Varšave je namreč planjava in nobene naravne obrambe za mesto. Na severu so se Rusi zopet bolj približali Baltiku, na jugu pa so zopet napredovali proti čehoslovaški in madžarski meji v Karpatih. -o- Vesela vest Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Max Gerl, 923 E. 222. St. prvega sinkota. Mlada mamica, ki je organisti-nja v cerkvi sv. Kristine in dete se prav dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Srečna starša vodita znano Gerl's Cafe na 200. St. Tako sta postala Mr. in Mrs. Jacob Yanchar iz Prince Ave. že 26 krat stari ata in stara mama, Mrs. Gerl pa šestič stara mama. Naš poklon na vse strani. Prva obletnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Langenfusa v spomin prve-obletnice njegove smrti. _ MR. ROOSEVELT JE | ČESTITAL TRUMA-NU K NOMINACIJI Chicago. — Harry S. Truman, ki je bil nuominiran za podpredsedniškega kandidata demokratske stranke, je prejel od predsednika Roosevelta čestitke k nominaciji. Zelo sem vesel, da bova kandidirala skupaj. Pošlji mi svoje načrte. Videla se bova kmalu," je sporočil Mr. Roosevelt Trumanu. Truman mu je odgovoril: "Lepa hvala, z.^v č&stitkei g, -predsednik. Tudi jaz se srečnega počutim, da bom kandidiral z vami. Na razpolago sem vam in želim vas kmalu videti." -o- Lastniki avtov ne bodo dobili toliko gazolina, če ne bodo imeli potnikov Washington.—Urad za kontrolo cen je naročil odborom za racioniranje, naj od 1. avgusta naprej ne dajejo zahtevane kvote gazolina onim lastnikom avtov, ki se vozijo na delo in z dela, ne da bi imeli pri tem kakih drugih oseb na avtu. Izjema bo samo za tiste av-tomobiliste, ki bodo dokazali, da nimajo nobene druge trans-portacije do prostora dela kot svoj avto in da ni v njih bližini nikogar, ki bi ga lahko pobrali in vozili na delo. —-o- Obisk iz Minnesote Na obisku iz Minnesote so pri svojih hčerkah in znancih Mrs. Frank Ruparšič iz Chis-holma (Cikavarjeva Ančka iz Roba) in Mrs. Johana Koritnik iz Gilberta (Ložanova iz Rut) ter Mrs. Kramer iz Gilberta (Steblajeva iz Iga). Prijatelji lahko obiščejo Mrs. Koritnik na 998 E. 63. St., Mrs. Ruparšič pa na 1068 Addison Rd. Tukaj bodo ostale do pondelj-ka. Želimo jim prav veselo bivanje v naši metropoli. Poročnik-pilot Paul Lechner, ki se je 13. julija prišel poslovit od svoje matere, ki stanuje v Shaker Heights, O., je bil obsojen na globo $1,200, kar bo plačeval po $100 na mesec. Na omenjeni dan je prihitel poročnik z .letalom iz letališča Romulus, Michigan, da se poslovi od svoje matere, predno odleti preko morja. Toda to slovo je jemal na ta način, da je obrnil Poljaki so organizirali novo vlado v krajih osvobojene domovine London. — Poljski odbor za narodno osvoboditev je organiziral svojo lastno vlado v krajih osvobqjene Poljske. Izjavil je, da je poljska vlada, ki je v pregnanstvu v Londonu, nepostavna. Vlada se je organizirala iz poljskega narodnega koncila, ki je bil sestavljen v Moskvi. Nova vlada je, dobila svoj bragOšlov od R'ui.fe, toda Anglija in Amerika nista glede tega podali še nobene uradne izjave. Na vsak način bo to do-vedlo do nove krize v poljskem vprašanju. MRS. BOLTON JE DOSPELA VČERAJ V ANGLIJO London. — Kong resnica Frances P. Bolton, ki zastopa 22. elevelandski distrikt, je dospela v nedeljo v Anglijo in dosegla v pondeljek večer London Mrs. Bolton je plačala vse stroške potovanja iz svojega žepa. Njen glavni namen je obiskati bolnišnice in zdravstvene institucije, ker je v to tudi doma najbolj zainteresirana. ----- Rusi upajo, da bodo začeli zavezniki zdaj z ofenzivo v Franciji Moskva. — V ruskih vojaških krogih se je pojavilo novo upanje, da bodo začeli zavezniki s polno ofenzivo v Franciji, ker je bil tam na ogledih premier Churchill. Rusi mislijo, da je zdaj, ko se nemška domača fronta ruši, pravi čas, da udarijo obenem Rusi in zavezniki ysak od ene strani na Nemčijo. Obisk Churchilla v Franciji, kjer se je mudil tri dni, spravljajo Rusi v zvezo z ofenzivo ameriških in angleških čet na celi črti in z vso silo. Za $11,000 žganja je bilo včeraj ukradenega Včeraj je neznano kam izginil truk, na katerem je bilo 313 zabojev žganja. Truk je stal na zapadni 9. cesti blizu Otis Terminal. Voznik je stopil za trenutek v pisarno in ko je prišel ven, ni bilo truka nikjer. Policija truk (in pa žganje) vneto išče. žganje je bilo namenjeno za državni prodajalni na 6129 St. Clair Ave. in pa na 2034 E. 105. St. Lausche je dvignil protest, ker so poslali premog drugam Cleveland, O. — župan Lausche je dvignil včeraj oster protest, ker so vladne agencije poslale 1,000 ton premoga v Wisconsin, ki je bil sicer namenjen za mestno elektrarno in vodovod v Clevelandu. župan Lausche je poslal protest t a j n i k u notranjih zadev Ickesu, ker je bil premog, ki bi moral biti poslan ta teden v .Cleveland.... poslan... v W Liconsin, češ, da tam premoga slabše vrste ne morejo rabiti. Lausche je rekel, da tudi ti dve mestni napravi ne moreta rabiti slabše vrste premoga. -o-- Selitev gostilne Pauline's Tavern, 5379 St. Clair Ave. se je preselila na 1245 E. 55. St., kjer je bila poprej Nosse's Cafe. Gostilno vodita poznana Mr. in Mrs. Ignacij Zupančič. Pfc. Ignatius Vidmar, sin znane družine Ignacij Vidmar iz 3634 E. 82. St., je bil ubit v Franciji 6. junija, na dan invazije. Služil je pri inženirjih in se je udeležil prej bojev v Afriki in Italiji. Preko morja je bil nad 20 mesecev. Bi! je star 25 let ter je bil uslužben pred odhodom v armado pri Draper Mfg .Co. Naše iskreno sožalje prizadetim preostalim nad izgubo ljubljenega sina in brata, ki je dal svoje mlado življenje za domovino. n n m Mr. in Mrs. Roberts iz 905 E. 237. St., Euclid, O. sta naročila sobotno Ameriško Domovino svojima sinovoma na naslov: Cpl. Anthony V. Roberts, ASN 35532486 Acft. Maint. Sect. D. Army Air Field, Ardmore, Okla. Pfc. Joseph Roberts, MADN-ATTC, Bks. 66 Sqdn. 21, Norman, Okla. ia a ® Mr. in Mrs. Louis Kurent, 1321 Russell Rd. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Louis Syl. Kurent, ki se nahaja nekje v Angliji. m n M Mr. in Mrs. Frank Mertič sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu Frank J. Mertic, S 2/C, ki služi pri mornarici ne- kje na Atlantiku. »a pa na Mr. in Mre. Frank Debelak iz 1368 E. 43. St. sta prejela od vojnega oddelka sporočilo, da je štet njun sin Pvt. Joseph Debelak med pogrešane nekje v Italiji. Ra m m T/5 Edwin Novinc, sin Mr. in Mrs. Louis Novinc iz 19111 Kewanee Ave. je bil ranjen 23. aprila na Novi Gvineji. Tako je sporočil staršem vojni oddelek. Služil je v protizračnem bataljonu od januarja 1942. Dva njegova brata: Robert in Bernie služita pri mornarici. »MM Sgt. John Sajatovic, sin Mrs. Julije Sajatovic iz 15714 Calcutta Ave. je bil ranjen 24. ju-^ ni j a v boih na Saipanu. V armadi je od septembra 1941. n n isa Pvt. Joseph Godic, sin Mr. Charlesa Godic iz 15622 Sara-nac Rd. se nahaja v bolnišnici v Angliji. Dobil je rane od šrapnelov 8. junija v Franciji. V armadi je od 23. marca 1942, preko morja pa od februarja. m M m Za 10 dni je prišel na dopust Cpl. Al Paulin, sin Mr. in Mrs. John Paulin iz 19523 Shawnee Ave. Po dopustu bo odšel v novo garnizijo v Kaliforniji. J Vatikan, 24. jul.—Papež Pij in newyorški nadškof Spell-t man delata na programu, po katerem naj bi bila vojna v Evropi kmalu končana. Papežev državni tajnik je imel v soboto tudi dolg razgovof z nemškim poslanikom za Vatikan, baronom Weizsackerjem, kakšna vlada bi nastala v Nemčiji, če bi bil odstranjen Hitler in če bi bila nova vlada sprejemljiva za mir. Baron je baje izjavil, da bi bila vsaka nova vlar da naklonjena premirju. Papež je, pravijo, bolj poučen o sedanjem notranjem položaju v Nemčiji, kot vsakdo drugi, zato pa lahko posreduje med zavezniki in nemškim narodom. Včeraj sta se posvetovala papež in nadškof Spellman od 4:45 popoldne do osmih zvečer neprestano. Tako dolge avdi-jence ni dal papež še nikomur. Papež je že razposlal koncem tedna na vse strani vprašanja za možno premirje, ker prav sedanji položaj v Nemčiji'nudi ugodno priliko za mir, katere prilike zavezniki ne smejo prezreti. Papež je v direktni zvezi z Zed. državami in Anglijo, z Rusijo pa u p a s posredovanjem teh dveh razmotrivati o možnosti premirja. V avgustu bo 91 distile-rij kuhalo alkohol za žganje Washington. — Od 98 registriranih distilerij jih bo 91, ki bodo ves mesec avgust producible alkohol za žganje. Poleg tega je obljubilo pa še deset firm, ki izdelujejo alkohol, da ga bodo dale 50 odstotkov za žganje. Urad za vojno produkcijo je reke), da po tem mesecu ni treba precej časa pričakovati alkohola za žganje. Zaloga alkohola za vojne potrebščine, za umetni kavčuk in za drugo je dovolj velika, da bodo distilerije en cel mesec izdelovale alkohol samo za žganje. -o-— Poškodovano obuvalo ni racionirano Washington.—Urad za kontrolo cen naznanja, da vse ono obuvalo, ki je bilo nekoliko poškodovano pri izdelavi, se sme prodajati brez racioniranja. Najvišja dovoljena cena bo $1.80 za par. Tozadevno dovoljenje bodo dobili trgovci začetkom avgusta. Zavezniki bodo zasegli nemški denar London. — Anglija je posvarila nevtralne dežele in banke v nevtralnih deželah, da je denar, ki so ga morda tam nakupičili in spravili naciji na varno, smatran od Združenih narodov kot postavni plen. Znano je, da so poskušali nazijski voditelji naložiti v nevtranih deželah velike vsote denarja. Nove ure v trgovinah Trgovine z železnino: Grdi-na, Smrekar, Zavasky in Ka-lan, bodo imele odslej odprto vsak dan od 8 zjutraj do 6:30 zvečer, v sredo do ene popoldne, v soboto pa od 8 zjutraj do 8 zvečer. Dr. Aniončič ni v uradu Dr. Rudolph Antončič je odšel na počitnice. V uradu bo zopet na 7. avgusta. |o. 172 London, 24. julija.— Himmlerjevi Gestapovci nadaljujejo z največjim čiščenjem v nemški zgodovini in v masah pobijajo nemške častnike, hoteč zadušiti vstajo ali revolucijo. Hitler je poveril vso moč in oblast nad življenjem nemškega naroda, doma in na fronti Himmlerju, načelniku Gestape. Ta je včeraj razglasil po radiu: "Kdor ne bo storil svoje dolžnosti, ni več eden izmed nas. Nihče nima pravice do življenja, niti do dihanja, kdor ne nosi orožja, ali kdor ga ne izdeluje." Potniki, ki prihajajo iz Nemčije v nevtralne dežele opisujejo položaj v Nemčiji kot pravcati teror. Časopisje v Bernu piše, da so bili nemški oficirji postreljeni v masah. Doma in na fronti so na delu noč in dan vojaški oddelki, ki streljajo nezanesljive osebe, predvsem častnike. Do 21. julija jih je bilo postreljenih na stotine. zastopniki cerkve, katoliške in protestantske. • Zarotniki niso hoteli z atentatom na Hitlerja uničiti nacijev, ampak so hoteli samo pokazati, da ima armada moč v rokah navzlic Gestapu. Gestapo zdaj čisti med nemškimi častniki na ruski fronti, v Franciji tudi najbr-že tudi v Italiji. Kar je značilno in mnogo pomeni' je dejstvo, da se ni na ruski fronti odzval niti en nemški general, ko jih je Hitler pozval k izjavi pokorščine.; Vlada uradno ni imenovala niti enega' generalov-zarotnikov razen Becka, ki je bil bivši načelnik generalnega štaba. I Značilno je tudi to, da propangand-j rfl minister dr. Goebbels od časa aten-j tata ni bil še enkrat na radiu, niti ni bil navzoč pri kaki seji s Hitlerjem. Radio je včeraj tolažil čete na frontah, da so pripravljene velike rezerve, da pribite v bojne linije. POT DO BERLINA JE VEDNO KRAJŠA ZA ZAVEZNIKE Zavezniki prodirajo v treh črtah proti Berlinu. Posamezne armade so oddaljene danes od Berlina še: Ruska fronta: 365 milj, kar je 70 milj manj kot zadnji teden. Italijanska fronta: 610 milj od Ancone, 620 milj od Pise. Francoska ,fronta: 330 milj od Troarn blizu Caena. -o- Papež obsoja katoliško komunistično stranko Rim. — Papež Pij XII. je ostro obsodil italijansko katoliško komunistično stranko, kakor je to storil v soboto list Osserva-tore Romano. Papež je rekel, "da je nekaj naših sinov očivid-no pozabilo bolj važne in svetej-še nauke cerkve." Vatikansko glasilo, Osservatore Romano je v svojem članku izjavilo, da so komunizem in katoliške doktrine nezdružljive. i PILOT SE JE HOTEL POSLOVITI OD MATERE, BO MORAL PLAČATI KAZEN letalo narobe in letel tik nad hišio svojih staršev in drugih meščanov na hrbtu. Meščani so se pritožili ter naznanili številko letala, ki so jo dobro razločili. S svojimi drznimi vajami v zraku je ljudi močno ostrašil, ki so mislili, da bo letalo treščilo vsak čas v hiše. Po predpisih ne sme nobeno'letalo leteti nižje kot 1,000 čevljev nad zemljo. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO j "AMERIŠKA DOMOVINA" V1CIKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland, do pošti, celo leto »7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta »2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: Celo leto $6.50, doI leta »3.50. Četrt leta »2.00 _Fosametna številka 3 cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, »8.50 per ye*r. Cleveland, to mail, »7.60 per yew U. S. and Canada. »3.50 for 6 monthr, Cleveland, by mail, »4.00 lor 6 months U. S. and Canada »2.00 for 8 months. Cleveland by mail »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier »6.50 per year: »3.50 for 0 months. »2.00 for 3 months. Single copies 3 centa _ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3$d 1879. No. 172 Tue., July 25, 1944 oseb, ne vidimo, kako bi mogel biti tiket Roosevelt-Truman poražen. Vsa znamenja kažejo, da leto 1944 še ne bo obrodilo za republikance, za pozneje pa ne rečemo: Roosevelt in Truman Politika, pravijo je bolj čudna kot je pa zobobol. Pa ni v mnogih slučajih nič manj skeleča. Če se je to kdaj pokazalo, potem se je na 29. demokratski konvenciji v Chicagu. Malokdo širom Zed. držav niti v sanjah ni mislil, da bi zdrsnil s pozornice sedanji podpredsednik Zed. držav Henry Wallace. Lahko gremo še dalje in rečemo, da bi lahko sešteli na prste one delegate na demokratski konvenciji, ki bi v sredo, ko je bila konvencija odprta, količkaj mislili, da je Wallace na potu ven. In lahko gremo še dalje in si upamo trditi, da kaj takega ni pričakoval niti Wallace sam. Toda na steni je bilo že dlje časa vidno svarilno znamenje: Wallace, tvoje ure kot podpredsednik Zed. držav, so štete. Napis so obesili nekateri demokratski politični strategist s privoljenjem, skoro gotovo, predsednika samega. Ameriška Domovina je v četrtek zjutraj zapisala, da če se kaj posebnega ne zgodi, je Wallace ob šaržo. To je naš list zapisal en dan prej, predno je bila nominacija za podpredsednika odprta. Iz česa smo pa to sklepali? Iz jako oprijemljivih znamenj in pa ker smo mislili, da demokratski voditelji niso tako slepi, da bi ne videli nevarnosti za izvolitev predsednika Roosevelta, če bi bil na glasovnici tudi Wallace. Vemo, da je mnogo demokratov, ki bi ne bili volili in podpirali Roosevelta, če bi bil Wallace obenem ž njim na glasovnici. In med temi mnogimi je bilo tudi naše uredništvo. Podpredsednik Wallace je bil do leta 1932, ko ga je predsednik Roose\elt poklical v svoj kabinet kot poljedelskega tajnika, registriran republikanec. Njegov oče je bil v ITard-ingovem in pozneje v CooJidgevem kabinetu kot poljedelski tajnik. Potem, ko je bil v Rooseveltevem kabinetu, je Mr. Wallace morda volil demokratsko, kaj vemo. Morda se mu je to zdelo modelno, ali je pa čutil to potrebo, da je tekom let Wallace zavil ppolnoma na levo med radikalce in komuniste. Da so ga ti elementi smatrali za svojega človeka, se je pokazato na zadnji demokratski, konvenciji, ko so člani CIO poskušali na vse načine, da bi izsilili njegovo nominacijo. Šli so celo tako daleč, da so izdajali neuradne vstopnice ter napolnili galerijo in dvorano, kjer je konvencija zborovala, z raznimi elementi celo s takimi, niso niti volivnih let, ki so demonstrirali za Wal!acea. Kdor je po radiu poslušal, je lahko na svoja ušesa slišal, kaj vse so počenjali, ko niso skoro pustili do besede tistim, ki so hoteli predlagati kakega drugega kandidata. Morda je bilo prav to nasilje vzrok, da je delegacija glasovala drugače. Radikalni element je prehitro vrgel karte na mizo. Zdaj lahko vidijo, da v Ameriki zaenkrat in najbrže še dolgo radi-kalci nimajo prilike dobiti vlado v roke. Dasi je bilo na konvenciji kakih dvajset kandidatov za podpredsedniško mesto, pa sta bila samo dva, ki sta imela priliko biti nomihirana. Prvi je bil senator Harry S. Truman, drugi pa član najvišjega sodišča Douglas. Ako bi bilo vidno, da ne morejo poriniti skozi Trumana, bi se bili obrnili na Douglasa. Toda Truman je zmagal z lahkoto že pri drugem glasovanju. Mnogi mislijo, da predsednik Roosevelt ne bo izgotovil četrtega termina v Beli hiši. Sodijo, da se bo odpovedal kmalu potem, ko bo vojna končana in posvetil-vse svoje moči mirovnim pogajanjem, kjer bo skušal s svojo vplivno besedo postaviti temelje bodočemu svetovnemu, in če mogoče — trajnemu miru. V tem slučaju bi postal avtomatično njegov naslednik podpredsednik. Zato so pa demokratski voditelji gledali, da dobijo podpredsedniškega kandiata, ki bi bil tudi clober predsednik in torej sprejemljiv državljanom pri jesenskih volitvah. To je bil največji vzrok, da niso hoteli imeti Wailacea, ker niso hoteli dati vlade v roke levičarjem, komunistom in njih sopotnikom. Nominiranec, senator Truman, ki prihaja iz Missouri, je pa močan kandidat, ki bo veliko pripomogel k izvolitvi Roosevelta. Kakor bi bil Wallace glasovnici v velikansko "breme, tako bo senator Truman v veliko oporo. To je videl s svojimi demokratskimi voditelji tudi predsednik Roosevelt. Senator Truman je znan;da hodi po lepi srednji poti, ni preveč na to, ne preveč na ono stran in ki ima sila prijateljev, kateri si je pridobil v času senatorstva. Zlasti si je pa pridobil dobro ime kot načelnik znanega Trumanovega preiskovalnega odseka, ki je preiskoval vladna vojna naročila, kjer ni poznal ne prijatelja ne sovražnika -in ki je, kot je dokazano, prihranil davkoplačevalcem lepe milijone dolarjev. Tako so demokratski voditelji pod spretno roko predsednika izmanevrirali zelo močan tiket — Roosevelt-Tru-man. Ako do volitev vojna ne"bo končana, in zelo dvomljivo je ob tem času, da bi bila, bo Mr. Roosevelt gotovo izvoljen za četrti termin. Dasi je koncem konca fakt, da bomo vojno dobili ne glede na to, kdo bo sedel v Beli hiši, pa bodo državljani raje pustili vlado v rokah izkušenega moža, kot pa bi jo dali v roke komu drugemu. Prevladovalo bo geslo: ne menjaj konja sredi reke! Rooseveltova administracija je napravila dosti napak, kar je priznal predsednik sam v sprejemnem govoru, ko je pripomnil : kdo jih pa ne napravi, vendar je gotovo, da bo Šla zanj ogromna večina delavcev in če i:,,:, n: mo, da je danes pri dobrem zaslužku do 55,000,000 BESEDA IZ NARODA Iskrene čestitke! Danes, to je v torek 25. julija bodo obhajali svoj god vsi Jakobi in Japčeti, v sredo 26. julija pa vse Ančke in Ančice. Torej vam kličem iz dna srca in želim, da bi dočakali še mnogo let vsi skupaj v zdravju in v zadovolj-nosti. Najlepše čestitke pa našemu priljubljenemu uredniku Ameriške Domovine, da bi jo še več let zdrav in vesel uredoval in da bi še mnogo počitnic imel v Kushlanovi kempi. To je naš Jack Debevec. Bog Vas živi še na mnogji leta! In še enkrat: živijo vsi Jakobi in Ančke in še na mnoga leta! Vaša prijateljica Tončka Jevnik. -o- Pridite na sejo! Po določbi Zveze slovenskih drultev Najsv. Imena zboruje zveza štirikrat na leto in sicer vsakikrat 5. nedeljo v mesecu. In ta pride na 30. julija, ki je določena za to sejo. Vršila se bo ob treh popoldne pri fari sv. Vida v šolskih prostorih. Pričakuje se, da se vsi člani zavzamete in se gotovo te važne seje udeležite. Res ni prijetno v letnem vročem času hoditi na zborovanja, toda vrednota je toliko cenjena, klikor zanjo žrtvujemo. Cenimo prav gotovo smoter zveze, ki je, da z strnjenimi silami delujemo za prvo prošnjo Oče-naša: "Posvečeno bodi Tvoje ime . . ." Naše seje so vselej zanimive, kjer vselej ob lepih govorih napolnimo svoje duše z novim navdušenjem in ognjem za tista načela, ki imajo granitni temelj in so vedno nespremenljiva. • .... Obenem moramo določiti podrobnosti, ki so v teku za našo prireditev v jeseni, če hočemo, da dosežemo moralni in gmotni uspeh, moramo vsi sodelovati, da ne bo uspeh zaostajal za zadnjimi prireditvami. Zato pa je vsakega člana dolžnost, da sodeluje* na tej seji. Na svidenje! Math Tekavec, predsednik. Rokavski preliv "Na oni strani Rokavskega preliva pripravljajo zavezniki največjo ofenzivo vseh časov." — Tako je pred kratkim berlinski napovedovalec tolažil Nemce. Rokavski preliv je najbrže najbolj zanimiva vodna pot na svetu. Meri ,komaj dobrih 600 km v dolžino, že v prvih časih zgodovine je igrala ta vodna pot pomembno vlogo. Pred leti je marljivi čitatelj angleškega časopisja lahko dnevno prebiral .tudi kratke vrstice: "Temperatura v Rokavskem prelivu : toplo, sončno vreme, zmerna toplota; morje je mirno." Ali takrat, ko so prišli Nemci na pičlih 26 milj pred Dover, "pripravljeni, da navalijo na Britansko otočje, so vremenske napovedi nenadoma prenehale. Med številnimi morskimi cestami je Rokavska pot razmeroma mlacla. Nastala je v ledeni dobi, ko se je Britansko otočje ločilo od evropske celine, in so vode Atlantskega oceana napolnile nastalo razpoko, da se združijo z valovi Severnega morja. V razpoki sami je nastalo morsko vrenje, ki se vse do danes še ni pomirilo. Atlantske vode v mogočnih valovih tisočletja razbijajo debele plasti kopne zemlje in ustvarjajo ogromne mase gibljivega peska. Na dolžini 600 kilometrov udarjajo neprestano valovi ob granitne bloke Cornw&llske, na rdeče in bele strmine Devona na francosko obalo in obupajoči mornarji so na vse kriplj.e poskušali odgo-netiti veliko skrivnost nemirne- ga Poze j doma, ki varuje Britansko otočje. Z vso natančnostjo so mornarji beležili vetrove, ki pihajo iz zahoda, opazovali morske tokove, ki drve proti Severnemu morju. Pri tem so se prepričali tudi, da mirno morje v bližini Doverja je ne pomeni, da je lepo vreme na vsem Rokavskem prelivu. BLISKOVITA IZNENADE-NJA Površina 23,900 kv. milj, ki jo zavzema Rokavski preliv pripravlja mornarjem bliskovita iz-nenadenja. Morski tokovi, plima in oseka, tišina in viharji, vse to ostaja premnogokrat prikrito mornarju, ki se odpravlja na razmeroma zelo kratko pot čez Rokavski preliv. Tokovi se pomikajo skozi preliv s hitrostjo 2 do 6 kilometrov na uro, pa tudi več. Plimi in oseki zapoveduje vreme. Z vsemi temi morskimi nezgodami, ki ne kažejo prav nobene pravilnosti, so se borili prvi celinski ljudje, ki so škilili tja na ono stran, na Veliko Britanijo. Samo ena stvar jim je bila jasna, da je morje na tej kratki razdalji plitvo. Kakor povsod drugod tako so bili tudi tu trgovci prvi pijonirji, ki so tvegali tja čez. Trgovcem pa so ponavadi sledili vojaki in bojevniki. Romani so prispeli do Rokavskega jarka in ga imenovali "Mare Britanicum." Takoj so pričeli s pripravami za invazijo. Prva Cezarjeva flota je odplula pri popolnoma mirnem morju in je bila uničena. Leta 1588. j£ velika španska flota, ki je štela 129 ladij izginila v vodah Rokavskega preliva. To niso bile samo majhne britanske ladje, ki so špansko floto preganjale, pač pa je k uničenju mnogo pripomogel vihar, ki je pomandral večino španskih ladij. "Bog je zadihal in nesrečo odvrnil," so govorili takratni Britanci. Izgledalo je, da sam Bog blagoslavlja britanske mornarje v Rokavskem prelivu. Kdor koli je tvegal, da se s silo dokoplje do Britanskega otočja, je med potjo omagal. V Rokavskem prelivu so se izvežbali najboljši britanski mornarji. Vsak poizkus preja-drati Rokavski preliv je pomenil drzno pustolovščino. NAPOLEON Leta 1785. je prvič preplul Rokavski preliv balon. Tega se je gotovo zavedal Napoleon, ki je polni dve leti pripravljal naskok, ali zaman. Rokavski preliv je prekrižal vse njegove načrte. 100,000 mož je imel na razpolago, 1,300 "invazijskih čolnov" je pripravil, v načrtu je bilo nekaj tisoč balonov, ki naj bi prevažali čete nai Bri/tansko otočje. Zgradil je prave plovne trdnjave in ukvarjal se je celo z mislijo, da bi zgradil predor pod Ro-kavskim prelivom. Vsi ti njegovi načrti pa so propadli samo zaradi tega, ker je Rokavski preliv peklenska kuhinja, polna bliskovitih iznenadenj. Nekemu svojemu admiralu je napisal tole: "Pmislite, če bi nas naše la-dj« mogle prepeljati na angleško obalo,'kaj bi se vse zgodilo? Osem ur teme in lice sveta bi se popolnoma spremenilo. . . Tisoč tristo "invazijskih čolnov" je bilo zbranih v lukah Rokavskega preliva na francoski obali. Dve polni,leti so potekale priprave. En sam čoln je tvegal drzni podvig in še tega so Angleži zajeli brez vsake borbe. Vojaki, ki so bili v čolnu, so bili tako zdelani od morske bolezni, da so popolnoma pozabili, da so Napolenovi vojaki. Na morsko bolezen Napoleon ni mislil. Med raznimi vojnami je Rokavski preliv postal glavna svetovna trgovska žila. Male trgovske ladijce, ki plule z ene obale na drugo, so na svoji poti preživljale ogromno strahu in nevarnosti. Mnogo teh ladjic se je potopilo, mnoge so oropali morski roparji in mnoge so se razbile ob pečinah angleške obale. PREDOR POD PRELIVOM Ogromna zapreka, ki jo tvori Rokavski preliv, je v vseh časih zanimala tako državnike kakor vojake. Tako so — kakor smo že dejali — že 1. 1803. pripravljali načrte za predor pod Ro-kavskim prelivom. Pred prvo svetovno vojno so bili celo tako daleč, da so tudi že izračunali stroške tega ogromnega načrta, ki je zahteval 30 milijonv funtov šterlingov. Predor še ni bil zgrajen in Rokavski preliv je še vedno tam. Med zadnjo vojno so ob ugodnem vremenu Britanci prepeljali v 40 urah na Francosko 700 topov, ki so v tem času rešili zaveznike. Vreme je bilo zopet za zaveznike ugodno leta 1940. Kncem meseca marca vihravi vetrovi ponehajo na Rokavskem prelivu, do meseca maja pa še vedno pihljajo močni severovzhodni vetrovi, ki ustvarjajo nevarno valovanje up vsem prelivu. V tem času je francoska obala pogostokrat vsa bela od soli, ko morska voda izhlapi. Posebno je bila "zasnežena" francoska morska obala 1. 1940. Vremenoslovci, ki marljivo že 40 let beležižjo vse spremembe v Rokavskem prelivu, napoveduje jo, da se bo vreme v aprilu zbolj-šalo. Od tega časa dalje pa je vreme vsak mesec dvakrat bolj občutljivo, kakršno je bilo v prejšnjem mesecu. V maju in vse do zadnjega avgusta bo ves Rokavski preliv stalno zamegljen. Ta morska ožina je bila vedno naklonjena Angležem in britanski mornarji so prepričani, da ima to pravilo še vedno svojo polno veljavo. (R. C.) -o- Domača fronta Ker gre približno 25,000,000, pisem preko morja članom ameriške bojne sile, vojni oddelek poudarja, da je natančen naslov na pismu edina garancija nagle dostave pošte na vse kraje. Ako morajo poštni uradniki študirati naslov, se pošta zamudi. POL MILIJONA ŽEN VOJAKOV BO P.AMAGANO Po programu, za katerega je kongres odobril $42,800,000, bo pomagano v prihodnjih 12 mesecih do pol milijona ženam vojakov, kot naznanja vladni delavski urad. Več kot 40,000 slučajev je bilo mesečno odobrenih. Od začetka programa meseca marca 1943 pa do konca letošnjega maja, je dobilo več kot 355,000 mater in dojenčkov pomoč od vlade. Prvič je, da dobijo žene in dojnički letalskih kadetov to oskrbo, obenem z družinam,! mož, ki so najmanj plačani v vojski, mornarici, marinih in obrežni straži. Denar se da za zdravniško odpomoč žen vojakov med ča-j som nosečnosti, ob porodu ir; j šest mesecev po porodu ter za dojenčkovo oskrbo v prvem letu. ZAPISNIK VSEGA OBUVALA KI JE, NA RACIONIRANJU Urad za kontrolo cen bo raz-| poslal trgovce z obuvalom po-I le, na katerih bodo morali trgovci navesti inventaT vsega obuvala, ki ga imajo v zalogi in ki je pod racioniranjem od 31. i julija naprej. OPA bo s poslanimi polarni podala tudi vsa pojasnila. IZDELALI BODO 128,175 [ LEDENIC ; Kvota za ledenice za doma-! čo uporabo znaša za tretje četrtletje 1944 skupno 128,175 j kosov. Produkcijo je urad za | kontrolo cen razdelil med 21 i tovaren, in jim dovolil potrebni material. POTREBlNI SO DELAVCI ZA UKUHAVANJE Približno 1,400,000 delavcev za polovico časa, ali 700,00 delavcev za poln čas se mora dobiti za ukuhavanje na milijone ton sadja in zelenjave to poletje, je dej-al Paul McNutt, komisar urada za vojno delovno silo. TRI OD VSAKIH ŠTIRIH BODO UKUHAVALE Tri od vsakih štirih gospodinj nameravajo ukuhavati sadje in zelenjavo doma to poletje. To je prav isti odstotek kot lansko leto. Tako poroča urad za kontro cen na podlagi preiskave po deželi. PISMA VOJAKOM JE TREBA NATANČNO NASLOVITI Žena, ki ne prenese dnevne svetlobe Pepita Convago, žena nekega portugalskega bančnega uradnika, po nasvetu očesnega zdravnika za daljši čas ni sme--la izpostaviti svojih oči dnevni svetlobi. Podnevi je sedela v mraku in poslušala radio. Ko so po zdravnikovem mnenju bile njene oči že toliko dobre, da bi zopet lahko šla na svetlo, se jo je polastil nerazumljiv strah. Ni hotela iz temne sobe, če pa je šl,a je šla le z zavezanimi očmi. Stalno je trdila, da bi ji svetloba silno škodovala in jo bolela. Ker je postajalo nevarno, da bi Covango popolnoma izgubila Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvni sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno karto. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega naslov, za katerega hočete.preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovnico se lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo poslali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki. S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne,' samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu boste preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. vid, če bi še dalje živela v nem prostoru, sta mož in nik napela vse sile, da * prepričala, kaka nevarni preti. Toda ves njiju trt bil zaman. Tako je gosp'; vango po lastni krivdi pofj ma oslepela._ \ O, —^IIHMlH h ^J^ al' P*! tmtiM To-le obdržite zase, daff de na nos kakim nepokl"] osebam in da ne nastaneJl diplomatski zapletljaji, si domače rečeno: zamera. J . Kot veste, je bil naš f zadnji teden na urlaubu v j, lanovi kempi. Ker mi je | telesni in dušni blago'f, strašno pri srcu in ker m'J lo močno na tem, da ga in celega pošljejo nazaj j ofic sem ga imel pod s|j nadzorstvom po moji taJ!l|j ciji. Tako vem do zadnJ'j zarčka, ki ga je v teku P|j predihal, vem natančno | nut in sekund, ki ji je P^ na stopnicah pred Den kuhinjo s Tonetom, torej besedo: vem natanko za ^ gova dejanja in nehanj^ celega tedna. ] Reporte sem dobival sf, redno, da bi bil lahko v; potrebe tekel tje v z otel Franceta, če bi nekaka nepravdanska sila-či moram, da so bila por0* a iz skrajno zanesljivih poučenih virov, kot pr»vl lo povoljna. France se J1} obnašal in mi delal čast L^ in pijači, pa tudi pri de e slabo obnašal. In to zadnje je tista ^ zdaj tukaj le rad omeii'v se pojavila razna spo1'11' { sanja, katerih sam ne ( šiti. Moj zaupni poroč^ . je namreč en dan prit^ dat to-le: "France pent« ^ čevo štalo! Penta pa s> ■' stran, ki je v senci in1 v stoji!" _ L In ti dve prioriteti, . sod sta, ki mi rojita P a Kako je bilo namreč ^ ^ bi France barval štalof^ senci? Ako je hlev k^J pravljen po kakem P^L vzorcu, mora imeti vsaJ T, ne, čeprav rad verjaitfe| ga znal Krkotov Tonejo tudi s petimi ali več ste'f najdljiv kakor je. I'1^ hlev vsaj st'iri stene, Ff' nemogoče, da bi bile f stene v senci. Se reče, f mogoče tu,di to, da je r pravljen tako kot rinžf^ se vrti. Potem, seve^p' (bi rekla EisenhardtoW- ga je France lepo ob*af. da je barval vedno v 1 To je ena stvar, kate'| j' ba priti do dna. Ak°J |( oziru s Krkotovim ToijTk poseben patent, bi ji^Ta čal, naj ga dasta v JfT/ čim barvarjem, ki zdaj pariti po soncu stvah. V takem pa^1« biti denar. I111 Druga 'stvar, ki m' f:11 ke preglavice je pa katerem je France stf.J barval štalo. Dosti j#š( zvezi vprašanj, na vem odgovora. Zakaj jr 1 France rabil raje sod ;f r< in pa, to je pa glavno vjftr* če je bil tisti sod Pi:!|f 1 bi prej rekel, da ni ^'jT^ če ni bil, ali je imel F s sodu pumpo, ki mu •iele.' kocino naravnost v ^ jr1 moral vselej, kadar j0Jrn stopiti z soda in si jo11 jp1 In končno še to-le-. ffce nadvse važno. Ako -1 J1 1 poln, kot sodim da Je Jr bi jaz rad videl tisto j^a: .je France pental. In ^j'6' ia izgleda tako, kot rt^!1'i« vsem tem sklepanju 1 JNs nju, kako je Debevčev^tn« svoj rezidenco Sepo^i" ■ bil France gotov z d^F ( Kot sem rekel, to s'1cia sebne stvari, zato j H1 obešam na veliki zv'° f je važne pa so, kaj ne? J Talisman (Vohunski spomin) pa se bojim, da ne pri-btoženec vsled tega v ve-zadrego. Ali bi ne bilo °ce, da ga bo predsednik m državni advokat narav- * vprašal, če igra v tem slu-1 spovedna tajnost kako In to bi pa župnik mo-.^otem naravnost tajiti." F° vprašanje bi kar že na-1. lahko izključili, če po-pamo, da o tem obtoženec fme govoriti, ker bi narav-I Prelomil svojo dolžnost. !atl bi pa moral, v kako .F'zadrego lahko pride du-vsled spovedi. To bi PJ gotovo naredilo dober * »a porotnike in samo s 'imamo opraviti. Ne bojim da bi se pri tem mogla leh°vati sveta stvar. Go-Predsednik kaj takega dovolil; naši sodniki so 1(jh se ohranili toliko po-'' a bl ne trpeli takega za-| vanja pred sodiščem." pmam se z našim cenje- EJaueljem'" pravi škofov š' k- "Jaz mislim, da bi ta J . možnost dobro upliva-I Javno mnenje, dasi bi L "dovolj jasno K k- no pa bi bil° d°- ■kil javnost enkrat na to , ;> kako huda dolžnost "duhovnika spoved. Od f zgodbe si tudi oblj ubij^ a°orega učinka. Ce torej . ^i-eprečimb, da sodišče I a naravnost ne vpra-I i, menim, se tega zago-L^ 0 Poslužimo." iteh-1^6'" potrdi gospod L veseljem delim Ida?6- In tak0 ae nade" I / oodete vi rešili nedolž-fm ,cast naše duhovščine, feše i in svete žrtve bo-fvaia ° podpirale." |Su . Vam; pri nobenem Jih nisem bil tako po- si'im ;;aj -bi obupa1'če aba'. J se gre i" ka~ fčn04°-naŠa sredstva. To-I mu prijazno seže- licah Se poslovita- Na J. 1 Pravi uradnik: "Bo- »Wt nam bo šl° slab°; ti v',' mora sam v resnici j) auPanje." I B0UPam' da nam pojde |bode°^~~Zai)-' se pač bori" l^en,,?6 T kak način vse fetelj- °brili1'" odgovori C^ V STE. BAUME h s* nagiba h I bliv Sodna obravnavi o ',]' Cel° mesto Aix ne I ra2n,rUgem kot o bližaj o- I ioea0c?Vcel° mest0 se ie ■ki k , " zadevi na dve »Vati • ° rnoramo Pač pri- :Ma'ioe"a stranka glasno panka ZUpnik kriv umora; V klubiri^e privržen" i»ikih - i kavai'nah in po Pričaj T .Stranka pa je len- '. Ua Je župnik ne-Jo'z« ?611" te stranke !i tudi "bogega duhovnika fjšo sL:rZfj0 2 večjo ali f se 2a Xn«stJo javno poteg- * PeWV-klica. F0ga domu je pekova JtrnouL Zag°varjala abbe II vnC * Ce!° du- Havlioi Gorje sosedu, ki sem „ .ZOper župnika čez im otroka poslal domov. Potem pa je poslal denar otrokovi materi in je priložil še en dolar za njegov hranilnik. HE GAVE HIS DAD—YOU LEND YOUR MONEY ) (Photo by William Sturm, Chicago Sun) EELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci * INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Piston Co. 5340 Hamilton Ave. (177) MALI OGLASI Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 i/ac na uro Ženske 6214 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (X) Stanovanje iščejo Želimo dobiti stanovanje 4 ali 5 sob, kjer bi bil tudi jard,! za katerega smo pripravljeni dobro skrbeti. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EX-| press 2086. (174)i Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, i 5 sob zgorej, in 6 spodaj; vse' v najboljšem stanju. Za na-daljna pojasnila se zglasite po 5 uri popoldne na 5159 Miller Ave., Maple Heights, blizu S. N. D. (178) Sprejme se ženska za čiščenje in pranje, 2 dni v tednu, stalno. Pokličite IV 2460. ______ U) Delo dobijo Sprejme se pomagače pri vožnji trukov in pri cementnih blokih. Plača je $1.00 na uro, čas in pol za overtime. Bliss Road Coal &-Supply Company 22290 Lakeland Blvd. _(174) MALI OGLASI Prodaja posestva Spodaj podpisani oskrbnik zapuščine pokojne Marije Jene bo dal v prodaj posestvo znano kot 1039 East 61st St., Cleveland, Ohio, dne 7. avgusta, 1944, med deseto in enajsto uro dopoldne v uradu Leo Kushlana, odvetnika, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, najvišjemu ponudniku, toda ne za manj kot $3,000.00 v gotovini. Kogar zanima, naj bo osebno in ob času v omenjenemu uradu. Frank Pire, oskrbnik, Leo Kushlan, odvetnik. (July 25, 27, Au.g 2, 4.) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 6 sob, kopalnica in garaža, na 620 E. 97. St., zgorej; samo odraslim ljudem. (174) 3 sobe se odda V najem se odda 3 sobe odraslim ljudem, na 995 Addison Rd. (173) Arena mirti. — To je vse, kar jo ostalo od velikanskega cirkuškega šotora Ringlžng bratoy hi Barnum & Bailey cirkusa v Hartford, Conn. V tem požaru je našlo smrt 159 oseb, največ izmed teh so bili otroci. Mnogo trupel pa je bilo tako .izoglenelih, da ni bilo mogoče ugotviti njih identitete. Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Westport Ave. Ledenica naprodaj Proda se ledenica za 50 funtov ledu. Vprašajte na 7412 Cornelia Ave. (172) Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tuea. x) NOVE URE V TRGOVINAH V sporazumu z vsemi trgovinami z železnino v okolici, bodo odslej sledeče ure v teh trgovinah: Dntvno od 8 zjutraj do 6:30 zvečer. Ob sredah od 8 zjutraj do 1 popoldne Cb sebotah od 8 zjutraj do 8 zvečer. G UD IN A HARDWARE 6127 St. Clair Ave. KAJLAN HARDWARE 6421 St. Clair Ave. SMREKAR HARDWARE 6113 St. Clair Ave. ZAVASKY HARDWARE 6011 St. Clair Ave. Selitev gostilne Vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem naznanjamo, da smo preselili svojo gostilno, znano pod imenom Pauline's Tavern 5379 St. Clair Ave. v nove prostore, na 1245 E. 55 St., kjer je bila poprej znana Nossetova gostilna. Kot na prejšnjem prostoru bomo tudi tukaj vedno postregli z najboljšo pijačo. Toplo se priporočamo za obilen obisk starim in j novim odjemalcem in gostom. Ignacij in Pauline Zupančič (July 25, 27, 29) v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. *AVE WAtTE PAPER mogel; toraj kaj mi pomaga, da sem se nahajal v dotičnem prostoru! Nato zaslišim zopet oni obupajoči krič, in takoj za njim ono divje smejanje Mylord, ono smejanje, katero sem že tako natančno poznal, in sedaj sem si mislil, da se mora v teh prostorih nahajati kaki človek. Prižgem si malo svečko, katero sem ravno po naključju pri sebi imel in odprem še enkrat previdno vra- ta." "No, to je bilo metnega od vas," om«j ray. "V prostoru zadej, vj ga je prihajalo od ^ prav malo svetlobe, J neki človek na starerti nem divanu. Človek I še enkrat — izgledal Pj kaka divja zver! Tegj ra ne bom jaz nikoli j (Dalje prihodnji^ Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! Petletna vojna je uničila cvet nemške moške mladine in mladeniči od 20 do 28 leta so zelo pogrešani med nemškimi ujetniki. Tako poročajo ameriški častniki. Mnogi izmed ujetnikov so zelo mladi ali že precej čez 36. leto starosti. Slika nam predstavlja oplašenega nemškega vojaka-vjetniha, ki je star komaj 16 let, ki je bil zajet'pri Barne-ville, Francija, ki je tipičen za nemške ujetnike. SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Nacijski poglavar. — Feildmm-šal Guenthev von Kluge, ki je Hitlerjevo povelje nadomestil feldmar-šala Kari Rudolf Gerd von Rundstedt-a, ki je bil glavni poveljnik na fronti v Normandiji v Franciji. Von Rundstedt je bil za Hitlerja preveč konzervativen. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini IOOO SAVE WASTE PAPEŽI WHm YOITR PAPER GOES —and thousands of other WAR TIME USES / - NEWSPAPER& PARACHUTES ^^ TOR FLARES. SOLDIERS FOODS ETC.. MEDICAL SUPPLIES SHELL CASES RATIONS PACKING Japonska otroka, kljub temu da sta dobila kendija od ameriških vojakov, še vedno preplašena stojita pred jetnx-škim taboriščem na Saipan otoku. Ko so naši vojaki zavzeli omenjeni otok, so iz džungel nagnali mnogo žena in otrok, s katerimi pa so naši precej obzirno postopali, moške pa so postavili zat žične ograje. HOW UNCLE SAM USES WASTE PAPER MAGAIlNES WASTE BARRACKS WALL LININGS BOMB RINGS i fir i '+&+!"!! !" ! !""! """" !"""! TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN "Elizabeta Wilson, Mylady!" č Armenia si je mogla na ta n 'trašni pritisk na njeno srce n lasloniti na bajto in si obrisati d -cV/. Čela znoj, ker besede Eliza- s jeta Wilson so ji zadale tak E idarec, da je za trenutek umol- s cnila. Sedaj prične premotri- t /ati Elizabeto — pred njo je d i/idela stati prvo ženo Edwar- p da Wilson — ona živi — ona r išče Edwarda,----t Kaj se bo sedaj zgodilo? & Strašni notranji boj se jo s polasti, strašne misli ji rojijo po glavi, ker besede s katerim je bila zastrupljena so grozno r delovale v Armenijinem krvo- i ločnem srcu. "Elizabeta Wilson?" vpraša 1 ona popolnoma zmedeno. "Od 1 kod pa prihajate?" 1 "Prihajam iz države Nevada i Mylady!" "In čisto sami z vašim ljub- i kim otrokom? In kam ste se- 1 daj namenjeni?" "V San Francisco. Toda jaz s moram sedaj tukaj počakati na mojega soproga!" "Na vašega soproga?" "Gotovo Mylady!" i Mr. Edward Wilson! On se sedaj nahaja v San Franciscu. Jaz ga tam poiščem. Toda sta- 1 ra Zan-}bra je bila v San Fran- ■ ciscu in mu povedala, da'ga jaz tukaj - pričakujem!" "On bo gotovo prišel?" "Jaz ga že željno in nestrpno pričakujem Mylady, jaz ga že dolgo, dolgo časa nisem vi-, dela." "In vi ga ljubite?" "Tako vroče ga ljubim kot on mene." "Radi kakega vzroka pa vas je zapustil?" "Ah, on ne ve, da jaz živim! Jaz sem sevSierri ponesrečila. On me pa sedaj drži za mrtvo. Kako se pa bo razveselil ko me zopet zagleda; ko bi že vsaj prišla tako težko pričakovana ura!" "In to je vaš in Mr. Edward Wilsona otrok?" "Moja tolažba in najdražji zaklad Mylady! Oh kako se bo moj ljubi Edward razveselil, ko ga bo zopet zagledal, in ga bo zamogel na svoje srce pritisniti!" Armenia je občutila kako jo te besede, resnične ljubezni režejo — ona ni mogla teh besed slišati in še manj prenesti — to ji je bilo preveč, kar je tukaj slišala! Sedaj je lahko vse vrjela, kar ji -je stara za-morka povedala, ona vidi sedaj Edwardovo prvo ženo pred seboj stati, vse nadaljno obupa-vanje izgine. — In če se Elizabeti vseeno, akoravno je stara Zambra premeteno stvar uredila in jo meni sporočila, posreči Edwarda najti,--kaj potem? Kateri zakon ne bo potem veljaven? Grozni strah jo navdaja pred to odločitvijo, bojazen pred tem trenutkom pretresa Armeniji dušo. In takoj poleg te bojazni si ji usiljuje v notranjost črt do te nesrečne ženske, katera ima večjo in starejšo pravico do Edwarda, katera je utekla strašni smrti in prišla sedaj sem v napotje in v nesrečo Armeniji. Nepopisljiva muka se je polastila sedaj Armenie-- Ona pozdravi Elizabeto, medtem pa še enkrat prime za kozarec in ga nese k ustom tako, kakor da bi hotela še enkrat piti, in takoj nato se odstrani. —Prepričanje je sedaj dosegla, toda tudi s tem prepričanjem velik strah, strah kaj se bo sedaj zgodilo. "Ti živiš sama sebi v nesre- čo," zašepata ona sama sebi med potjo nazaj proti svojemu vozu, "ti ali jaz, to je pa sedaj j ako težko vprašanje, jaz sama ga ne morem razrešiti! Ena sama lahko Edwarda poseduje! Katera toraj s pota? Raje smrt, kot pa Edwarda izgubiti! Tebi se ne sme posrečiti ga zopet videti, ti ga ne smeš zopet najti, nobeno tvoje poročilo ne sme do njega! Edward je moj! Ti ga ne-smeš nikoli več doseči!" — Harrytova odkritje Murray se je zopet nazaj vrnil s nadzorovalnega potovanja in je ravnokar dospel v San Francisco, ter se nahaja pri Vanderbroocku v veliki sobi v hotelu v katerem je bila velika miza z zemljevidi, risarijami in računami obložena. V drugi poleg nahajajoči se sobi, pa so se nahajali raznovrstni uradniki in sluge. "Na železniško postajo je do-šlo poročilo, da je Mr. Noe Wilson mrtev," reče Murray, "jaz zamorem to novico samo ponoviti, ker tako sem jo slišal govoriti!" i "Mr. Noe Wilson?" vpraša . Vanderbroock, "ali ,pa ste do-. bro slišali in razumeli Mylord . _i" ; "Tudi meni se vidi poročilo neverjetno kot vam. Toraj moramo nekoliko potrpeti, da do- bimo uradno potrdilo. Za nas bi bile te posledice neprecenljive vrednosti, ker če je Noe Wilson v resnici mrtev, no, potem se bo tudi njegov plemeniti načrt razbil v prah." "Ja Mylord, stvar je drugačna — kdo ve! Sin Noe Wilson je soprog od Lady Campbell!" V tem trenutku nekdo potrka tiho na vrata. Vrata se na tiho ter prav previdno odpro in služabnik Harry vstopi z nekako spremenjenim obrazom, tako da se mu je takoj spoznalo, da prinaša kako prav"zanimivo poročilo. On .zopet prav previdno za seboj vrata zapre in se prikloni obema gospodoma. "Oho, to je j a naši stari po-setnik," reče Vanderbroock in gleda pri tem Armenie služabnika s široko odprtimi očmi in težko pričakujoč, kaj da bo izvedel od' prišlega služabnika. "No, no, le pridite bližje!" reče Murray. "Pst Mylord — nekaj zelo važnega!" se oglasi Harry s tihim hripavim glasom, grozno, grozno zanimivega! Vendar . enkrat se mi je posrečilo priti i oni skrivnosti do dna! Pri moji veri, to je pa bila zelo, zelo s kunštna stvar! Hahaha, Harry ■ je zviti lisjak, ne da si preje miru, dokler se ne prepriča o ■ stvari katero zasleduje! To pot ; se sam sebi čudim kako mi je , bilo to mogoče dognati. To je ) bila vagana, zelo nevarna stvar! - Ali kaj vse ne naredi človek, če.se hoče pokazati, da je slu- \ žben!" "Ali se vam je vendar en-l krat posrečilo priti do dna tisti zagonetni skrivnosti?" vpra-> ša nestrpno Vanderbroock. Harry ponosno se držeč po- - kima z glavo. "Danes Mylord! Malo prej! s Tega ni še ena ura! Meni se i ■ tresejo še sedaj kolena! Straš- i ■ no je bilo! Jaz ne bi šel še i . enkrat tje, pa če bi mi ponujali magari sto in zopet sto do- ] - larjev!" i "Vi dobro veste, da se ne : ' morete pritoževati čez našo ] - radodarnost Harry," reče Van- ; derbroock. 7 "Pa kaj vas je tako prepla-: šilo ha, ha?" vpraša Murray. "To je bil en predrzni ko-3 rak! Lady se je odpeljala na - izprehod. Jaz sem si pa mislil, - sedaj je čas, Harry izrabi sedaj to priložnost, katera se ti i sedaj nudi. Dvakrat sem že v • njeni odsotnosti gori v njeni sobi ključe iskal, toda vselej je - bil moj trud zaman — mala i fino napravljena omarica, v - kateri vedno v nji ključi visijo, je bila vselej prav trdno zapr- - ta. Danes sem se pa zopet prav previdno splazil v njene pro- " store — in videl sem! Veselje me je prešinilo — mala oma- 0 rica ni bila danes zaklenjena in i- ključ je bil v nji, lady se je >, prav gotovo moglo kam hudo r muditi. Sedaj odprem mala 1 vratica. Viselo je več vrst klju->- čev v nji. Jaz dotičnega klju-o ča nisem poznal, kateri je sli-y šal k zadnjim vratom in radi-e tega sem moral vse s seboj vze-o ti. Nato sem se natančno pre->t pričal, da bi me ne kateri od e služabnikov ne opazoval in me e ne zasačil pri temu nepravil-'! nemu delu. Ko sem bil enkrat na jasnem, da nisem od nobe-i- nega opazovan, sem se podal čez dvorišče k vratom, katera i- so vodila v spodrije prostore i- palače. To je bil po mojemu i- mnenju j ako predrzni čin. Kaj bi bilo, ko bi se bila lady toes' nutkoma nazaj povrnila? Toda jaz sem se že skoro popol- - noma mojemu cilju približal in radi tega so mi vse druge misli pošle; in moj nagon je bil: sedaj velja za vsako ceno priti na dno ti skrivnosti." "Prosinj vas toraj, povejte bolj na kratko!" pretrga Murray govor besedičnemu služabniku, "kar ste vi doživeli pri tem podvzetju, nas popolnoma nič ne briga!" "Gotovo Mylord, gotovo! Ker iz mojega pripovedovanja za-moreta gospoda izpoznati celc situacijo, na kako nevarno delo sem se podal in s tem dokažem, da ne sprejemam čisto zastonj nobenega denarja od vas _i" "Toraj vi ste dospeli v do-tične prostore, kaj ne?" vpra- ša Vanderbroock, kateri je ravno tako težko pričakoval odgovora kot njegov tovariš Murray. "Jaz pričnem poizkušati s ključi Mylord — oh, kaj bi bilo, ko bi me pri temu delu kdo zalotil od služinčadi, gotovo bi bil izgubljen!" pripomni še Harry, "toda poizkušal sem dalje! Nato mi pride pravi ključ v roke. Jaz hitro vrata odprem. Dolgi, j ako temni hodnik leži pred menoj. Kaj ne gospoda? — dobro je bilo, da sem vse ključe s sebo jvzel. Ko sem vstopil, zaprem zopet za seboj prav previdno vrata in stopam po temnemu hodniku oprijemajoč se za steno. Po kratkem času dospem na konec tega hodnika zopet do nekih vrat. Toda te so bile še trdnejše zaklenjene. Sedaj privlečem zopet ključe iz žepa in sem zopet komaj našel pravega. Nato tudi te vrata hitro in previdno ! odprem. Tukaj se mi prikaže ■ teman precej prostoren prostor, in zazdelo se mi je, da s6 i v njem nekaj premika. My-1 lord, lahko mi verujete, da nisem jaz nikaki strahopetec, da ■ ne verujem v strahove, ali ka- ■ ko vraževerstvo—ali ko se je ■ nekaj v temu temnemu prosto- - ru pričelo premikati in proti ■ meni se bližati, — pričel mi je - mrzli znoj curljati po obrazu l in hrbtu in bil sem tako zbe-5 gan, da sem še komaj moje - misli skupaj zbral in skočil na t hodnik in zapahnil za seboj - vrata!" 1 "Kakor vas jaz izpoznam, * ste nekoliko osmojeni na vaših 3 možganih!" reče Vanderbroock 1 "kako se morete nazaj vrniti I brez da bi se prepričali o stvari, ko ste vendar bili že na ci- " lju?" "Ne Mylord, ne! Jaz sem tc II napravil radi previdnosti, kei ~ videti tako, ali tako nisem nit Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jaflj Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKlJ KATOLIŠKA JEDNOT* Najstarejša slovenska podporna organiz3 v Ameriki . . . Posluje že 5 1 . leto ; Članstvo 39,200 Premoženje $5,500J I Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43^ i Ce hočeš dobro sebi tn svojim dragim, zavaruj se pri najbol« šteni in uadsolvcntni podporni organizaciji. KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL f kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. rame poškodbe, operacij6' bolezni in onemoglosti. „ J I K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do otroke na takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje. I K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikat« i dobe od «250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce še »J aU članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi**^ trudi se in pristopi takoj. ' Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobno^ j \ se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih druSt« » / K. S. K. Jednote, alt pa na: GLAVNI URAD J l 351-353 No. Chicago St. JoKj Ali iščete delo?. ★ ★ ★