Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev. 298.	V Ljubljani, v
dne 31. decembra 1917.
= Velja po pošti: s M oelo leto naprej .. K 30-— sa en mesec „ .. „ 2*50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej. • K 28'— aa ea meseo „ .. K 2-30
V	uprnl prejonao meseSno „ 2r—
= Sobotna izdaja: =e
Za oolo leto.....K 7-—
za Nemčijo oeloletno. „ 9-— aa ostalo Inozemstvo. „ 12—
Leto XLY»
" *■■ Inserati:
Enostolpna petttvrata (It široka ln 3 mm visoka ali nj»
prostor) sa enkrat ...» po »v aa dva- ln večkrat . „ » pri večjih naročilih primer« popnst po dogovora.
1 Poslano: Enostolpna petit vrsta po 60
Izhaja vsak dan izvzomil nd
delje ln praznike, ob 3. ari paf.j
Redna letna priloga vozni nfl.]
__Urednlitvo je v Kopitarjevi nliol štev. 8/IIL
Bokoplsi ao ne vračajo; nofrankirana pisma se ne : sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 s=
Političen list za slovenski narod.
TTp"nv
ur i
lištvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun hranilnico avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, aro. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Novoletno premišljevanje.
Koliko drznih misli in smelih načrtov in sanj je bilo pred letom na Silvestrovo v naših srcih. Zakopani smo bili v vojno in vendar • so gojila srca skrivno pritajeno upanje, češ, Bog ve, morda bo pa vendar v tem letu vojne konec. Toda drzne misli, smele sanje in načrti so ginevali v železnem objemu vojne in njenih posledic. Vojna nas je držala trdno v kleščah. In postavke pasive v vojnem minulem letu 1917 so težke in trde.
Koliko ljudi, koliko fantov in mož smo izgubili na bojišču in v bolnišnicah. Goriške bojne poljane, Tirolsko, poljske, ukrajinske in rumunske ravnine vedo govoriti o toliko naših grobovih. In koliko jih je umrlo v bolnišnicah vsled trpljenja v vojni in vojašnicah. Koliko po begunskih barakah v zaledju, koliko doma vsled pomanjkanja in trpljenja. Težke so te postavke.
Sovražnik z juga se je vedno bolj zajedal iz goriške strani proti osrčju domovine. Počasi se je pomikal naprej, toda dosledno. Polja opustošena, domovi naših ljudi razdejani. In dalje v zaledju povsod vse polno vojaštva, ki je ležalo nad nami kot težko breme. Koliko rodovitnega polja neobdelanega, opustošenega, deloma •vsled pomanjkanja ljudi in vprežne živine. Produktivnost zemlje se je znatno poslabšala, toda rekvizicije in vojne dajatve se niso nič zmanjšale. Pobrali so nam krompir, žito, seno.' Država je terjala svoj delež. In zelo hudo so bile udarjene naše dežele, veliko je pretrpelo naše ljudstvo. Vrednost denarja je čimdalje padala — izvažati nismo imeli kaj, kar smo pa uvozili, smo morali drago preplačati. Socialni prepad med posamezniki se je povečal. Ponekod se je nakopičilo toliko denarja, kot bi si človek prej niti predstavljati ne mogel, drugod spet se je vgnezdila večja revščina in bohotno rastla kot plevel na njivi.
V notranjem ustroju države vkljub ustavnemu življenju ni o pravičnosti niti sledu. Imeli smo še vedno težki policijski režim, sicer v nekoliko prenovljeni in olajšani izdaji izza dobe Sturgkhovega absolutizma. Cenzura je še vedno dušila svobodno besedo. Privilegirani narodi, Nemci in Mažari, so s pomočjo državnega ustroja držali svojo težko pest nad drugimi narodi v Avstriji. Uradništvo slejko-prej po večini nemško in mažarsko, po večini brez čuta in smisla za težnje in potrebe nenemških in nemažarskih narodov. In še vedno izgubljamo tozadevno narodne postojanke.
K vsemu temu so prišle še neznosne domače politične razmere, ki so grozile zanetiti težek razpor v naših vrstah samih.
V vrstah najmočnejše politične organiza- I cije — S. L. S. — zgrajene po katoliško-narodnih in demokratičnih načelih, se je bohotno dalje šopiril od posameznikov sankcijonirani absolutizem. Ljudstvo ni moglo priti do besede. A v sredi tega ki-penja in stremljenja po ozdravljenju nezdravih razmer je umrl mož, ki je zasnoval našo organizacijo, ki je dal našemu narodnemu življenju novo smer in nov impulz, mož, največji med nami — dr. Janez Ev. Krek. A kmalu po njegovi smrti so hoteli razbiti od njega zasnovano politično organizacijo in zanesti v ljudstvo razdor v obliki kmečkih in meščanskih strank.
A vojna jc divjala naprej in miru le ni bilo.
Težke negativne postavke vojnega leta 1917.
— A vendar sluti človek in ve, da nam je prineslo to vojno leto 1917. temelj prerojenja našega naroda in globoko vero v nove lepše dni. Kljub temu, da nas tlačijo postavke pasive, vendar nam vzbujajo postavk^ aktive veliko novega upanja. V sredi strahovlade vojne in Stiirgkhove absolutistične dobe nam je naš monarh Karol I. vrnil ustavo. Dobili smo državni zbor, svobodno tribuno, kjer je ljudstvo vsaj kolikor toliko moglo priti do besede. Vse se je takrat oddahnilo in svobodneje zadihalo. In nov žarek je prišel v naša srca, ko so jugoslovanski poslanci nastopili v klubu enotno in zasnovali Jugoslovanski klub, ki je formuliral v zbornici našo narodno zahtevo in nam pokazal nov naroden ideal v obliki majniške državno-pravne deklaracije. »Svobodni in združeni hočemo biti Jugoslovani — Srbi, Hrvati in Slovenci — v lastni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom.« Ta zahteva po lastni državnosti, ta narodni ideal je prešel v meso in kri našega naroda in našel mogočen odmev. In naj se uresniči ideal jugoslovanske države danes ali jutri, vsi vemo: uresničil sc bo, mora postati dejstvo. In ni več daleč ta dan, ko bo konec našega hlapčevanja in trpljenja, konec povesti o zatiranem jugoslovanskem narodu. Zaupamo v naše poslance, združene v Jugoslovanskem klubu, ki so pokazali s svojim nastopom, smotrenim in vztrajnim delom v parlamentu, da ni več daleč dan našega odrešenja. In zaupamo v pravičnost našega ljudskega cesarja Karola I., ki si je s svojim miroljubjem in s proglasom amnestije osvojil srca vseh. Zgodovina je združila naš narod s habsburško dinastijo in združeno jugoslovansko ljudstvo hoče uživati sadove svoje svobode pod Habs-buržani.
Razdor je grozil našim vrstam. Toda veličastno zborovanje zaupnikov S. L. S.
dne 27. decembra v »Unionu« je pokazalo, da se zaveda ogromna večina našega ljudstva velikega, za naš narod tako važnega trenutka sedanje dobe, da hoče pod z zmago ovenčanim praporom S. L. S., stranke na temelju katoliško-narodnih in demokratičnih načel, nadaljevati svoje delo za dosego lepše bodočnosti našega naroda. S. L. S. živi!
In vendar enkrat se je sostala Vseslovenska Ljudska Stranka, ki je dobila novo načelstvo. In to načelstvo nam daje garancijo, da ni to politično združenje vsega slovenskega ozemlja samo na papirju, ampak v resnici živi in bo delalo.
Toda dobili bomo tudi tako potrebno narodno organizacijo — Narodni svet, ki se snuje sedaj po vzpodbudi prenovljene Vseslovenske Ljudske Stranke. Povsod novo življenje! —
— Vojska je! Toda sovražnik, ki jc grozil toliko časa naši domovini, je pognan daleč tja v beneško ravan. Izgnanci se že vračajo in se bodo spomladi lahko vsi vrnili, če bo vlada spolnila do njih svojo dolžnost in jim priskočila na pomoč.
Vojska je! A človek čuti nov dih zarje miru, in ne več oddaljen, ampak blizu, blizu. Vsi vemo, v letu 1918. bomo imeli mir. V letu 1918. bomo dobil' svoje ljudi — kar nam jih ni vzela voina — zopet domov. Iz vzhoda prihaja ta blagovest — kamen je sprožen — ruska revolucija ga je sprožila. In dobiti moramo mir, zasnovan po načelu sporazuma med vsemi narodi.
Z veliko samozavestjo stopamo v leto 1918. — z velikim upanjem na mir — notranji in zunanji — in globoko vero v uresničenje naših idealov.
Do 4. oziroma 5. januarja se bo pokazalo, če se pridružijo države sporazuma mirovnim pogajanjem v Brestu Litovskem. Če se pridružijo, je mogoče, da se kmalu sklene splošen mir. V slučaju, da sc sklene poseben mir z Rusijo, bi četverozveza razpolagala z 2 do 2 in pol milij. vojakov. Vodilni državniki sporazuma: Lloyd George, Sonnino, Orlando, a tudi Wilson so zelo bojeviti, a do sedaj se še ne ve, kakšno stališče da bodo nasproti vabilu na mirovna pogajanja v Brestu Litovskem zavzeli.
Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem.
Zunanji minister grof Czernin se je z delom svojih spremljevalcev 28. t. m. odpeljal iz Brest Litovskega, da se posvetuje z merodajnimi činitelji o dosedanjem uspehu prvega posveta. Na Dunaj se je pri-
peljal 29. t. m. zvečer. Tretjo sejo pred dogovorjenim odmorom je vodil bolgarski pravosodni minister. Določili so prihodnjo sejo na 4. januar. Ibrahim Haki paša je poudarjal, da so razpravljali o Vseh težavnih vprašanjih; večina jih bodo praktično rešili. Zahvaljeval se jc ruski delegaciji, ki je iskreno, pravično in praktično nastopam la. Voditelj ruske delegacije je rekel, da so sc pogajanja dobro pričela; upa, da sti vojska kmalu konča. »Lokalanzeiger« jt pisal o pogajanjih v Brestu Litovskem: Mil z Rusijo je danes sad pred nami, ki ga lahko utrgamo. Ne gre toliko za vsebino pogajanj kakor za dejstva, da se je nena-vadno hitro delalo, kar mora na svet zelo vplivati. Švedski listi opozarjajo na težko-če glede na mir, a odgovor osrednjih vele> sil, pravijo, da je mir zelo pospešil. Pričakujejo, da se posebni mir z Rusijo gotova sklene, dasi postaja želja po miru tudi m državah sporazuma močnejša. »Times« pravijo, da jc namen Czerninovega odgovora prozoren. Nemčija s svojimi sateliti upa, da bodo ljudski komisarji sklepe delegatov uveljavili, ker upajo tako prodreti fronto sovražnikov Nemčije. Z mirom 2, boljševiki bi osrednje velesile zmagale »Daily Chronicle«; Mirovni pogoji osrednjih velesil ne jamčijo, da se vojska ne ponovi. »Daily Mail«: Govoriti sc more a miru šele, ko bo Nemčija premagana na bojišču takrat, ko bd njena sila zlomljena s pomanjkanjem in s porazom. Z druge strani se pa poroča, da se meroclaini londonski krogi ne šalijo z nemškimi pred-, logi. Natančno, a nezaupljivo jih nameravajo proučiti. Če se ponove Belgija, Srbija.. Črnagora in Rumunija in čc se Belgija od-škoduje, bo to na liberalno stranko angleškega parlamenta zelo vplivalo. Te vesti o pisavi angleškega časopisja so se poročale 28. t. m., a 29. t. m. so »Daily News« nastopile proti pristopu Anglije k mirovnemu posvetu v Brestu Litovskem, pač pa je navedeni časopis pozval Anglijo, naj sama iniciativno nastopi in naj skupno z zavezniki prouči zahteve Nemčije v smislu pisma, ki ga je pisal lord Lansdowne. Sporazum naj odkrito in jasno izjavi, kaj da zahteva, čc bi Rusija še enkrat pozvala zaveznike na mirovna posvetovanja. Milanski listi, ki so došli 29. t. m. v Lugano, niso še nič pisali o mirovnih pogo-> jih. Giolitti, tako jc pisal Avanti, namerava predstavljali v Italiji Ljeninovo vlogo. Živahno agitira za mir, ki more edino Italijo rešiti. Pravijo, da pritiska Giolitti na vlado sporazuma, naj se udeleže pogajanj v Brestu Litovskem. »Stampa«, Gio-littijevo glasilo, je objavila članek, v katerem najbrž Giolitti sam izvaja. Sporazum se jc dovolj dolgo norčeval iz narodov zaveznikov, češ da bodo končno zmagali.
LISTEK.
Obsojena.
Spisal Iv. B a 1 o h.
Orožnik je stopil pod streho slamnate, nizke koče. V hiši ni bilo luči. Ob poznem jesenskem dnevu je vladala v koči tema, ker hi bilo petroleja. V kotu pri oknu je stal železen štedilnik in poleg njega šivalni stroj. Železo je bilo mrzlo, ker ni bilo kuriva, in šivalni stroj jc bil pokrit, ker ni bilo sukanca.
Na postelji je sedela starka. Bleda, sestradana, sključena jc čakala, kdaj pride hčerka Nana, ki je nesla sadje na prodaj vojakom. V koščenih rokah je prebirala jagode rožnega venca. Noge so ji odpovedale, že leta in leta ni prestopila praga svoje borne koče.
Prestrašila se je. Nekdo je s trdimi koraki stopil čez prag. Vedela je, da je tujec. Stopinje njene hčere so ji bile dobro znane.
Zabliskal se jc v temni sobi bajonet.
Starka se je še bolj prestrašila. Molek ji je padel iz rok na tla.
»Kje je Nana?« zagrmcl je trd, moški glas.
Starko ie oretrpcln <-'e kesti.
»Nana? Tudi jaz jo komaj čakam. Šla je hruške prodajat, pa je še sedaj ni nazaj. Bojim se ...«
»O vem, da je prodajala sadje, ampak predrago, čez maksimalno ceno. Sadje smo ji vzeli in zdaj bo zaprta.«
»Oh, zaprta,« — je vzkliknila starka. »Oh, in moja Nana bo zaprta?«
»Ali bo pa plačala kazen, kakor bo rekla obsodba.«,
»Oh, s kom bo plačala, ker ni vinarja pri hiši.«
»Bo šla pa koza iz hleva na dražbo.«
»Kaj, koza bo šla, najina edina do-brotnica?« Starka je komaj zadrževala jok.
»Boste žc zvedeli. Povejte Nani, da jutri zopet'pridem, da jo zaslišim.«
Odšel je.
Starka je onemela. Ni vedela, ali jc vse resnica ali sanje. Hipoma je šlo še enkrat vse pred njene oči: orožnik z bajonetom, Nana bo zaprta, kozo bodo vzeli iz hleva--Roki je sklenila. Molek je ležal na tleh in ga ni mogla pobrali. In njen duh je govoril: Moj Bog, kaj sem dočakala na svoja stara leta! Slišala sem v cerkvi da še pravični sedemkrat na dan greši. Res! Pa kaj sva storili hudega ljudem, da naju preganjajo? Ne jaz, ne Nana nisva nikamor hodili po hišah, vse sosede sva pustili v miru. Moj otrok je delal od jutra do večera. Sedela jc pri stroju, dokler je bilo blaga in sukanca. Pela ie Marijine pesmi
— in pozabila sem v tem vse pretekle bridkosti. Nana še ne ve, kako je izgubila očeta. Bila je še majhna, ko sem dobila poročilo, da so ga roparji ubili, ko je delal kot zidar in se hotel vrniti v soboto zvečer domov, pa so se zmotili, kot se je zvedelo, da so mislili na trgovca Stisko, ki se je vračal iz mesta skozi gozd z veliko vsoto denarja. Povedala ji lega še nisem nikoli, cla ne bi bila preveč žalostna, ker je bila Nana tako dobra. Same nesreče! Komaj sem to prebolela, že jc pisal sosedov, da je sina Jakoba zasulo v jami v Ameriki. Bil je dober fant, vsak mesec mi jc pošiljal, dokler ni bilo vojske. Zdaj jc vse prenehalo, še zavarovalnine nisem doslej dobila. In drugi sin Matevž, ta jc umrl v norišnici. Bog ve, kaj mu jc bilo. Močan kot hrast je bil potrjen. Pa je ušel. Takrat je bil orožnik zadnjič v naši hiši. Povedala sem, kot sem skusila, da že od mladega ni bil pravi. Nekaj mu jc manjkalo, bil jc samsvoj. Vedno je gledal predse in čc sem ga vprašala, kaj mu jc, sc jc zasmejal. Orožnik je djal, da mu tam pri vojakih nič ne verjamejo in da se lc dela neumnega. Pa jc umrl v norišnici! Škoda ga je, močan jc bil, lahko bi mi pomagal.
In tretji sin — France. Od lega pa žc dve leti nc vem; kje je, ali jc živ, ujet, ali mrtev. Oh, same nesreče! In zdaj šc Nana! Moj najljubši otrok — zdaj mi bodo šc tega vzeli, zapi ta bo--
• Starka je utihnila. Pogledala je šc gori na sliko žalostne Matere božje, nagnila glavo na blazino in zaspala. —
Zvonilo jc k večernicam. Dekleta so prodajale sadje vojakom. Med drugim tudi Nana. Pozvonilo je skupaj. Vojaki so imeli prosto in mnogo sc jih je gnetlo okoli košar. Nana je slišala žvenketanje novcev in šumljanjc papirnatega denarja, vest pa ji je rekla: Pojdi v cerkev!
In Nana je pokrila sadje z belo ruto, naročila tovarišicam, naj pazijo na košaro, dokler se nc vrne.
Med tem sc je izvršil čuden prizor. Prišel jc gospod orožnik, vprašal, po kaki ceni jc prodajala Nana sadje, vzel jc košaro s sadjem vred ter naročil, da naj pride Nana po prazno košaro, žc ve, kam.
Vcčernice so minule.
S strahom je zvedela Nana, kaj se je zgodilo med tem, ko jc bila ona v cerkvi.
Predrago si prodajala, deset vinarjev čez maksimalno ccno, orožnik jc prišel, vzel sadje, košara te tam čaka — in zaprta boš — to je bil pozdrav njenih prijateljic, ko sc je Nana vrnila iz cerkve.
Šc nikdar ni bila v takem položaju. Nemo jc poslušala — in nemo odšla.
Skrbelo jo jc, kaj bo doma.
Čc zve mati, če zvedo ljudje — to jo je težilo.
In ta sramota zanjo, za celo vasi s—
Narodi zdaj uvidevajo, da se bo zmaga težko dosegla in zahtevajo, naj sc sklene mir s kompromisom. Grof Andrassy je objavil a Magyar Hirlap* o mirovnih pogajanjih članek, v katerem pravi: Žal mi je, da ne ■ ctujem, da bi se v določenem roku do-iegel splošen mir. Wilson, Lloyd George, Clemenceau in Sonnino nočejo tudi danes nič o miru slišati. Še vedno pričakujejo, da more temeljitijnir le na njih zmagi. Čutijo re dovolj moč", da usilijo tvojim narodom še vedno trpljenje in žrtve. Njih moč, tako sodim, se ne bo več dolgo držala, če se z Rusijo sklene mir, ker se razmerje sil potem tako izpremeni, da bo vse koprnelo po miru.
Kako so se v Brestu Litovskem pogajali,
Wolff je poročal o mirovnili pogajanjih v Brestu Litovskem: Zanimiv, zgodovinski trenutek je bil, ko so izpregovorili nemški in ruski posredovalci prve prijateljske besede. Princ Leopold Bavarski je sam pozdravil goste. Marsikatero mesto nevtralne Evrope je žeielo slave in dobre kupčije, da bi bil mirovni posvet v njem gostoval. Mesta Bresta Litovskega ni več. Rusi so mesto uničili in prebivalce prepodili. V lopah prebivajo zdaj diplomati; niso lahko 100 oseb nastaniti. V prvem nadstropju kazina je zboroval zgodovinski mirovni posvet.
Ogrska delegacija za Czernina.
Izšlo je poročilo zunanjega odseka jgrske delegacije o ekspozeju zunanjega ministra. Kar se tiče mirovnih načel grofa Czernina, pravi poročilo, more zunanji minister računati na celi ogrski narod. Odsek se zlasti v polni meri pridružuje ministrovim izjavam o zagotovitvi popolnoma svobodnega trgovinskega prometa med narodi. Izreka se za tesno zvezo z zavezniki tudi po vojski. Z veseljem pozdravlja mirovna pogajanja z Rusijo ?n zeli. da se čim prej upostavijo prejšnji prijateljski odnošaji z narodi Rusije. S posebno simoatijo pozdravli-t upostavo' samostojne kraljevine Poljske; zahteva pa, da se to vprašanje reši tako, da ne bo neugodno vplivalo na dualistično paritetno razmerje, ki se je neki ravno v sedanji voiski izkaza'o. Odsek odobrava ministrova izvajania, ki se tičejo sovražnikov, ki bi se še dalje upirali rcuru; te treba k miru prisiliti in jim naložiti primerno odškodnino. Končno odsek — in kdo bi dvomU tu o njegovi odkritosrčnosti — z zadoščenjem pozdravlja m;n;strovo izjavo glede samoodločbe narodov« ter najod'očne:še odklania zlorabo tega gesla« v notranjih vprašanjih Avstrije in Ogrske. Postopanje avstrijskih politikov, ki so stavil: take zahteve, označuje odsek kot atentat in izdajstvo. Z eno besedo: Vse, kar je reke! grof Czernin, podpisujejo Madjari do zadnje pičice.
Francozi o pon?5nn'u v Brestu Li*ov-skemu.
Bern, decembra. Pariški listi se pečajo skoraj izključno z odgovorom osrednjih velesil v Brestu Litovskem in z govorom francoski ga zunanjega ministra Pichona o francoski zunanji politiki. Časopisje pravi, da je odgovor osrednjih velesil mojstrsko delo dvoreznosti. Svel naj bi mislil, da so osrednje velesile sprejele ruski mirovni predlog, češ da so izrazile svojo nesebičnost nasproti mirovnemu programu, kar bi odvalilo krivdo za nadaljevanje vojske na našo odgovorne državnike. Picho-nov odgovor je primeren. Francija je
I iznova izrazila voljo, da se bori za pravico in da ko to pravico pribori, sklene mir.	,	i
Zamenjavanje vojnih ujetnikov.
Bazelj, 29. dec. »Pravda«: Svet pooblaščencev ljudstva je zapovedal, naj preštejejo nemške vojne ujetnike v Rusiji, da jih prično takoj zamenjavat^ ko se končajo mirovna pogajanja.
Državljanska vojska v Rusiji.
P ad rž avl j en« e ruskih bank. — Pred bitko med boljševiki ln Ukrajinci. <— Francija podpira Ukrajince in kozake. — Kongres delavskih in vojaških svetov v Harkovu za boljševike. — Tehnični posveti Nemčije z Rusijo v Petrogradu. — Angleži in Rusi. — Združene države rndržujsjo Rusiji namenjeno blago.
Fetrograd, 28. decembra. (K. u.) Agentura: Odredbo o podržavljenju bank je sklenil glavni izvršilni odbor soglasno; pet članov ni glasovalo. Odredba pravi: Korist pravične organizacije javnega premoženja, korist odločne iztrebitve bančnih špekulacij in popolno osvobojenje delavcev in kmetov iu vsega naroda, ki dela, zahtevajo, da jih ne bodo moglo banke več izsesavati; zato se ustanovi ena sama ljudska banka ruske republike. V ta namen se zapoveduje: Bančni posli tvorijo državni monopol. Sedanje akcijske in zasebne banke se združijo z državno banko. S posebno odredbo se določi način, kako naj se zasebne banke spoje z državno banko. Posle zasebnih bank bo vodil začasno svet državno banke. Koristi malih vlagateljev se bodo popolnoma branile.
Amsterdam, 29. decembra. (K. u.) Reuter je poročal 28. t. m. iz Petrograda: Armadi boljševikov in Ukrajincev s topovi in letali si stoje pri Harkovu nasproti pripravljene za boj.
Petrograd, 28. decembra. (K. u.) Agentura: Dne 24. t. m. smo prestregli Šifrirano brzojavko francoskemu vojaškemu odposlaništvu na rumunski fronti. Francoska vlada je naročila, naj misija ukrajinsko rado z vsemi sredstvi podpira, ker je izjavila, da hoče vzdržavati red in da sklene mir le, če pritrdijo zavezniki Francozom, so je naročilo, naj podpirajo z vsemi sredstvi tiste krajne politično organizacije, ki izkušajo obraniti bojno moč. na ruski fronti. Francozi bi radi skupno s kraj-nimi upravami, ki so se nedavno ustanovile, prehiteli nemške priprave za pomladansko vojsko na zatiodni bojni črti. Ustanovili so posebno komisijo, ki naj s pritrdilom kozaške vojaške uprave dobavlja rumunski južni fronti premog in živila; posebno mora skrbeti, da dobe kozaki 100.000 pudov žita. Kar tiče Anelcžev, so triih ambulancam in sanitetnim oddelkom danes naročili, naj se umaknejo in zapnste našo fronto. Ta brzojavka dokazuje, da zavezniki najodločnelše podpirajo vsa stremljenja proli miru in proli delavski vladi. Rada bodi ped pretvezo, da brani narodno svobodo, katere nihče ne ogroža, roko v roki z Angleži in s Francozi, da čuva koristi bogatih kmetov in meščanskih intelektualcev proti napadom rcvrdb V m o'" v in dr1 ircev. Brzojavka dokazuje ukrajinskim vojakom, kako da rada spletkari proti miru. Proti nesramnemu vmešavanju
Na koncu vasi je stala majhna kajža. Tam je stanovala najboljša prijateljica Nane. Mož je bil na železnici delavec.
Tje je stopila Nana. S strahom, kot se spodobi — hudodelki. Tinca — njena edina prijateljica v vasi in življenju — je bila sama doma. Mož je bil na delu.
Že vse vem, je rekla Tinca, ko je vstopila Nana.
»Nikar se ne boj, ne bo nič hudega,« jo je tolažila.
Povedali so mi otroci, da so ti vzeli sadje. Čisto po nedolžnem! Le sklicuj se name. Trgovec Stiska prodaja trikrat dražje in doma. Ljudje mu nosijo skupaj, nima nobenih stroškov — ampak dvakratni dobiček. To povej, pa ti nič ne morejo,«
Bom. Poglej, deset vinarjev sem prodajala dražje, kot sem sama kupila. Celo uro daleč sem nesla na glavi, če bi vse prodala, bi imela komaj dobička za trud in čas dve kroni.«
Šla je potolažena, okrepčana z uteho na svoj dom. Noč je bila. Mati je že spala in Nana je šla v čumnato in legla na skrinjo.
Zora je vstala — in prišel je zgodaj orožnik. Vprašanje je bilo kratko: Ali si res prodajala po tej ceni?
»Res! Pet krajcarjev sem imela dobička od kile. Stiska trgovec — pravijo — je pa doma prodajal po tri krone, pa ga nobeden ne vidi.«
»D'»»>fo! Si priznala. Sum sc ni dokaz, bom šei takoj tje, ker sem nepristranski.«
Orožnik je odšel, Nani je bilo žal, da je tako govorila.
V vasi je živel in trgoval Stiska že od mladih svpjih let. Ljudje so govorili marsikaj in govorili so resnico.Stiska ni znal ne brati ne pisati dobro, ampak vsakdo je vedel, da ima trgovec Stiska neke črne bukve in gorje človeku, če pride v tiste črne njegove bukve.
Nekoč je bila v vasi svatba. Poročila se je dekla trgovca Stiske. Seve, da je bil tudi on povabljen kot priča.
Šel je in oblastno vrgel petkronsko petačo pri ofru, da je zažvenketalo po cerkvi in da so na glas pihale stare ženice.
Na ofeeti je godel na harmoniko stari Jurij, ki je imel samo eno slabost, da je ljubil kronce in sovražil — žejo.
Ko je bila vsa družba na vrhuncu razpoloženja, tedaj je Jurij imel navado, da je udaril na pravo struno: Vsaki mora svojo zapet.
Tedaj so se pa muzali roožički in stare ženice: Saj nismo godci.
»Bom pa jaz, če mi daste kronco,« se je odrezal Jurij.
»Bomo, še dve, če narediš pesem na vsacega posebej,« je djal bahato trgovec Stiska. In godec je začel. Vsakemu je zapel in kronce so padale v njegov klobuk in vse se je smejalo.
Male steklenice so izpraznili in prinesli so velike na mizo.
Zdai pa še eno o sebi zapuj,« dejal je trgovec Stiska
francoskih generalov se bo najostreje nastopilo.
Petrograd, 28. decembra. (K. u.) Agentura: V Harkovu so zborovali vojaški in delavski sveti in del kmetskih svetov. Kongres je izjavil, da je solidaren s svetom ljudskih komisarjev in da. gre le njemu postavodajalna oblast v Ukrajini. Rada zastopa le neznatno manjšino Ukrajincev.
Petrograd, 28. decembra. (K. u.) Agentura: DoŠlo je nemško odposlanstvo, da razpravlja in reši tehnična vprašanja, ki so v zvezi z mirom.
Petrograd, 28. decembra. (K. u.) Agentura: Angleška misija in ruska vlada sta se glede na vprašanje kurirjev zedinili: Ruski kurirji bodo potovali pod istimi pogoji na Angleško, kakor angleški v Rusijo.
London, 29. decembra. (K. u.) »Central News« so poročale iz Tokija: Vlada Združenih držav zadržuje vse ladje, ki vozijo v Rusijo gotove vrste blago. Američani so zadržali tudi parnik »Columbia«, ki ie vozil železniško blago z Japonsk-'«'. v Vladivostok. Vse ladje, na pot' v Vladivostok so se morale vrniti na Japonsko.
»Pravda« je pisala: Rusija se mora odpovedati Poljski, Litvi in Kurski; a tudi Livska in Estska nista velike važnosti. Le Riga je važna glede na uvoz in izvoz, — Ruska vlada je zaplenila vse srebro in zlato v bankah.
Bonski kozaki zr. takojšen mir.
Stockholm, 29. decembra. »Pravda« je poročala: Pogajanja z donskimi kozaki, ki so odpadli od Kalodina, ugodno napredujejo. Delegacija donskih kozakov, ki se pogaja z boljševiki, se je izjavila, da so kozaki o potrebi miru ravno tako prepričani, kakor boljševiki.
Vojni ra5rl Korcnrkega.
Petropr?'!. 28. decembra. (K. u.) Krylenko je izjavil v armadnem povelju, da je vlada Korenskega pripravljala vojsko leta 1918. in da ni nameravala skloniti mir prod koncem 1. 1918.
7,
AVSTRIJSKO URADNO POF.C T ?
Dunaj, 29. decembra. Uradno:
Vzhodno pozorišče: Premirje.
Italijansko bojišče: Z močnim topovskim in ognjem metalcev m:n pripravljeni sovražni napad na višine vzhodno od Monte Tomba smo odbili. Kakor večkrat je tudi včeraj sovražno topništvo oh*trol!e-valo bolnišnico v Primolano.
Dunaj, 30. dec. Uradno:
Vzhodno bojišče. Premirje.
Italijansko bojišče. Mesto na so s topo".! močneje streljali.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. dec. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče: V nekaterih odsekih flandrske fronte, pri Scarpe, pri Grainco-urtu in pri Gonnebeu so zvečer močnejše | streljali. Vzhodno od Nieuporta in pri Po-elcappelle so se izjalovili angleški poizvedovalni napadi. — Severno od Courte-cona so vdrli poizvedovalni oddelki v francoske črte, iz katerih so se vrnili z nekaterimi ujetniki.
Vzhodno bojišče.
Nič novega.
Macedonsko bojišče.
Pri Prespa jezeru, severnovzhodno od Bitolja in pri Dojranskem jezeru so od časa do časa živahno streljali s topovi.
Berlin, 30. dec. Veliki glavni stan:
Zahodno bojišče. V ovinku Yperna, južno od Scarpe in na vzhodnem bregu Moze so od časa do časa močneje s topovi streljali. Mali poizvedovalni boji na angleškem bojišču in v Argonih.
Vzhodno bojišče. Nic novega.
Macedonsko bojišče. Severnozahodno od Bitolja in pri Dojranskem jezeru so od časa do časa streljali.
Italijansko bojišče. Na pobočju Tomba in v odseku Piave na obeh straneh P©, derobbe so se popoldne razvili besni io« povski in boji z minami.
Berlin, 30. decembra zvečer. Uradno: Med Marcolngom in La Vacquexio so vzele naše čete s krajnim napadeni najvrednejši angleški jarek; ujele so več sto mož.
Podnevi so na Monte Tomba živahno streljali.
BOLGARSKO URADNO POROČILO^
Sofija, 28. decembra. Bolgarski gen# ralni štab poroča:
Makedonska fronta: Med jezeri m Červeni steni, v ovinku Černe in jugoza-padno od Dojrana nekoliko živahnejše streljanje in tu in tam kratki ognjeni sunki. Pri Duldželi smo z ognjeni razpršili angleške pehotne skupine, ki so se hotele približati našim postojankam. V Strumski dolini smo prepodili sovražne poizvedovalne oddelke.
Dobruška fronta: Premirje.
Italijansko poročilo.
29. decembra. Na celi fronti motilni ogenj, kakor običajno. Patrulje so na obeh straneh nastopale v dolinah Lagarina m Vallarsa. Odbili smo sovražne napade na Costalunga in na Monte Melago. Sinoči ob 9. uri 20 minut so metali sovražni letalci, v katerih se je zopet popolnoma vzbudil vsled njih poraza 26. t. m. nad Treviso barbarizem, na hiše v Trevi«o, Montebelluna. Castelfranco in Padovo. Navedenih mest ne branimo. V srediSče Padove, kjer je prebivalstvo najbolj naku-piOcno in se nahajajo tam najdragocenejši spomeniki, so vrgli 8 bomb, ki so ubile 23 oseb, 60 jih pa ranile. Žrtve so večinoma ženske in otroci, le 6 vojakov je med njimi. Spomenika niso nobenega poškodovali, V drugih mestih ni nobenih žrtev ia škode.
Odbiti napadi Italijanov na pobočje Tomba.
Wolff je poročal 29. t, m.: Italijanski protinapadi na višine vzhodno od Monte Tombe, ki so jih podvzeli, da se izvijejo bkolitvi med Brento in Piave, so se zrušili v ognju strojnih pušk.
Nemci se vale proti francoski mejt
Pariz, 29. decembra. (Kor. ur.) Zbornica je s 425 proti 73 glasovom sklenila, da se vpokliče pod orožje letnik 1819. Clemenceau je v svojem govoru opozarjal, da bodo morali kmetje, ki niso vpoklicani, v januarju in v februarju delati šest tednov, ker potrebuje delavce. Nemci se zdaj vale proti francoski fronti; tistih 200.000 mož, ki so mobilizirani za fronto, bodo morali na fronto, če bo potrebno.
Premikanja armad sporazuma.
Genf, 29, decembra, Zahodno-šviear-ski listi so poročali, da premikajo zvezne armade.
»Bom. Ampak kronco naprej.«
»Tukaj imaš — dve,« — in padli sta v klobuk.
In godec je zagodel: »Jaz se pišem Jurij Kosem — pa ga dan's že komaj no-
sem,«
Vse se je zakrohotalo.
»Zdaj pa še eno o meni,« so rekli gospod Stiska.
In godec je djal: »Bom, prav hitro!«
Zapel je: Naša sreča je trgovec Stiska, kadar koga dolg pritiska.
Hahaha, zadonelo je po gostilni,
»Še eno tako,« je zaklical Stiska in vrgel srebrn tolar, da je zagrešil v klobuk in se zakotalil po tleh. Urno ga je pobral.
In godec je hitro ponovil: »Sodnji dan pa je, če Stiska — koga sam pritiska.«
Še hujše so se vsi zasmijali, Stiska sam pa ne tako več.	•
Žal mu je bilo za kronce. Zdelo se mu je, da ga ima godec za norca.
Pozabil pa je, da jc cela vaška dečad, ki je vse poslušala in videla, si dobro zapomnila vse godčeve pesmi.
In to ga je bolelo. Kadar je kdo očital čezmerne cene domačemu trgovcu, vselej je pristavil godčeve besede: Stiska — pritiska.
Nana je šla v hlev, ko je odšel orožnik ter prinesla materi mleko.
»Oh, Nana, kaj si naredila,< je rekla žalostno starka.	(
Nič ne bo hudega, mati. Ne bojte se! | Pa kdo vam je že povedal?«	{
»Otroci so pritekli po večernicah in so rekli, da boš še zaprta«
»Nič ne bo!« Stiska prodaja trikrat dražje. Če bom jaz, bo pa še on.«
»Oh, saj ga poznaš: Stiska — pritiska. Kdo mu kaj more, ko se ga vse boji. In z orožnikom sta prijatelja! — Pa saj zapreti se ne daj, rajši plačaj!«
»Kje bova vzeli denar?«
»Bom si pritrgala tisto skledico mleka, da boš vse Tinci prodala za otroke. Saj te sramote ne, da bi bila zaprta.«
»Saj so tudi drugi — še bolj imenitni,« jo je tolažila Nana.
In molčali in trpeli sta obe celi dan.
Orožnik je prišel v Stiskovo trgovino. Povedal je, kaj je naznanila Nana,
To je bil hud in razburjen gospod Stiska In — ona — gospa!
»Priče naj pove! Ta hinavka, tožil jo bom zaradi obrekovanja. Vedno v cerkev leta, mari naj bi delala in materi stregla.«
Orožnik je odšel.
Še isti večer je prišla dekla ter rekla Nani, če ne pride takoj ter prosi odpuščanja, da bo tožena po advokatu.
In Nana je šla ter prišla solznih očij nazaj. Nana je dobila 24 ur zapora. Hotela je iti med soboto in nedeljo, pa jo je pregovorila mati, naj gre najprej v cerkev in potem šele v sodnijo.
In Nana jo je ubogala.
Šla je na tihem iz vasi in na tihem se je vrnila. Ampak cela vas je govorila, da ie bila Nana obsojena in zaprta.
Monte Asolone.
Dunaj, 28. decembra. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Italijanski muni-cijski minister je 22. t. m. naznanil v poslanski zbornici, da so Italijani Monte Asolone, ki so ga bili naši 18. decembra osvojili, dne 21. t m. vzeli nazaj. Naslednji dan je to naznanilo potrdil tudi vojni minister Alfieri. Temu nasproti treba izjaviti, da je Monte Asolone od osvojitve navzlic najljutejšim italijanskim protinapadom trdno v naših rokah.
3 angleški rušilci uničeni.
London, 29. dec. (K. u.) Reuter: Aa-miraliteta je poročala: Ponoči od 22. na 23. so zavozili pri nizozemski obali v megli 3 angleški rušilci na mine, ali so pa bili torpedirani. Življenje je izgubilo 13 častnikov in 100 mož.
Razno poročilo.
Delegacije in državni zbor.
Iz krogov delegacije poročajo, da nameravajo delegati obiskati orožne in mu-nicijske tvornice v Steyru in Plznu, kakor tudi potovati v Belgrad in Videm. Teh potovanj se bo udeležilo kakih 20 do 30 delegatov. Potovanje v Belgrad bi se vršilo od 2. do 5., v Videm pa od 7. do 10. januarja. Avstrijska delegacija se zaradi tega bržkone ne bo sešla pred 15. januarjem, ogrska pa šele 14. prih. mesca. — Prihodnja seja državnega zbora se bo vršila 22. januarja.
Določitev kvote.
Ker se prvotni deputaciji o kvoti nista. sporazumeli, je cesar z lastnoročnim pismom z dne 27. t. m. določil od 1. januarja do 31. decembra 1918, da prispeva k skupnim izdatkom Avstrija 63,6, Ogrska pa 36,4 odstotka.
Roosevelt proti Wilsonu.
»Chicago Tribune« je poročala 20. t. mes. iz Washingtonu: Roosevelt je pisal članu kongresa Londeenu, da se je polastil Wilson predsedniškega mesta z napačnimi napovedbami. Izvolili so ga z geslom: »Obranil nas je vojske.« Narod bi ga ne bil volil, če bi bil kandidral na vojni program.
Amerika svojega stališča ne izpremeni.
Rotterdam, 29. dec. Lansing je izjavil časnikarjem, da ni nikakega povoda izpre-meniti stališče nasproti osrednjim velesilam, če je tudi Rusija pozvala zaveznike, naj se prično o miru pogajati. Wilsonovo stališče se v tej zadevi kmalu naznani.
Amsterdam, 29. dec. (K. u,) Reuter je poročal iz Londona 28. t. m,: Listi v Združenih državah so izjavili soglasno, da Czerninovi mirovni predlogi ne vplivajo na sklep Amerike glede na vojsko.
Deklaracija, Jnooslovanski klub
in S. L. S.
r -venske žene in dekleta občine Orehovica na Dolenjskem se z navdušenjem pridružujemo izjavi slovenskega ženstva za ujedinjeno Jugoslavijo ter izrekamo Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje, (Sledi 70 podpisov.)
ft • *
Občinski odbor občine Križe pri Tržiču je sklenil.v svoji seji dne 29. dec. t. 1, sledeče: 1. občinski odbor občine Križe navdušeno pozdravlja majniško deklaracijo Jugoslovanskega kluba in se ji v polni meri pridružuje. — 2. Najudanejše se zahvaljuje prevzvišenemu knezoškofu za njegovo požrtvovalno delo in odločen nastop v korist narodne samostojnosti. — 3. Najpri-sfčnejše pozdravlja mirovno akcijo svetega očeta papeža Benedikta XV. in Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. ter proseč vsegamogočnega Boga, da se ustavi prelivanje krvi, ter nam in vsem narodom pokloni že skoraj zaželjeni mir. — 4. Ob-žajjuje razdor v Slovenski Ljudski Stranki ter odločno odklanja vsak nastop nove kmečke stranke.
Jožef Ahačič, župan. — Svetovalci in odborniki: Štular, Jeglič, Ribnikar, Poljanec, Fr. Fajfar, Koželj, Sitar, Poljane J., Urbane
J,, Urbane Ant,, Čadež, Boncelj, Gradišar, * • *
Okrajni zastop Gornji Grad je v svoji glavni skupščini dne 17. decembra 1917 sklenil soglasno sledečo resolucijo:
Pridružujemo se v polnem obsegu deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Izražamo svoje popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in posebej njegovemu načelniku dr. Korošcu in našemu ožjemu zastopniku dr. Verstovšeku. Obsojamo pa vsak nastop, ki hoče sejati razdor v vrste jugoslovanskega naroda na veselje naših narodnih nasprotnikov v času, ko cela Jugoslavija želi zjedinjenja pod Habsburškim žezlom. Ob jednem se iz celega srca pridružujemo delovanju Njegovi Svetosti papeža Benedikta XV. in Njegovemu c. in kr. apostolskega Veličanstva gggg^ja. iyaria I. za dosegu trajnega miru.
Navzoči okrajni zastopniki so ob tej priliki darovali za spomenik apostola edin-stva jn klicatelja na složno delo Evangelist dr. I. Kreka znesek 250 K.
Okraini odbor Gornji Grad, de 17. decembra 1917.
Za načelnika: Anton Turnšek. * • *
Obč inski odbor v Do'en'ivasi pri Ribnici je v svoji seji dne 29. decembra t. 1. naslednje enoglasno sklenil: Občinski odbor se pridružuje v polni meri deklaraciji Jugoslovanskega khiba z dne 30. trnja leta 1917. Poslanem Jugoslovanskega kluba izreka najiskrerejšo z^bvalo in jih prosi, da vrtr^jno delujejo naprej in z združenimi m~čmi dosežejo tako zažcljeri cilj. Župan Merbar.
* * *
Občm^n od*">r v Hc*'"«'« je v svoji seji dne 26. d«oombra 1917 sklonil, d-\ se pridružujemo jugo-lovrn-ki HekUr-r" z dne 30. nnja 1917 glede zahteve la«+re države pod h^b-bf-čkim ž<p>zln~'. OSerem se zahvaljujejo sv. očetu in Njegovemu Veličanstvu, našemu presvetlemu ccspriu Karlu L za neumorno delovanje za uresničenje častnega miru za našo Avstrijo, —
And. Čepon, župan.
* * *
Za d«-k'•'-arijo. Jugoslovanski klub r^m poroča:
Do sedai je došlo Jugoslovanskemu klubu blizu 300 izjav posameznih občin, več županskih zvez, duhovščine več deka-nij, društev, korporacij, veliko število odličnih na Trsatu zbranih Hrvatov in Slovencev. Od vseh strani prihajajo še vedno nove navdušene izjave za deklaracijo, sožalja za pokojnim dr. Krekom, za katerega spomenik istočasno prispevajo občine večje zneske.
Intrigirajo proti deklaraciji. Iz več krajev, pa tudi iz Ljubljane same nam poročajo, da se očividno od ene in iste strani snujejo proti podpisovanju izjave slovenskega ženstva za deklaracijo intrige.
V	nekem kraju na Dolenjskem se je zgodilo, da je javni funkcijonar uničil polo s podpisi tamkajšnjih žen in deklet, da bi tako onemogočil, da bi se ženstvo dotične občine javno pridružilo ljubljanski izjavi.
V	nekem drugem kraju r.n Kranjskem je bila učiteljica, ki je zbirala podpise, izpostavljena mučnim šikanam, ki naj bi jo oplašile; v Ljubljani sami se je zgodilo, da so v neki rodbini očividno pod vtisom zažgali polo, katero so bili ženski člani rodbine podpisali. Za enkrat ne imenujemo nobenih imen. Pazljivo pa zasledujemo intrigo in bomo govorili o onih, ki skušajo preprečiti, da hi prišla volja slovenskega narodnega ženstva povsod do izraza.
+ Shod S. L. S. na Vrhniki. Včeraj se je vršil na Vrhniki v dvorani Rokodelskega društva velik shod S. L. S. Dvorana in postranski prostori so bili nabito polni. Poročala sta posl. dr. Lovro Pogačnik in J. Gostinčar. Navdušenje za našo idejo je bilo velikansko. Poslancem S. L. S. in Jugoslovanskemu klubu je bilo izrečeno neomejeno zaupanje. Sprejeti sta bili soglasno dve resoluciji. V prvi pozivajo zboro-valci dr. Šušteršiča, da odloži deželnozbor-ski mandat.
Zbor zaupnikov S. L. S, Ljubljana, Union. Šmohor, 29. dec. 1917. Osebno zadržani pozdravljamo izčiščenje S. L. S. na Kranjskem kot naraven in potreben pojav in smatramo ta dogodek kot od božje previdnosti nam naklonjen uspeh v boju za krščanska in narodna, načela. Absolutizem in vse, kar je bilo ž njim v zvezi, ni bil samo korenina bivšega ustroja S. L. S. na Kranjskem, ampak bi postal morilno orodje, ki bi ogrožalo ves slovenski narod. Prost je dih in prosta je pot. V ljudstvu se vzbuja nova moč. Ljubljanskemu gospodu knezoškofu naše občudovanje, priznanje in naš udanostni poklon. Naj shod rodi mnogo delavcev za dr. Krekovo delavnico. Matej Wornig, župni upravitelj. Grafenauer. Lovro Božič, Anton Varmut.
Dnevne novice.
+ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim naročnikom, dopisnikom, bralcem in prijateljem uredništvo »Slovenca«.
+ Napadi dr. šusteršičevega glasila na Jugoslovanski klub. Dr. Šu-
steršičeva »Resnica« piše o Jugoslovanskem klubu: »Danes je Jugoslovanski klub skupno s Čehi osamljen v zbornici.« »Vpliv Jugoslovanskega kluba na vodstvo javnih zadev v Avstriji je padel pod ničlo.« »Nihče se zanj ne zmeni.«
--»Jugoslovanski klub je zajadral v
močvirje popolne neodvisnosti« itd. Da si upa dr. Šusteršič, ki je zbežal iz naše skupne jugoslovanske parlamentarne organizacije tako pisati o Jugoslovanskem klubu. — — — Ni treba, da bi branili naše zastopnike pred takimi napadi. Vsi poznamo vztrajno in smo-treno delo Jugoslovanskega kluba. Kdo
ve povedati kaj o delu dr. šušteršiča v zadnjem zasedanju zbornice? In sedaj si upa napadati naše vrle parlamentarne delavce! To presega že vse meje!
—	»Resnica« se zavzema za Fran-kovce. Frankovci na Hrvatskem in njihovo glasilo »Hrvatska« vodita odločen boj proti jugoslovanski deklaraciji. Glavni urednik »Hrvatske« dr. Sachs je oproščen vojaščine kot zaupnik ogrske vlade. Dr. Milan Kovačevič, eden glavnih prvobojevnikov frankovstva je napisal svoječasno v »Hrvatski« članek, kjer imenuje Slovence »balast«. •Jn ie Frankovce jemlje v. zaščito zadnja številka dr. Šusteršičeve »Resnice«. Na eni, strani narodni radilcalizem »Resnice«, izjava za jugoslovansko deklaracijo. na drugi strani pa p roti .jugoslovanski deklaraciji z napadi na Jugoslovanski klub,- malodušnostjo in z vzbujanjem raznih dvomov. In danes se že zavzema »Resnica« za Frankovce, najhujše sovražnike naš.e deklaracije. Po pisavi nemških listov nismo mogli drugega pričakovati. Saj poznamo dr. šusteršičevo politiko. In vemo, da je frankovska. »Hrvatska« vedno pisala v zaščito dr. Šušteršiča!
+ Pisanje »Resnice«, Izšla je druga številka »Resnice«, ki nadaljuje svojo pro-staško pisavo. Besno napada »Slovenca«, Katoliško tiskovno društvo in g, prelata Kalana. Res žalostni bi bili časi, če bi »Slovenec« tako prostaško pisal kakor »Resnica« in služil samo koristim posameznikov. Če bi hotela razumeti dr. Šusteršič in dr. Lampe navdušenje naših ljudi za S. L. S. in za V. L. S., bi vedela, da je vse prostaško pisanje »Resnice« danes med našim ljudstvom zastonj.
Slovenski katoliški možje, pošljite laž, ki se hoče širiti v obliki »Resnice« nazaj njenim duševnim očetom.
—	Učiteljstvo ljudskošolsko, člani »Slomškove zveze«, so imeli na željo z raznih strani 29. t. m. poseben sestanek ob velikanski udeležbi. Boli jih silno, da so se jim proti vsem pričakovanju nenadoma ustavile vojne draginjske podpore — v sedanji velikanski dre gin ji. Kakor se je videlo, je učiteljstvo zaradi tega do skrajnosti razburjeno. Predsedujoči nadučitelj g. J. Jeglič jih je z velikim trudom pomirjeval in jim pojasnjeval, da se s previdnostjo utegne zadeva zopet uravnati. Omeje naj zato svoj posvet edino na gmotno vprašanje. Končno se je sklenilo soglasno s podpisi opremljeno zahtevo predložiti nemudoma deželnemu odboru, da upošteva neznosne slabe razmere ■ učiteljstva ter pusti še nadalje dosedanje vojne draginjske'podpore. — Upati je, da merodajni gospodje vendar sprevidijo, da samski učitelj ali učiteljica s 83 K ali družinski oče petih otrok s 150 K mesečno ne more živeti.
-j- Poljski ministrski predsednik na Dunaju. Poljski ministrski predsednik Jan pl. Kucharzeski se je pripeljal dne 30. t. m. na Dunaj, kjer je posetil zunanjega ministra groaf Czernina.
—	Nov češki katoliški list. Češkoslo-vanska akcijska tiskarna prične izdajati v Pragi nov katoliški tednik »Mir«.
—	Križe pri Tržiču. V torek, t, j. na novega leta dan, po večernici se vrši v stari šoli gospodarski sestanek. Vabljeni so vsi, posebno delavci in delavke, ker se bode razmotrivalo o< novi ustanovitvi delavskega konsumnega društva. Iz Ljubljane pride državni poslanec Jožef Gostinčar. Udeležite se tudi tisti, kateri ste že pristopili h konsumnemu društvu oziroma k vojni zvezi v Tržiču. Sklicatelj: J. Sitar.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje 1. odborovo sejo na nedeljo dne 6. januarja 1918 ob 8. uri dopoldne v Gradcu, čitalnica, . Kloster-wiesgasse št. 5, I. nadstropje. Dnevni red ustmeno. Ker bo seja jako važna, prosimo vse tovariše, odbornike in zaupnike, da se je zanesljivo udeleže. Dobrodošel jc tudi vsak drugi član. Dopise na Zvezo jugoslovanskih železničarjev je do preklica naslavljati na moj naslov: Ivan Kejžar, nadrevident, Le-oben, Moserhofgassc št. 20, t. č. predsednik.
—	Dobrna. Dne 27. decembra smo pokopali gospo Berto Pranger, ki, je bila veliko let restavraterka v tukajšnjih toplicah. Svoj čas je bila tolažba siromakov, zadnja leta je pa sama trpela veliko pomanjkanje. Naj počiva v miru.
—	Mažarska ljubezen do Hrvatov.
Večkrat smo že poročali, da odpošiljajo po cele skupine otrok iz Istre, Dal-fnacije, Bosne in Hercegovine v bogatejše kraje na Hrvatsko in v Slavonijo, da jih tamkaj prehranijo, ker bi siccr doma morali umreti od lakote. V Novem Sadu na Ogrskem, so pa tamošnji Hrvati in Srbi ustanovili poseben odbor z nalogo, naseliti v Bački in Bana-tu med tamošnjimi Hrvati in Srbi čim več bosensko-horcegovskih lačnih otro-čičev. Dr. Wekerle je izjavil, da nima prav nič proti temu. Sredi najlepšega dela tega odbora pa je naenkrat izšla naredba rr ' e vlade, da nc smejo Bo-
sanci .nič več prihajati na Ogrsko. Tako jp torej preprečena ta dobrodelna akcija. — Znak mažarske ljubezni nasproti Jugoslovanom!
—	Uporaba sivih in rdečih vojnih dopisnic. Sive vojne dopisnice je rabiti: 1. k armadi na bojišču; 2. na ranjene ali bolne vojaške osebe v bolnicah; 3. v prometu z inozemstvom. — Rdeče vojne dopisnice pa se rabijo: 1. od armade na bojnih poljanah; 2. od ranjenih ali bolnih vojaških oseb med prevažanjem z bojišča v bolnico; 3. od sanitetnega osobja v bolniških vlakih;'4. od ranjenih ali bolnih vojaških oseb po bolnicah. —- Občinstvo mora torej rabiti samo sive vojne dopisnice.
—	Novoletni dar ogrskim državnim železničarjem. Na ogrskih državnih železnicah so dobili kot novoletni dar: vsak uradnik 300 K in razen tega vsak njihov otrok ppd 16 leti 50 K; vsak poduradnik 250 K in vsak njihov otrok 30 K; ostali uslužbenci vsak 200 K in vsak njihov otrok 20 K. Delavke in vajenci po 100 K.
—	Razpisani c. kr. poštni uradi. Razpisano je nadpoštarsko mesto na Nabre-žini 2 (I/l), nadpoštarsko mesto pri Sv. Luciji na Soči (I/l), nadpoštarsko mesto v Červinjanu (I/l), poštarsko mesto v Fiumi-cellu (II/l), poštarsko mesto v Ogleju (II/l), mesto poštnega ekspedienta v Marianu (III/2), mesto poštnega ekspedienta v Dobrovi v Brdih (III/3). Prošnje je vložiti v teku treh tednov.
—	Benetke brez elektrike. Velike ,
električne centrale družbe »Adriatica« so že nekaj časa v naši oblasti. Benetke, a tudi Ferara in druga mesta so zato brez elektrike. V električnih centralah se zdaj, ,v kolikor jih niso popolnoma uničili, zopet dela. Upravljajo jih Nemci, a električni tok se deli med Avstrijo in Nemčijo po tistem ključu, kakor ostali plen, 2 : 1.
LMonske novice.
Ij Umrl je dne 31. decembra ponoči č. g. Julij Rutar, bivši kaplan pri Sv. Jakobu v Trstu. Bil je dolgo časa mučno bolan. Pokojnik je bil blaga duša in vzor duhovnika. Bil je rodom Ljubljančan. Naj v miru počiva!
lj Ljudska drama »Pod varstvom Matere božje« je na sporedu novoletnice, ki jo priredi jutri ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu katoliško društvo rokodelskih pomočnikov. Vstopnice se dobivajo jutri ob 11. uri v Rokodelskem domu.
lj Šentpetersko prosvetno društvo je
priredilo 16. in 23. decembra 1917 v Rokodelskem domu »Krekov večer«, kateri je obojekrat dosegel popoln uspeh, poseb-' no je raznovrstnost sporeda pripomogla do tega uspeha, le da je prva prireditev trajala predolgo, kar pripisujemo na rovaš prostorom, ki so bili proizvajalcem na razpolago in na rovaš moči, ki so po dolgem počitku društvenega življenja buknile z vso silo na plan, da že pri prvi prireditvi pokažejo vso svojo energijo. Pohvalno omenjamo društveni mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom gospoda Zdešarja zapel par krasnih pesmi, izmed katerih je posebno ugajala Premrlova »Zdravica« (po besedah Fr. Prešerna) in katero so pevci na splošno željo ponovili. Zbor šteje 35 pevcev in pevk, vmes precej dobrih grl, tako da upravičeno upamo v najkrajšem času pozdraviti znova nastop tega našega pevskega zbora. Posebno je povzdignilo slavnost večera, proizvajanje salonskega orkestra pod vodstvom g. jur. Bežeka, kateremu moramo le čestitati k uspehu, ki ga je dosegel s svojo energijo in požrtvovalnostjo sodelujočih. Želimo, da nam ostane orkester tudi v bodoče ohranjen, ker je to edini domači orkester, ki bo skrbel za glasbeni užitek našega občinstva. Govornika pri prireditvah, pri prvi društveni predsednik državni poslanec gospod Lovro Pogačnik, pri drugi urednik gospod dr. Jež, oba intimna prijatelja nepozabnega nam dr, Jan. Ev. Kreka, sta v res krasnem govoru odkrila vso veličino Krekove duše, odgrnila vso globino njegovih misli, njegovo energijo, nesebičnost in globoko ljubezen do slovenskega ljudstva. Zbor diletan-tov je vprizoril Milčinskijevp enodejanko »Kjer ljubezen, tam Bog«. Igro smemo po vsebini šteti med najboljše, le jezik, posebno prestava evangelijskih mest, je preveč okorna. Režiji pa svetujemo, da v bodoče posveti vse moči učenju vlog, sufldr naj ne ima glavne vloge, posebno pri eno-dejankah. Odločen nastop režiserja, požrtvovalnost in pridnost igralcev in igralk naj povečata v bodoče uspeh društvenih prireditev. Nadvse je ugajala dr. Iz. Cankarja alegorija »Krekovo delo«, ki je ob koncu izzvala nepopisno navdušenje, c^la dvorana jc stoje pela narodno himno »Lepa naša domovina«. Društvu lepa hvala za dostojno in krasno proslavo očeta naše organizacije! Polne dvorane pri prireditvah naših društev v preteklem mesecu nam dajejo upanje, da kino še ni pokvaril okusa našega občinstva, ki jc še ohranilo smisel za resno in poštenb razvedrilo brez tuje navlake. Društvom kličemo: Po tej poti naprej in resni ljudje bodo z Vami!
lj Društvena vest. Na ustanovnem občnem zboru Društva deželnih uradnikov vojvodine Kfanjske dne 29. t. m. je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik ing. Kli-nar Anton, dež. stavbni nadsvetnik; podpredsednik dr. Mantuani Josip, ravnatelj dež. muzeja; 1. tajnik Fortič Anton, dež. pis. nadoficijal: II. tajnik Schweiger Karel, dež. rač. svetnik; blagajnik Hočevar, blagajnik dež. banke; odbornika dr. Pogačnik Lovro, dež. tajnik; ing. dr. Kasal Miroslav, dež. stavb, nadkomisar. — Pristopila je že velika večina uradnikov ter se lahko z gotovostjo trdi, da bodo pristopili vsi do zadnjega. Vpokojeni dež. uradniki se lahko vsak čas priglase. Še enkrat torej: Pristopite brez izjeme vsi!
lj Žrebanje ljubljanskih srečk. Dne 2. januarja 1918. vrši se 53. žrebanje ljubljanskih srečk. Tega dne je mestna blagajna za promet s strankami zaprta.
lj Razglas c. kr. finančnega ravnateljstva z dne 1. decembra 1917 zaradi vročitve naznanil v letu 1917, izplačanih službenih prejemkov za priredbo dohodnine za leto 1.918 je nabit na mestni deski. Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd., ki so zavezane izplačevati plače in pokojninske užitke v znesku, presegajočem 1600 K na leto za eno osebo, naj vlože naznanila o upravičenih prejemkih z napovedjo njih imena, stano-vališča in posla, potem o višini in vrsti v letu 1917 izplačanih prejemkov do 31. januarja 1918. Natančnejša pojasnila se razvidi na razglasu samem.
lj Podaljšanje policijske ure na Silvestrov večer. C. kr. policijsko ravnateljstvo dovoljuje na podlagi ministrske naredbe z dne 1. septembra 1917, drž. zak. št. 370, § 24, da smejo biti v ljubljanskem policijskem okolišu na Silvestrov, večer, to je dne 31. decembra 1917, gostilne do 12. ure in kavarne do 1. ure ponoči za obrat odprte.
lj Drsališče pod TivolijAi kljub ugodni zimi še vedno ni odprto. Led je pač debel dovolj in razočarani so se vračali mnogoteri drsalci, ko so izvedeli, da drsanja preje ne bo, dokler magistrat ne preskrbi delavcev, da pospravijo sneg. Za primerno plačilo bi se nedvomno dobile potrebne delavske moči, tudi bi vojaške oblasti že iz stališča ljudske liigije-ne gotovo ne odrekle pomoči z vojnimi ujetniki. Občinski svet ie pač sklenil podražitev vstopnine, naj bi bil naročil svojim organom, da drsanje tudi omogočijo. Če pa ti nimajo za to veselja ali pa časa, naj se odda drsališče privatnemu najemniku, ki bo zanj iz lastnega interesa boljše skrbel. Hvaležni mu bodo vsi ljubitelji športa, ki jim sedanii čas ne nudi nobenega drugega razvedrila, zlasti pa še dija-šlvo, kojim potekajo dnevi počitnic ob ograjah zaprtega drsališča s podraženim tarifom.
ij Pogorela je pred kratkim velika sušilnica za cikorijo Kolinske tovarne kavnih primesi. Škoda je zelo velika, ker je pogorelo okoli 24 vagonov cikorije. ki se v sedanjih razmerah sploh ne da nadomestiti.
lj Najdeno Pred šišensko cerkvijo se jc našlo nekaj denaria. Dobi se ga ondi v zakristiji.
lj Prodajalci petroleja se vabijo, da zanesljivo takoj naznanijo ostanek petroleja ter obenem predlože vse karte in prejemnice za petrolej v mestni posvetovalnici.
lj Sveže meso na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 1400 prejmejo sveže meso v cerkvi sv. Jožefa v sredo dne 2. januarja popoldne. Določen je ta-le red: od po! 2. do 2. st. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. 1 oseba dobi 1 četrt kilograma, 2 osebi pol kilograma, 3 in 4 osebe 3 četrt kilograma, 5 in 6 oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb 1 in 1 četrt kilograma, več oseb 1 in pol kilograma. Kilogram stane 2 K.
Primorske novice.
Samoobramba.
Pod to rubriko je prinesel božični SloveneC'< notico, kako naj gledamo in skrbimo za to, da slovensko imetje na Goriškem ostane v slovenskih rokah.
To je želja vseh Slovencev, to bodi princip vsega goriškega prenovljenja.
Vsakdo, ki ima kaj prodati, naj naznani županstvu in županstvo naj skliče, zdaj še pismeno, denarne domačine — najprej domačine — ako žele kupiti to in ono.
Denarni domačini naj pa naznanijo takoj že zdaj vsakemu županstvu željo, da bi kupili v domači vasi kakšno zemljo ali hišo itd.; to zadnje se pri malokteremu posreči.
Na ta način bi zemlja ostala domačinom, katero bi morda kasneje zopet prodali tistim revčkom, ki so bili zdaj primo-rani prodati.
Naučili ste se, dragi rojaki v tujini, kako je mrzla, hinavska, trda, neusmiljena tujina. Zatorej tudi vi se strnite v močno falango, bodite složni med seboj — in skrbite najprej zase. In Goriška mora ostati,
kakor jc bila za vedno, slovenska Go-
• _
JT1NK •	.	>
Prenovljenje Gorice. Govoril sem z višjim nadzornikom g. B. zaradi gospodarskega prenovljenja Goriške. Na mojo opazko, da se preveč skrbi za Furlanijo, a nič ne za slovenski del, je rekel, da pri nas ni še varno obdelovanje zaradi granat in drugih izstrelkov, ki so raztreseni povsod.
Slab argument! Gospod višji nadzornik ima dobro voljo, ampak dal sc je pregovoriti od Faiduttija in drugih.
Zatorej na delo! Takoj naj začnejo z našo uborno goriško okolico. Ako ne bodo takoj začeli, kam naj se povrne naš kmet na spomlad?
Najprej barake, potem naj vojaki napravijo svojo dolžnost: naj poberejo vse streljivo, zakopajo vso nesnago, zasujejo strelske jarke, zravnajo ceste, steze dohode, to je njih delo. Tam doli v Furlaniji vsega tega dela ni, tam gospodarsko podpirajo Furlane, nam pa še vojaških naprav nočejo poravnati!
Še nekaj. Pri zasipanju jarkov naj ne uporabljajo kamenja naših hiš, ampak zemljo, da bodo dotična polja in vinogradi zopet uporabljivi. Zatorej bi bilo dobro, da bi nadzorovali to delo domači vojaki. In teh je polno.
Namesto da tam v nemških krajih trpijo z ujetniki, katere varujejo, naj pripeljejo te ujetnike v naše kraje.
Vrtojba in deklaracija. Kakor druge vasi v goriški okolici, katere leže v razvalinah, tako tudi ni še naša vas poslala nikake izjave, ker enostavno ni mogoče, ker smo vsi razkropljeni.
Naj vedo pa vsi, da smo vsi v goriški okolici
1.	vneti, zavedni Slovenci;
2.	verni Avstrijci, zvesti Habsburškemu prestolu in
3.	hrepenimo vsi po samostojni državi v smislu dunajske deklaracije z 30. majnika, ker vsi hočemo biti gospodarji na 'svojih tleh — neodvisni od italiianskib in drugih tlačiteliev, ki so nas toliko tlačili in ki nas obljubljajo še tlačiti;
4.	zahtevamo nemudoma prenovljenje naših nesrečnih vasi in
5.	upoštevanje slovensl- et?a jezika ki edini je domači jezik v goriški okolici in v Gorici.
Iz Vrtojbe. Jc-li mogoče: iz Vrtojbe? Da, iz vrtojbenske zemlje, napojene s krvjo junakov in domačinov, raz razvalin, pod katerimi so zakopani naši in naših očetov žulii in bogastvo, za katero smo mi in posebno naši očetje troeli ;n se trudili, kjer je zakopano vse naše blagostanje —>—: — raz teh razvalin, iz te posvečene zemlje, katere sin sem jaz, prihaia ta list ...
Grozno je naše gore, grozen udare", kateri nas ie zadel. Zalitevajmo torej od onih, kateri so napravili, naj nam popravijo pota. da se vrnemo, zemljo, da bomo obdelovali, barake, da bomo v njih stanovali, ali vsaj les iz strelskih jarkov naj nam Haio, kolikor je uporabnega.
Vrtojba naj vstane na no načrtu, lepe ravne ceste, ravna noslopia, ena cerkev za obe vasi, ena šola in žuonišče kakor do zdaj. Kier je župnišče, naj bo ena veličastna cerkev, zraven na severni strani žuonišče itd. itd. Amnak že zdaj moramo vse to razmišljati. Iz teh razvalin naj vstane veličastna nova Vrtojba enega mišljenja, ene liubezni, za procvit in blagostanje domačinov.
Pri tej priliki pa' se eno. Nihče naj ne proda niti oedi zemlje tujcu. Kdor ima kaj prodati, 'ahko proda kasneje, ako pa mora prodati na vsak način zdaj, naj naznani županstvu, to bo potem naznanilo kupoželjnim domačinom, ki kupijo oziroma podprejo potrebne posestnike; denarni zavodi nam bodo tudi šli na roko. To je gotovo!
Županstvo Vrtojbe je zdaj pod naslovom: Županstvo občine Vrtojba Verd, pošta Vrhnika.
Vrtojba naj ostane Vrtojbencem, ''mamo dovolj kredita in tudi kapital bomo dobili. Tujec naj se ne šopiri po naših tleh.	Pepe C.
Višja deželna sodniia za Primorsko, ki se je bila ob izbruhu vojne z Italijo umaknila iz Trsta, v Gradec, prične z novim letom zopet poslovati v Trstu. Skrajni čas bi bil, da se tudi goriška okrožna sodnija vrne iz daljne Ljubljane na Goriško. Prebivalstvo osvojene Goriške dežele potrebuje sodnije v svoji sredi, ne pa izven dežele. Kranjska je sedaj »zaledje«, Goriška pa še vedno v ožjem vojnem ozemlju, zato je potovanje z Goriškega v Ljubljano sedaj še mnogo bolj otežkočeno nego poprej, neglede na potne stroške in na izgubljeni čas, kajti stranke, ki imajo posla pri okrožni sodniji v Ljubljani, morajo vsled tega žrtvovati po več dni, da ob sedanjih slabih železniških zvezah opravijo svoje stvari na okrožni sodniji. Obči interesi in interes stvari same zahteva, da se goriško okrožno sodišče nemudoma vrne na Goriško, kamor edino spada in isto velja tudi za okrajna sodišča v osvobojenih okrajih Goriške, ki menda tudi še sedaj — po dveh mesecih, odkar je dežela prosta sovražni-. ka, niso še pričela svojega poslovanja.
bi tudi v tem oziru zaslužilo več obzirnosti od strani višjih državnih oblasti! Saj vendar ni ljudstvo tukaj radi oblasti, ampak slednje bi morale biti tukaj radi ljudstva.
Prijateljem in znancem, ki so se
zanimali za mojo zdravje, javljam, da se mi je zdravje z isto naglico vračalo, s kakoršno so Lahi bežali od naše rodne grude. Hvala polkovnemu zdravniku dr. Wlku za požrtvovalno zdravljenje ln neskončno usmiljenemu Bogu, ki mi j (i prizanesel v granatah in bolezni, k čemur so gotovo pripomogle tudi vaše prošnje in molitve. — Bog vam plačaj! Prijatelji! llliža se vesel trenutek skorajšnjega svidenja, ki nas po dveh letih in pol zopet združi v neumornem delu obnovitve naše Goriške na znotraj in zunaj; — Do tedaj pa: Bog z vami! Srečno in mirno novo leto voščim vsem z iskrenim primorskim pozdravom Frančišek švara, vikar. — Šempolaj 28. decembra 1917.
Iz Dornberga: Vsem našim pregnancem vošči srečno in veselo novo leto županstvo.
Begunci, nastanjeni v občini Oed •na Nižjem Avstrijskem, se najsrčnejše zahvaljujejo g. Jožefu Vodopivec za njegov trud, ki ga ima z nami v vseli zadevah. Želimo mu iz srca srečno in veselo novo leto in srečnejšo bodočnost v svoji domovini. Bog piu vse stotero povrni!
Primorski bčgunci voščijo g. županu Korbarju v Hrušici pri Ljubljani srečno novo leto.
Srečno in veselo novo leto želi tem potom vsem svojim znancem, prijateljem in svojim še v begunstvu bivajoči m ljudem, Herman Trd a h, kurat iz Loko v ca.
Županstvo Čepovan se zopet nahaja v domači občini, kamor naj odslej begunci sporočajo svoje želje.
Kobaridski sodni okraj je podpisal 129,400 K sedmega vojnega posojila. Ta znesek je najboljši dokaz, kako zvesti so ostali Kobaridci svoji domovini vkljub 2 in pol letni okupaciji italijanski.
Dar. C. kr. sodnija v Ajdovščini je poslala Posredovalnici za goriške begunre znesek 29 K 77 vin. iz neke kazenske poravnave. Posredovalnica izreka svoje najtoplejšo zahvalo.
Novi poštni uradt Z dnem 27 decembra t. 1. se zopet odprejo poštni uradi Oglei, Pieris. Ajello in Visco za sedaj samo za pisemsko poštni promet vštevši službeno in zasebno rekomandacijo.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici je začela zopet poslovati; začasne prostore ima v Gledališki ulici št. 6.
Kruh po 6 K kilogram. V Trstu so zaprli 461etno Alberto Rampini, ki je pekla kruh in ga prodajala v okolico po ti K kilogram. Tako so ga plačevale prekupčevalke, a ubogi konšumenti?
Velika tatvina živil. V delavskem konsumu v Trstu (cooperative operaie) je bilo te dni ukradene moke, masti, sladkorja in drugih živil za 3000 K.
Tržaška mladina. Trije štirinajstletni fantiči, ki so bili že vsi opetovaho zaprti radi tatvine, so vlomili v stanovanje Katarine Godine v Barkovljah in ukradli iz nezaklenjenega predala 131 kron.
Vlom v tobakarno. V tobakarno na Atiuedottu v Trstu so vlomili tatovi in odnesli za 900 K tobaka.
Dva umora v Trstu. Pred prazniki je neki vojak ustrelil v Trstu 29letnega težaka Antona Gratton. Vzrok menda ženske. — V gostilno Amalije Komar v ulici del Bosco je prišel 23. dec. Ivan Gherdo-vich, potegnil revolver in sprožil. Krogla je zadela gostilničarko v trebuh; smrtno-ranjeno so prepeljali v bolnišnico, kjer je naslednji dan umrla.
Umor in poizkušen samoumor. 30. t. m. ponoči je ustrelil vojak Anton Po-schauer v Trstu svojo nevesto 241etno Angelo Kukmar. Nato je nameril nase, a krogla ga je samo oprasnila. Poschauerja so zaprli.
Iščejo se sledeči naslovi v važni zapuščinski zadevi: Marija Fabijan, soproga Petra Fabijan iz De vina; Marija vdova Legištt, Jernej eva iz De vina; trije otroci, pokojnega Matije Brezigar, bivšega postlljona v Devinu; Angelina, Brinzin, krčmarica v Devinu; Jožefa vdova Mervic, Antonova (Longotova) iz Devina; Antonija Legišn, roj. Bačar, vdova, po pokojnem Ivanu Legiša (Golite) iz Devina, prebivajoča v Savodnja.li; Matilda Walter iz Devina; Moža Wei-seitel, soproga Emila Weiselt.el, slikarja v Devinu; Marija vdova Fabijani iz ul. Devinu; Antonija De I |>icc.ol o, roj. Galligaris iz Devina; Zofija Sepepnho-fer, grajska kuharica v Devinu; Katarina vdova Duše, roj. Piapan iz Devina; Terezija, vdova Pavlin, Vi/i Duomo, Gorica. Naslovi naj se pošiljajo na pre-čast. gosp. župniku Fr. Lavrenčiča v Saležu. pošla Prosok pri Trstu. Posredovalnica za goriške begunce v LiUbliaui.	i
Svojega sina išče Matija Kokošin iz Drežence pri Kobaridu. Njegov naslov še pred vojno z Italijo je bil: Kokošin Matija, Feldkomp., Marinefeldpost, Lir. 5, Pola. Kdor bi kaj vedel o njem se prosi, da bi sporočil očetu.
Postrezite! Svojo ženo Frančiško, otroke Marijo, Lucijo in Leopolda, ki so prebivali pred 12. laško ofenzivo na Vrhu pri Kanalu, išče Anton Bucik, vojak. Kdor kaj ve, naj naznani to Posredovalnici za goriške begunce, Ljubljana. — Leopold Ki-javec, k. u. k. Flugzeugvverk, 1. stot. IV. vod, Fischmerid pri Dunaju, išče Franceta Povčič in njegovo ženo Terezijo, ki sta preje stanovala v Gorici, Šempeterska ulica št. 17.
Iščeta se Anton Jakončič in Franc Prinčič iz Kozane št. 100. Oglasita naj se v uredništvu Slovenca ali pa,naravnost na gospo Alojzijo Jakončič, Kozana-Brda. Prosi se tudi natančnih podatkov, kdor bi kaj vedel o njih,
Rudolf šušmelj, c. kr. etap. pekarija št, 32, Batuje,, p. črijiče pri Gorici, išče svojo ženo Amalijo in otroke iz Trnovega št. 49.
Po svem.
3>
— 200letnica c. kr. inženerske akademije. 24. decembra 1917 je poteklo 200 let, odkar -je cesar Karel VI. na pobudo maršala princa Evgena Savojskcga otvo-ril na Dunaju c. kr. inženersko akademijo, ki je najstarejši vojaški zavod in najstarejša višja tehnična šola v monarhiji. Začetek je bil skrajno skromen, ter se je nahajala šola v zasebnem stanovanju dvornega matematika Iv. Jak. pl. Marinoni. Pouk je bil brezplačen. Leta 1755. je cesarica Marija Terezij^ akademijo z inže-nerskim oddelkom ustanove barona Chao-sa združila ter se preselil v lastno palačo Konigsegg, kjer se je otvoril tudi internat, Kasneje je šola večkrat menjala svoj sedež in bila nekaj časa tudi v Kloster-brucku pri Znojmu. Kljub vsemu je pa že začetkom prejšnjega stoletja vživala evropski sloves vzornega zavoda. Iz nje je izšlo mnogo izvrstnih vojakov, pa tudi znamenitih učenjakov matematičnih in tehničnih ved, dalje pa tudi umetnikov, diplomatov in politikov. Njeni bivši gojenci so prejeli 12 komanderskih in 60 vitežkih križcev vojaškega reda Marije Terezije, 52 drugih častnikov je doseglo čast polkov-nih imejiteljev. Tudi nesmrtna stotnika Hermann in Heusel in mnogo sedanjih odličnih poveljnikov je štel ta vojaški znanstveni zavod med svoje gojence. Od leta 1869. je. akademija izgubila svojo samostojnost in postala pod imenom ženijski in artiljerijski oddelek« del novoustanovljene tehnične vojaške akademije.
Kako piše mažarsko časopisje a Slovakih. V »Pesti Hirlapu« piše Nagy Endre o »Samoodločbi narodov«: »Nemara veste, da vaški župan tudi glede perutnine odločuje in da jo lehko izpusti iz k urnikov. In na čigar dvorišče se potem na noč zatečo, tistega je. Di-plomatje sporazuma " na živa j o to »sa-: mood ločba narodov«. Če si Čehi lastijo naše Slovake, pa to še ne kaže, da bi hoteli to vprašanje rešiti z nami z me« čem. Videti pa je, da apelirajo na »sa« moodlOčbo narodov«. Dobro. Počakaj-mo zime in poglejmo, kam pojde svobodni slovaški narod piskre vezat: ali na Češko ali mažarsko uižavo!«
Samomor ruskega generala. Ruski general Skalon je prišel kot ruski delegat v Brest Litovski. Kmalu po začetku pogaianj se je ustrelil, Reuter poroča o tem: General Skalon je zapustil pismo, v, katerem izjavlja, da ne more preživeti propasti Rusije. General Skalon je bil poveljnik na rusko-rumunski fronti. Nasprotno trdi Wolffov urad, da se je general Skalon ustrelil najbrže vsled živčne bolezni.
FaSideva izjave in Sit
Genf, 30. decembra. Messagero« obelodanjujc pogovor s Pašičem, v katerem je ta med drugim izjavil, da je z ozirom na Rusijo še vedno optimist. Rusija da bo iz sedanjega položaja še našla izhod. Ali se bo s tem sedanja vojska še podaljševala, to ie na vsak način dvomljivo. Pašič misli, da nista Ljenin in Troc-I kij nobena nemška agenta, ampak človeka načel, s katerima bi mogla notranja socialna organizacija Rusije tudi uspeti, Pašič nadalje izjavlja, da je položaj Rumunije obupen, čeprav sme gojiti malo upanja na pomoč Ukrajine. — Ves ton pogovora dokazuje željo srbske večine, da si ne odreže vseh potov, po katerih bi mogla priti do pogajanj z osrednjimi silami. Važen je tudi preokret razpoloženja v genfski srbski koloniji, ki ukorava srbske poslance in vodilne faktorje, ker doslej, niso poskusili priti v tesnejšo zvezo s Petrogradom.
LISTNICA UREDNIŠTVA. G. J., Mavčiče. Netnopnče. ker M
■ '•■iii zaplenjeni.
liospodarsKe Deležne.
—	Najvišje cene za nadrobno prodajo svežih jabolk jc na novo določila deželna vlada. Pri nadrobni prodaji srednjevelikih dobrih ali le z iepotičnimi napakami obloženih sadežev (posebno v trgovini običajnih zavojih I b in II, blago v zabojih) velja 1 kg v Ljubljani 1 K 84 vin,, na Kranjskem izven Ljubljane 1 K 70 vin. Pri nadrobni prodaji sadja z napakami velja 1 kg v Ljubljani 1 K 44 vin., na Kranjskem izven Ljubljane 1 K 26 vin.
—	Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi tudi to leto sadjarski in vi-ničarski tečaj za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v sadjarstvu ali pa vinarstvu. Sadjarski, tečaj bo trajal od dne 15. februarja do 15. maja 1918. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa 10 K na mesec. Viničarski tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1918. Viničarski učenci dobijo istotako brezplačno hrano in stanovanje v zavodu, v denarju pa 10 K na mesec. Prošnje za sadjarski in viničarski tečaj je vlagati pri kulturnem oddelku deželnega odbora v Ljubljani, najkasneje do 15. januarja 1918. Prošnjam je priložiti izpustni-ce ljudske šole in krstni list ali pa domov-nico.
Tovarna železniških voz in lokomotiv v Zagrebu. Hrvatski listi poročajo, da je neka velika zagrebška banka kupila obširno zemljišče za državnim kolodvorom v Zagrebu, na katerem namerava zgraditi tovarno za železniške vozove in lokomotive.
Srečna Ogrska. Na Ogrskem so cene tako-le določene: 1 kg govedine, teletine ali bravine stane 3 K 20 vin., 1 kg riža 3 K, čaja 15 K, graha 60 vin., masla 7 K, pražene kave 7 K 20 vin., zelene kave 6 K 20 vin,, liter piva 1 K 60 vin. Podobno so tudi drugim živilom cene določene. To se čuje kakor bajka.
Denar včeraj in danes. Dobiti No-blovo nagrado ni samo častno, marveč je tudi gmotna korist, zakaj 140.000 švedskih kron je pač lepo darilo. Še nikdar pa ni bil ta dar dragocenejši nego dandanes, kljub temu, da je vrednost denarja tako padla. Vse to je v zvezi z valuto. Zakaj v mirnih časih je bila švedska krona iste vrednosti kakor 1 danska krona 112 in pol nemških fenigov =132 francoskih ali italijanskih centimov = 52 ruskih kopcjk = 26,8 ameriških centov = 13 angleških pene i. t. d. Tako je bil na primer pred nekaj tedni, ko so to nagrado za literaturo podelili, kurz švedske krone naslednji: 1.20 danske krone = 300 fenigov = 310 kopej = 254 francoskih centimov = 350 italijanskih centezimov ~ 40 ameriških centov = 22 angleških pene. Posedica tega je, da so pisatelji, obdarovani z Nob-lovo nagrado, prejeli: Pontopidan namesto 70.000 danskih kron 84.000 kron, a da ni Gjellerup dal nakazati polovico Noblove nagrade v Draždane, bi bil prejel 210.000 mark, namesto 79.000 mark, katere bi bil dobil v normalnih časih. Če bi bil dobil Noblovo nagrado Rus, bi bil prejel danes lepo vsoto 432.000 rubljev, a pred vojsko samo 73.000 rubljev. To so tudi nekakšni vojni dobičkarji.
Koliko stane pregledovanje zalog, Pregledujoča komisija obstoji iz komisarja, cenilca, šafže in prostega vojaka. Vrhovno nadzorovanje v okraju ima nad vojaki častnik. Dijete znašajo: komisar 20 K, cenilec 15 K, šarža 6 K, vojak-prostak 3 K ter častnik 12 K na dan. V moravsko-budejevskem okraju je na primer zraču-njeno, da bo komisija, stala 40.000 K. Političnih okrajev na. Moravskem je čez 30. Zato se lahko reče, da pregledovanje zalog na Moravskem stane čez 1,200.000 K,
Slika iz soč?sne vojne dobe. »Dene poroča: Pred tednom dni sta prišli v vas, ki leži ne daleč od Mor. Ostrave, dve elegantni nemški dami, ženi višjih železniških uradnikov. Hodili sta od hiše do hiše, da bi kupili troho živil, ali zaman, ker nista imeli nobene kompenzacije kakor sladkorja, petroleja itd. Po brezuspešnem sti-kanju in iskanju sta priromali do poslednje hiše v vasi. Kmetica je pripomnila, da jima rada proda masla, ako ji popravita in zašijeta stare srajce! Dami, v kojih hišah se ni staro perilo nikoli popravljalo in šivalo, nikar Še, da bi sami kaj pozašili, sta izprva premišljevali, potem pa sedli za mizo in kmalu je bilo nekaj raztrganih srajc zašitih, za kar je dobila vsaka pol kilograma masla.
Rekvlzlcija.
Dobrepolje, 27. dec. 1917.
Kakor udarja ta strašni vojni val na vse vetrove, je obiskal tudi nas. Dobili smo ponovne nepričakovane ukaze za oddajo krompirja. Slišimo, čitamo v časopisih, da bi ga. mogla dobiti Kranjska še 400 vagonov povrnjenega. Iz naše občine Pod-gora zahtevajo kar naenkrat zopet štiri vagone; to je kar očitni smrtni namah na nas kmete. Čemu, zakaj tako? Kaj bomo vsadili prihodnjo spomlad? To je vprašanje, da ga nihče raztolmačiti ne more,
Delati bi morali čudeže. Gospodje poslanci, pomagajte nam! Dati bi morali do 10, januarja.
Kaj pa z žitom? Ravno tako. Kar naenkrat daj naglo in zopet daj kar v treh dneh ogromne množine, take, da človeka obide groza, ko vidi oddajne karte. Na primer: En posestnik, ki je pridelal natančno računano 250 do 280 kg fižola, kar naenkrat 700 kg. Vročila se mu je oddajna karta; groza ga je obšla, da sam svojim očem ni verjel. Drugi zopet na primer: pridelal je komaj za svojo družino 600 do 700 kilogramov koru?e, oddati mora kar 1100 kilogramov.
Kam bomo prišli? Groze nam pa z vojaško, oziroma orožniško »asistenco«. Gospodje poslanci, obvarujte na s t^ga hudega udarca!
le! m m.
Dipl, agr. A, Jamnik p:3e v »Slov. Trg. Vestniku«:
»Neugodne vremenske razmere, pomanjkanje gospodarjev-voditeljev, delavnih moči, gnojil in zato tudi slabše obdelovanje so vzrok, da letošnja letina na Kranjskem ni bila taka, kot bi jo bilo v ugodnejših razmerah želeti. SpOredno z vsemi neugodnostmi iu v veliki meri tudi zaradi teh so se pojavile tudi razne bolezni. Pri žitu in krušnih rastlinah sta škodovala rja in posebno snetjavost, v marsikaterem kraju jo snežna plesnoba zamorila razvijajoče se kali v zemlji. Pojavljali pa so se tudi živalski škodljivci in je mestoma posebno škodila struna in pa poljska miš. Krompirja se je marsikje lotilo gnitje, rav-notako tudi pese in repe. Vinski pridelek je kljub vsem neugodnostim, toči i, dr. po-voljen.
Splošno s^n.o gojili mnogo upov, ki pa so žal šli po vodi.
Žita in druge krušne rastline so nas varale. Kljub vsem neugodnostim so se navidezno ob času zorenja nekam dobro popravila in je človek na prvi pogled mogel biti zadovoljen, a je pri natančnejšem opazovanju v svojo žalost moral opaziti, da je bilo malo težkega klasja, ki bi se pripogibalo k tlom, marveč je prazno, ponosno stalo pokonci. Kljub temu je prva provizorična cenitev izkazala, da je pričakovati povprečnega pridelka na hektar pri pšenici po 820 kg, pri rži po 710 kg, pri ječmenu po 790 kg, pri ovsu po 820 kg in pri koruzi po 730 kg. S takimi pridelki bi mogli biti zadovoljni. Mlačev pa jc pokazala povsem drugačne uspehe. Pšenica je dala komaj 680 kg, rž 590 kg, ječmen 570 kg, oves celo le 490 kg in koruza 690 kg zrnja na hektar, ter je med to težo všteto tudi razno slabo zrnje, ple-velno zrnje in druge primesi. Slabega, nerazvitega in snetljavega zrnja je zelo veliko in to posebno pri ječmenu in ovsu. Proti snetljavosti ljudje vsevov niso mogli zavarovati, ker ni bilo dobiti takih preparatov in je zato v prvi vrsti snetjavost napravila največ škode. Šele letošnjo jesen se je posrečilo Hinku Sevarju, trgovcu v Ljubljani, dobivati iz Nemčije preizkušeno, izvrstno učinkujoče sredstvo za zamakanje semena proti raznim glivičnim boleznim. To sredstvo se imenuje »Uspulun« ter sem ga tudi podpisani v letošnjem poletju preizkusil ,ter priporočal v »Kmetovalcu« in letakih »Zavoda za promet z žitom ob času vojne«. Želeti bi bilo, da bi kmetovalci »Uspulun« čim najbolj uporabljali.
Statistika izkazuje, da je bilo obdelane zemlje: za pšenico 26.815 ha ter je bilo pridelka 181.573 q, torej na hektar po 68 q; za piro 48 ha, pridelka 205 q, torej ha hektar po 4-3 q; za rž 11.394 ha, pridelka 67.547 q, torej na hektar po 5-9 q; za ječmen 10.427 ha, pridelka 59.521 q, torej na hektar po'57 q; za oves 13.442 ha, pridelka 65.690 q, torej na ha po 4-9 q; za koruzo 12.874 ha, pridelka 88.887 q, torej na ha po 6-9 q; za soržico 1090 ha, pridelka 7361 q, torej na hektar po 6 7 q; za ajdo prvo 1246 ha, pridelka 5036 q, torej na hektar po 4 q; za ajdo strniščno 17.124 ha, pridelka 85.305 q, torej na ha 4'9 q; za proso 6025 ha, pridelka 39.811 q, torej na hektar 6'6 q; za fižol, grah, lečo 7447 ha, pridelka 34.595 q, torej na hektar po 4-6 q; za krompir 23.995 ha, pridelka 1,186.899 q, torej na hektar po 49 q; za repo prvo 3702 ha, pridelka 112.009 q, torej na hektar 30 q; za repo strniščno 14.498 ha, pridelka 682.418 q, torej na hektar po 47 q; za korenje 2994 ha, prid. 135.821 q, torej na hektar po 45 q; za buče 947 ha, pridelka 11.345 q, torej na hektar po 12 q; za želje 3111 ha, pridelka 81.906 q, torej na hektar po 26 q; za seno 174.175 ha, pridelka 1,679.446 q, torej na hektar po 9 q; za deteljo I. in II. 19.053 ha, pridelka 233.238 q, torej na hektar po 12 q; za deteljo strniščno 9691 ha, pridelka 96.703 q, torej na hektar po 9-9 q; za druge krmske rastline 2748 ha, pridelka 29.128 q, torej na hektar po 10-5 q; za vino 9685 ha, pridelka 248.053 hI, torej na hektar po 25 hI.
Iz gorenjega je razvidno, da tudi oko-pavine in krmske rastline ter zelje niso dali dobrega Uspeha, predvsem je bilo malo sena in detelje, ker je bila suša letos le prehuda. Iz istega vzroka je tudi slame
manj. Kakovost vina pa je letos izborna.
Sadna letina je letos bila vsakako boljša kot lani in tudi čebeloreja more izkazali jako povoljen donos.
Katoliška Bukvama v Ljubljani naznanja svojim odjemalcem, da zapira do preklica trgovino ob 3. uri popoldne.
Vsled preobilih notranjih poslov sc po tej uri občinstvu ne more pod nobenim pogojem postrezati.
Govedoreja. Spisal Rado Legvart, de- ' želni mlekarski in živinorejski nadzornik, ■ Cena 3 K 40 vin, s poštnino 4 K 60 vin. — j Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, j
Knjigo je spisal poznani strokovnjak s temeljito teoretično podlago in mnogoletno praktično skušnjo.	j
Posebno pri današnjem pomanjkanju krmil potrebuje živinorejec mnogo gospodarskega pouka, da bo znal krmila, ki so na razpolago, uspešno porabiti, z živino pravilno ravnati in doseči zaželjene uspe- I he tudi pri skromnejših sredstvih. Gospodarski pouk je torej posebno dandanes za vse panoge kmetijstva mnogo potrebnejši nego v normalnih razmerah. Stališče naših starih kmetovalcev, ki je mnogokrat izključevalo vse novodobne izkušnje in se je držalo samo starih navad, je pri današnjih razmerah popolnoma odpovedalo, in se dosežejo uspehi le, če si živinorejec pomaga z novimi izkušnjami.
IX. c, kr. avstrijska razredna loterija.
Žrebanje 2. razreda se vrši dne 15, in 16. januarja 1918. Cena srečk je: 1j1 80 K,
y2 40 K, V, 20 K, y8 10 K, Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr, avstrijske razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu, Splitu in Gorici (sedaj v Ljubljani).
ZHF* Opozarjam "UL cenjeno občinstvo, da je dospela večja pošiljatev
J^ ŠIVALNIH STROJEV. ^C "•C
Prosim toraj, kdor je stroj naročil ali se za istega zanimal, da se oglasi čim preje v trgovini
JOS. PETELINCA, LJUBLJANA, Sv. Petra nasip štev. 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev.
Istotam se kupita dve izložbeni omari.
Izšel jc
Vedei" "m
99
splošni žepni koledar z notezem za 1. 1918.
z vsestransko najzanimivejšo vsebino za vsakega. Vedež je neobhodno potreben svetovalec in vodnik vsakemu brez razlike toliko civilistu kakor vojaku, zato napravite svojim vojakom gotovo največje veselje, ako jim ga pošljete. Vedež za leto 1918, poklanja svojim čestitim odjemalcem in naročnikom pregleden in natančen slovenski zemljevid italijansko-avstrijskega bojišča, ki sega od naše Ljubljane pa tja do Gardskcga jezera ter od koroške meje da> Jtonca Istre.
Vedež jc odločil tudi 20 krasnih dobitkov, ki bodo izžrebani drse 31. marca 1918, zato je vsak izvod Vedeža previdjen s številko (natančnejši popis v Vedežu).
Cena v lični vezavi 1 K 20 vin. Vedež sc naroča v založili knjigarni J. Stoka, Trst, ulica Molin picolo 19.
Kdor jih naroči deset, dobi enega povrhu. Da se prihranijo razmerno previsoki stroški za posamezne izvode, naj izvolijo p. n. naročniki poslali (tudi v poštnih znamkah) poleg cene še 10 vin. za poštnino. — Večja naročila sc pošiljajo po povzetju. — Preprodajalci dobijo 25% popusta.
sta dve novi postelji iz mehkega lesa pri mizarju. Naslov: Gunclje štev. 19.
z imenom
v četrtek zvečer moder iistrast predpasnik od bolnišnice do Zalokarjeve ulice. Pošten najditelj naj ga prinese proti nagradi vratarju deželne bolnišnice.
Slovenski vofak
je ravnokar izšel in sc dobiva vezan in krasno s slikami opremljen v vseh knjigotržnicah v Ljubljani in v raznih trgovinah na deželi
po 1 krono 50 vinarjev.
Razpošilja ga pa tudi založnik Janko Ne p. Jeglič, šolski voditelj v Ljubljani, ki daje običajen trgovski popust vsem, ki naroče večjo množino izvodov. P. n. gg. trgovci, učitelji in sploh prijatelji ljudstva, naročajte vojakom in drugim to potrebno knjižico — najboljše po poštni nakaznici, ker je povzetje za 50 vinarjev dražje. Na vojno pošto se povzetje ne more pošiljati.
Izgubila se je
22, t. mes. zvečer v železniškem vozu na progi Ljubljana - Kranj denarnica z večjo vsoto denarja, Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi Mar. Zaplotnik, Tržič 220.
ki je tudi otrok vajena in nekoliko šivati zna, se sprejme za čimprejšnji nastop. Ponudbe na poštni predal 38, Ljubljana.
		
		w «■ i 1
IfegmMll®, 8© J®
v soboto zvečer od Do!, kolodvora do magistrata žel, legitimacija, glaseča se na ime g. Angela P e k o 1 j. Odda naj se proti dobri nagradi v trgovini Stritarjeva ulica štev. 9.

jutri, torek dne 1. januarja in nadalje do preklica
parna kopelj
v hotelu „Slonu v Ljubljani odprta in sicer: Vsak torek dopoldne za gospode in popoldne za gospe ter vsak četrtek dopoldne in popoldne za gospode.
Potrti neizmerne, bolesti javljamo vsem sorodnikom, p». i jemljem in znancem pretužno vest. da je Vsegamogočni poklical k sebi nad vse ljubljenega in vzornega sina, brata in nečaka častitega gospoda
jJMap Butar
bivšega kaplana župne cerkve sv, Jakoba v Trstu,
ki je danes ponoči po mukopolni bolezni, večkrat previden s sv, zakramenti, v 33, letu mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 2. januarja, ob 9, uri dopoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 47 na pokopališče k sv. Križu. Priporočamo ga vsem, zlasti duhovnim sobratom v pobožno molitev.
Ljubljana, dne 31. decembra 1917.
Marija Rutar,
mati,
Ivan in Franjo Ruiar,
brata.
.............. .........
Marija Rutar,
sestra.
Franja Železnik,
teta.
\
Album razrušene Gorice in različne raz-glednice podrte Gorice. Velika zaloga umetniških kart za 15—18 in 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFRTOT, Gradec, Roseggerhaus
Stanovanje
s posebnim vhodom, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, J*- iščeta "•L zakonska brez
otrok. — Ponudbe nti upravo »Slovenca« pod naslovom »Večer«.	3400
Gospodična
s pisarniško prakso želi primerne službe. Spričevala so na razpolago. Cenjene ponudbe pod »N. M. 3432« na upravništvo tega lista.
Službe išče
24lctni trezen, zanesljiv in zmožen
cerkvenih; «
(kot invalid). Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod št. 3421.
se odda sredi mesta solidni stranki za 5Q K na mesec. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3427.
Gozdi
z mešanim lesom, ki se more takoj sekati, v izmeri okolu 17 ha ali 29 oralov, ležeči ob železnici z zelo ugodnimi poti, se prodajo skupno ali po parcelah.
Reflektanti naj naznanijo svoje naslove pod »Gozdi 3422« na upravništvo tega lista, da dobe natančnejša pojasnila.
Hiša
večja, v mestu ali v predmestju, se želi kupiti. Ponudbe se prosijo na upravništvo »Slovenca« pod »Tovarna št. 3423.
Razglas.
Beguncu z Goriškega
vinogradniku, z odraslo družino nad pet oseb, brez svojega domovja, se takoj odda v najem
posestvo na Vogerskem pri gorici
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Leopold Kofol, veleposestnik, Čepovan, Goriško.	3426
Več
za pohištvo sprejme takoj proti dobri plači dnevno od 10 do 20 kron. Stanovanje in hrano lahko dobijo v hiši. Franjo Wagner, Zagreb, Vlaško 59.	3425
3197
Jabolka
suho sadje vseh vrst, suhe gobe, ■D** sode od vina, sadjevca in žganja,
steklenice in D*" zamaške
kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO.
Preklic.
Podpisana obžalujem, da sem govorila javno na cesti proti Janezu Rozman, cestarju v Nada-njcmselu št. 62 o njegovi soprogi, da je tatica, da jc denar kradla in da si jc on hišo ž njim sezidal; preklicujem in obžalujem vse žaljive besede kot neresnične.	3429
Mala Pristava, dne 27. dccembra 1917.
Marija Želko štev, 24. Dobro ohranjena
•	1	9
najraje amerikansko delo, se kupi. Kje, pove uprava lista pod št. 3433.
Proda se
za izmenični tok, 110 voltov, na 3 izpre-mene, 0-75 konjskih sil, za 42 period. —
Naslov pove uprava »Slovenca« pod 3415-
Kupim
v Rožni dolini. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Hiša« 100.	3408
želi prakso nadaljevati .in dokončati v stroki z mešanim blagom in trgovino s pridelki, ev.
tudi šarkitrijo. Ponudi se eventuelno takoj osebno. Cenj. dopisi na upravo tega lista pod št. 3403.	3403
Zdrava, močna, srednje starosti ter dobra
kuharica
se sprejme k večji družini takoj ali s
15. januarjem. :: Vse potrebno za kuhanje že v hiši. :: PLAČA DOBRA.
Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 3405.
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želim
srečno novo leto!
proseč za nadaljnjo blagonaklonjenost.
Kati OvseoDržaj
trgovina z mešanim blagom, žganjem in vinom
Ljubljana.
Srečno novo leto
želim vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem; ter se priporočam še ze nadaljno naklonjenost.
Marija Vehovec,
modna trgovina - Kongresni trg št. 6-


m
i?
Kavarna,Evropa1
Vsem cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem želim
srečno, veselo novo leto 1918
proseč za nadaljno naklonjenost in zagotavljajoč najboljšo postrežbo.
Velespoštovanjem
Anton Tonejc,
kavarnar.
A
OfF


Srečno in veselo novo leto!
©
želim čč. gg. duhovnikom l<JU in vsem svojim cenj. od-(Trj jemalcem ter se priporo-čam še za nadaljno naklonjenost.
Franc Tončič, podobarinpozlatar v Kamniku.

T
Srečno
novo leto 1918!
vsem svojim cenj. gostom želita
Hedžet in Koritnik
Hotel in kavarna
»Slon*.
Bolel Štrukelj
Vsem velecenjenim gostom, kakor tudi prijateljem in znancem vošči
srečno novo leto
zahvaljujoč se za obilno izkazano zaupanje. Velespoštovanjem
Ana Jesih,
Minska Klet
s
Srečno novo leto I
žeti vsem odjemalcem in naročnikom
Alojzij Fuehs, zlatarska delavnica
Šelenbupgova uliea 6.
Zahvala.
za toiažilno sočutje povodom smrti ljubljene matere, gospe
Josipine Vičič
se najsrčneje zahvaljujejo
Postojna, dne 24. decembra 1917.
3428
ŽALUJOČI OSTALI.
Restavracija Hotel Slon v Ljubljani
se s 1. majnikom 1918
odda ^ našem.
Ponudbe na vodstvo »Hotela Slon«.
3406

Semenska trgovina
IM ¥
Bleiweisova cesta ali Vrtača 3.
n
kupuje vsa doma pridelana SEMENA, vsako množino, plačuje pa po najvišjih cenah', kakor: KORENJE, REPO, SOLATO, BUČE, KUMARE, KONOPLJO itd. PRODAJA tudi mnogovrstna, večinoma doma pridelana semena.
Nov cenik izide v mesecu januarju 1918; dobil se bode brezplačno.
WQT NOVOST.
Preselim se s svojo trgovino iz Ajdovščine
*r v Gorico ^m
v Gledališko ulico štev. 6.
Priporočam se za obilni obisk slavnemu občinstvu Gorice in okolice. Potrudil se bodem, kar je v moji moči, da bodem postregel z živili in najnižjo ceno in točno postrežbo. Na veselo svidenje 1. JANUARJA V GORICI!
--:: Voščim vsem veselo, srečno novo leto ! ::—--
3360	JAKOB STARC, trgovec.
fE
sila

SI:
ill:
Ghis
s! Is
SREČKO Ifl VESELO NOVO LETO 19181
želiva vsem velecenjertim odjemalcem, gostom, prijateljem in znancem za
I. kranjsko konjsko mesarijo in restaoracijo „Hmerika" na Glincah ter filijalki u Kopitarjevi
ulici št. I in na Rimski cesti št. 2 o Ljubljani
ter se najvljudneje priporočava nadaljnji blagohotni naklonjenosti in zaupanju.	Velespoštovanjem
loan in marija marinšek, Glince št. 28 pri Ljubljani.
HS—-ais

■nun
lii
sSEIIš
m j
Nekaj Mk o jogoslovaosKeni ozemlju
»Jugoslovan« piše:
Izločimo zaenkrat Bačko in Banat, o katerih še nimamo v vsakem oziru natančnih podatkov.
Od Koroške moramo prišteti slovanskemu ozemlju najmanj tretjino, je 3000 km-, od Štajerske ravno toliko, je 7000 km2, Kranjska jih ima 10.000, Primorska 8000, Dalmacija 13.000, Hrvatska in Slavonija 43.000, Bosna in Hercegovina pa 51.000, skupaj 135.000 km2. Ta površina je dosti večja nego ona Srbije ali Bolgarije, približno ista kot Rumunija, skoro polovica Italije, ki meri 287.000 km2, z Bačko in Banatom pa nad polovico Italije. (Belgija meri 29.000 km2, Nizozemska 34.000, Švica 41.000, Portugalska 91.000 km2.) Prebivalcev slovenskega dela Koroške je kakih 120—130.000, na Štajerskem nad pol milijona, na Kranjskem ravno toliko, Primorska šteje 900.000 ljudi, od teh najmanj 500 tisoč Slovanov, Dalmacija 650.000, od teh niti 3% Italijanov, Hrvatska - Slavonija 2,670,000, med njimi samo 10% Neslovanov (Nemcev in Madžarov), Bosna-Hercegovi-na je popolnoma slovanska, 1,900.000 prebivalcev. Vsega skupaj bi bilo prebivalcev 7,300.000, brez sedanjih ogrskih delov. — (Švica 3,800.000, Portugalska 5,800.000, Nizozemska 6,100.000, Belgija 7,500.000, Italija 35 milijonov.) Vseh Neslovanov je v tem ozemlju samo malo nad 700.000, torej niti 10%, Slovencev je okroglo 20%, torej ena petina, 70% je pa Hrvatov in Srbov. Te je težko ločiti.
Pa poglejmo veroizpovedanja. Slovenci in Hrvati so katoliki, Italijani in Nemci ter oni Madžari večinoma tudi. V Dalmaciji je katolikov nad 83%, pravoslavnih nad 16%, teh torej nekaj nad 100.000. V Bosni - Herceg. je pa pravoslavnih 43-4%, to je 825.000, moslimov pa 32-2%, to je 612.000 (vse te številke po ljudskem štetju leta 1910). Na Hrvatskem je bilo pravoslavnih ravno ena četrtina, t. j. 670.000. Vseh pravoslavnih torej nekaj nad 1 milijon 600.000, t. j. dobrih 22%. Če prištejemo še 8% moslimov in nekaj pravoslavnih v Istri ter par protestantov, bi bilo razmerje to-le: Slaba tretjina nekatolikov, dve dobri tretjini katolikov. Od teh 68 ali 69 odstotkov pa pride na Slovence, kakor omenjeno, okrog 20%, vse drugo na Hrvate. Torej bi šteli Hrvatje narodnostno skoro polovico vseh prebivalcev, versko z nami vred pa nad dve tretjini. To zapišemo zaradi tega, ker straši po glavah Irankovcev — slovenskih in hrvatskih — pošast, da nas bodo Srbi zadušili. Samo številke naj pogledajo. Če se pa tudi tega malega števila bojijo, tedaj pa tužna jim majka.
Kako vidimo iz primerjanja velikosti in prebivalstva Jugoslavije z dotičnimi lak-torji drugih omenjenih držav, smo glede gostote prebivalstva še zelo na slabem; posledica dosedanjih slabih gospodarskih razmer, tlačenja od zgoraj, zato izseljevanje. Vnebovpijoče so še vedno razmere v Bosni-Hercegovini in v Dalmaciji. Dalma-tinci so skoraj zmirom zunaj po svetu, kar samoobsebi ni slabo. Gostota prebivalstva bi se dala seveda kmalu zvišati, saj se je samo v Bosni-Hercegovini od 1, 1879—1910 za 63%. Sedaj je gostota na km2 ta-le: Na Koroškem nad 40, Štajerskem nad 70, Kranjskem 53, Primorskem 112 (zaradi Trsta in Pulja, sicer dosti manj), v Dalmaciji 50, na Hrvatskem 62, v Bosni-Hercegovini pa še sedaj samo 37. Povprečna gostota znaša nekako 54, ravno toliko v splošnem kot na Kranjskem. Če bi se zgostilo prebivalstvo na 100, bi štela država okrog 14 milijonov prebivalcev. Češka, enako velika kot Bosna-Hercegovina, jih šteje 6 milijonov 770.000, 13 na km'-'.
Zanimivo je primerjati Jugoslavijo z državo, kakor jo hočejo Čehi. Češka meri 52.000 km2, Moravska 22.000, Šlezija 5000, Slovaška pa 30—40.000, kakor jo pač omejimo. Vzemimo 35.000, je torej skupno 114.000 km2 manjša kakor naša, in smo še spustili Bačko in Banat. Prebivalcev je pa seveda dosti več: 6,770.000 + 2,622.000 + 757.000+okrog 2,000.000 = nad 12 milijonov, nad 100 na km2. Ker se pa da Slovaška še visoko dvigniti, bi bila številka kmalu višja. Prebivalstvo bi seveda ne bilo tako enotno kot pri nas; na eni strani 8,600.000 Čeho-Slovakov, na drugi 3 milijone 550.000 Nemcev, v odstotkih 70 in 30 odstotkov.
Ker meri cela monarhija 676.000 km2 in so našteli leta 1910. v njej 51,312.000 prebivalcev, nastane še vprašanje, kolikeri del prejšnje celote bi obsegali novi slovanski državi — seveda vedno še izpustimo Bačko in Banat, kar bomo prihodnjič pridejali. Jugoslavija bi obsegala natančno 20% površine cele monarhije, Češko-Slo-vaška pa okrog 17%, skupaj 37% nad tretjino Prebivalstvo bi si pa razdelili tako-le: Jugoslavija nad 14%, Češko-Slovaška pa skoro 24%, skupaj 38%; številka ista kot pri površini, samo da smo najprvo mi na prvem mestu, potem pa naši severni bratje.
Darulie za dr. Krekov spomenik!
nenavaden doavljaj.
Priobčil Fr. Zabret. Pred veliko meseci je padel na bojišču slovenski stotnik I. I. Pokopali so pa nedaleč za bojno črto, te dni pa so ga prepeljali v Ljubljano in meni je bila poverjena naloga, da truplo še enkrat blagoslovim in spremim k Sv. Križu k stalnemu počitku.
Sedel sem sam v vozu tesno zavit v težko zimsko suknjo, kajti zunaj je pritiskal uprav januarski mraz, glavo sem imel aklonjeio nad psalmom »Mi-serere«, ki sem ga molil za pokojnega. Ko se zopet vzravnam čudom zapazim, da sedi v mojem vozu v nasprotnem kotu mlad avstrijski častnik. Obraz je bil čudovito bel, skoro prozoren, oči pa so gledale mehko, voljno in globoko, kakor bi sevala večnost iz njih.
Bolj presenečen kot prestrašen nisem inogel najti ne besede ne vprašanja. Častnik pa mi prijazno ponudi roko — bila je ravnotako bela kot njegov obraz — in se nasmehlja. Njegov nasmeh je bi voljen in mehek kot pogled. Nato me nagovori:
»Oprostite, da sem Vas motil in prisede! v Vaš voz. Jaz sem stotnik T, I., ki me sedaj spremljate k sv. Križu* Pa je v rakvi neskončno mrzlo, in zato mi ne boste zamerili, da sem za to pot do sv. Križa prisedel k Vam.«
Ravno sem ga hotel vprašati, kak je sedaj njegov poklic, pa ni bilo treba, ker je nadaljeval sam.
»Sedaj sem državljan nebeškega kraljestva in sicer sem uslužben kot tajnik zunanjega ministrstva pri nebeški vladi. Jugoslovane sploh v nebeškem kraljestvu nekoliko protežirajo zato, ker so delavni in pridni, obenem pa kot nekako zadoščenje za vedne krivice, ki jih morajo trpeti na kemiji.«
»Oprostite, gospod tajnik«, vprašam radovedno, »kako stališče napram vojskujočim se državam na zemeljskeni planetu pa zavzema nebeška vladat Ali je njeno stališče strogo nevtralno, ali je morda s kakimi tajnimi pogodbami zvezana s katero vojskujočih se strank in jo podpira, recimo, z dobrohotno nevtralnostjo?«
»Žalibog« mi odgovori tajnik, »ne morem in ne smem izdati tajnosti naše visoke vlade; toliko pa lahko rečem, da ima nebesno kraljestvo popolnoma svoje vojne cilje, katere bo tudi skušalo v največji meri doseči. O tem pa, da so diplomatične zveze med nebeško in avstrijsko vlado pretrgane, Vam nč bom pripovedoval, ker Vam je gotovo že znano.«
Nisem se še v življenju kmalu tako začudil kot tokrat.
»Kako to? To je nemogoče! Z državo, katera se je vedno štela kot katoliška, naj bodo vsi odnošaji pretrgani? Tega pri nas še ne vemo, to nam je avstrijska vlada zopet zatajila. Pa povejte vendar, kako je prišlo to?«
»No, pri nas je ta stvar popolnoma javna; nebeško zunanje ministrstvo je ravno včeraj objavilo vse tozadevne akte v svojem uradnem glasilu »Nebeško solnce«. Ker je najina pot kratka, zato samo par bistvenih stvari.
»Pred par meseci je poslala visoka avstrijsko-ogrska vlada na naše zunanje ministrstvo dopis s približno sledečo vsebino:
Z ozirom na to, da avstrijsko-ogrska vlada na dnu srca pripoznava upravičenost Jugoslavije; dalje
z oziram na to, ker je trdna volja vsenemškega stremljenja, kateremu upreti se avstrijska vlada nima srčnosti, da se naseli nemški živelj tja do Gorice in Trsta; končno
z ozirom na to, ker je na podlagi seznamov padlih in v begunskih barakah umrlih jasno, da je moralo relativno največje število Jugoslovanov prositi v nebeškem kraljestvu za državljanstvo,
predlaga c. in kr. avstroogrsko mi-nisterstvo za zunanje zadeve visoki nebeški vladi: naj ustanovi v svoji prostrani nebeški državi svobodno Jugoslavijo, ker zanjo na svetu ni najti prostora.
»Naš zunanji minister«, nadaljuje nebeški tajnik, »je odgovoril, da je drage volje pripravljen ustanoviti v nebesni državi svobodno Jugoslavijo, ker so Jugoslovani v vsem kontingentu, ki ga dobiva nebeško kraljestvo res najštevilnejši, pa tudi najpridnejši in najzanesljivejši element; vendar nebeška vlada nikakor ni voljna pristati na to, da bi visoka avstrijska vlada kršila postavo pravičnosti, po nebeškem kralju razglašeno z gore Sinaj, obvezno za vesoljni svet in tako izpodkopavala temelj dekaloga in s tem tudi temelj nebeškega kraljestva. Zato da gre Jugoslovanom na podlagi te pravičnosti samostojna država.
Nedolgo potem pa pride od avstrijskega zunanjega ministerstva nov dopis s tole kratko vsebino:
Ker je dosedanji pojem pravičnosti I (daj vsakemu kar mu gre) popolnoma nezdružljiv z nemško in madžarsko nadvlado v Avstriji, zato se je zdelo avstroogrski vladi v dogovoru z berlinskim kabinetom umestno in potrebno pojem pravičnosti primerno prilagoditi zahtevam vsenemških in madžarskih teženj v tem smislu, da se osnovno načelo pravičnosti ne glasi več: Daj vsakomur, kar mu gre, temuč: Kdor ima veliko, se mu bo še pridalo, kdor pa ima malo, se mu vzame še tisto, kar ima, in se da tistemu ki ima veliko.«
»Nebeška vlada je seveda na to odgovorila, da nikakor ne more trpeti, da bi se trdno načelo pravičnosti moglo spreminjati. S tem, da visoka avstro-ogrska vlada samovoljno posega v pravice nebeške vlade.
Nato pa je dospel zadnji dopis zunanjega ministrstva avstro - ogrske vlade, v katerem ista naznanja, da je naročila avstro-ogrsikemu poslaniku na nebeškem kraljevem dvoru zahtevati potne liste in je iste izročila tudi nebeškemu poslaniku na Dunaju. Ker smo mi sami svoji gospodarji v svoji hiši, pravi zunanji minister, zato nam nihiče — niti visoka nebeška vlada — ne more predpisovati, kak naj bo naš pojem o pravičnosti napram avstrijskim narodom.«
»Kaj pa sedaj?« vprašam nebeškega tajnika. »Ali je nevarnost, da napove nebeška vlada Avstriji vojsko?«
»Vsekakor so razmere silno napete. Bati se je najhujšega.«
Nad nama se je oglasil jokajoč glas zvončka pri sv. Križu, voz je obstal pred pokopališko kapelo. Veliko vprašanj mi je bilo še na jeziku, toda moj znanec se hitro dvigne, mi poda roko rekoč: »Na cilju smo. Na svidenje kdaj!« Preden sem mu mogel odgovoriti, ga ni bilo več v vozu. Zunaj se je slišal pritajen jok stotnikove matere.
Asiaško noiiščg.
Dne 16. decembra 1917.
Na celem evropskem bojišču ni bilo v zadnjem času toliko krvi prelite kakor na našem asiaškem bojišču v italijanskih Tirolah. Uradna poročila so bila sicer res kratka in so omenjala naše boje kakor navadno. A kdor se je teh bojev udeleževal, ve marsikaj povedati.
Za sedanji zimski čas je tu zelo izredno ugodno, suho vreme, kar pospešuje bitke in sploh vse bojno delovanje. Lansko leto ob tem času smo že v dolinah imeli po dva metra snega, na vrhovih hribov po tri do štiri metre visoko. Letos v dolinah nimajo še nič snega, na planinah pa prav malo ali nič. Avtomobili drdrajo po belih, suhih cestah kakor v juliju. Sploh se cela vojska giblje kakor v visokem poletju brez vsake vremenske ovire.
Kakor že znano, smo Lahom iztrgali v zadnjem času na levi od Asiaga na prostoru Sedmih občin celo vrsto hribov in gričev, med njimi mogočni, skoraj 2000 metrov visoki hrib Meletta. Ta pridobitev je za nas velike važnosti, še bolj velike važnosti, kakor je bil za Lahe Sv. Gabrijel ' za Sv. Goro. Lahi so se — resnici na ljubo bodi povedano — prav hrabro držali in niso za nobeno ceno hoteli popustiti niti pedi zemlje. Z zaničevanjem so gleda'e laške armade v smrt, ki so se zaklele: Le preko nas morete vi Avstrijci na Meletto. In tako se je tudi zgodilo. Naše topništvo je obrnilo svoja žrela na Meletto in jo res strašno obdelovalo. Zdelo se je, kakor bi cela Meletta bila v groznem plamenu. In v sredi tega plamena so se nahajale laške armade. Po temeljiti pripravi z artiljerijo so se vrgle naše hrabre čete z ročnimi granatami, z bajoneti in noži na Lahe. Strašno klanje se je razvilo, ki je pobralo mnogo mladih življenj. Z nadčloveško močjo so se naši vrgli na Lahe in jih potolkli v takem številu, da so bili popolnoma omagani in premagani. Naši so ta hip spretno porabili, se na Meletto utrdili in podili Lahe še daleč nazaj raz hriba na hrib. Pri tem našem mojstrsko izvedenem koraku smo ujeli do 14.000 Lahov, okoli 60 topov in veliko število bojnega materijala, strojnih pušk, minometalcev, streljiva itd. Ta naša zmaga je pa toliko bolj upoštevanja vredna, ker Lahi se niso na nobenem kraju ob celi italijanski Ironti tako utrdili, kakor ravno na prostoru Sedmih občin.
Boji na asiaškem bojišču seveda še niso zaključeni. Lahi dobro vedo, da če izgube še nekaj na ozemlju za Asiagom, potem je njih cela vojska ob Piave v resni nevarnosti, kajti potem bi se laški voji težko ubranili pred našo poplavo na laško ravnino.
Laške čete so imele pri teh bojih zelo velike izgube na mrtvih, ranjenih in na ujetnikih. Ujetniki so nam pripovedovali kaj so vse doživeli na Meletti ter da je bil res pravi čudež, da so ostali pri tako strašnem streljanju in treskanju naših granat pri življenju.
Laške utrdbe na po njih zapuščenem ozemlju so bile mogočne. Cele skalnate dvorane smo našli, do katerih ne more tudi najmočnejša granata. Lahi so pripovedovali, kako so bili ujeti. Pravili so, da so tičali v kavernah do zadnjega trenutka našega artilerijskega bombardiranja. Le trenutek časa in Vaše — avstrijske — čete so že stale pri vhodih naših kavern z ročnimi granatami, s puškami, in neusmiljeno streljali v kaverne. In tako je bila s tem naša usoda zapečatena: Ali se udati ali pa na mestu umreti.
XXX
Mi se drugače dobro počutimo, ako le mraz ne pritiska. Če ta nastopi, potem je res prav slabo, in človek mora imeti slonove kosti in oslovsko trdo kožo, da je zunaj na prostem kos mrazu tirolskih velikanov. — Hrana je povoljna, kruh iz pše-nične moke, meso z juho in prikuho vsaki dan. Le pijače je malo ali skoraj nič. Za žejna grla so tu slabi časi. Pijanci se pri nas po sili odvadijo pijančevanja, ker nimajo kaj piti, mnogokrat še vode ne. Pijače se pri nas ne dobi ne za božji Ion in ne za papirnate ali recimo srebrne krone. Ako nas Bog hudega obvaruje, potem pridemo z vojske domov napol abstinenčni, kar nam gotovo ne bo škodilo. — Le kamenje pokonča na našem bojišču mnogo mladih mož in mladeničev. V Galiciji je bilo v tem oziru boljše. Če je priletela sovražna granata, ki je vrgla v obraz pest zemlje ali te je kvečjemu zakopala v zemljo, iz katere si se kmalu izkobacal. Tu je v tem oziru drugače in slabše. Kamenje leti ob udaru granate na vse strani, in več jih pade zadetih od kamenja kakor od sovražnih zeleznih drobcev. Tako je padel pred časom pri nas tudi neka ekscelenca divizijski poveljnik, ko se je peljal v svojem avtomobilu tik za sovražnimi postojankami.
XXX
Ko bodete tam v domovini letos obhajali božične praznike in novega leta dan, spomnite se v Vaših molitvah nas voja-kov-trpinov, ki stojimo v vedni smrtni nevarnosti v visokem tirolskem hribovju, odrezani od ostalega sveta na braniku naše ljubljene domovine. Spomnite se starši svojih sinov, žene svojih mož, znanci svojih prijateljev in molite zanje. Saj Vi tam doli v gorkih posteljah in na mehkih ležiščih ne veste, kje se mi valjamo, skrivamo, kako vsled mraza trpimo itd. Prosite Boga, da bi nas kmalu rešil te šibe vojske, in da bi nas kmalu vrnil svojcem, ki hrepene po nas in mi hrepenimo po njih. Naj bi Vaše molitve o svetih božičnih praznikih pripomogle, da bi se po vesoljnem svetu kaj kmalu razlegalo: Gloria in excelsis Deo, et in terra apx hominibus, bonae vo-luntatis!
Kova knjiga.
Rene Bazin (La terre qui meurt), Gruda umira. Iz francoščine prevel Izidor Cankar. Založila Leonova dražba. Tako se imenuje zanimiva povest, ki opisuje življenje kmetov po vendejskem Barju. — Vendeja prehaja proti zapadu v močvirno nižino, ki se razteza do morja. Ime ji je Barje (le Mara'.«] po naravi. Enolično ravan križajo m.sipi, pregrajajo jarki in prekopi, mostovi, da vežejo. Pokrajina ni rodovitna; poleti jo žge solnce; kadar nastopi zima, jo preplavi deževje; nad njivami in travniki se razprostirajo jezera, iz katerih gledajo nizki griči s posameznimi hišami, s selišči in vasmi. Prebivalci občujejo tedaj samo s čolni med seboj. Revni so ti kmetje, največ najemniki vlastelinov, in vendar ljubijo rodno grundo, ali vsaj ljubili so jo. A tujina je zanesla med mladi rod nove misli; pohlep po uživanju, mržnja do dela se širi; gruda začne umirati.
Živo in lepo nam opisuje to umiranje Rene Bazin. V ospredju stoji družina Lu-mineau. Oče, korenjak starega kova, je najemnik bližnje graščine. Nadenj pride nesreča za nesrečo. Umrla mu je žena; graščak, njegov zaščitnik, je odšel v Pariz zapravljat svoje premoženje; najstarejši sin, njemu podoben po duhu in telesu, ki ga niti vojaščina ni mogla izpriditi, se pohabi, in telesna nezgoda mu pokvari tudi duha; sam nesposoben za gospodarstvo tudi bratoma ne privošči, da bi gospodarila na domu, in zvijačno prepreča možitev najmlajše sestre. Drugi sin, lahkomiseln lant, zbeži pred težkim kmetskim delom, si poišče službe pri železnici, in odvede s seboj starejšo sestro, njemu podobno. Zadnje očetovo upanje je sin Andrej, ki se vrača od vojakov. Koliko radosti je v svidenju z očetom! A tudi Andrej je prinesel od tujih ljudi tuje misli. Slišal in bral je, kako lahko in hitro bogate izseljenci v Ameriki. Teh misli, teh sanj ne more pregnati; vrhutega mu je dolgčas doma, ker nima več ljubljenega brata, ker ne more ljubiti zavistnega pohabljenca, ker vidi le bedo vsled slabili letin. Tudi on zapusti domačijo. Da n* propade kmetija, dovoli naposled oče, cla vzame najmlajša hčerka, ki se je žrtvo-
vala in delala za vse domače, za moža izvoljenca, katerega je bil prej sam zapodi od hiše; bil je namreč še revnejši od najemnika.
Z ljubeznivo natančnostjo nam predočuje pisatelj šege in navade svojih Bar-janov. Osebe so določno, večkrat s kruto iskrenostjo risane. Mehka otožnost, ki bi se tako rada umaknila veselim nadam, plo ve nad pokrajino in ljudmi.
Prevod se tesno drži izvirnika; bere se lepo in gladko, in spretno je pogodil prelagatelj zanimiv način francoskega pri povedovanja. Z lastnimi imeni je seveda težava. Sklanjatev jim vzame francosko obliko, slovenske jim ne da. Da se je rabilo za »le Marais« naše Barje, je čisto prav; a prelagatelj bi bil smeh iti še dalje, n. pr. p. 31: »Kraj se imenuje Chateau... Pa naša hiša ni graščina.« Zakaj ne: »Kraj se imenuje Grad ... Pa naša hiša ni graščina?« Stavek bi dobil s tem svoj pomen; na Grad namiguje graščina, na Chateau ne. Zlasti bi kazalo krstna imena sploh sloveniti. Če se rabi Franc, Andrej, Karel, zakaj ne tudi Ivan ali Janez. Dobro bi bilo tudi, vsaki tujki, kadar se prvič prikaže, pristaviti v oklepaju izreko ali pa zadaj v pripombi vsem skupaj.
»Les roseaux« prevaja pisatelj dosledno s »trsom, trsjem« (str. 28 in naprej); toda navadno ločimo trs, trsje in trst, trstje; trs imenujemo vinsko trto (kakor Hrvati); omhaljivi trst, trstje, ki ga veter maje, pa jako rad raste po Barju, a grozdja ne rodi. Škoda bi bilo, če bi se ta razlika zabrisala. — Str. 40 »coklje«, drugje pravilno »cokle«. — Str. 100 »v prostorju«, str. 113 »hektarjev«, str. 135 »v okvirjih«, boljše »prostoru, okviru« (kakor čitaš str. 186); tudi ima hektar sto arov, ne arjev. Str. 118 »Kdo pa udira«, str. 137 »udrli so v hleve«, a str. 139 v istem pomenu pravilno »je vdrla sodrga«. Str. 177 pravilno »ustopile so se«; a str. 184 vstopil se je«.
Te malenkosti so se prezrle pri popravi; poleg vrlin ne pridejo niti v poštev. Povest budi zanimanje od kraja do konca in pojde gotovo kmalu iz rok v roke, — Krasen božični dar je podarila Leonova družba svojim članom.	a.
Cenjenim naročnikom!
Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanie voiske deloma že večkrat dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam splok onemogoči izdajanje časopisa.
Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah za nabavo papirja, barve in drugih potrebščin. Vojske nikakor noče biti konec, cene za neobhodno potrebni tiskarniški materijal se pa tako rapidno ivigaio. da so pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviška. Vnovič zvišana laročnina seveda ne bo mogla zamašiti te jgromne vrzeli, marveč bo le nekoliko Dripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj lajvečjemu primanjkljaju.
Počenši s 1. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik »Slovenec« naslednje love cene:
po pošti:
za celo leto.....K 36*—
„ pol leta...... 18'—
„ 46 —
.. 8-—
„ četrt leta „ en mesec
9 —
3 —
v Ljubljani na dom:
za celo leto.....K 32-—
„ pol leta.....„ 16-—
„ četrt leta .... „ 8-— „ en mesec...... 2-70
v upravništvu za en mesec . „ 2'50
:a Nemčijo celoletno , . . „ 40-—
„ ostalo inozemstvo celo letno.....
Sobotna izdaja celoletno .
posamezna številka velja 14 vinarjev.
Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici.
Znižanih naročnin ne more mo nikomur dovoljevati.
Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri vpoštevati sedanji skrajno n eugodni položaj svojega dnevnika in nam ostali zvesti tudi v bodoče.
Razne novice.
Naše ozemlje in drugod. Pišejo nam: Prišedši po treh letih iz vojne opažam, da ni morda razen močvirij na Ruskem in v Macedoniji v melijoracijskem oziru bolj zanemarjene dežele, kot je Kranjska. Ljubljansko močvirje, ki bi že davno bilo lahko osušeno, pač daleč okoli nima para. Močvirna pa je, lahko se reče, vsa dolenjska stran, koder je pri vsakem dežju polovica zemlje pod vodo, posebno pa Kočevski okraj. V sosednjih deželah se je uporabilo v času vojske vojne ujetnike za taka dela. Štajercem niso le preložili klance, regulirali odtoke, popravljali ceste, temveč na Gornjem Štajerskem celo zidali avtomo-bilne ceste za turiste in električne centrale za več tisoč konjskih sil, ravnokar pa jim zidajo kar tri železnice: Peggau—Obel-bach in podaljšanja železnic Weiz—Birk-feld in Poljčane—Konjice, koder se bode razen turistov vsaj po prvih dveh le malokdo vozil. Sedaj je Kranjska dežela zaledje in ne more biti več sence pomisleka proti uporabi vojnih ujetnikov. Naj bi se napravil program za celo deželo. Če je šlo drugod, mora iti tudi pri nas — in če treba po vojaški upravi sami izvrše vsaj najbolj nujna dela, da ne bo Kranjska dežela več vsled svoje zaostalosti v posmeh sosedom. Tudi v Ljubljani bi bilo mnogo napraviti. Regulacija Ljubljanice n. pr. od začetka vojske ni prišla naprej niti za en torak. Treba razširiti električno cestno omrežje itd. Vse to bi bilo za deželo mnogo bolj koristno, kot sejanje prepira in ščuvanje enega stanu proti drugemu.
Zaplenjen zlat denar. Trgovec Jakob Menahem iz Carigrada je hotel z Reke odpeljati v Carigrad deset tisoč komadov zlatega denarja. Policija pa ga je prijela in denar zaplenila.
Nov dokaz madžarskega nasilja. Nadzornik evangelijskega novogradskega se-niorata, Julij Okolicsanyi, je ta mesec razposlal iz Budimpešte župnikom, nadzornikom in vernikom svojega seniorata dopis naslednje vsebine: Naš senioratni konvent je sprejel soglasno moj predlog, ki sem ga podal v svojem nastopnem govoru: da bi priložnost 400letnice reformacije porabili za cerkveno delo, ki bo v vsakem oziru izobraževalno. K temu nas veže poleg časti do uradnega jezika madžarske države tudi nepobitna izkušenost, da so v večini naših cerkva, v katerih je v rabi slovaški jezik, naši verniki dozoreli za sprejem madžarske službe božje. Madžarščino večina umeje, da celo govori jo brezhibno. V večini naših šol pišejo in bero dijaki samo madžarsko. Temu domoljubnemu delovanju naših šol gre hvala, da večji del naših slovaško govorečih vojakov, ki so se udeležili svetovne vojske, ne ume niti več pisati slovaško. Pisma, namenjena domačim, pišejo v madžarščini. Po naših vaseh se slovaškega posvetnega petja že nič več ne sliši: naša mladina, ki se zbira ob nedeljah in praznikih na vasi, med tednom se pa razlega preko polja tudi samo madžarski spev. Če se kažejo
torej taki pojavi, mase našega naroda, naših vernikov, dajejo same prijetno priložnost, same dokazujejo, da so sprejeli madžarski jezik — mi pa bi ostali vedno v odrevenelosti svojega konservatizma, ki ga ni že desetletja nič oviralo. Ko vidimo po največjih izkušnjah, po trpljenju štiriletne svetovne vojske še vedno svetle pojave mogočne sile, bogatih, lepih, domoljubnih kreposti madžarskega naroda, ko čutimo, da je državotvorna sposobljenost našega naroda iz tega groznega vira svetovnega požara izšla z neomajano premočjo, ko vemo, da bomo morali pri bodočem blagoslovljenem, željno pričakovanem miru zasigurati nadaljnje pogoje utrjene ogrske države in jo zavarovati pred nevarnostjo, ki mu preti v prihodnjosti, ko vsi vroče želimo, da bodi prva dolžnost tudi poslednjega državljana, da prispe vsaj z enim kamenčkom k stavbi ogrske države: potem ne moremo niti od nobene župnije našega seniorata pričakovati nič drugega nego navdušenost v dosego teh domovinskih ciljev. Storite trden sklep, kar vas je v to poklicanih, da se zagotovi madžarska božja služba tam, kjer je mogoče, v celem obsegu, tam pa, kjer bi prišla madžarščina še malo prezgodaj, naj se madžarska služba božja menjava s slovaško. Tako so delali s Slovaki. — V katoliški cerkvi so Slovaki zaničevani, teptani; škofovski zavodi so med seboj v madžarizira-nju, slovaško misleče gojence izločujejo iz semenišč, slovaško misleče duhovnike pošiljajo na najrevnejše župnije, v najbed-nejša gorska sela, kjer životarijo ločeni od kulturnega sveta duševno in gmotno. Od 800 do 900 duhovnikov slovaške narodnosti, ki službujejo med Slovaki, se jih očito ne priznava za Slovake niti 50. Katoliški narodni učitelji, ki se prištevajo k Slovakom, so bele vrane. Nekoliko na boljšem so bili slovaški evangeliki, teh je okoli 220, od katerih je 120 rodoljubov; med učitelji-evangeliki je tudi več domoljubov. Tudi so narodno zavest v Slovakih vzgojili v prvi vrsti evangeljski duhovniki. Zadnji čas pa je zavladal tudi v ogrski evangeljski cerkvi skrajni šovinizem: najprej je prišlo do delitve okolišev. Evangeljske škofije so razdeljene iznova, in sicer tako, da ni nobenih čistih škofij, t, j, ne slovaških, ne madžarskih, ne nemških. Danes so na Ogrskem samo evangeljske škofije tako zmešane, da nimajo Slovaki niti v eni škofiji več večine. Potem pa je dana škofom pravica odločevati pri župniškem na-stavljenju med prosilci proti onim, katere priznavajo za nesposobne ali »nezanesljive«, kar je naperjeno posebno proti slovaškim kandidatom, slovaškim cerkvam pa usiljujejo madžarone Seveda madžari-
zatorji ne prestanejo v svojem vsakdanjem delu: uvajajo zaporedoma madžarsko službo božjo v slovaške cerkve.
Kakšno svobodo uživajo Slovaki na Ogrskem. »Narodnie Noviny« pišejo: V šolskem letu 1916/17 je bilo — kakor se da posneti iz šolskega poročila — v liceju 249 študentov. Ker pa je rečeni licej v Štijavnici na slovaških tleh, bi mislil vsak pošten kristjan, da so med dijaki vsekako tudi Slovaki. Ko pa pregleduješ Statistiko, vidiš, da ni med študenti niti enega Slovaka. Vseh 249 študentov je madžarske narodnosti, a koj nato najdeš, da jih samo 42 občuje madžarsko. Mi še nismo vedeli, da bi se Madžari tako radi učili drugih jezikov kakor v štiavniškem liceju. Ali recimo, da je njih materinščina madžarski jezik, da je torej poročilo vestno, kakor da so prišli vsi iz madžarskih prestolic. No, oglejmo si Statistiko še nekoliko. Iz Štiavnice jih je 130, iz Honta 40, iz pred-donavskega okoliša pa 199. Torej iz drugih okrajev le 50. A preddonavski okoliš, kje je? Torej odkod ima onih 249 dijakov svoj madžarski materinski jezik. Mar naj se to imenuje svobodo? To je krščanski nauk: spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel. Skoraj bomo pri babilonskem stolpu. Za materinščino naj zapisujejo le materinščino, a po novi hazafiški iznajdbi, kakršen jezik otroci najrajši govorijo, to je vsaj materinski jezik. — Oh, predniki današnjih Madžarov, zakaj ste to tedaj imenovali anyanyely?
gostilna z opravo, deset lepili stanovanj, ie šest let
datka tt	na KoroJkem,
prosta, V JJtilJ d. <i U sredi mesta ležeča,
se takoj poceni U^* proda. Samo 30.000 kron doplačila treba. — Natančnejše podatke daje: J. Spitzer, Wels, Grnnbachplatz, Zgor. Avstrijsko.	3359
Tvrdka
F. ČUDEN
v Ljubljani,
Prešernova ul. 5t 1. Priporoča še svojo
veliko zaSoej© ur, ziatnine in srebrnine. Kupuje
staro zlato in srebro
in vzame po visokih cenah v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 1918 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja.
Za preprodajalce mr
priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo
zvezd vseh vrst port
portepejev
med. obvez
redov
sabelj
bajonetov
mečev
kupel
pasov
čepic
rokavic
ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaškega sukna egal. suuna gumoov vseh vrst
in pritiUlin rzgotovlj. nniiorm dežnih plaščev kotuhastih vreč kožuhov vseh vrst
čepic znakov rož za čepfce ovratnikov vseh toaletnih in galanterijskih predmetov glavnikov krtač mila
zobne paste
brilantlno pudra
instrumentov za
noh.e parfumov ogledal
brivskih aparatov potnih
necessairejev ročnih kovčekov velikih in malih
zadati za nmfssmSraffljje
mtHBl
Ljudska posojilnica
reglstrovana zadruga s neomejeno zavezo
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, ra frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od a do 1. ure in jih obrestuje po
Vloge t »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4 VI,
Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hrani'nih vlog je bilo koncem ieta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
— Jr®2 °dbljk" rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago postne nosnice Snrelema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortlzacHo aH branje! na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Men ce se eskomptu je jo najboljše. 1

Restavracija
Kavarna Vinska klet

Grand Hotel „UNION"
Veselo novo leto
želi vsem velecenjenim stalnim gostom ter slavnemu občinstvu sploh, proseč jih, da ohranijo podjetju enako naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče, zagotavljajoč vedno najboljše postrežbe.
g Srečno novo leto!
w:

I
vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znaneem
Tomaž Bizilj, gostilna pri Kolovratu.
M
ffliha Omahena nasl. F. S. Skrabar
želi vsem svojim	trgovina v Višnji gori
cenjenim odjemalcem,
prijateljem in znancem mnogo sreče k novemu letu!
Srečno novo leto
želi vsem svojim velecenjenim naročnikom, znancem in prijateljem
Josip Reich,
barvar --
Poljanski nasip št. 8 tik Katoliške tiskarne.
Veselo in srečno novo leto! 1918
želi vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadaljnje naklonjenosti in zaupanja
Andrej Černe, stavbno podjetje v Ljubljani
Sv. Petra cesta 23.
Srečno in veselo novo leto!
želi vsem velecenjenim naročnikom, prijateljem in znancem ter sc zahvaljuje za vse izkazano zaupanje. VelespoStovanjem
Alojzij Trink
stavbeno in pohištveno mizarstvo Ljubljana, Linhartova ulica 8.
D
D
Veselo in srečno novo leto
želi vsem odjemalcem in znancem
Anton Muller,
trgovina z vinom v Domžalah.
mo sr
želita cenjenim gostom in prijateljem in se priporočata vdana
Hnton in Josipina Krapš
Škofja ulica 12.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
T. Bizjak, pekarija, Ljubljana
Poljanska cesta 25
Veselo in srečno novo leto!
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi priporočujoč se njihovi nadaljnji naklonjenosti
Jos. Košmerlj-a nasl.
tovarna drož, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6.
Srečno in veselo novo leto 1918!
želim vsem svojim cenjenim odjemalcem in se iskreno zahvaljujem za dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost ter se priporočam v nadalje z odličnim spoštovanjem
Milan Hočevar
specijalna trgovina mila, pralnih in čistilnih potrebščin
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28.
D
0
Srečno novo leto
želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča še nadaljnji naklonjenosti tvrdka
Maček & Komp.
Ljubljana	, %v
Franca Jožefa cesta 3.
Vsem p. n. ljubim gostom, prijateljem in znancem želiva
srečno in veselo novo leto
ter se priporočava za nadaljnji obisk hotela in restavracije „Lloydu.
Karel in Marija Tauses,
lastnika hotela „Lloyd" - Sv. Petra cesta 7
£
E
S
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
Ljubljana, Dunajska cesta št 22
želi vsem svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem
veselo novo leto 1918.
T eodor Korn, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 8
kleparsko podjetje in pokrivanje streh itd., želi
veselo novo leto
velecenjenim naročnikom, zahvaljujoč se za vsestransko obilno zaupanje in priporočujoč se prijazni naklonjenosti
tudi v prihodnje.
8
□
Mesarija: Sv. Jakoba nasip.
Rodbina Ivan Košenina
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto,
priporočujoča se blagohotni naklonjenosti tudi v bodoče.
Stanovanje: Kolodvorska ulica 8.
Veselo, srečno novo leto
želiva vsem cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem ter jih prosiva še nadaljnje blagohotne naklonjenosti.
Velespoštovanjem
Fani in Karol Cenčič
gostilna Sv. Petra nasip št. 71.
Vsem častitim obiskovalcem gostilne, kakor tudi cenjenim odjemalcem kisa in vina želim
srečno novo leto!
ter se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi nadalje. Z odličnim spoštovanjem
Jernej Jelenič, mM pri Jaioronftn".
Srečno in veselo novo leto!
1918
Jakob Acceto dediči
Ljubljana, Tabor 2.
Srečno novo leto
želi svojim cenj. odjemalcem, gostom, prijateljem in znancem ter se jim tudi nadalje priporoča
Marija Černe,
mesarica in gostilničarka Francovo nabrežje 7 — Sv. Petra ccsta 85.
Srečno in veselo novo
želi vsem cenj. odje- leto! malcem, prijateljem in znancem, doma in na bojnem polju
Josip Rdamič
vrvarna, Domžale.
Restavracija de Schiava
Ljubljana, Kolodvorska ulica
»Pri Starem TISlarJu«
želi vsem častitim gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto!
Zahvaljujoč se za dosedanji obisk, se priporoča tudi nadalje prijazni naklonienostL
Z odličnim spoštovanjem
Anton in Fani de Schiava.
Srečno novo leto!
želi svojim velecenj. odjemalcem kakor tudi znancem in prijateljem, zahvaljujoč se za doslej obilno izkazano mi zaupanje ter se priporočujoč za isto tudi v bodoče.
Josip Prešeren, čevljarstvo
Celovška cesta 82
Šiška — Ljubljana.
Čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici
sedaj v Vrbovcu pri Mozirju, Štajersko
vošči vsem cenj. prijateljem in bivšim odjemalcem srečno novo •e.o 1918. Obenem izraža upanje, da si bomo prihodnje novo leto voščili doma v solnčni Goriški.

000©Q000®®0(9©(900
«
Srečno novo leto
želim vsem častitim obiskovalcem, prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih za dosedaj obilno izkazano zaupanje ter proseč jih, da se ohrani isto tudi v bodoče.
Martin Okretič,
mlinar v Nabrežini, sedaj v Železnikih, Gorenjsko.
O©0©©©0©0©©00©©©
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
A. Zanki sinovi, Ljubljana.
Tvrdka JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
(za vodo, blizu frantitkanikega mostu)
priporoča edino najboljše šivalne stroje ter želi vsem naročnikom najsrečnejše in veselo novo leto!

Trafika
Jerica Hubad - Dolenec
Prešernova ulica kliče vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
nad vse srečno novo leto!



Veselo ii srečne nove leto I
vošči vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem, ter se obenem zahvaljuje za obilno doslej izkazano zaupanje, priporočujoč se, da se mi isto ohrani tudi v bodoče
STANISLAV HORAK[
restavracija na južnem kolodvoru [ v Ljubljani.	j
301
Srečno in veselo novo leto I
želi vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem v mestu in na deželi
lekatma Tt*nk6ezy v Ljubljani
zraven rotovža.
Srečno in veselo novo leto
želiva vsem cenj. gostom, prijateljem in znancem ter se jim nadalje priporočava
/osip Maček s soprogo
gostilna Ljubljana, Krojaška ulica.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem, proseč jih nadaljnje naklonjenosti.
Spoštovanjem
Ivana Blas, prodaja čevljev
Pred škofijo št. 20.
Srečno in Veselo novo leto I
želiva najinim cenj. odjemalcem v trgovini, obiskovalcem gostilne pod Trančo in vsem prijateljem in znancem, priporočujoč se še za nadaljno naklonitev.
Josip in Tinea Olup.
O
m
Srečno novo leto!
=0
želi vsem svojim vetecenj. odjemalcem,	j=i prijateljem in znancem, priporočajoč se 1HJ za nadaljnjo naklonjenost
Peter Pire, pekovski mojster	O
Ljubljana, Sv. Petra cesta 9.	EO
Srečno in veselo novo leto!
2ell vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih I v bodoče enakega zaupanja
Franc Dolenz
glavna trgovina in podružnici v Kranju in na Bledu.
Srečno novo leto I
želi
eVetlični salon Viktor* Bajt, Ljubljana.
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, proseč jih nadaljnje naklonjenosti in zaupanja
Luka Vilhar, urar
Ljubljana — Kopitarjeva ulica.
KAVAMA P^EŠE^EJM
VESELO flOVO LETO
vsem velecenj. obiskovalcem, kakor tudi prijateljem in znancem
Kapol Polajnar*, kavarnar.
Trgovina pisalnih ter risalnih potrebščin, razglednic itd' Ivan Gajšek, prej Jernej Bahovec
Sv. Petra cesta (palača „flssicurazioni Generali") v Ljubljani
želi vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
veselo in srečno novo leto!
£astonJ dobi vsal< na željo
moj glavni katalog ur, srebrnine, zlatnine ln godbenih predmetov. Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16, 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSiljatev po povzetju ali predplačilu. Razpošiljalnica
JAN KONHAD c. in kr. dvorni dobavitelj Most (Bribc) štev. 1764, CeSke.
Glasovirje, planine harmonije In orhestrifone
S, Kmetetz LJubljana,
Kolodvorska uUca 26.
124
Srečno novo leto!
vsem cenjenim prijateljem, znancem in odjemalcem
/. Pogačnik, trgovec
Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. 13.
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem in se
priporoča za na-	fosjp //z
dalj nje zaupanje . . J / z velespoštovanjem jOSipina Kozak
mesarski mojster in načelnik mesarske zadruge
Šolski drevored.
□□i

DOODDDDDODDDDDODDDDDDODDODDDdd
ca
Obilo sreče k seveniB letu 1
želi svojim znancem, prijateljem in odjemalcem ter se priporoča z velespoštovanjem
Iv. N. Adamič
prva kranjska vrvarna Ljubljana	Kamnik
□SDDODDOODDDODDDODDDnDDODDODODBi
C2 C2
C3
C3
C3
^<1	|| ^(i «Vll< |
Knjigoveznica Katoliškega tiskovnega društva
v Ljubljani
•V®
želi vsem naroCnikom
sreCno novo leto!	^
.....

srečno
NOVO LETO!
KATOIilŠKfl TISKHRNH
bdOBUJnHn.

Prodajalna Katol tiskovnega društva v Ljubljani
(prej H. Ničman)
želi vsem svojim velecenjenim odjemalcem
srečno novo leto 1918.