Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 25. julij 1958 Štev. 30 (846) Tiskovna konferenca koroških Slovencev: Grožnja z novo šolsko stavko prihaja od strani ljudi, ki nočejo miru med obema narodoma v deželi V zvezi s tendencioznimi poročili v delu tiska o tako imenovani šolski stavki proti »prisilni slovenščini« sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev — ZSO in NskS — priredili zadnje soboto tiskovno konferenco v Celovcu, da pojasnita resnično ozadje ter namene, zlasti pa »uspehe« tega protizakonitega ukrepa. Na osnovi številk in konkretnih primerov sta predstavnika obeh organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Joško Tischler dokazala, da šolska stavka nikakor ni bila »spontan korak« Vseh staršev, marveč le plod hujskaške gonje1 proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam. Zastopnikom tiska je bila. izročena skupna izjava, v kateri je uvodoma nakazan položaj dvojezičnega pouka na 107 šolah, kot jih predvideva odredba iz leta; 1945, ki določa, da se mora pouk V prvih treh razrednih vršiti do polovice v nemškem, in do polovice v slovenskem učnem jeziku, od 4. razreda dalje in na glavnih šolah tega c zemlja pa so predpisane 4 odnosno 3 ure slovenščine kot obvezni predmet za vse otroke. Dejansko pa na. 8 šolah dvojezičnega pouka sploh niso uvedli, do-čim je bil na 12 šolah pozneje enostavno spet odpravljen, tako da se je odredba več ali manj izvajala le na 80 šolah. Tak je dejanski položaj — je rečeno v izjavi — kljub temu pa še vedno govori o nevarnosti slovenizacije in je bila proti njej ne skupno 12 šolah uprizorjena celo šolska stavka. Kako pa izgleda s slovenskim poukom na teh šolah? V Sv. Juriju na Vinogradih n. pr. slovenščine sploh ne poučujejo, na Vratih skoraj nič, v Šmar-jeti (občina Vovbre) pa je n. pr. na 50 straneh zvezka za drugi razred najti 5 Vs strani slovenščine, v Gorjah na drugi šolski stopnji v enem zvezku 14 vrstic slovenščine in v drugem zvezku cele 4 vrstice. In nič veliko drugače ne izgleda na drugih šolah, kjer je bila izvedena stavka. Predstavnika koroških Slovencev sta na podlagi takih dejstev upravičene.; ugoto-\ ha, da za šolsko stavko na šolah, kjer ie bil dvojezični pouk komaj izvajan, res ni bilo povoda in se je zato prebivalstvo tudi skoraj ni udeležilo, ker je pretežna večina prebivalstva proti narodnostnemu hujskanju in proti razdvajanju vasi. Nasprotno je stavka izhajala le iz peščice ljudi, ki sol sledili izvajanjem deželnega poslanca in vladnega, uradnika dr. Mayr hoferja na tako imenovanem zborovaniu staršev v Pliberku, kjer je bilo navzočih 10 do 12 ljudi, ki so nato v imenu 299 učencev proglasili stavko in k temu pozvali še celotno dvojezično ozemlje1. O poteku šolske stavke je V izjavi re čenč-: Kljub časopisnim vestem in radijskemu poročilu e pozivu pliberškega združenja staršev se je neposredna okoli, a Pliberka komaj zmenila zanj. Samo na 7 od 43 dvojezičnih šol velikovškega okraja, in sicer predvsem v obrobnih krajih severno Velikovca ter v Sinči vasi in Zg. Libučah je v poznejšem poteku prišlo1 do stavke, pri čemer pa je bilo v Sin- či vasi od 171 šolarjev 70, v Zg. Lu.učah od 98 — 50, v Šmarjeti od 41 — 15, v Grebinju od 252 — 125 prisotnih pri pouku. Torej je stavka celo tukaj le delno uspele, dočim se je v okraju Celovec-de-žela noben šolski okoliš ni udeležil. V okraju Beljak-dežela je bilo stavkovno Avstrijska vladna delegacija v Sovjetski zvezi S cvetjem, pozdravnimi transparenti ter zastavami obeh držav je bila avstrijska vladna delegacija sprejeta v Sovjetski zvezi, kamor ni cdšla le na vljudnostni obisk, marveč s, košem želja, ki se nanašajo zlasti na gospodarska vprašanja. Dosedanji potek obiska kaže, da je ravno v tem oziru naletela pri sovjetskih voditeljih na veliko razumevanje in je kancler Raab že po prvi delovni seji v torek izrazil zadovoljstvo; da potekajo; razgovori v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja, zunanji minister Figi pa je še dodal, da ima vtis, da imajo sovjetski državniki popolno1 razumevanje; za položaj Avstrije v Evropi. Kancler Raab je že ob prihodu v Moskvo povabil ministrskega predsednika Hruščeva na čim prej-šnii obisk nai Dunaju. Medtem koi na delovnih sejah obravnavajo zlasti gospodarske in kulturne probleme, ki zadevajo obe državi, je; bilo; v raznih pozdravnih govorih in zdravicah tudi govora o političnem ozadju tega obiska. Posebno je; bila: na. obeh straneh poudarjena nevtralnost, ki jo je Avstrija sklenila! po podpisu Državne pogodbe. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je v tej zvezi poudaril, da Sovjetska zveza priznava in upošteva avstrijsko nevtralnost ter podpira prizadevanja avstrijske vlade zg utrditev nevtralnosti in neodvisnosti dežele (dejansko je Sovjetska zveza tudi odločno protestirala proti kršitvi te nevtralnosti s strani Amerike, koi so ameriška vojna letala brez dovoljenja preletela avstrijsko ozemlje — opom. ured.). Kancler Raab pa je odgovoril, dla se vedno bolj vidi, kako pravilna je bila odločitev Avstrije, ko se je izrekla za nevtralnost (izrecno poudarjam, je dejal, da ne samc‘ za omejeno, marveč za neomejeno nevtralnost!), ker se pretežna večina avstrijskega ljudstva veseli te nevtralnosti in jo kritizirajo le' tisti, ki jim ni po volji. Ta njegova ugotovitev je nedvomno' upravičena in potrebna, kajti tudi izven Avstrije in celo v državah, ki so se slovesno obvezale, da bodo spoštovale to nevtralnost, se na idej o liudSje, ki iim polo1-žat naše države ni r»o volji. To dokazujejo poleti ameriških vojnih letal nad Avstri- Boljši izgledi za reševanje južnotirolskega vprašanja? Tako kancler Raab v' svojem zadnjem govoru po radiu kakor tudi kcngTes' Juž-notirolske ljudske stranke’ sredi meseca sta našla izraze zadovoljstva nad izjavami, ki jih je o vprašanju Južne Tirolske podal novi predsednik italijanske vlade Fanfani V svoji vladni izjavi. Fanfani je namreč napovedal bližnje razgovore o tem vprašanju med avstrijskim in italijanskim zunanjim ministrom ter poudaril, da bo Italija v smislu Pariškega sporazuma in v duhu sodelovanja ter medsebojnega razumevanja napravila vse;, da odstrani nesporazume, ki so doslej ovirali odnose do nemško govoreče manjšine v Italiji ter d,o avstrijskega prebivalstva. Kongres Južnoitirolske ljudske stranke je tem izjavam še dodal, da morajo bese- jo, prav tako pa tudi glasovi v francoskem tisku, ki kritizirajo avstrijski obisk v Sovjetski zvezi, češ da avstrijski državniki voljno sodelujejo z Moskvo, čeprav le-ta skuša, spraviti bivšo »habsburško; državo« v tabor satelitov. Vladna delegacija, v kateri so poleg kanclerja Raaba še vicekancler Pitter-mann, zunanji minister Figi in državni tajnik Kreiskv, se bo v ponedeljek vrnila domov. Dva dneva obiska sta. predvidena za bivanje v Leningradu, ostali čas pa bodo avstrijski državniki preživeli v Moskvi. Pred zaključkom redakcije smo še1 zvedeli, dla sol se avs tri j sko-so Vj e+sk a poga janja končala že V sredo, dočim sol uradni komunike objavili šele dan kasneje. Iz iziav posameznih članov avstrijske delegacije je razvidno, da so našli predstavniki naše države pri sovjetskih državnikih popolna razumevanje ter so pri pogajanjih dosegli skoraj v vseh vprašanjih sporazumno rešitev. Glavni uspehi teh pogajanj soi: bistvene olajšave'pri plačevanju odškodnine z,a bivša USIA-podjetja; medsebojni trgovinski odnosi bode’ bistveno razširjeni; prav tako se bo poglobila kulturna izmenjava, in se ojačal potniški promet. gibanje le na 5 izmed 25 dvojezičnih šol, upoštevanja vredne oblike pa je' stavka zavzela samo v okoliših Diča vas, Vrata-Megvarje in Gorje. Pri tem pa je treba ponovno ugotoviti, da na teh šolah slovenščina komaj pride de besede. Na Ziljski Bistrici je prišlo 1. julija okoli 45 °/o otrok k pouku, 2. julija polovica, 3. julija približno 60 °/o in 4. julija jih je manjkalo sploh samo še okoli 15 °/o. Torej nedvoumna odklonitev s strani staršev in to kijub temu, da je cele carinski uradnik agitiral za pliberški poziv. V Ločah sta dve tretjini učencev sodelovali pri pouku, če upoštevamo, da sta bila 3. julija 2 razreda na šolskem izletu, ki je prav tak> obvezen kot pouk. Tudi v Gorjah so se prvi dan stavke vsi učenci udeležil' šolskega izleta. To s-c torej dejanske številke o »širjenju« in »razširitvi« šolske stavke, in to kljub pozivom, kljub preračunano izbranemu času ob koncu šolskega leta, kljub očitnemu prikritemu vodstvu in kljub »nenevarnosti te demonstracije, ker nihče na Koroškem ne misli na to, da bi nastopil proti njej«. Nadalje ie v izjavi poudarjeno, da so se skoraj izključno' samo tuji priv mdranci zastavili za stavko in. so na, nekaterih šolah celo učitelji izjavili, da učencem naslednje dni ni treba priti v šole. Izkazalo se je, da pomeni odgovor staršev in šolarjev na celotnem dvojezičnem ozemlju za organizatorje stavke poraz, kakršnega nikdar niso pričakovali. Če torej ob koncu stavke tisk, ki je stavko podpiral, ponovno grozi z obsežno šolsko stavko ob začetku prihodnjega šolskega leta — pravi izjava ob koncu — potem bodi že danes ugotovljeno, da bo eventuelna stavka prav tako malo predstavljala »spontane voljo« staršev, kakor mere pri tej stavki biti govora o »spontanem koraku« prebivalstva. Če se grozi z novo šolsko stavko cb začetku šolske-(Nadaljevanje na 8. strani) Vsa svetovna javnost obsoja anglo-ameriško vojaško intervencijo na Srednjem vzhodu dam končno slediti tudi ustrezna dejanja, generalni sekretar OVP dr. Mateta, ki se je kongresa udeležil, pa' je izrazil upanje, da bodlo avstrijsko-italijanska pogajanja dovedla do rešitve, ki bo odprla, pot za razumevanje v evropskem duhu. Kongres je ponovno poudaril zahtevo Južnih Tirolcev po uresničitvi popolne avtonomije in tudi južnotirolski poslanec dr. Ebner jel nekaj dni zatem v poslanski zbornici pozval vlado in zlasti predsednika Fanfani-ja, da rešuje vprašanje Južne Tirolske v evropskem diuhu, kar mu ne bo zagotovilo le hvaležnosti prizadete manjšine, marveč bo s tem; bistveno povečal ugled Italije v svetu ter si pridobil zasluge.za EvTOpC’. Izkrcanje anglo-ameriških vojaških sil v Libanonu in Jordaniji je omajale; vero V miroljubne in nesebične namene Anglije in Amerike-celo v tistih krogih, ki so doslej videli v teh dveh velesilah prvoborce za svobodo in pravičnost v svetu. Zato ni čudno, da tudi v vseh zahodnih državah zelo glasno izražajoi dvom, ali si je z oboroženimi akcijami še mogoče p-ridtabivati prijateljev. Splošna prevladuje mnenje, da; si je Zahodi s tem korakam ugled med arabskimi narodi le še bolj zapravil, kot se je to že zgodile leta 1956 V spopadu za Sueški prekopi, in se nihče ne bi čudil, če bi to pomenilo začetek konca zahodnega vpliva na Srednjem in Bližnjem, vzhodu. Da so vzhodne države najostreje obsodile anglo-ameriško oboroženo vmešavanje v notranje zadeve arabskih dežel, je razumljivo, toda ta obsodba — kakor že povedano— je zelo odločna: tudi, na, Zahodu in so se ji pridružile celo posamezne članice Atlantskega, pakta. Kljub temu pa je zlasti v ameriških Vojaških krogih slišati glasove;, ki zagovarjajo politiko sile in se zavzemajo za. to, da je treba arabskim narodom po potrebi vsiliti »svobodo« in »neodvisnost« (seveda v smislu ancrlo-ameriških interesov) s pomočjo angleških in ameriških bajonetov, tankov in, celo atomskih bomb. Iz tega pa: postaja vedno bolj očitnoi dejstvo, d,a tudi v' NAJO ni vse v tako lepem, redu, kot morda na zunaj izgleda; kaže se namreč, da med posameznimi članicami nikakor ne vladajo enakopravni odnosi, marveč veljajo skupni sklepi le za male države, dočim velesile ukrepajo po svoji volji in kakor pač menijo, da odgovarja njihovim trenutnim interesom. V sedanjem položaju je; nad takimi pojavi zlasti zagrenjena Francija, ki je ostali dive Velesili očitno nista smatrali vredne, d!a bi sodelovala pri »utrditvi miru in neodvisnosti« (čitaj: vsiljevanju svoje volje in interesov) na Srednjem vzhodu. Ravno zaradi tega je tudi razumljiva gotova rezerviranost generala De Gaulla v vprašanju sklicanja sestanka najvišjih predstavnikov držav1, ki naj bi na, predlog predsednika sovjetske vlade Hruščeva reševali nevarni položaj v arabskem svetu. Medtem ko sta Anglija in Amerika načelno že sprejeli ta, predlog in ga spremenili le v toliko, da bi se predsedniki vlad sestali v okviru Varnostnega, sveta, je francoski premier še1 precej skeptičen in poudarja, da, bi imela taka konferenca uspeh te takrat, če bi potekala, v vzdušiu objektivnosti in miru. S tem pa hote ali nehote tudi že izraža, svoje nezadovoljstvo1 nad anglo-ameriško oboroženo akcijo na Sredlnjem Vzhodu ter išče' iz tega, položaja popolnoma: novo pot: Libanon, ki mu je Amerika vsilila svojo obliko svobode z oboroženo silo, naj bi postal nevtralna država; po vzoru Avstrije. Na drugi strani pa Sovjetska zveza nadaljuje prizadevanja za sklicanje vrhovne konference in je Hruščev izrazil pripravljenost, da sodeluje na izredni seji Varnostnega sveta, pač pa je izrazil željo, da bi na tej seji sodelovale tudi Indija ter arabske države, o katerih usodi bodo razgcvarjali. Ni izključeno, da bo do tega srečanja prišlo že v ponedeljek. Priprave za Koroški velesejem — Avstrijski lesni sejem: Z lesom je treba varčevati in ga koristno izrabljati Koroški velesejem. — tudi Avstrijski lesni sejem, ki' je doslej dal mesta tudi vsem drugim gospodarskim panogam, boi v času od 7. do- 17. avgusta prizorišče vseh mogočih gospodarskih demonstracij. Raz-stavljalcem je na razpolago 130.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, od tega je 30.000 kvadratnih metrov pokritega razstavišča, 15.000 kvadratnih metrov pa je last različnih tvrdk, ki so si tod postavile svoje modeme paviljone. Koroški sejem je v glavnem sejem štirih dežel: Avstrije, Jugoslavije, Italije in Zahodne Nemčije, ki se s sodelovanjem na gospodarskih področjih dopolnjujejo. Razen tega pa na sejmu sodelujejo tudi še druge države — ZDA, Belgija, Švica idr. Kot smo že v našem listu omenili, je namen letošnjega Koroškega velesejma — Avstrijskega lesnega sejma — dati poseben poudarek in več kot doslej prav lesu in njegovemu koristnemu izrabljanju V domači lesni industriji. O tem je bilo doslej spregovorjenih že več tehtnih besedi in navedenih več razlogov. Znano namreč je, da se pri nas les še vedno ne izkorišča pravilno in da. v veliki meri izvažamo les kot surovino, namesto; da bi izdelovali gotove produkte, ki se jih da veliko bolje vnovčiti na mednarodnih lesnih tržiščih. Ugotovljeno je, da je bilo lani izvoženih v inozemstvo tri milijone kubičnih metrov desk. Deske pa soi, kot je znano, surovina, ki jo je treba: šele predelati v gotove produkte — pohištvo, montažne hiše ipd. Jasno je, da, bi bilo za našo industrijo in polno zaposlitev veliko koristneje, če bi les kot dragoceno surovino doma predelali in tako dvigali njegovo vrednost. Zato ima sejem letos namen, da na podlagi posebnih razstav prikaže pravilno izkoriščanje- in predelavo lesa. Na Koroškem je okoli 54.000 kmetov posestnikov večjih ali manjših lesnih parcel. Dogaja se, da so nekateri gozdovi nepravilno izkoriščani, premalo ali sploh ne negovani. V ta namen bo letos prvič urejena, posebna razstava »Gozd«, ki jo ureja gozdarski strokovnjak firme Leitgab ing. Auer. Njen namen je, v naravnih slikah prikazati dejansko stanje pa naših gozdovih — pokazati na, dobre in slabe strani, dati navodila za uspevanje gozda — skratka poučiti kmeta o pravilnem gozdarstvu. Doslej urejeni odseki te razstave obetajo, da bodo za kmete zanimivi in bodo gotovo pritegnili njih pozornost. To še posebno, ker bo razstava res, nazorno in praktična urejena, da bo kmet lahko ob vsaki posamezni naravni sliki iz gozda res razmišljal in delal primerjave s svojim gozdom. Vsekakor je to veliko in hvalevredno delo gozdarskega mojstra ing. Auerja. Posebno številno bodo letos na sejmu zastopane različne tovarne in podjetja za izdelovanje pohištva in oprave za šole, pisarne in domove. Za izkoriščanje lesa doma pa bodo brez dvoma velikega pomena sodobni stroji za predelavo lesa. Svoje najsodobnejše stroje bodo- razstavile toVamei strojev za esnot industrijo iz Švice, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije in ZDA. Dosti pozornosti bo na letošnjem sejmu pritegnila tudi posebna razstava »Les vedno moderen«, na kateri bo 65 razstavljal-cev delalo reklamo za najstarejšo snov, ki jo uporablja človek v najrazličnejše namene — v stavbarstvu, gradnji pohištva in za druge namene. Ta reklama ima namen, pokazati nujno potrebo, da je z lesom treba varčevati in preprečiti nepotrebno izsekavanje. Vse dosedanje priprave velesejma v središču Celovca kažejo, da bo letošnji Avstrijski lesni sejem v večji meri kot doslej izpolnil nalogo, pokazati na koristnost lesa in njegovo pravilno, izkoriščanje v naši industriji. Zahod spoznava napake svoje ozkosrčnosti na gospodarskem področju Pod pritiskom Amerike, so se zahodne države pred leti odločile, za strogo gospodarsko! blokado napram vzhodinim deželam. S tem, da so prepovedale izvoz tako imenovanih strateških surovin in proizvodov V vzhodne dežele, so skušale- zaustaviti razvoj industrije in gospodarstva na Vzhoidu. Vendar jih je razVoj prehitel in so jih dejstva preprečila, da je prišel čas,, koi bo treba te- omejitve ukiniti, ker »jei Sovjetska zveza na industrijskem in znanstvenem področju dosegla upoštevanja vreden napredek«. Dogaja sei namreč že, da vzhodne, države izvažajo proizvode, ki jih zahodne države niso sme-lei prodajati na Vzhod. Na, podlagi tega za zahodno ozkosrčnost Zelo' bridkega spoznanja so se zastopniki dežel Atlantskega sveta na svojem nedavnem posvetovanju odločili za temeljito spremembo svoje dosedanje gospodarske blokade in bodo novi predpisi za trgovanje z Vzhodom, ki bodo vsebovali vsestranske olajšave, začeli veljati 15. avgusta. S tem je postalo jasno, da strogo enostransko, usmerjena gospodarska politika, ki jo je zahodnim državam Vsilila Amerika, nikakor ni dlosegla zaželj enega uspeha, marveč je V prvi vrsti škodovala ravno, tistim državam, ki so- jo izvajale. Posebno močno je to zavoženo, politiko občutila na lastni koži Amerika sama, ki se mora danes, boriti s: precejšnjimi gospodarskimi težavami. Zato je že pred meseci kar na tihem bistveno spremenila svoje gledanje na nekatere, dežele Vzhoda — Vsaj na področju gospodarstva in trgovine — zdaj p,a se je, očitno na vedno bolj odločno zahtevo ostalih držav-članic NATO, odločila tudi za, splošno in načelno preusmeritev skupne gospodarske politike. Ta korak boi gotovo imel dalekosežne posledice- in bo prej ali slej privedel do bistvene razširitve trgovinskih odnosov med Zahodom in, Vzhodom. S tem pa bo predsednik sovjetske Vlade, Hrušče-V lahko zabeležil nov uspeh, ki je že svoje-časno poudarjal, da različna politična na-zirania ne bi smela ovirati medsebojnega sodelovanja: na gospodarskem, in kulturnem področju. Leta 1959:45-urni delovni teden 2e dobro, leto je stara borba avstrijskega delavstva za uvedbo 45-urnega delovnega tedna. Dočim so v nekaterih drugih državah delovni čas znižali celo na 40 ur tedensko, so se pri nas podjetniki do zadnjega protivili tej zahtevi ter se izgovarjali, da je 45-urni delovni teden nekaj nesodobnega. Končno pa so se morali le ukloniti odločni zahtevi delavstva in njegovega zastopstva ter so- na, zasedanju koalicijskega odbora, h kateremu so pritegnili tudi predstavnike sindikatov ter gospodarske, zbornice, dne 17. julija sklenili sporazum, po katerem bo s 1. januarjem 1959 za celotno obrtno gospodarstvo uveden 45-umi delovni tedien. Najbolj odločno borbo, za znižanje delovnega časa je vodil sindikat kovinskih delavcev in rudarjev, torej delavcev, ki delajo ped najtežjimi pogoji. Še 14. in 15. julija so, se zastopniki delodajalcev na seji paritetne- komisije, izrekli proti skrajšanju delovnega; časa, v svojem tisku pa so, govorili o »neodgovornem, tveganju« ter o potrebi po upoštevanju splošno-go-spodarske-ga položaja. Na že omenjenem zasedanju koalicijskega, odbora je, končno- prišlo do zbližanja, med zastopniki delavstva in delodajalci. Vendar pa ta sporazum o uvedbi 45-ur-nega delovnega, tedna od 1. januarja 1959 naprej nikakor ni brez lepotne napake, ker podjetniki dlos-lej še, niso pokazali pripravljenosti, da bi morebitno 46., 47. in 48. dte-lovno uro v tednu, torej razliko, med dosedanjim, in novim delovnim tediiom, plačali kot praVe nadure, s 50-odstotno doklado-, marveč so pripravljeni le na 25-odstotno, odškodnino,. GOSPODARSKI DROBIŽ Industrijska proizvodnja v Evropi narašča,, ugotavlja nemški industrijski inštitut. Največji vzpon v primerjavi z ostalimi zahodnimi deželami je V zadnjih petih letih zabeležila, nemška industrija, ki se- je dvignila za 47 °/o. Na drugem mestu navaja Avstrijo s, porastom za 46 °/o, dalje Francijo- z 41 %, Italijo z 38 %>, Holandsko z 29 °/o, Norveško s, 27 °/o, Belgijo s, 25 %>, Švedsko z 21 %, Dansko z 20 °/o in Anglijo 15 °/o. Stroge devizne predpise je- uvedla Islandija, ki hoče- s- temi ukrepi izboljšati svojo trgovinsko bilanco. Uvedene so bile izvozne premije za Vse- proizvode- in se, gibljejo med 50 in 80 %>, na drugi strani pa so za uVoz različnega blaga predpisane visoke dajatve* od 30 do 55 °/o, za avtom,obilo pa celo, 160 °/o. Egiptovski izvoz v Sovjetsko zvezo se je močno povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel desetkratno višino izvoza v Ameriko,, namreč skupno- vrednost 7 milijonov egiptovskih funtov. Tuje države na jesenskem Dunajskem velesejmu Na letošnjem jesenskem Dunajskem velesejmu bo zastopanih petnajst za svetovno gospodarstvo pomembnih držav. V kolektivnih razstavah na tem mednarodnem sejmu bo, imela vsaka država možnost, d!a pokaže pregled najvažnejših produkcijskih področij svojega 'nacionalnega gospodarstva. Iz tega razloga bo tehnična in propagandna ureditev posameznih razstav taka, da bo v korist postavljenim ciljem. Sovjetska zveza, Velika Britanija in Združene države Amerike bodo razstavljale V svojih paviljonih, V Velikem razstavišču narodlcv pa bodo ra.zs-tavile Zahodna Nemčija, Kanada, Vzhodna Nemčija, Italija, Jugoslavija, Libanon, Pakistan, Poljska, El Salvador, Turčija, Češkoslovaška in Madžarska,. Prvič bosta letos sodelovala na, Dunajskem mednarodnem velesejmu, ki bo, odi 7. do 14. septembra. Libanon in El Salvador, ki hočeta prav na Dunajskem sejmu nastopiti predi mednarodno publiko in pokazati svc-je kapacitete kot gospodarska partnerja.. Trbiž — privlačno tržišče za Avstrijce V Podkloštru pregledajo cariniki dnevno okoli 3000 potnikov z železnico, ob praznikih pa njih število naraste celo- na 6000. Vsako leto, gre dnevno, povprečno 20 do 30 naloženih tovornih vlakov v obeh smereh čez mejo. V prvi polovici letošnjega leta je šlo čez mejo, v obeh smereh okoli 60.000 natovorjenih Vagonov. Carinski dohodki so v tem času znašali 70 milijonov' šilingov, pri čemer znašata uVoz in izVoz is-to višino. Izvoženega je bilo največ lesa in lesnih produktov, uvoženih pa- je bilo, največ rudhin, premoga, nafte, žita in sadja. Tudi cestni p-romet je na. tem področju najmočnejši V vsej Avstriji. Leta 1957 je bilo na področju Vrata — Megvarje zabeleženih 274.617 motornih vozil, ki so prepeljala 1,066.235 oseb V Italijo, V Avstrijo pa je prispelo, 269.279 motornih vozil z 1,075.146 osebami. Računajo, da je lani potovala večina teh ljudi zgolj na nakup V Trbiž, kjer so nakupili vsega skupaj za 200,000.000 šilingov raznega blaga. Tovorni promet pri cestnem carinskem uradu Vrata — Megvarje se ie od leta 1956 potrojil. 70 °/o carinskega prometa uredijo na licu mesta. Ženeva. — Mednarodni Rdeči križ je objavil, da je- poslal V poljske, kraje, ki so bili hudo, prizadeti ob zadnjih poplavah, za, 70 milijonov dolarjev zdravil in obleke. Poljski Rdeči križ je posebej prosil za cepivo proti otroški paralizi in za antibiotike, da bi preprečili epidemije v prizadetih krajih. Rim. — Poslanska zbornica je v soboto izglasovala zaupnico, demokrščan-ski Vladi Amintora Fanfanija. Zanjo je glasovalo 295, proti pa 287 poslancev, medtem koi se- jih je 9 Vzdržalo glasovanja. Proti so glasovale desničarske stranke, in to- zaradi vladnega programa in njene politike v gospodarstvu. Republikanci so ostali rezervirani, ker V sedanji vladi niso preveč upoštevane njihove zahteve po reformi krajevnih uprav in ureditvi odnosov med cerkvijo in državo,. Kairo-. — Uradni predstavnik kairske vlade je izjavil, da je bila. proslava šeste obletnice osvoboditve Egipta bolj skromna zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu. Proslava je bila omejena samo na tradacionalni govor predsednika Naserja, medtem ko so ostale proslave in vojaške ter civilne parade odpadle. Pariz. — Krogi okrog Atlantskega pakta objavljajo, da se bo v kratkem sestal s-ve-t tega pakta in obravnaval vprašanje Bližnjega Vzhoda.. V Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi neugodne reiakcije nekaterih držav članic NATO na anglo,-ameriško intervencijo v Libanonu in Jordaniji. Nesoglasje proti anglo-ameriški politiki je najprej izrazila Zahodna Nemčija, njej se je priključila še Italija in Grčija, ter Francija in Skandinavske države. Washington. — V sredo se je začelo v Washingtonu zasedanje odbora, petrolejskih družb, ki jih je sklical ameriški minister za notranje zadeve Seato-n. Minister jei sklical sestanek zato, ker želi slišati mnenje in nasvete predstavnikov teh družb, kako bi rešili problem oskrbovanja, s- petrolejem, ki je nastal zaradi krize na Srednjem vzhodu. Saint Louis. — Predstavniki črnskih dijakov in študentov iz Little Rocka so poslali okrajnemu apelacijskemu sodišču v Saint. Louisu zahtevo, naj prekliče sklep, okrajnega federalnega sodišča o odložitvi integracije šol v Little Rocku. Okrajno, federalno sodišče je namreč odložilo skupen pouk za bele- in črne otroke do leta 1961. Berlin. — Vzhodna Nemčija je izpustila devet pripadnikov ameriških Vojaških sil, ki so 7. julija s svojim helikopterjem preleteli čez mejo, te države. Sporazum o izpustitvi osmih vojakov in enega oficirja sta podpisala predstavnika Rdečega, križa Vzhodne Nemčije in. ZDA. Washington. — Predsednik ZDA Eisenho-bi. »Milostljivi gospod,« se je začel opra- vičevati gostilničar, »to je moj teliček, ki nima pameti, sicer bi si kaj takega ne upal delati, ko pa bo zaklan, ne bo več mukal.« Upravnik je gostilničarja razulnel. In kakor bi bil postal drugačen človek, je prijel Marka ostro: »Boš plačal?« — »To’ mora biti,« je odgovoril Marko. Le čudno, da ni gostilničar prišel ob pamet, ko: je videl, da se Marko upravnika sploh ni bal. Zato: si je domišljal, da Marko ni pri pravi pameti in je to povedal tudi upravniku. Toda upravnik je rekel glasno: »Bomo videli, če je pri pameti.« Nato se je okrenil k Marku in mu rekel: »Če ne boš plačal, te bom dal zapreti, kjer boš dobil jesti samo kruh in vodo.« — »To mora biti,« je odgovoril Marko in si mislil: »Če koga zapro, mu morajo' dati tudi nekaj jesti; razumljivo pa je, da mu ne dajo> golobov in piva.« — »Le počakaj, ti bom že pokazal, kaj se pravi iz mene norčevati,« se je razjezil upravnik, »dam te vreči v vodo, petem bomo že videli, če si pri pameti.« — »To mora biti,« je rekel Marko in si mislil: »Kar upravnik želi, to se najbrž tudi mora zgoditi.« In upravnik je poslal po slugo, ki je odvedel Marka k reki, ki je tekla mimo Živel je marljiv čevljar. Imel pa je napako, ki jo imajo vsi čevljarji, namreč, da je bil silno radoveden. Vse je hotel videti. Vedno je stegoval vrat skozi okno-, da je videl, kdo gre, kakšen jei in kam gre. Nekega dne prikorakajo mimo njegove hiše vojaki. »Aha, sedaj jih je pa veliko, moram si jih ogledati,« je rekel in že je bil pri oknu. Hitro ga je odprl in potisnil glavo med okensko mrežo. Bil je tako’ vnet, da je glavo potiskal kar naprej in ni niti pomislil, kako bo glavo spravil nazaj. Dejal je: »No, zdaj pa res dobro vidim.« Vojaki so odkorakali in nesrečnež je šele tedaj opazil, kaj se je zgodilo. Na vse načine je zvijal vrat, da bi zvlekel glavo’ iz mreže, toda ni se mu posročilo. ČevlarjeVa žena, ki se je kmalu potem vrnila iz mesta, je že od daleč zapazila, kaj se je primerilo njenemu radovednemu možu. Ko je prišla blizu ga je vprašala: »Kaj pa vendar misliš, da moliš glavo skoz okenska mrežo?« »Oh, kako je hudo« je odvrnil čevljar, »toda ne morem je potegniti nazaj.« In res, ubogi čevljar je imel ušesa že čisto rdeča. Žena mu je mesta in je bila precej široka. Upravnik in gostilničar sta šla počasi za njima. Na obrežju je upravnik vprašal Marka še enkrat, če bo plačal. Ker pa je Marko zopet rekel, »to mora biti,« je upravnik naročil slugi, naj zgrabi Marka za roke, gostilničar pa ga je prijel za noge in sta ga vrgla v vodoi. Marko je znal plavati kot riba. Čez nekaj časa je priplaval nad vodo in jo zavil proti drugemu bregu. Ko je bil sredi reke, je upravnik ukazal Marku s strogim glasom: »Zdaj pa plavaj nazaj!« Toda Marko se ni niti okrenil, le kričal je na ves glas: »To ne mora biti.« — »Pravim, da mora biti,« je kričal za njim upravnik. »To ne mora biti,« je klical Marko, skočil na drugi breg, se poklonil upravniku in gostilničarju ter se izgubil v bližnjem gozdu. Vam je znano, da . . . — je slavni tekač Nurmi dolgo časa držal 11 svetovnih rekordov? — izvira odbojka iz ZDA in da so jo: prinesli V Evropo vojaki iz Amerike za časa prve svetovne vojne? — je Olimp najvišja gora Grčijei in je višja od Triglava? Stari Grki so verovali, da imajo’ na njem svoj sedež številni grški bogovi, ki jih poznamo iz grške mitologije? brž ovila glavo s cunjami in rekla: »No, sedaj pa potegni!« »Oh, še misliti ni, da bi šlo,« je zajavkal čevljar, »zdaj, ko so še te cunje na poti.« Na srečo je prišel mimo sosed kovač. Poznal je čevljarjevo’ radovednost in se je njegovi smoli že od daleč hudomušno smejal. Pobaral ga ie: »No, čevljarček, kam si se pa danes, tako' zaveroval, da kar naprej zijaš skoz okno?« »Oh, prijatelj kovač, pomagaj mi, če mi moreš. Samoi ozrl sem se na vojake, ki so korakali tod mimoi, pa mi je smuknila glava med okenska mrežo.« Kovač mu je šegavo odgovoril: »Ušesa ti bom porezal, pa boš lahko glavo potegnil nazaj. Druge pomoči ni.« »Joj,« se je ustrašil čevljar, »ušes pa že ne dam proč.« »Bila bi še ena možnost, da te rešim,« je počasi nadaljeval kovač, namreč ta, da upognem železnoi palico.« »Prosim, prosim« je milo zaprosil čevljar. Res je kovač stopil do>-mov po potrebno orodje, upognil je palico in rešil nesrečneža. Odslej čevljar ni bil več tako radoveden. Oknu pa se skoraj še približati ni več upal. Tako, dragi otroci, to povest si pa le zapomnite. Ne bodite preveč radovedni, da se še vam ne bo zgodilo' kaj takega. Kaznovana radovednost ^OBODNIM SONCEM DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV — "•O***** 81 Množica je prebila prvo zamamljenost, ko se je oglasil skrhan vzklik, še ves boječ, kakor v globokem spoštovanju in bojazni sredi vesoljne tihote se je odtrgal izmed množice. Ali tedaj se je zgodilo, kakor bi kaplja odrinila zatvomico razdivjanemu toku. Zagrmelo je po vsej vojski. Zaropotali so tuli na plečih, dvignile se sulice in kopja, zazveneli so meči, roke so zavihtele sekire nad glavami. »Slava! Iztok je velik! Perun je z njim! Slava Perunu! Pogibel Bizancu! Na maščevanje, na maščevanje!« Svaruniču je pljusknila kri v lice. Obšla ga je nepremagljiva slast, zbudila se mu sla, da, bi v tem trenutku zavladal nad njimi in bi se uresničilo, kar je govoril Volk starešina: .Despot hoče biti Slove-nom in Antom!' Toda Iztok je obvladal trenutno čustvo. Kakor od sramu je povesil glavo, napel povodce, da se je vzpel konj in odbežal v dolgih skokih skozi množico. In vsa; konjenica je v divjem diru planila' za njim, v strogem redu, da je zemlja bobnela pod kopiti, da je dušil žvenket orožja čedalje bolj navdušeno kipenje vojnih vzklikov. Ko je četa izginila v hrastov log, se še ni poleglo navdušenje. Starci so se solzili v zanesenosti, mladenke so stezale roke za junaki in veljaki so se zbrali v gručo ter s prisegami in zarotbami zatrjevali, da z Iztokom osvoje vse zemlje. Med navdušenim viharjem je jezdil Iztok zamišljen proti gomili, kamor so zasuli Hune s Tunjušem. Pretreslo ga je, ko je zazrl pred seboj črno prst, pod katero so trohneli tako hrabri borci. Ko se je približal grobu, je zaprhal njegov žrebec in stresel grivo. Iztok se je ozrl in osupnil. V travi ob grobu je ležalo mrtvo truplo deklice z zagrnjenim obličjem. Hipoma se je domislil Ljubimce in zazeblo ga ]e v srcu. »Če ni utekla, če je Alanka lagala, če se je varal Radovan, če je to osveta Hunov?« Kolena so mu klecala, ko je izmaknil nogo iz stremenov, roka se mu je tresla, ko je odgrinjal naličje, da je pogledal V obraz mrliču. — »Alanka!« Srce ga je zabolelo, ko je zagledal rano na lepem vratu in, v desnici nož. Odvalil se mu je sicer kamen od srca, a prevzela ga je otožnost. Zagrnil je mrtvi lice in svečano razsodil: »Močnejša od smrti je bila tvoja ljubezen!« Pozval je vojščake, da so zapadli grmado in sežgali Alankino1 truplo. Zamišljeni so stali barbari ob plamenu, njih srca so klečala v spoštovanju pred ljubavjo, kakršno je, gojilo srce lepe Alanke. Ko se je polegel vihar, se je vrnil Sva-runič k starešinam in prosil, naj se' brž zbere vojni svet. Takoj so se zbrali staroste in starešine, katere je obkolil zbor veljakov in mladcev in mladenk. Zborovali so naglo. »Kam?« »Preko Hema, kamor koli! Maščevanje in plen je geslo.« »Kdor naj poveljuje?« »Iztok, Iztok!« Viljenec in Bojan sta se ločila od; posve-tovalcev in šla, po> Iztoka. Navdušen vihar ga je sprejel. »Iztok vojvoda, Iztok vojvoda!« Svarunič je zamahnil z roko in prosil, da bi govoril. Vojni svet mu je poveril besedo in rogovi so pomirili množico. »Staroste, starešine, velmoži in bratje!« Svarunič se je po; bizantinsko uslužno priklonil vojnemu svetu in narodu. »Kako je lep, kako ljubezniv!« so si po-šepetala dekleta. Starešine in velmožje so se vzravnali, veseli lepega pocaščenja. »Vojvodstvo mi po ver j ate?« »Živel Svarunič vojvoda!« »Ali veste, da ima vojvoda velike dolžnosti?« »Vemci; zato smo te izbrali!« »Ali veste, da ima vojvoda trde pravice?« »Vemo; zato jih izvršuj!« »Torej sprejemam vrhovno povelje nad bratsko vojsko in Vam prisegam na bogove naše, na vile naših logov, na1 kosti padlih bratov, vaših in svojih, da Vas povedem na maščevanje, kakršnega še ni vršil ne Sloven ne Ant. Zaupajte mojemu meču, zaupajte moji misli! Dokler smo na zemlji sovragov, dotlej sem vaš vojvoda. Ko se vrnemo, sem zadnji hlapec starešin in pokoren sluga Velmož.« »Živel Svarunič! Slava Iztoku!« »Darujmo naglo zadnji obet Perunu, potem se dvignimo na jug. Jesen se bliža. Ako so nam mili bogovi, prezimimo onstran Hema v deželi sadja in trte.« Takoj so se okrenili Vsi proti žrtVeniku, na katerega so bili položili žreci ovna. Viljenec in Bojan sta zakurila grmado, deklice so potresle rož in dišav na ogenj, kozelniki so s svečanim pogledom motrili drob, narod je molčal v sveti pobožnosti. Po obredu je Iztok uredil Vojsko. Na čelo ji je določil svojo izborno konjenico. Vendar je od teh izbral najboljše borce in jih pridelil vsaki zadrugi kot pomočnike veljakom in starešinam, ki so vodili gruče mladcev lokostrelcev, zbore mogočnih suličarjev, oddelke ščitarjev in nazadnje tolpo golih pračarjev, sužnjev in pastirjev, ki so bili oboroženi s kiji in beti, nakovanimi z žeblji, roglji jelenov in okli merjascev. Za njimi se je valila neredna tolpa z brašnom, vozeča na telegah mehove medu, suhega mesa in žita. NAPREDNIH GOSPODARJEV Subvencije in posojila v letu 19SS Ministrstvo! za kmetijstvo in gozdarstvo je pred kratkim razpisalo vrsto subvencij in pocenjenih posojil za1 kmetijstvo. Subvencije sie bodo letos podeljevale za, kultiviranje zemljišč in za osuševanje manjših zamočvirjenih zemljišč. Posojila so na razpolago za dolgoročne investicije, za nakupi kmetij in za pospeševanje tujskega premeta na kmetijah v gorskih predelih. Kultiviranje kmetijskih zemljišč Namen subvencij je, da omogočijo spremembo neproduktivnih in slabcproduktiv-nih zemljišč v polnorodovitna kmetijska zemljišča. S tem namenom, so subvencije dosegljive za a) zravnanje kmetijskih zemljišč, ki so bila opustošena in razrita za čaka vojne ali pa V prvih povojnih letih (bombardirana zemljišča, zemljišča s porušenimi Vojaškimi objekti in podobno); b) zravnanje zemljišč, da set po njihovi zložitvi (komasaciji) odpravijo! opuščena pota, globelji, jarki, brežine: in pobočja med sosednimi zemljišči in se spremenijo v polnorodovitna kmetijska zemljišča; c) zravnanje, preoranje, obdelavo, gnojenje in osetev kislih travnikov, pašnikov in senožeti po osušitvi zemljišč, da se omogoči njihova polna rodovitnost; č) trebljenje in kultiviranje gozdnih posekov in logov v primerih, kjer je bilo izdano dovoljenje za trebljenje; Pocenjene sadike jagod Za ureditev nasadov jagod: V Velikosti odi 200 m2 naprej daje kmetijska; zbornica pocenjene sadike, in sicer za vsakih 200m2 brezplačno 600 sadik, nadaljnjih 600 sadik pa proti ceni 40 grošev za komad. Naročila sprejemajo1 okrajne kmečke zbornice in oddelek za sadjarstvo pri kmetijski zbornici. Z dobavo je računati koncem julija do pričetka avgusta,. Naročila po sortah bodo po možnosti upoštevana. Več jagodičevja v kmečki vnel Slovenska kmečka zveza sporoča, da ima, še v zalogi brošuro ing. Marka, Pol-zerja »Več jagodičevja V kmečki vrt«. Interesenti io lahko naročijo pri Sekretariatu SKZ, Celovec, Gasometergasse 10, proti plačilu 5 šil. Slinavka in parkljevka oh avstriiski meji V zapadnonemškem okraju Lindau blizu avstrijske meje na P red a riškem je začetkom julija izbruhnila slinavka in parkljevka,. Okrajno glavarstvo je takoj odredilo potrebna obrambne ukrepe. d) čiščenje in kultiviranje poplavljenih in z, gruščem zanesenih zemljišč. Prošnje za dosego, subvencij je: treba vložiti pri okrajni kmečki zbornici najpozneje do 1. avgusta 1958. Do tega dne vložene prošnje bedo upoštevane še v letu 1958. Višina subvencij se bci ravnala, po skupnih stroških kultiviranja in, po potrebi prosilca. Prosilec pa se mora obvezati, da bo zemljišča kultiviral v celoti po navodilih, ki mu jih bodo dali pristojni strokovnjaki. Dokler zemljišč v celoti ne bo' kultiviral, bo, subvencija veljala, le kot brezobrestno posojilo. Osuševanje manjših zamočvirjenih zemljišč Kakor vsa zadnja leta bodo tudi za leto 1959 dosegljive subvencije za osuševanje manjših zamočvirjenih zemljišč. Predvidene so subvencije V višini 20 °/o stroškov, ki jih osuševanje zahteva. V posebno potrebnih primerih se bo subvencija zvišala. Prijave predvidenih osuševanj in, prošnje za subvencijo je treba do 1. avgusta 1958 predložiti pristojnemu uradu za vo-dogradnje V Celovcu (za okraj1 Celovec in Velikovec) in v Beljaku (za okraj Beljak in Šmohor). Za sestavo projekta, bo urad: za, vodo-gradnje poslal potrebno vprašalno, polo, ki jo je treba, izpolniti najpozneje do 1. septembra, 1958 in jo vrniti uradu skupno z 200 šil. kot pristojbino za sestavo projekta. Posojila za dolgoročne investicije Ta posojila so, namenjena za gradnjo in večja popravila stanovanjskih in gospodarskih poslopij, za preureditev obrata in za nakup, strojev, ki so v stanju dvigniti proizvodnjo. Posojila so dolgoročna. Vračati jih bo treba V p,dietnih obrokih v teku 10 let proti 4 °/o obresti. Posojila dalje, deželna hipotečna banka proti vknjižbi. Prošnje je treba. Vložiti pri okrajni kmečki zbornici, ki daje vsa nadaljnja pojasnila. Posojila za nakup kmetij Za nakup kmetij oz. kmečkih gospodarstev so dosegljiva posojila do zneska 100.000 šil. proti 2 °/o obresti za dobo, 20 let. Posojila sel podelijo, za nakup, kmetij, ki niso v rokah kmetov, ali pa kmetij, kjer ni naslednika, sedanji lastnik pa zaradi starosti ne, more več gospodariti. Prošnjo, za posojila je treba pred sklenitvijo kupne, pogodbe vložiti pri kmetijski zbornici. Ce kupno pogodbo odobri deželna vlada, pri nakupu ni treba plačati davka na pridobitev' zemljišč niti n.e pristojbin. za, vknjižbo, v zemljiški knjigi. Poleg omenjenih sol za gorske kmete dosegljiva tudi še posojila za ureditev sob za letoviščarje, o čemer pa smo, že poročali v predzadnji številki na, drugi strani. Eelos pričakujejo podpovprečno letino Avstrijski inštitut za proučevanje gospodarskega razvoja je v svojem zadnjem mesečnem, poročilu mnenja, da vsled katastrofalne vigredne suše v nekaterih predelih države letošnja, letina ne bo, dosegla povprečne višine. Tudi če bi bili prihodnji tedni za rast zelo ugodni, bodo pridelki iz rastlinske proizvodnje skupno nižji, kakor v zadnjih letih. To poročilo, za naše kraje nikakor ni tolažilno. Nižji pridelki v rastlinski proizvodnji bodo imeli za posledico, močan pritisk živine, na trg, ki mu bo sledil padec cene. Če so posledice suše take, velike, da s,e, računa, v državnem merilu z nižjimi pridelki kakor v zadnjih letih, potem cena živine ne bo padla samo lokalno, temveč je pričakovati padec v državnem merilu. Vet. Vlade Gregorc vic: (SlfflbcfePVUOSi €MM CffnCHlifC pi?Z pPflSlČife Pri sesnih pujskih je slabokrvnost zelo razširjena bolezen. O njej po svetu Velika govore in pišejo,. Z gotovostjo lahko' trdimci, da je bolj pogosta, kot se, na splošno1 misli; česito namreč jo spremljajo in hkrati prikrivajo druge1 bolezni, ki pa so pravzaprav let posledica prvotne slabokrvnosti. Zaradi slabokrvnosti izčrpani organizem je velika dovzetnejši za, različne infekcije in druge, škodljive vplive, ki neprestano ogrožajo mlad prašičji zarod. Če pogledamo, anemične pujske, bomo takoj opazili, da sc, bledi, nekam sivkasto beli in, ne, lepo rožnati, kakršni so sicer zdravi pujski. Očitna slabokrvnost pa spremljajo, še druga znamenja, na primer utrujenost, poleganje, rahla otopelost, zmanjšan tek, pogosta tudi nekolika težje dihanje. Kmalu pa pujski začno srkati gnojnico, žvečiti stelje, gristi les in omet. Temu pogosto sledi, driska, naglo, hujšanje in hiranje, končno pa smrt. Zgodi se, da pujski poginejo povsem nepričakovano. Preživeli pujski so slabotni, mršavi, umazano! sivi, resastih ščetin in brez pravega! teka za, hrano. OD KOD SLABOKRVNOST PRI PUJSKIH? Omenili smo že, da zbale predvsem sesni pujski; pri teh se slabokrvnost že normalno razvije, ko, jim je 3 do 10 dni, takrat, ko, se izčrpajo rezerve železa, ki jih mladi organizem prinese s, se- boj na svet. Poleg tega je tudi mleko svinje hudo revno na železu; železo pa je, kot Vemo,, nujno potrebno, za tvorbo krvi. Če ga ni dovolj, se razvije anemija. Znano je, da je slabokrvnost pri pujskih danes Velika bolj pogoste,, kot je, bila nekdaj. To pripisujejo prasitvam sredi zi-mei ali v zgodnji pomladi, kc, svinjo s prašički še ni mogoče pustiti na, pašo. Še posebno pa poudarjajo, dejstvo, d,a; se, pujski in prašiči nasploh vzrejajo Večidel na lesenih in cementnih tleh. Tu seveda nimajo, nobenega, stika z zemljo,, ki Vsebuje železo in druge rudnine, ki s,o neogibno potrebne, mlademu telesu. Vemo pa, da pujski že prve dni življenja prav radi rijejo po tleh in s,a tako, sami v zadostni meri oskrbe z vsem,, kar potrebujejo,. KAKO PREPREČIMO SLABOKRVNOST? Na to vprašanje smo deloma že, odgovorili. Primanjkljaj železa moramo, vsekakor nadoknaditi. Najlaže bomo to, dosegli, če borna svinja in pujske imeli čim, več na prostem. To, morama začeti že nekaj dni pol porodu. Na prostem si bodo pujski, našli dovolj železa,, kc, bodo vneto rili po rahli zemlji. Tako, bomo najlaže preprečili slabokrvnost in jo, tudi ozdravili, če se, je žei razvila. Če pa to iz katerega koli vzroka, ni mogoče, na; primer zaradi hladnega vremena (zima, zgodnja pomlad), lahko gibanje na prostem, uspešno nado- knadimo, z ilovica ali običajno Vrtno zem-, ljc, ki jo nanesimo, V svinjak. V ta n-men z desko ogradimo čisti kot svinjaka in na-sujemo V ograjeni prostor zemlje. Prašički bodo z veseljem, rili po njej in, se, tako oskrbeli z zadostno količina železa. Če, pai s,oi prašički že huje zboleli in oslabeli, tako, dla ne kažejo Več pravega! veselja, d'a bi rili po zemlji, lahko uporabimo' različne! pripravke iz železa. V ta’ namen lahko pripravimo tele zmes: 450 gr zelene galice, 30 gr modre galice in 500 gr sladkorja:. To raztopimo v 3,5 litra tople vode. Z raztopimo namažemo' svinji vime, vsak dan ali vsak dtugi d;an„ Še preprostejši recept pa je tale,: 120 gr zelene galice raztopimo v litru Vode in s to raztopino nalahno poškropimo vime vsak drugi dan. Ko začno pujski jesti tudi druga hrana, moramo paziti, da. bo, hrana res ustrezna. Predvsem ne sme, primanjkovati beljakovin; živalskega porekla (rn.lek.ci, mesna ali ribja molka), vitaminov (A in D) in rudninskih snovi, ki so prav tako, važne za, rast, in, za zdravje prašičkov. Skrbimo, da bomoi pustili svinjo s pujski čimprej na pašo, kjer si bodo sami našli veliko tega, kar potrebujejo1. Tako se bomo tudi sami rešili kopice nepotrebnih skrbi. Ognili se bomo pljučnicam, driskam in drugim nevšečnostim, ki tako pogosto, spremljajo mlad! prašičji zarod! in, povzročajo hude izgube naši prašičereji. Tako urejena vojska je odrinila še tisti dan proti jugu. Iztok je jezdil neutrudno ob vrstah, hvalil, navduševal, ščuval na sovraštvo do, Bizanca in storil vse, da, je bila Vojska dobre volje in dai ni svobode vajena četa občutila, kako jo vodi in vlada edino on, Skrbel je, da so imeli dosti oddiha, razsipno je delil mednje, jedi in pijače. S tem je, utrdil ljubezen, utemeljil zaupanje in si razdivjano tolpo, podvrgel v stroga pokorščina, da sama! ni vedela, kako in kdaj. Vojska je naglo dospela skozi oropano severno Mezijo do Hema. Tam je, dovolil samo tolpi, da je ropala po vaseh živino, ker jim je pohajalo brašno. Brez odmora jih je vodil nato, čez Hem — in kakor bi izrasli iz tal, so se pojavili Sloveni in Anti V Traciji pred bizantinsko trdnjavo na razpotju Filipopeljske in Solunske ceste. V hrupnem naskoku so navalili na trdnjavo, jo ugnali, oropali, pomorili vse vojake in oporišče zažgali. To je bila prva, plamenica, ki je zapisala s krvavim žarom na nočno nebo,, da se je začelo grozno delo maščevanja. Ta žig je prebudil Vso zapadno Tračijoi, ki se je bila zazibala v brezskrbni jesenski pokoj in sedla k mizam, da bi uživala pridelke. Nihče ni slutil, da bi se dvignili barbari na jesen in prekoračili Donavo. Po trdnjavah so sicer zvedteli, da so ro- pali Sloveni po Meziji, pa dai so, se vrnili in bili spotoma celo poraženi od, Heru-lov, ki so jim oteli ves plen in rešili bizantinske sužnje. Iz Bizanca je prišla vest, da so Anti nahujskani zoper Slovene, da je sklenjena! z njimi pogodba po slavnem Hunu Tunjušu. Zato je prišlo povelje,, da izroči Vsaka; utrdba po nekaj vojakov vojskovodju Germanu, ki jih povedle skozi Ilirijo k, morju in od ondod, na pomoč Be-lizarju zoper Gote. Zakaj poslanca, ki sta bila. odšla iz Turrisa, so zalotili varhunski razbojniki in ju pobili. In sedaj so' se pojavili barbari tako močni, tako nenadoma in nepričakovano, kakor bi se bila odprla zemlja in jih izbruhala na plan. Bizatinski poveljniki so bili preplašeni in zbegani. Nihče ni mogel uganiti, kam krenejo Sloveni. Združitev legij je bila nemogoča. Vsak pretor je hitel, da popravi zidovje, da izkoplje in poglobi jarke, da napelje živeža ter tako čaka prihoda barbarov. Iztok je zaradi Epafroditovega pisma in po lastni sodbi uganil zadrego Bizantincev. Zato je razdelil vojsko V tri oddelke, ki so, se razlili proti jugu, vsi z enim smotrom, da se snidejo pred Toperom. Zase je izbral glavno cesto, ob kateri so bile najmočnejše bizantinske postojanke. Začelo se je strašno divjanje, Vsakdanje zmage so narod razgrele do besnosti. Opijanjeni s krvjo, preobloženi s plenom, siti vina, so1 drli Sloveni in Antje kakor razljučeno valovje groznega veletoka. Pred tremi divjimi curki, katerim soi poveljevali Iztok, Rado in Jarožir, je orala brazdo konjiča, ki je zaradi naropanih konj in orožja, rasla od dne dio dlne. Divji mladci so si maidteli oklepe in ščite ter se, gnani s čarobno silo, priklopili urejenim četam kakor ud k telesu, od katerega jih je ločil samo meč, samo, strašno sproženo, kopje. In kadar koli je zazevala rana v obrani ceste, kadar je buknil proti nebu črni dim in naznanil, da je rilec vojske pogazil trdnjave,, se je razlila tolpa po okolici in palila, ropala in morila z grozo, kakršne še ni doživela Tracija. Vse vasi, polja in livade so bile sežgana pokraiina, po kateri je ležalo neštevilno mrličev. Hem je izpraznil dupla in špilje ter poslal oblake vranov in jastrebov za vojsko', da so bili žalostni pogrebci mrličev z razbitimi glavami, umrlih na konicah kolov, raztrganih in razčveterjenih, ožganih od plamenov, pomendranih od konj in posečenih od mečev. Zakaj; kogar je zgrešil meč vojščakov, tega je zadel kij tolpe, katere se je polastila ljuta slast po; klanju, da niso prizanesli ne starcu ne dojenčku. Trume dečkov in deklic, krščenic, so zajeli, trope govedi tirali na sever proti domu, včasih pa zaradi obilice plena iz same objesti za-palili staje z živino in jo sežgali. Celo Iztok, se je upijanil od neprestanega bajal Njegov meč ni udaril nikdar na moža brez orožja. Kjer je bil bajni me- tež najgorši, tam se je gibal njegov šlem, udarjal njegov meč. Šlem mu je bil posut z udarci, prsi rjave od krvavih srag, roka ožuljena od ročnika. Vedel je, kaj dela tolpa. Bežal je pred, njo, studilo se mu je, tedia tiha slast mu je zaeno grela srce. »Maščevanje vršim, grozno maščevanje,« je mrmral, kadar je počival po boju samoten na ravnini, v gozdu, vrh griča. »Devet bratov mi je umoril Bizanc — stotero maščevanje zanje! Sestro LjubinicO' je umoril Bizanc — kdo dbug? Hun, ni bil sovražen SloVencm, dokler ga ni podpih-nil UpraVda! Maščevanje' zanjo! Ireno je preganjal Bizanc in mučil in jo hotel oskruniti, o, maščevanje, maščevanje! Tn mene samega! Ha, privezala me ie vlačuga k jaslim, dal bi me počasi umorila, da bi se napasla ob mojih bolečinah! Maščevanje!« In ob takih mislih se je oglasil krik preganjanih, jok ujetnic in vzdihi umirajočih kakor harmonija, katero je z naslado pilo niegovo, uho. V tej omami se je zbudila ljubezen,. Nemirno je zahrepenel po Ireni. Ponos se je dvigal v njem. »Ne boš se me sramovala junaka, ker ljubiš junake. Predte stopim, ovenčan z zmago! Vsa, vojska, te počasti kot carico. Posujem te z dragulji kakor despojno, ti edina!« (Nadaljevanje sledi) ilci oddih IN RAZVEDRILO GEORG MUHLEN S C H U L T E : Na, cesti sei je zbrala, množica ljudi, ki gleda na streho neke hiše ter burno razpravlja,. Čez, nekaj časa priropota gasilski avto: mehanična lestev se dvigne proti strehi. Tedaj se razvija razgovor medi možem:, ki je komaj stopil v ta; krog radovednežev, in med nekim, ki je pred, hišo že dolgo stal. »Kje pai gori?« »Nikjer.« »Toda saj so tukaj gasilci.« »Da, ti so tu.« »No, potem vendar gori.« »Ker so gasilci tukaj?« »Da.« »Ne, zato ni potreben požar. Celo nasprotno!« »Kaj naj: to pomeni?« »No, Vzemimo, da, nekje gori, kajne?« »Da.« »Tedaj bodo alarmirali gasilce, in ti se; odpeljejo! Medtem še vedno gori, kajne?« »Samoi po sebi razumljivo.« »No, tako; samoi poi sebi razumljivo to spet ni. Lahko je zelo majhen požar. Na primer, vi ste odložili Vaš celuloidni ovratnik na pisalno' mizo in si prižgali cigareto. Nenadoma gori vaš ovratnik. V prvem razburjenju pokličete gasilce. Medtem pa, ko so gasilci na poti k vam, pogasite svoj ovratnik. Vse to je mogoče,.« »Ne, to ni mogoče.« »Kako toi, dat ne?« »Ker ne nosim celuloidnega perila.« »To je postranska stvar.« »To ni postranska stvar. Sem namreč trgovski potnik z rastlinskim maslom, dobro se moram obleči, ko pridem med svoje odjemalce.« »Kakoi važno, ti vaši odjemalci!!! Odjemalci rastlinskega masla!!! Pošten človek ne je rastlinskega masla!!!« »Poglej no! In kaj mislite o Rabindra-nathu Tagoreju?« »Tagore? Kdo je to?« »No, pesnik. Je samci rastlinsko maslo.« »Pojdite no s temi pesniki! To sploh niso ljudje. Saj samo grizljajoi svoje svinčnike, kasneje pa poližejo kakšno packo črnila in, zajtrk je gotov!« »Vi stel zelo dobro poučeni. Rabindra-nath Tagore je mnogokratni milijonar. V Kalkuti ima svoj grad, sedemnajst služabnikov in svojo' jahto.« »Tako! In kakšno zvezo ima ta človek z gasilci?« »Zakaj z gasilci?« »No, saj ste me vprašali, kje goirl.« »Da, in nai vprašanje mi niste odgovorili.« »Kako morete kaj takega trditi? Nikoli ne ostanem nikomur dolžan, zapomnite si to! Odgovoril sem vam: nikjer ne gori!« »Toda, člorVek božji — tukaj Sot gasilci! Če s,o tukaj gasilci, mora goreti,.« »Ne, nasprotno!« »Kako nasprotno?« »No, pazite malo! Vzemimo, da; nekje gori, kajne...« »Da, potem pokličejo gasilce, medtem še vedno gori, lahko pa je tudi že vse v redu. Na primer, če so' goreli moji celu- ■ža dobro volje------------------------1 Prijetna jetnlšnica Da, bi svojim, »klijentom« naredil bivanje v ječi prijetnejše, je uprava jetnišni-ce v Atlanti v ZDA dovolila zapornikom, da vsako nedeljo povabijo na kosilo svoje prijatelje. Zdravniška Zdravnik zaskrbljeno pogleda trgovca in mu reče: »Tale vaš kašelj mi ni prav nič všeč!« »Žal mi je gospod doktor, toda, to je edini ki ga imam!« Neverjetno — Ali si bral, da je1 neki pianist igral štirinajst dni neprenehoma na klavir? — To ni nič. Jaz že štirinajst let igram na loteriji. Dvakrat pozabljeno Neki profesor je povabil prijatelja na kosilo, pa je prijatelj pozabil. Ko je profesor drugi dan srečal prijatelja, se ta udari z roko po čelu in reče: »Oprosti, kolega, pozabil sem, da si me za včeraj povabil za kosilo.« Potem se tudi profesor udari poi čelu in pravi: »Saj res, jaz se moram opravičiti. Tudi mene ni bilo doma, ker sem pozabil, da sem te povabil na kosilo.« GASI loidni ovratniki, ki sem jih medtem pogasil itd.... Vse to vem!« »Če vse veste, me ni potrebno spraševati.« »Dovolite, povejte mi samo eno: zakaj ne gori, če so pa gasilci tukaj.« »Saj o tem nisva govorila.« »Seveda sva.« »Ne, nisva! Pojasnil vam bom, o čem. sva govorila. Vi ste rekli: Če so gasilci tukaj, MORA goreti! Toda to ni nujno. Nasprotno: če so gasilci tukaj, MORA nehati goreti. To je, ključna točka, vidite. Gasilci so zato tukaj, da neha goreti. Stvar je namreč taka: gasilci imajo cevi, s katerimi brizgajo Vodo v ogenj. Če: pride voda v ogenj...« »Da, da, sem žet poučen! Ali so gasilci že brizgali? »Ne.« »Torej še gori.« »Ne.« »Torej je ogenj pogašen, preden so gasilci prispeli.« »Niti sledu o tem.« »Človek, vi me boste popolnoma znoreli! Kaj se potem pravzaprav dogaja? Zakaj postavljajo gasilci svojo lestev k oniie, hiši?« »Vidite, končno vprašujete pametno! In sedaj vam bom tudi povedal zakaj: stvar je namreč taka, saj sploh ne gori, pa tudi gorelo ni. Gasilci hočejo1 samo ujeti pobeglo papigo.« »Papigo?« »Da. Papiga je last kriminalnega svetnika iz pritličja. Zelo inteligentna žival. Govori bolje kot kakšen poslanec.« »No. no!« »Častna beseda! Moja nečakinja je služkinja pri tem kriminalnem svetniku. Pripoveduje o papigi neverjetne stvari. Govori, na: primer: —Nikakor ne, mladi prijatelj! — je rekel bankir, gospod Williams, mlademu možu, ki mu je sedel nasproti in držal iztegnjene noge na mizi. — Ne, gospod Chawean, poslušajte me pazljivo in se skušajte pri tem česa, naučiti. Prosite me za roko moje hčere. To pomeni, da hočete postati moj zet in tako priti dot tujega denarja. Na, moje Vprašanje, če imate premoženje, ste mi malo prej odgovorili, da je vse vaše premoženje borih dve sto dolarjev. Gospod Williams je stegnil noge na mizo in nadaljeval: — Vi pravite, da sem bil tudi jaz nekoč revež in da nisem imel niti dve sto-dolarjev. Tega ne tajim. Poudarjam pa, da sem imel v vaših letih precej več kakor vi. Denar sem si pridobil z, razumom, ki ga vi nimate. Opažam, da se vznemirjate! Opominjam vas, da imam za slugo močnega črnca. Pazljivo me poslušajte in si me Vzemite za vzgled. Ko mi je bilo šestnajst let, sem prišel k svojemu stricu V Nebrasko. Da bi si pridobil denar, sem strica pregovoril, da so na njegovem posestvu linčali nekega črnca. Prostor smo ogradili in kdor je1 hotel prisostvovati, je moral plačati vstopnino. Vstopnino sem pobral jaz. Koi so črnca obesili, sem. z vstopnino vred še tisti večer izginil. Obešeni črnec mi je prinesel srečo. Za ta denar sem si na severu kupil zemljo in razglasil, da sem našel zlato v njej. Razumljivo, da sem zemljišče hitro prodal, seveda za drag denar, ki sem ga vložil v hranilnico. Komaj je omembe vredno, da me je kmalu nato eden prevaranih obstrelil. No, zrno mi je prebilo kakor nalašč kost desne roke in mi prineslo dva tisoč dolarjev odškodnine. Ko sem okreval, sem za ves denar kupil delnice nova ustanovljene Družbe za gradnjo cerkva na področju, kjer bivajo Indijanci. Za Vsakih sto plačanih dolarjev smo dajali zelo okusne častne diplome, zgradili pa nismo ničesar. Končno je morala družba v konkurz. L C I V imenu postave, odprite!« »Neverjetno.« »Da. Potem pravi: »Roke v Vis, ali streljam!« »Razločno?« »Popolnoma1, razločno! Moja nečakinja je četrti dan svojega službovanja pri kriminalnem svetniku stopila v sobo s pladnjem in zajtrkom na njem. Nenadoma je nekdo zaklical: »Roke v vis, ali streljam!« Peng! in zajtrk je bil na tleh, vse, kava, maslo, kruh, klobasa.« »Težka stvar.« »No, nekako četrt kile, pravi moja nečakinja. Pes jo je takoj pograbil.« »Oprostite, nisva se razumela. Mnenja sem, da je dogodek s papigo težka stvar.« »A tako, da! Toda so še težje. Danes zjutraj stoji moja nečakinja V dnevni sobi pri oknu, ko nenadoma nekdot zagrmi za njo: »V imenu postave, odprite!« Seveda je okno takoj odprla in — fuč — pai-piga je bila zunaj.« »Čudna žival! Škoda zanjo!« »Zakaj škoda, zanjo?« »No, saj je odletela.« »Da, toda saj vidite, kako si gasilci prizadevajo, da bi jo spet ulovili. Toda, saj ne bodo uspeli. Pazite, ko bo gasilec na, vrhu lestve, ga bo papiga nadrla: »Roke v Vis, ali streljam!« in tedaj bo mož od1 strahu strmoglavil na tla,.« »Nesmisel, gasilci jo dobijo.« »Ne dobijo je.« »Izjavljam, da jo zagotovo dobijo. Stavim petdeset pfenigov.« »Tudi jaz.« Tedaj prepirljivca utihneta. Napeto opazujeta gasilca na, lestvi, ki se vedno bolj bliža strešnemu robu. Ko se' mu je tesno približal, seže naglo v žleb. Takoj nato se z nečim migajočim v desnici vrača. Nasprotnika v stavi se premakneta. Ob Objavila ga je točno sedem dni za tem, ko sem uspel zamenjati delnice Družbe za gradnjo cerkva z govejimi kožami, katerih vrednost se je začela prav tedaj dvigati. Uredil sem trgovino z govejimi kožami, kar mi je prineslo' precej denarja. Tem Več, ker sem; kože1 kupoval n:ai dolg, prodajal pa za gotovino. Imetje sem vložil v več kanadskih bank in potem objavil konkurz. Seveda so me zaprli. Na razpravi sem govoril tako zmešano; da so me sodni strokovnjaki proglasili za neodgovornega in postopek je bil ustavljen. Po razpravi sem občinstvo V dvorani obral za, miloščino. Bito' je ravno' za potne stroške v Kanado, kamor sem se odpeljal po svoj denar. Nato sem pobegnil si hčerko broOk!yn-skega bogataša Hamelsta v San; Francisco in tako Hamelsta prisilil, da mi jo je dal za' ženo. Zagrozil sem mu, da bom sicer z njo živel v San Franciscu, dokler ne bom uspel objaviti v časopisju, da je postala, njegova hči nezakonska; mati. Vidite mladenič, tak sem bil jaz. Vi pa v svojih letih niste napravili še ničesar, po čemer bi mogel sklepati, da, ste pameten človek. Poudarjata, da ste moji hčerki rešili življenje, ko' je padla iz čolna, v morje. Res, lepo, vendar to ni imelo za, vas nobene praktične Vrednosti, ker ste si pri tem, kakor ste mi sami povedali, popolnoma pokvarili čevlje. Ljubezen dlo moje hčerke pa šei ni razlog, da postanem tast nekoga, ki niti malo ni razborit. Opažam, da se spet vznemirjate. Prosim vas, pomirite sei in odgovarjajte na moja vprašanja: Ali ste kdaj kaj zakrivili? — Nikoli! — Imate premoženje? — Nimam. — Pa prosite za roko moje hčerke? — Da. — Sedaj vam pa postavljam poslednje vprašanje: Koliko denarja imate pri sebi? — Šestintrideset dolarjev! — Dobro. Govoril sem, z vami več kot pol ure. Prosili ste me za nasvet o denarnih vprašanjih, Zato zahtevam od vas trideset dolarjev. Dolar za minuto. vznožju lestve pričakujeta gasilca. Ko stopi na tla, reče eden od njiju: »Seveda, kot sem si mislil — saj sploh ni papiga, je mačka!« Škodoželjno pozdravi in gre svojo pot. Toda po dvajsetih korakih ga oni drugi dohiti. »Trenutek, moj gospod vi ste stavo zgubili. Gasilci so ulovili papigo.« »Kako? Kje pa je?« »V mačkinem želodcu. Mačka je požrla papigo na strehi.« »Od kod pa to veste?« »Pravkar je od znotraj potrkalo in reklo: »V imenu postave odprite!« William Faulkner o sebi Po značaju sem, potepuh. Ni mi toliko do denarja, da bi zaradi njega delal. Po mojem mnenju je sramota,, da je treba to-likoi delati. Najbolj žalostno pa je to, da je edino, kar more človek osem ur na dan početi, delo. Ne more osem ur jesti, tudi ne piti, niti osem ur ljubiti — le, dela lahkot osem; dolgih ur. In zato človek onesre-čuje sebe in tudi druge. * Sem kmet z Mississippija. Imam več kot sto hektarov zemlje in lovišče, krave, prašiča, perutnino; pse, svež zrak in mir in samoto. Predvsem mir in samoto. Blizu zemlje; blizu neba, blizu vesolja. Nimam radijskega sprejemnika:, ker dela preveč hi upa, telefon pa samo zato; ker ga farmar danes že mora imeti. Kmečko delo je trdo, toda dobro... * Ne pišem za denar, marveč iz strasti. Vse osebe V mojih delih SO' izmišljene, so mnogo boljši ljudje, kot bi jih mogel v življenju kdajkoli srečati. Skomponira-ni so iz tisoč ljudi, nosijo poteze: tega, ali onega človeka, ki mi je nekQČ prekrižal pot, niso pa, nikoli posnetek enega samega. In prav zato so morda karakteristič-nejši, kot bi mogel biti portret. — Oprostite, gospod Williams — se je skušal upreti mladi mož. — Nimam časa oprostiti! — je z nasmehom odvrnil gospod Williams in pogledal na uro; Zahtevam enaintrideset dolarjev, ker je spet pretekla ena, minuta. Ko je presenečeni mladi mož plačal zahtevano vsoto; mu je gospod Williams ljubeznivo rekel: — Sedaj pa Vas prosim, da; čimprej zapustite mojo hišo, sicer vas bom prisiljen vreči ven. — A vaša hčerka? —• je vprašal mladenič že med vrati. — Takemu bedaku svoje hčerke ne dam! — je rekel WiUiams, mimo. — Izginite čimprej, sicer boste požrli lastne zobe. — No, lepega zeta, bi dobil — je rekel gospod Williams; svoji hčeri, ko je mladi mož odšel. — Ta Cha,wean je tepec, ki gai nikoli ne bo srečala pamet. — Torej ni upanja, da bi postal moj mož? — je vprašala gospodična Lota1. — Pri teh pogojih ne! — je odvrnil oče. — Dokler ne dokaže z dejanjem, da ga je srečala, pamet. In gospod Williams, je začel pripovedovati hčeri o bičanju črnca, o svojem razgovoru z gospodom Chawaenom in dodal: — Dal sem mu dovolj naukov za življenje! Naslednjega dne je gospod; Williams odpotoval po trgovskih poslih. Ko se je čez osem dni vrnil, je našel na, stoji pisalni mizi pismo: »Spoštovani gospod! — Zelo sem vam hvaležen za nasvet, ki ste mi ga dali pred osmimi dnevi o denarnih zadevah. Tako sem se navdušil nad njim, da sem med vašo odsotnostjo! pobegnil z Loto v Kanado. Zaradi reda vam javljam, da sem vzel iz blagajne vso gotovino in vrednostne papirje. Vaš Chawean Pod te besede pa je pripisala hčerka: Dragi tati! — Prosiva za blagoslov. Obenem ti sporočava, da nikako nisva, mogla najti ključev od blagajne in sva jc zato odprla z introglicerinom. Tvoja, Lota JAROSLAV H A Š E K : flLmeriška humoreska Štev. 30 (846) Stran 8 Celovec, petek, 25. julij 1958 Tiskovna konferenca koroških Slovencev . . . (Nadaljevanje s 1. strani) ga leta, potem izhaja ta grožnja izključno od strani ljudi in krogov, ki na Koroškem nočejo miru med obema deželnima narodoma in zato skušajo preprečiti skupno vzgojo mladine, medsebojno spoznavanje in razumevanje v dvojezični šoli ter posredovanje obeh jezikov. Na podlagi teh spoznanj je nastala dvojezična odredba, ki se je povsod tam, kjer so jo izvajali, dobro obnesla in prav potek šolske stavke dokazuje, da jo pretežna večina prebivalstva odobrava. Te ugotovitve je v polni meri potrdil tudi potek tiskovne konference, kjer je edino zastopnik FPO-jevskega tiska, občinski svetnik Vallom, V diskusiji dosledno zastopal argumente protislovenske gonje in so mu ostali novinarji zelo odločno povedali, da s hujskanjem in očitki ne bo mogoče najti zadovoljive rešitve. Pri tem se je FPO-jevskemu zastopniku primeril neprijeten spodrsljaj, ko je priznal, da zadnja stavka ni uspela, ker je bila le improvizirana, pač pa. se lahko zgodi, da bo novo stavko* temeljito pripravila široka organizacija, na kar je eden izmed navzočih novinarjev izrazil mnenje, da bi bilo reševanje manjšinskega vprašanja bistveno olajšano, če bi člen 7 začeli izvajati od zadaj in bi naj- prej prepovedali organizacije, ki delajo proti manjšini. Na pripombo, da je dvo--jezično šolsko ureditev, proti kateri je zdaj naperjena ostra gonja, soglasno in brez pritiska zasedbenih sil sklenil deželni zbor in se je Avstrija pri pogajanjih za Državno pogodbo prav nanjo sklicevala kot na dokaz širokogrudne in vzorne manjšinske zaščite, je g. Vallon cinično odgovoril: Časi in mnenja se spreminjajo! S tem pa je nehote- tudi povedal, kaj se skriva za protislovensko gonjo, pri kateri ne gre za poštena, in iskrena prizadevanja, marveč le za dvomljive interese nacionalističnih krogov, ki brez hujskanja in razpihovanja narodnostne mržnje očitno ne morejo živeti in v svojem nepomirljivem sovraštvu do vsega, kar je slovenskega, pogosto zgubljajo razsodnost in čut za poštenost ter resnico. Pa še to je treba ugotoviti: Medtem ko je »Volkswille«, katerega zastopnik je žena konferenci precej očitno zastopal interese neke tretje skupine, v poročilu o konferenci postavil gotove stvari na glavo, so nekateri listi blesteli z odsotnostjo in so stališče koroških Slovencev do šolske stavke tudi potem popolnoma zamolčali. Vendar pa že star pregovor pravi, da pomeni molk pritrdilen odgovor! Slovenski narod je praznoval svoj največji praznik — Dan svobode V torek je bilo po vsej Sloveniji praznično razpoloženje. Ljudstvo je obhajalo 17-letnico dneva, ko je iz slovenskih gozdov odjeknil prvi partizanski strel in naznanil začetek ostre in krvave ter neizprosne borbe slovenskega naroda proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Slovenci so se po vsej deželi množično odzvali klicu Osvobodilne fronte in Komunistične partije ter zapustili domove ki se aktivno vključili V borboi za svobodo. Pot do svobode je bila dolga, težka, krvava in naporna. Vendar slovenski narod ni klonil tudi v najtežjih trenutkih, ker upoma sila proti fašističnim zatiralcem in nasilnežem je bila velika in vztrajna. Danes se slovensko ljudstvo s ponosom spominja na Veličastne dni. 22. julij je po- stal simbol vstaje in svobode. Vsako leto ga Slovenci po vsej deželi proslavljajo s številnimi proslavami, na katerih se spominjajo najtežjih in odločilnih trenutkov v slovenski zgodovini. Ob proslavah sc slovensko ljudstvo spominja tisočerih žrtev, ki so prelile kri za svobodo- svoje domovine, žrtev, ki so bile zverinsko mučene in ubite na moriščih fašističnih okupatorjev, žrtev, ki so bile.umorjene v različnih fašističnih koncentracijskih taboriščih, v plinskih celicah, žrtev, ki so odšle in se nikdar niso- več vrnile. Številni spomeniki žrtvam širom Slovenije pričajo, da slovenski naro-d zna ceniti svoje junake, ki so darovali svoja življenja za svobodo-, ki jo danes uživa slovenski narod. Danes si svobodni slovenski narod gradi tisto, o čemer so mnogi sanjali že stoletja. Mož s 500 ženami na razstavo v Bruselj Belgijski kralj Baudo-uin je na, svetovno razstavo- v Bruslju povabil tudi vse kronane glave na svetu. Med temi tudi kralja črnega rodu Bakuba iz Belgijskega Konga. Kralj tega. rodu, Lubemgo-, je najavil svojo- udeležbo. Teda v nemalo zaskrbljenost direkcije bruseljske razstave bo Lubengo v Bruselj prispel v spremstvu svojih 500 haremskih žena.. In za vodstvo razstave je s tem nastal velik problem, kam naj spravijo kralja Lubenga s tako številnim spremstvom pod streho, da bo kraljevemu stanu primemo. Vprašanje je tudi, ali naj jih kralj Baudo-uin oficielno-sprejme. Delikatno vprašanje je tudi, s kakšno* hrano naj črnemu rodu postrežejo, ter kje naj dobijo tolikoi belih mravelj, ki sc* njih najljubša hrana. V kongu so tudi kralji in njegove številne žene oblečene le s predpasnikom oko-li ledij. Vprašanje je, kako jim naj delajo- glede oblačenja pred- pise, da bo- zadoščeno vsem in ne bodo črni ljudje užaljeni v svo-ji dostojanstvenosti. Pravijo, da se belgijski kralj, ki je sicer zelo- veren, zelo zabava ob skrbeh, ki jih povzroča prihod Lubenga s 500 ženami njegovega dvora. Velikanski zaslužek z bistrim umom Doslej najuspešnejša udeleženka ameriških televizijskih oddaj »Opusti ali podvoji«, Elfrida von Nardrc-ff je p-red kratkim zaslužila s svojimi odgovori že vsoto- 248.000 dolarjev' ali okrog 6,200.000 šilingov. To je najvišja Vsota, ki je doslej bila dobljena pri nagradnih vprašanjih na televiziji. Elfrida pa se ni zadovoljila s četrt milijona dolarji, marveč s-e bo spet pojavila pred izpraševalcem. Na zadnji oddaji, ki ji je prinesla 248.000 dolarjev, je Elfrida odgovarjala na vprašanja s področja književnosti in glasbe. Mariborski teden Danes odprejo v Mariboru tradicionalni Mariborski teden, ki bo trajal do nedelje, dne- 5. avgusta. Prireditev obeta biti revija pokrajinskega gospodarstva, kulture in športa. Na razstavi bodo- zastopane ■razne vrste industrije, predvsem kovinska. Pestra bc- razstava kmetijskih strojev in mnogih novih proizvodov. Prav tako- bo zastopana domača obrt. V eni izmed treh novih razstavnih dvoran bo- tudi modna revija. Teden bo vsem gostom nudil mnogo resnega in zabavnega. Predviden je pester kulturni in športni program. Slovensko narodno gledališče namerava; uprizoriti sledeče opere: Borodin »Knez Iger«, Verdi »Traviata«, Verdi »Aida«, Smetana »Prodana, nevesta« ter večer opernih arij. Predstave bodo v prostorih »Branika«. S programom je gotovo ustreženo Vsakemu, tudi izbirčnemu ljubitelju umetnosti. Kaže-, da si izletniki v severnem kraju Slovenije lahko- privoščijo- hvaležen obisk Mariborskega, tedna. Pozor, na cesti grozi smrt! Kar mrzlica obleti človeka, ko prebira različna poročila o strahotnih prometnih nesrečah na cestah. Žalostno je ugotoviti, da najhujše nesreče povzročajo- vozači motornih vozil, ki v pijanosti brezbrižno drvijo- po cesti in tako- spravljajo v nevarnost nešteto udeležencev prometa. Statistika navaja, da je bilo v preteklem tednu v Vse-j Avstriji 1667 prometnih nesreč, pri katerih je bilo kar 47 smrtnih žrtev. Število smrtnih žrtev je tokrat posebno Visoko. 1521 ljudi je bilo lažje ali težje poškodovanih, med njimi tudi taki, ki v bolnišnicah kolebajo- med življenjem in smrtjo. V 87 primerih so Sadna drevesca vseh vrst in sort, za 20 °/» ceneje kot drugod;, dobavi drevesnica inž. Marko P o-1 z e r pd. Vazar p. Št. Vid V Podjuni — St. Veit im Jauntal. ugotovili pijanost šoferjev, 57 pa jih je po povzročeni prometni nesreči pobegnilo in ostali so- nepoznani, kar je še posebno neodgovorno početje. Obrtno gibanje v Celovcu Tiskovni urad celovškega, magistrata poroča, da je obrtni oddelek v mesecu maju in juniju podelil skup-no 27 novih obrtnih dovoljenj. Nadalje je dovolil 4 podružnice, 6 razširitev obrti in eno- najemno pogodboi, črtal pa 28 obrti. Potrdil je dvoje- obrtnih dovoljenj' za vdove-, odobril za tri obrate poslovodje, pri enem pa poslovodjo! črtal. V petih primerih je izdal dovoljenja za premestitev obratov, v enem primeru za razširitev najemniške pogodbe, kakor tudi za sedem podaljšanj učnega časa. Izstavil je 16 dovoljenj za trgovske potnike, dovolil eno- licenco ter v dveh primerih spregledal dokaz o sposobnosti. IIBBDDEI PROGRAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.C0 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 26. julij: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16.20 Oddaja za mladino — 17.10 Zabavna glasba — 19.00 Otvoritev festivala v Salzburgu. II. program: 8.20 Lahka glasba — 11.00 Narodne melodije — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Poletje, ;once in glasba — 17.10 Lepa pesem — 20.25 Verd': „Don Carlos", opera; prenos iz Salzburga. Nedelja, 27. julij: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Melodije za zabavo — 11.00 Nedeljska promenada — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 Športna poročila — 20.10 „K zlatemu sidru", slušna igra. II. program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Za dobro jutro — 11.00 Mozartova matineja; prenos iz Salzburga — 15.00 Kopališki koncert — 20.00 Ne prezirajte mojstrov. Ponedeljek, 28. julij: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Veseli zvoki (slov.) — 15.45 Glasba za mlade zaljubljence — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Za našo vas (slov.) — 20.15 Večerni koncert. II. program: 9.00 Tako zveni drugod — 9.30 Mladina naj potuje — 15.00 Oddaja za žene — 16.30 Stare melodije vedno nove — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Veseli srednji valovi — 19.25 „Igra okoli Joba", prenos 'z Salzburga. Torek, 29. julij: I. program: 8.45 Mesečno medicinsko poročilo — 14.00 Poročila, objave. Za motorizirane poslušalce (slov.) — 17.10 Fifty-fifty — 19.05 Lepe žene iz 1001 noči — 19.25 „Arabella“ lirična komedija — prenos iz Salzburga. II. program: 9.15 Lepe melodije, lepi glasovi — 15.00 Veselo in zabavno — 16.00 Oddaja za žene — 19.30 30 minut zabave — 20.00 Za dopust. Sreda, 30. julij: I. program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Koroške godbe na pihala — 20.00 Orkestralni koncert — prenos iz Salzburga. ‘II. program: 9.00 Zakrite lepote naše domovine — 9.30 Mladina naj potuje — 15.00 Oddaja za žene — 16.30 V tričetrtinskem taktu — 17.40 Filozofija in svet — 17.55 Zabavna glasba — 19.30 „La Laccon-d:era“, komedija. Četrtek, 31. julij: I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Nekaj o vse-mirju (slov.) — 17.10 Pisan venček melodij — 18.30 Oddaja za mladino — 18.40 Za kmete — 20.15 Pri nas doma. II. program: 9.00 Ti in žival — 14.15 Poznani orkestri — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Počitniški zvok- — 17.55 Popoldanski koncert — 19.30 Domača glasba — 21.00 Operni koncert. Petek, 1. avgust: I. program: 8.45 Koroška dobrodošlica — 14.00 Poročila, objave. Koroški pevci pred mikrofonom (slov.) — 16.00 Bilo je nekoč — 17.10 Popoldanski koncert — 18.40 Oddaja za letoviščarje — 19.05 Poročilo z velesejma v Dornbirnu — 20.15 „Kozarec vode", slušna veseloigra. II. program: 9.00 Zbiralnk za pritožbe — 9.30 Mladina naj potuje — 10.00 Orkestralni koncert — 15.00 Glasba za zabavo — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba za razvedrilo — 19.20 Dunajski valčki — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Veliki operetni koncert. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7 00, 13.00, 15 00, 17.00, 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz. Sobota, 26. julij: 5.00 Jutranje melodije — 8.05 Mladina poje — 9.00 V svetu opernih melodij — 10.10 Spored za ljubitelje zabavne glasbe — 12.00 Klavir v ritmu — 12.15 Kmet jski nasveti — 12.25 Izpod zelenega Pohorja — 14.30 Vbščila — 16.00 Ritmi, melodije, popevke — 17.10 Promenadni koncert — 18.00 Radijski leksikon — 18.15 Slovenski zbori in samospevi — 18.45 Okno v svet — 20.00 Javna mladinska oddaja. Nedelja, 27. julij: 6.00 Veder nedeljski pozdrav — 7.35 Za ljub-telje pihalnih godb — 8.00 ..Almazarski vodnjak", mladinska igra — 8.40 Vedri zvoki — 9.00 Iz oper in baletov — 10.30 Počitniške razglednice — 12.00 Voščila — 13.45 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.15 Godala v ritmu — 16.15 Glasbeni mozaik 17.15 „Kapitan balona", radijska igra 20.00 Variete na valu 327,1 m. Ponedeljek, 28. julij: 8.05 Jutranj! operni spored — 8.35 Ritmi Latinske Amerike — 9.40 Igra trio Dorka Škobrneta — 11.30 Za otroke — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Nekaj narodnih — 14.30 Voščila — 16.00 V svetu opernih melodij — 18.00 Družinski pogovori — 18.10 Slovenski solisti vam igrajo — 20.00 Iz našega arh va zabavne glasbe — 21.00 Simfonični koncert. Torek, 29. julij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Orkestralne melodije — 9.00 Radi bi vas zabavali — 10.10 Pisana paleta — 11.00 Za dom in žene — 11.15 Pojo zabavni zbori — 12.00 Božo in Miško ter Vaški kvintet — 12.15 Kmetijsk' nasveti — 13.30 Iz Rossinijevih oper — 14.30 Zanimivosti — 16.00 Popevke in zabavne melodije — 17.10 Za ljubitelje in poznavalce — 18.00 Kulturni pregled 20 00 Pojeta Akademski pevski zbor in zbor „Vinko Vodopivec". Sreda, 30. julij: 5.00 lutranje melodije — 8.05 Narodne in domače viže — 9.00 Popevke :n zabavne melodije — 10.40 Francoski šansoni — 12.00 Igrajo Avseniki — 12.15 Kmetijski nasveti ________ 12.25 Poje Miro Kernjak — 13.30 Slovenske narodne — 14.30 Radijski leksikon — 16.00 Koncert po željah — 18.20 Narodne pesmi z onstran Volge — 20.00 Leoš Janaček: „Iz mrtvega doma", opera. Četrtek, 31. julij: 5.00 Jutranje melodije — 8.05 Ljudski mo-t'vi v delu velikih mojstrov — 9.20 Iz zabavnega albuma — 9.45 Pemi in kola 10.10 Odprimo glasbeni atlas — 12.00 Veseli godci so tu — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Pisan operni spored — 14.30 Voščila — 15.40 Filmska kronika — 17.10 Iz filmov in glasbenih revij — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 1. avgust: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.30 Variete na valu 327,1 m — 10.10 Od arije do arije — 11.00 Za dom in žene — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Za vsakogar nekaj — 13.30 Orkestralni plesi — 14.00 Črnske duhovne pesm; — 15.40 Iz svetovne knj:ževnosti — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Za vašo zabavo — 17.25 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 20.30 Blaž Arnič: „Samorastnik“ — šesta simfon/ja.