13. številka.
It" (Y#6#rno tedi^J^)
V Trstu, v torek dne 30. jan livarja 1894.
Tečaj XIX.
uhaja po trikrat na t«deu f iastib ii-daajih ok torkih, ialrtkih i« MboMh. Zjutranje isdntij« ii-kaj« «b 6. uri zjutraj, veforn« pa ob 7. uri ivee«r. — Obojno ladanje »Une : ■a jadan inn . t. -.»0, Iztsb Arctnj« 1 1.4« •a trt msaso. . . 2.S0 , .	4,-
pol lata . . . S.— . » , 8,— ta Taa leto . . „ !• — . . , 16.—
Na iirtih hrt« t-rtloiM« asreiaiae M
r« i tal J« ctir. Po«ami€ta itarilk« ta dobivajo t prodaj al aic ah tobak* r 1 Vrt« po a nvd., P Gorili po S n»4. Sobotno veiern« iidanja m IntU 9 ni., e Ovriri « ■«.
OUallo slovanskega politićnatfa druitva
Oglasi (a račun« po tarifu f petitu; ti na«lov.- t debolimi črkami m« plačuje prostor, kolikor obsega i avadnik srati*. l'o«lana oumrtn oo in jtTnozahvnle, do* roači oglasi itd. se raounajo po pogodbi.
Vsi dopiti naj s« poiiljajo uredništvu : ulica Caserma it. 13. Vsako piano aort biti frankovano, ker nefrankorana se ne ■pmj jraajo. Rokopisi sa o« »raiajo.
Naročnino, reklamacije ia oglasa sprejem« upravniitvo ulica Oaa«raa II. Odprt« reklamacije so prost« poMoine.
Primorsko.
„r««M«Mj< MWt'
Deželni zbor istrski
V. a e j a dne 27. j en u v arj a l»4.
Po prečitanju upitnika četrte acjK priobči predsednik rame doile spise: proinje, porodila in aakonaki načrt dra. Constantini-a aa premembo volilnega reda v kmetskih ob« činah.Mej proinjami je tudi prednja a d i t e I j e v ia urejenje plač. To poalednjo je iarodil dr. L a g i n j a.
Po poročilu dra. Gamblnija ae potrditi volit?! poslance? Ritti-a in Tomaai-a — velike poaeat?o — aoglaano in bres rasprave.
Isti porode?aleo naanaoja, da ae je del. odbornik dr. G. B e o i o b odpovedal na tej časti, sbok česar predlaga, da ae isvoli no? odbornik ia kurije veleposestnikov. Isvoljen je dr. M a t e B a r t o 11. Ta poslednji se je sahvalil na iskaaaneni aaupanji ? govoru, kateremu ae je posnalo pri vsaki besedi, da jo priučen na pamet.
Večina mu je seveda klicala: Bene in Đra?o I
Posl. Venier poroča ? imenu finančnega odseka
a)	o takonskem načrtu aa preustroj o uradov deželnega kreditnega aa?oda. Pre-menili naj bi ae §§. 51, 52 in 53 ? itata-tutu iatega tavoda. Glavna premensba obstoji ? tem, da dobi aa?od samostalne uradnike, da tajnik mora biti od?etnik ali pra?nik se sodnijskim ispitom in da uradniki ne smejo opra?ljati drugih aluleb.
Pri glavni raspravi ae ni oglasil nikdo. V podrobni raapravi predlaga posl. Bsbuder, da so ? §: 59 pridane določilo, de more ra?-nateljatvo poavati pravnika k aejam po po« treb).
Za predlog poal, Babudra je ustalo samo 10 poslanoe?. Predsednik konstatira, da je predlog ?aprejot. Na atrani večine in manjiine ugovarjajo temu. Predsednik pravi raajeieno, da bi morali gospodje stati, dokler se ne konstatira itevilo* Zatem da aopet na glaso-vanje predlog Bebudro?. Popravek ae odkloni.
Zatem je bil vsprejet ta sakonski načrt v vseh treb titftnjih.
•■- Poal. Bubba poroča v imenu iatega odeuks
b)	o deielnem semljiiko-od-veanem sakladu (esoneru). Predlaga, da ae konečoo likvidira. Pri glavni raapravi ae ne oglaai nikdo ia besedo, pač pa je sa-
podlistek.
- (8)
99
((
Dogodbiaa ia nais vasic«. — Spisal Dobraveo (Dalje.)
flDa sem pra? jat tako nesrečna! Zakaj amejo druge isbirati po a?ojem srcu, po s?oji ▼olji ? Druge ae veaele lopo mladosti, vesele srečne Ijubeani poleg mladeniča, katerega so ai isbrale po avojem prepričanju, jas, ob, jas pa ne P* Tako je sdibovala nesrečna deklica. Nikogar ni imela, ki jo je umel, nikogar, ki bi teči I njeno gorje. Le materi je smela Časih potožiti svoje srčne bolesti. O, to so bili tre-notki, ki so ji prousročili ie stokrat ?ečje bolečine. Mati je tarnala, kako rada bi ji pomagala, pa ji ne more, ne ame. Saj ia-previdi aama, da je vaa areda, vaa bodočnoat njena in oieteva odviana e tem koraka. Materi je jok saduiil besedo v grlu, in skupaj ati potem prelivali solae.
Marija .je bita žalostna aama svojega rojstva, žalostna sato, ker mora živeti, ko bi tako rada oatavila avet, ostavila njega sape-Ijivoeti in tvijače. Prišli ao pa trenotki, ko ji je bila neisprosna usoda nekoliko milejia. Tedaj so ae ji ? glavici ano?ale lepe, da,
vladala grobna tiiina mej poslanci in na galeriji.
Na to ao pretli v podrobno ravpravo, in aicer k prvi točki predloga :
1.	da je naprositi cesarsko vlado v imenn deželnega abora, naj bi milostno odpisala, kar jej dolguje semljiiko-odvetni aaklad istrski od preinjih let in kar anaia a koncem leta 1883 ukupno 300.000 gld.
Nikdo se ne oglasi aa besedo.
Predsednik ds na glasovanje ta predlog, kateri se sprejme soglasno.
2.	dolžnikom semljiiko od vetnega i sklada (etonera) se odpusti v e a dolg, pod pogojem, ako tudi država odpusti kakor gori rečeno, kolikor ga je ie na kapitalu, rentah, tekočih in samudnih obrestih in eksekucij-skih etroftkih.
K besedi se oglasi posl. Ga m b ini. Pri prvih besedah se mu je videlo, da ae jo hotel prepirati i naiimi poslanci, misleč, da bodo kateri poslednjih govoril pred njim. Ker pa se je amotil v tem avojem računu, iti mu ilo gladko kakor navadno. V svojem go?oru je pogre?al stokrat že po?edane in anane stvari. Pripo?edo?al je, kako je nastala zemlji-ika odvesa; kako je bil ta aaklad pasiven do leta 1872; kako se je ? tem letu uredila mej deželo in drža?o in da ima drža?a ie dobiti 416.000 gld. na nekdanjih predujmih in interesih. Da so aastanki tako narasli pri pojedinih dolžnikih, meče go?ornik krivdo na c. kr. vlado. Deželni odbor da ae je pogoato pritoževal, čel, da ao računi od?eae že do« speli do „rovinosnih* mej. Zato da je sedaj ?ladi dolžnost pomagati. Cel6 dr. Vitesič, ko jemu bodo ?ender verjeli poslanci manjiine, da se je pritoževal ? državnem aboru radi nemarnoati davkarskih uradov, ker ae niao brigali, da bi o pravem času isterjevali sa-ostanke. Cesarska vlada je atorila mnogo tudi sa druge dežele. Tako je odpisala Kranjski dolg 200.000 goldinarjev in daje vrhu tega deželi pomoč 170.000 gld. na leto ta dobo 20 let.
Po takem torej ne bi bilo sadosti, ako pomaga Istri same a tem, kar je obljubila — da odpiže namreč od dolga aamo 80.000 goldinarjev —, ampak brisati mora vse; potem hoče tudi dežela brisati, kar jej dolgujejo pojedini dolžniki na sem-ljiiki odvesi. S tem bode pomagano najbolje alovanakemu delu prebivalst?a ? Istri, torej tistemu delu, o katerem „govore*, da ga sa-atopajo poslanci manjiine. Posivlja jih torej
prekrasne misli. Oh, to bi mislila, mislila do ?ečnosti. Ali je to res? Ali je mogoče f — Krasne aanje I — Hipouta se sgane. Zmerne, trezne misli ji prežinejo dužo. Ali je pa res ona njemu ?eč kot druge P Nikdar ie ni po-katal tega I O teb mislih so se topet ?tbu* dili spomini nekdanjih arečnih dnij. In topet je v duhu trla idealno njegovo podobo.
Taki občutki ao jo prehajali sleherni dan, vsak trenotek. Z gospodom Žetkom se nista sestala več, odkar je nehala peti, aato je pa toliko pogosteje občevala a njegovo sestro Ivanko. O teh priložnostih jo tudi iavedela, kako neprav je učitelju, da več ne bodi na kor. Z novimi pevci in pevkami se mora ubijati — sam. Ni ji bilo več neanano — ženake med aeboj nimajo rade tajnosti — da se je Žetko spominja čestokrat, da jo močno obžaluje, ker jo roditelja silita v nji neljubo sakonsko sveto.
Marija je potem aama preudarjala ; torej to ve on in sestra njegova. Ali ve pa tudi, takaj Bsstinnu njeno petje ni bilo ljubo P Tega odgovora ni mogla rasvozljati. O nekem pomenku, ko ata t Ivanko bili popoluoma same, zn&l* je učiteljeva sentra na to pnlje in jo prav s prijateljsko ljubeznijo izpraievala o tem in onem, kakor mdi o vzroku, takaj so ji prepovedali petje. Marija v svoji otroški
naj jednoglasno pritrde predlogu in naj vsi brea razlike stranko polože nagrobni venec na grob zomljiiko-odvoze ; tipoitovana Spin-čič in V o 1 a r i č, od biskupskega sedeža na Krku, nsj odpojeta esoneru: Naj počiva v mira !•
Na to je podal posl. dr. Laginja v imenu manjiine naatopno izjavo v italijanskem jetiku: Pooblaščen od spoitovanih svojih tovariiev na tej strani (pokaže na hrvat-oke in slovensko poslance) toliko glede na jesik, v katerem govorim, toliko gledč na stvar samo, čast mi je itjaviti to-le;
Visoki tborl Mi nismo nikdar ntikali politiko in jo nočemo nikjer, kadar gre ta velika vpraianja, kako bi se p o bo I j-ialo gospodarsko stanje v de-žoli, sosebno p a p o I j e d e 1 s k e g a stanu, katerega aaatopamo v prvi vrati.
Če tudi amo trpeč molčali, je naie molčanje bilo vender itraz globokega čutstvovanja.
Mislimo torej, da v tem trenotku ne bi bila umestna razpor in obtoŽivanjs, v tem trenotku, ko se vsi pripravljamo, da oavobodimo to a?strijsko Irsko, to je, kmetski stan mile naie Istre l* (Odobravanje na klopeh večine in manjiine in tudi na galeriji.)
Poslanec Constantini it javlja na kratko, da bodo ta sklep dež. abora na veliko korist ta ljudstvo, ne aamo sato, ker ne bode treba več plačevati, ampak posebno zato, ker bode ljudstvo legije dobivalo denar na posodo, kar je bilo do sedaj mnogokrat naravnost nemogoče, ker so bile temljiične knjige polne dolgov na temljiiki od veti.
Posl. Bsbuder se tahvaljuje finančnem odseku na trudu, ki je bil potreben aa utemeljenje predloga. (Večina pritrjuje).
Tudi druga točka predloga vspr^jela se je soglasno; tsko tudi tretja, ki se glssi:
3)Doklorsestvarnereii ko-nečnn, u s t a v i t i j e vsakorino i a* tirjivanje pri dolžnikih som I ji-i k e odveae.
Slednjič ati ae vsprejeli aoglaano 4. in &, točka, namreč, da se ima to objaviti in da je dežela obvesana izplačati, kar je ie dolga posetnikom obligacij semljitke odveae.
Na to je nastalo sploino ploskanje. Poal. Laginja sakliče večini: ,0 d s 1 e j čemo biti nekoliko bolji prijatelji t"
Predsednik iajavlja, da, ker mu kot predsedniku ni bilo mogoče glasovati o tem pred-
riobroduinosti in pa Bluteč, da si olajia srce, če raskrije prijateljici tudi to duino rano, povedala ji je vse ter potožila o svojem netnosnem stanju, Mislite, da ji je, bilo to kaj težko P O ne. Celo ugajalo ji je kakor bi ji ugajalo, če bi mogla ljubesnjivi Ivanki raskriti ie kaj hujiega. V tem trenotku je srčno obžalovala, da ji ni Bog dal take sestre. Kako gorko bi jo poljubila t Da, Ivanki bi bila povedala vse, vse. Saj bi ji srčno rada povedala ie nekaj drutega, ali o tem ni da bi govoril. Ivanka je bila tudi ona jedina pot, po kateri sta ne •poznala Žetko in Marija.
Kolikokrat je bil žo slabo in dobro opisan tačetek kakine ljubezni P Zato ga tukaj ne bomo ponavljali. Nežna čitateljica gotovo slutii čutila, kakorina so prevevala njuni srci, ko sta ai stala naaproti t roko v roki, pripotnavii javno, kar iima je že davno bivalo ? duii. Bila je kupa medu in — žolča: sladka ta?est medsebojnega spoznanja, čiste ljubezni in pa neprestani klic: Ni mogoče. Nikdar se vidva ne moreta, no smeta ljubiti I
To je dobro vedela Marije, to je dobro vedel Žetko. Sklenila sla upirati ao neizprosni osodi do zadnjega diha. Sklenila ata podpirati drug druzega, skupno doseči zaželjeno zmago ali junaiko prenesti zadnji udarec sovražne usode. Ta krepka vet je krepila oba.
metu, so popolnoma vjerna t jednoglasnim sklepom zbornico .... (ves ginjen ne more dalje govoriti.) Živio in Bene! v abornici.
Posl. Constantini prične poročati ? imenu iolskega odseka o premembi nekaterih določil iolskega zakona. Kar pa ga nikdo ni poaluial in so se vsi poslanci dvignili rsz sedeže, razgo?arjaje se; in kar se je zahte?alo od raznih strani, ds se seja pretrže, atavil je poslaneo T a m a r o predlog, da se denainja soja zaključi tbok občo ginje-noati, ki je savlada)« ? zbornici. In tako ae je tudi zgodilo.
Politiške vesti.
Deželni zbor dalmatlnokl. Vsied nas?eta poslanca Klaićajo izročil tbor gospodarskemu odseku Biankinijev predlog, po katerem naj vlada vsaj deloma odikoduje deželno vinar-at?o radi ikode, katero trpi vsied vinske klavsule v pogodbi t Italijo. Ta odikodnina bddi ? tem, da plača vlada vsako leto jeden milijon kron ta urejevanje vodA,
Razprava proti •Omladini*. V nadaljevanju razpravo dne 29. t. m. je očital obtoženi Čižok Bodiiču, da spravlja na dan le obtožbe, a niti nejmanjče stvarice, katera bi bila v prid obtožuucom. Za te besede je so-diičo isključilo Čižeka ta teden dnij od razprav. Prodno je Čižek ostavi! dvorano, ta-kričal je: „Sodiiče bi storilo boljie, ako bi isključilo kar naravnost vse vkup: obtožene, braniteijo in taupnike !a — Državni pravdnik je predložil, da se katensko postopa proti Čižeku radi toh žaljivih boaed.
Srbija. Dne 29. t. m. so demonstrovali delavci pred kraljevakim konakom. Kričali ao ,2i?ela ustava!' Položaj je od dne do dne resnobnejii in nesarnojii. Radikalna stranka so oborožuje, kakor da bi namerjala prestopiti v odkrito bojevanje. Se ve da bi bil domači boj osodepoln ta Srbijo. Včeraj (29.) je vaprejel kralj vse obotežena bivie ministre Avakumovičovega ministerstva, kateri so priili tahvaliti se na pomiloičenju. V imenu svojih drugov je govoril Ribarac. — Ministerski predsednik Simič je obiskal vse v Belem-gradu novsoče inozemske odposlance. General Gri^jič jo odložil avojo čast kot kancelar Ta-kovega reda; vsprejel jo je general Lei-janin.
Najviie sodiije raspravlja danes o tem, kako naj postopa isto t otirom na kraljevi
Marija je kmalu pridobila mater na svojo stran. Zdelo se ji jo, da je v tem pridobljena žo polovica. Drugače ao je godilo g. Žetku. Nekoč jo sročal Žgana in začela sta pogovor, da-si Žganu to ni bilo vieč, a Žetko si je mislil, če aačenjam s težavo, bodri me vsaj nada, da bodo konec radosten. Rekel mu je nekaj tastran Marije. Tedaj se je vnelo v strehi. Dolge, dolge litanije je posluial učitelj prav po nedolžnem, to smo vedeli vsi. Tako ga jo bilo sram, da bi so bil nsjraje vdrl v somljo. Na levo in desno jc pogledoval, ko mu pridejo na u&eaa razialjive besede, s katerimi ga je obkladal Žgan. Tožil bi ga bil, prav gotovo bi ga bil tožil, tako se je govorilo po vasi, in col6 otročajem se jo dobro zdelo, ko so sliiali, da bode menda učitelj spravil odurnega ataroa vsaj ta nekaj dni pod ključ. Ali Žetko tega ni storil. Zakaj ne, to jo vedel najbolje on sam in pa Marija. Tolažil jo Žgana, kakor je vedel in snal. Vse to ni pomagalo; ko se je nabralo okolu njiju le preveč posluialcev in osobito poslušalk, povedal mu je učitelj v sveti jezi tudi naravnost v obraz, da je nečloveik oče, ki je prodal lastno hčer; zdaj pa jo ie prav gotovo umori, če jo posili v zakon a ila-stianom.
(Daljo pri!i.)
ukaz, • kateri« so pomiloŠčeni satošeni mi-ni (»tri bivlcga Avakuoovičevega ministarstva. Razprava Ivanov. Pri katenski rsipravi
dne 29. t. m. govoril je državni pravdnik ob* toini govor. Predlagal je • m r t n o kasen ta Luko Ivanova in jećo do 10 let sa mlajšega njegovega brata Btojana. Vendar pa je dr« žavni pravdnik sam priporočil sodišču, da priporoči Luka Ivanova Koburžanu v poni-loščenje.
Italija. Da bi se vendar ie jedenkrat posrečilo ital. vladi sestaviti finančni program, odločila se je, Četudi težko, Slediti tudi v vojski. Da prihrani nekoliko tisoč lir, odloženo je promaknjenje častnikov in sapreta se dva vojaika odgojišča. Vrhu tega bodo novinci klicani pod orožje namesto skupno, pa v manjiih oddelkih. „Fanfulla" trdi, da se podvoje nekatere šolske doklade. — Izmed zaprtih izgrednikov pride prvi pred vojno sodilče jutri 31. odvetnik anarhist Holinari. Preiskovalni sodnik, poročnik Pešce je obiskal odvetnika-anarhista dne 29. t, m. v eaporu, in mu prečital obtožni spis. Zatožen je (čuvanja na sedanju medsebojno vojsko, v katero svrho da je osnoval tajno zvezo. Zato-ženec ne mara branitelja.
Ruska mornarnica. Rusko ministerstvo mornarnice jo ukazalo, da se zgradijo letos dve transportni ladiji, jedna ladija za rezanje ledu in 10 torpedovk. Razne ruske in inozemske ladijotesalnioo dobile so že naročila, da predložijo svojo ponudbe,
Anarhilti. Dne 29. t. m. zborovali so anarhisti v Curigu (Švica). Zborovalcev je bilo okolo 500, večinoma italijanitkih in nemških delavcev. Napadali so v jaku breobzirnih govorih italijansko vlado, zaradi nje postopanja o zaduženju revolucije v Siciliji. Z velikim navdušenjem so vsprejeli potem dnevni rod, po katerem so izrekli svoje sočutje italijanskim upornikom. Po zborovanju so de-monstrovali pred ital. konzulatom, kričaje „smrt* in .doli* na itulijansko vlado. Italijanski grb na konzulatu so pokrili t rudečo zastavo, katero so zakrili a črnim pajčolanom. Policija je razgnala demonstrante z orožjem. 15 anarhistov, med katerimi so 4 Nemci, so zaprli. Dva policijska agenta sta težko ranjena.
Angleška V Egiptu. Londonski „Daily Toli'graph* poroča i« Kaira, da je položsj v Egiptu jako resnoben. Podkralj egiptuki kaže v svojih naredbah in ukazih odkrito nasprot stvo proti angloški okupaciji. Londonski politički krogi mislijo, da odstavi angleška vlada podkralja, ali pa da si prisvoji kar naravnost Egipt, ako se podkralj no Bpokori in ako bi to kar moiii nič tebi nič dopustile evropske velesile, posebno pa Francija.
Različne vesti.
Zad'Jinica. Danes ob 11. uri dop. je bila tiha črna maša v cerkvi sv. Antona starega za pokoj dušu pokojnega cesarjeviča Rudolfa.
V	spomin smrti pok. cesarjsvlfta Rudolfa.
Dne 19. t. m. ju deputacija 19. penpolka, kateremu lastnik je bil pokojni cesarjevič, položila vencu na cesarjovičovo rakev v kapucinski cerkvi na Dunaju v spomin 5letnice njegove smrti.
Cesarjev dar. Nj. Vol. cesar je podaril iz svojega imetka 5000 gld. v ta namen, da se zgradi bolnica za bolne na tuberkulozi.
Mestni svet trlaiki imel je sinoČ tajno Bojo, v kuturi je imenoval in premaknil razne magistratne uradnike.
Za Trst. Z Dunaja poročajo, da se je včeraj bavil miuisterski svot s tržaškim vprašanjem. Trgovinski miniatur gruf Wurmbrand in finančni minister pl. Ploner pa so še nUt« sporazumela o tem, kaj ju treba ukreniti za Trst s (iuaitčnega stališča.
V	Sežani nabralo se jo pri Reučelj-Stul-fovi svatbi 16 kron za podružnico sv. Cirila in Metoda v Sežani. — Živeli svatjo !
Klin S klinom t — Ves svet govori o vojski. V Italiji so so bili žo zgrabili. Tudi naša laška gospCda, ki kaj rada posnema brate v blaženem kraljestvu, naznanila jo vojsko. A čudi bo svet, komu je naznanila ta gospSda vojsko t Nikomur drugemu, nego čestiti duhovščini v Trstu in v okolici. In zakaj ? — Zato, ker pišejo duhovniki slovenskim pravopioom. Laška goHpdda misli, da je Trst z okolico žo popolnoma pnitulijančen. A In prevečkrat jih verajo v teui sladkem
upu slovenska imena, ki pričajo, da smo Slovenci še tu. »Proč torej sd slovenskimi imeni, pa bo vae laško t" — tak krik ao tedaj zagnati. Da ae jim to posreči, treba je najprej matice uzeti duhovnikom in magi-strat naj jih vodi, ker duhovuiki jih .pačijo*. Ako ae jim to pobegi, tedaj bnmo imeli Slovenci taka imena : Ootič-Zottiggi, Kovačič-Covacig, Zaboden - Babbattini, Žvokelj • Svo-chelli, Štrukelj - Struchcli, Svetce - Sfeteta, Hvale • Qualla itd.; in tako postanemo vsi .ščavi duri* kar čez aoč (patrioti di puro sangue", ako ae jim posreči, dobiti matice v roke.
Kdorkoli pogleda v predala laških listov, ustrašiti ae mora, ko zagleda, na kak barbarski način ao pisana naša slovenska imena. Kako jih pačijo na magistratu, prepričal aem ae, ko mi je prišla volilna listina v roke. Na volilni listini so slovanska imena taka, da mora Slovenec po vsej sili misliti, da je že »puro sangue*.
Lahi so torej natnanili vojsko slovanskim imenom. Dobro! Klin s klinom 1 V-sprejmimo ta boj t Vzemimo krstno liste pri g. župnikih, idimo ž njimi iia magistrat in na podlagi krstnih listov tabtevajmo, naj nam zapišejo tudi na magistrata naše ime s slovensko pisavo in no barbarično popačeno. Videli bomo kmalu, kdo zmaga 1 Klin b klinom !
Veselica .Velesile", vriivša se minolo nedeljo, ispala je vrlo dobro v vsakem obziru. In kako ne I Dober vspeh ne more isostati, kjer je toliko složnega dola, kolikor ga je v Skednju. Kdor se je udeležil to veselice in jej sledil pašnim očesom, i*pa-lil je nekaj, kar ne najde povsodi: bila je to narodna veselica v pravem pomenu beaedo. Prepevale so se naše pesmi, igrala se je n a i a igra in plesalo se je naše .Kolo" v naših narodnih nošah. DA, vrli Skedenj: ti si ostal n a i in ako ostaneš tak. kakoršen si, ne ugrabi te isvestno protivnikova roka In ponosno smeš pevati, kakor si peval v nedeljo:
„Na bregu jadranskem ukašemo mi I"
Kdor ne poana Škedenjskih pevcev, a dobi v roko programe njih veselic, ta mora dvomiti na dobrem vspehu. To so nam programi za mesta, a no ta vasi. Ali če prideš na veselico, itgine ti slednji sled dvombe in zaigra ti srce v prsih samega veselja. Tu se poje skladno, preoitno in mile. Boljšega imena si pač ni moglo izbrati to/lruštvo, nego .Velesila*. Kajti v njom tiči volika sila, koja bi se mogla pokazati ne le v Skednju, ampak povsodi pred izobraženim svetom.
Kako so peli »Gunduličevo himno*, .Kdo je mar* in .Odmev* P V velikem težkem zboru .Kdo je mar P" pokazali so svojo znanje in svojo moč. Svojemu narodnemu čustvovanju pa so dali odduika v .Odmevu* ; to vam je zaplapolalo mej pevei in poslušalci t To vam je jeigrovit ibor — plod rodoljubnega, po pravici vsdihajočega srca. — Pohvaliti uam je soliste tem bolj, ako pomislimo, da tako vlaino vreme, kakorino je bilo v nedeljo kaj neugodno vpliva na človeški orgaui-zem. Pripoznati je seveda, da tasluga na takih vspehih gre v veliki mori pevovodju g. Val. Piženu. Bog nam daj obilo takih pevovodij I Ljubka gospodičina Vekoalava Godina-Skuta je deklamovala Levstikovo „Torkovo prisego*. Z lepo svojo prikatnijo in razumnim in naravnem naglašanjem boiedi pridobila si je kar v hipu mnogobrojno občinstvo. Igro „Županova Mioika* so predstavljali gladko gospodični J. Godina-Ferro in Vek. Skrl ter gospodje: L. Sanein-Oraš, Val. Vouk, J. Flego-Lazar, Ant. Pižon in L. FlegoTuna. Smehu je bilo obilo, la žal, da se jo morala igra za trenotek pretrgati, radi tega, ker je počila petrolejka viseča nad odrom. Pripomniti je še, da je gosp. L. Sancin-Oraš jako dobro izuril plesalce v plesu „Kolo*. — Količino moramo obžalovati, da se mestno slovensko občinstvo ne udeležuje v večem številu takih zarea krasnih veselic, kar bi bilo gotovo častneje, nego vrteti se po raznih „kaaonih*. Svrha takim narodnim zabavam je plemenita in veliko resnejša, nego muli mnogokaturi.	Severu«.
Za novince Mostni magistrat objavlja, da bodu do 4. fubruvtuja izloženi na magistratu (vojaški oddelek, III. nadstropje) zapisniki vseh dotičnih, ki budo letos poklicani v vo-juSki nabor. Pregledati jih smo v^kdo, da s u morejo popraviti slučajno pogroSko.
Hudobna nakana ali ka|f Po noči na
minolu soboto je ustreli) nekdo na vojaka, ki straži skladišče smodnika v Katinari. Vojak je odgovoril na strel s hitcem, katerega je sprožil v temi proti kraja, od koder je padel strel. Na to so prihiteli vojaki it strašilen, katari ao slišali itropot korakov več beftečih oseb. Tudi vojaki so ustrelili dvakrat ta bežeči ai. Ranjen ni nihče. Takoj drugi dao po m noši la se je straža ta 14 mož, katerim sapovaduje častaik. Prišla j« na lice mesta tudi policijska komisija, katera preiskuje t« skrivnostno tadevo.
Policijsko. Zaprli so 15letnega brezposelnega mornarja Franja K., stanujočega ▼ Št. Jukobskem okraju, ker je pretepal lastno svojo mater. — Delavec Anton C. ju spremljal svojo ljubico sinoč po ulici San Giusto ; spri se je, kdo ve zakaj, s svojo družico in jo po vrhu še pretepal; na nja kričanje pri-šedii stražniki so prijeli ljubesnivega .Ton-čeka* in ga odvedli v sapor. — Težaka Josipa Salerja stanujočega na Greti hšt. 12, sta napadla predainoči na trga Stasione delavca Fran F., star 25 let, in Martin P., star 21 let, in ga dobro pretepla, bržkone ker sta bila pijana. Oba so zaprli. — Pod kljud so spravili tudi rasne poulidnjake, ki so po noči prepevali in razgrajali po ulioah.
Sodnijeko. 23letna kuharioa Katarina Drevendek it Ptuja je dobila dmesečno ječo radi tatvine. — 631etni Jernej Hrevatin is Kamnika je obsojen radi teškoga telesnega poškodovanja na 3 mesece ječe. — Radi javaega nasilstva sta dobila kmeta Josip in Ivan Baruca ia Istre, prvi 30 let, drugi 22 Ist star, vsak mesoc dnij poojstrenega zapora. Tako se vsaj ne bodeta prepirala, da je dobil morda jeden preveč, a drogi premalo.
Umor? Po neči na ponedeljek našli to stražarji v ulici Scuole nuove, (okraj sv. Jakoba) človeka, ležečega na pristranskem tlako. Ćlovek je bil ves f krvi, a kri mo je ie curila iz rane na vratu in is trebuha. Poklicali so takoj telefonično zdravnika It zdravniške postaje, kateri je sposnal, da sti obe rani silno nevarni. Ranjenega so odnesli v bolnico. Nesrečnež ni mogel spregovoriti besediea, ampak le ječal je; umrl je po nekolikih Ire-notkih. Nekateri prišedši ljudje spomaK ao ranjenega. Isti je 231etni kotlar Josip Požar, stanujoč v ulioi deiriatria, hit. 4. Spri sa je baje a nekim svojim drugom v neki gostilni v Št. Jakobskem okraju in menda ga jo isti drug ranil. Moriloa ie imajo; čujemo, da je iati 20letni težak Karol Kosovel, stanujoč v ulioi del Rivo hit. 15. Spri ae je s pokojnim Požarjem v gostilni .Ai dae Moreri* v ulioi delle Scuole in iaidši it gostilne smrtno rauil nesrečnega Požarja.
Pretopi. V nedeljo svečer prišel je na zdravniško postajo 361etni težak Valentin Muszaran, stanujoč v ulioi Ghega hšt. 4, zdravit ai rano na glavi. Nadzorniku policijskih stražarjev Tomsičo, kateri ga je spremil do postajo, je povedal ranjeni, da sta ga pretepla dva itvoščeka, katera baje ne potna. — Po noči pa je pripeljal nek atražar 24 letnoga mizarja Josipa Veohiua, stanujočega v ulioi Madonina hšt. 22. na zdravniško postajo. Vechizaa je imel na glavi dve rani, kateri je baje dobil v pretepa s uepoznanimi ljudmi. — Vino in pa predpustna ddba I
Požar. V nedeljo ob l*/a ure popoludne je nastal ogenj v finančnem uradu (filijalka) v ulici Fonta ia, hšt. 10, kjer je taloga tabaka, kolekov itd. Pogorel je omar, v katerem so bili shranjeni koleki in kolekovane menjioe, rame knjige in pisma. Ogenj je uničil papirja, vrednega nominalno več tiso čekov, a prava škoda, katero trpi država, je le par sto goldinarjev. Ogenj j« baje nastal v*!od tega, ker je bila peč ratbeljena, ko so opuludne zaprli uradnijo. Na pogorišče ao prišli o>'S. r.amostnik vitez Rinaldini, finančni ruvnatclj bar. Plenker, višja fin. svetovalca pl. Lyro in Kočevar ter mnogo drugih fin in policijskih uradnikov.
Loterijsko številke. Izžrebane 27. t Dunaj	86, 25, 21, 74,
Gradec	73, 22, 30, 44,
m,
79. 46.
Najnovejše vesti.
Poreč 30. Jenko čita interpelaoijo na vlado zaradi neredov na pošti in brzojavu,
katero jo predsednik cenzuriral. Zukon o do-priimskih zavarovalnih družeb za gasilno o i udje \HLr» jet. Intotako zakon o razdelitvi
občine Livran. Predsednik hoče zabranit' Mandiču čitati svoj protipredlog; nastane hrup, manjšina protestuje odločno, predsedaik te uda. Prošnjo za tboljianje učiteljskih plač je večina odklonila, iatotako protipredlog La-ginje. Šolski | roračun sprejot, predlog Man-dičev ta naše 6ol»tvo odklonjen. Prihodnja seja v četrtek.
Praga 30. (Razprava proti .Omladini"). V denašnji razpravi je očital predsednik nekemu zagovornika, da je dal 9 gld. nekemu obtoiencu. Obtožene dr. Rašio vprašal je pričo Wenzelns, da-li je res, da ao mo pri redarstvu delali obljobe, ako bi ovajal. Priča odgovori, da so mo obtčali 25 gld. aa slučaj, ako bi mogel koga spraviti v roka oblasti. Jas ne poznam nikogar, pridodala je priia. Priča Kaiser izjavlja, da je obtoženec Schult često nevarno grotil in šalil Njeg. Veličanstvo. Sehuls taji in tahteva, da dajo preitkati pričo po zdravnikih. Priča pripotnava, da pije vas dan, a da ni nikoli pijan. Obtoženi dr. Raiin opaža, da ao iajave te priče bret-smiselne.
Dunaj 30. Prigodom osmrtnice pek. cesarjeviča Rudolfa bile so tadušniee v dvorni kapelici in v cerkvi kapuoinov. Na rakev so položile rasne osebe ved vencev; tudi nemški cesar je poslal venec, katerega trakovi imajo napis: .V ivestem prijateljstvu — cesar Viljelm II*. Ceaaričina-udova Štefanija podala se je danes ijutraj v grad Mayerling, kjer je bila pri maši-tadušnici v tamošnjem samostanu Karmelitario.
Dunaj 30. .Wiener Ztg.* javlja, de ja odlikoval eesar ikofa v Lincu, dr. Doppel-bauerja in deielnega glavarja Gornjeavstrij-»koga, opafa Aohleuthnerja, s komturnim kriičem Loopoldovega reda. Titularni ikof in upravitelj škofije v Kotoru, Harčetić, imenovan je škofom v Dubrovniku.
Poterburg 30. Sinoči ao porodili zdravniki o bolezni raakega carja to-le: „Bolezen pojema; vročine pada; ianaia 88'/ia: iile dobra; dihanje lajša; kašelj se omehčuje.*
Srsdsc 30. Koburžauova aoproga je porodila ijutraj sina.
Sredoo 30. (Rasprava Ivanov). Laka Ivanov je obsojen na 16letno teiko ječo, 8to-jan Ivanov na triletno navadno ječo, ne da bi itgubil vtled tega avoja meščanska prava.
Trgovinski braejavl.
Badlmpašta. Piealea ta spomlad 7 35-7 8«, m je*en 7 60 -7-62. Koroia stara — .——-—.—, nove
4-90--- - aa maj; sa juni 4*82 -Oves sa
spomlad 6 74-6 76.
Planica nova od 11 kil. f. 7*85—7 40, od 78 kil. f. 745 -750, od 70 kil. f. 7-55-7«i0, od SO kil. f. 7 60-7-70, od 81 kil. for. 7*70* -7 75, R» 6-60-6-80; ovos novi 6-71-7 20.
Tsimon 6-65-9-25; proso 4*90-4*60.
Plenic«. Slabe ponudbe, »rodna vpraianja. Prodale so je 12.000 mt. st. Trg miren. Vrem« deževno.
Ntv-Tork. Moka 210. Budimpešta. Špirit, i6-!6*5o.
▼ratlslava Špirit 50* po 48-90 - 70* po 20*40.
Havrs. Kava Santos good avorage 108-50, sa maj 101 35.
Hamburg. Santos good avtrags sa jtnuvar f.
88*—, maro 82*50, maj 80 76; trg miren.
Dunajska bon« SO. JstnuvavJa 1SS4.
Driavnl dolg v papirju . a „ v srebru
A«8trijnka runta v slutu .	, V kronah
Kreditno akeije , . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
loO italj. lir ... .
danes
9810 97-85 190— 97*20 858 25 125.45 997
ei-82%
4.1*60
visraj
»8-»7 80 190*50 97 60 8"i9 75 125.45 9 SS'/, 6030 48 6»
Javna sahvalsk.
Vseui onim gg. kateri so blagovolili po* dariti kako »min o priliki naloga drultve-nega plesa, v nedoljo dne 21. t. m. v dvorani krčme „Gospodarskega društva* ns Greti, uroka podpisani tem potoni svojo sahvalo.
Odbor pevskega druttva .Adrija*
v Iiarkuvljab, du« 27. jauuvarja 1894.
pivovarne bratov
Relnlnohaue v Stelnfeldu — Gradec
pri	166
A. DEJAKU, junior, y TRSTU
Via d«gli Artisti št. S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Levant,
ponuja p. n. gostUntfarjsm v Tr«tu in po okolioi »taroznano stoinfeldoko ekuportno (Ezport), oiujitko (Mitrzun) in uloimio (Lagsr) pivo, tnko v sodih ku-kor po Bteklouiosh, pod ugodnimi pogoji.
Lastnik politično društvo .Edinost*. — hdavatelj iu odgovorni urednik: Maks Cuti6. - Tiska Tiskana Dolenc v Trstu.