Št. 69.
V Ljubljani, torek dne 10. maja 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/iS. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K 1-20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
Dr. Hinko Hinkovič.
Hrvatsko-srbska koalicija triumfira. V njenih vrstah vlada radost, ki jo more prov-zročiti samo taka sijajna volilna zmaga kot jo je ona izvojevala v Brodu na Savi, v tej dosedanji domeni hrvatskih frankovcev. Vidni nositelj te zmage je pa dr. Hinko Hinkovič, ki je bil po strastni volilni borbi izvoljen poslancem v Brodu.
Izreden mož! Znan je že dolgo kot najbolji kriminalist na Hrvatskem, a po znanem „veleizdajniškem“ procesu v Zagrebu je postalo njegovo ime znano ne samo na celem slovanskem jugu in ne samo v celi avstro-ogrski monarhiji, ki se je s tem procesom tako silno osramotila, nego v celi Evropi in povsod se je izgovarjalo njegovo ime z onim velikim spoštovanjem, s katerim se izgovarjajo imena mož, ki posvetijo vse svoje duševne in fizične moči v obrambo preganjane nedolžnosti in ki za svojega bližnjega žrtvujejo svoje zdravje, čas in imetje.
Dr. Hinkovič v »veleizdajniškem" procesu ni bil navaden odvetnik, ki brani svojega klijenta za to, ker je to njegov poklic. Ne, ta mož izredne inteligence, ki je zavzet za vse, kar je dobro in plemenito, je vzel stvar svojih klijentov za svojo lastno stvar in jo >je zastopal s tako vnemo in s tako nadčloveško požrtvovalnostjo, ki jo more pokazati samo mož velikega uma in plemenite duše.
Koliko težkih ur je on moral pri tem pretrpeti! On, pravnik prvega reda, je moral požirati neslane opazke državnega pravdnika in sodnikov, ki se niso povspeli na svoje položaje radi svojih duševnih zmožnosti, nego samo za to, ker so zvesto služili in se klanjali vsaki vladi. Vse te opazke je prenašal dr. Hinkovič, zavedajoč se svojih dolžnosti napram nedolžnim žrtvam razmer v monarhiji, s stojično mirnostjo, ker ni hotel, da bi ga radi kake ostrejše besede izključili od zastopanja, kar bi škodovalo njegovim klijentom.
Dr. Hinkovič je bil duša cele obrambe srbskih »veleizdajnikov" in njegova zasluga je v prvi vrsti, da je obramba tako silno nadkriljevala obtožbo in sodni senat. Branitelji srbskih »veleizdajnikov" so bili prvi odvetniki na Hrvatskem in dr. Hinkovič je bil prvi med temi prvimi.
Danes se nahajajo že vsi srbski »vele-izdajniki" na slobodi, a dr. Hinkovič je dobil za svoje plemenito delo najvišje odlikovanje, ki ga domovina more dati svojemu sinu: izvoljen je za narodnega poslanca in malokateri poslanec se more ponašati, da je narodno zaupanje zaslužil v toliki meri kot dr. Hinkovič, katerega sijajna zmaga je rezultat tako strastne in tako obupne borbe, kot se je proti izvolitvi dr. Hinkoviča vodila v Brodu.
Ta borba ni bila navadna borba za mandat, nego se je ona vodila pod geslom:
za ali proti srbskim ..veleizdajnikom" in na eni strani je stal najboljši zagovornik teh „veleizdajnikov“ a na drugi strani so stali oni, ki so klicali pred zagrebškim sodiščem : na vešala z »veleizdajnici"! Moglo bi se reči, da je bila dopolnilna volitev v Brodu epilog „veleizdajniškemu“ procesu in veselo znamenje za razpoloženje hrvatskega naroda je, da je zmagovalec v „veleizdajniškem“ procesu ostal zmagovalec tudi na volišču.
Hrvatski sabor je lahko ponosen na svojega novega člana, a posebno se ga lahko veseli saborska večina, v kateri so zbrani najsposobnejši in najpoštenejši možje, ki jih imajo Hrvati in Srbi na Hrvatskem in v katero vstopi dr. Hinkovič kot nov bojevnik za pravice hrvatskega in srbskega naroda. In ta nov bojevnik, ki razpolaga s tolikimi duševnimi zmožnostmi ta mož s toliko poštenostjo in s toliko energijo, zada narodnim sovražnikom kot narodni poslanec tolike skrbi, kakor jim jih je zadal kot branitelj srbskih „veleizdajnikov“.
Za to se tudi mi pridružujemo veselju bratskega hrvatskega in srbskega naroda nad izvolitvijo dr. Hinkoviča, ker smo trdno osvedočeni, da dr. Hinkovič kot poslanec sijajno opraviči zaupanje brodskih volicev, ki niso mogli.poslati v sabor boljšega moža od njega.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Bodimo pravični sodniki! »Jutro" je že nekaterikrat prineslo poročila, katerih ost je bila obrnjena proti ustanovitvi uradniškega konsumnega društva. Pisec nastopnih vrstic ni uradnik, ni trgovec in bo svoje potrebščine prej kot slej jemal pri trgovcih. Zato je uverjen, da bo njegova sodba na to in onostran merodajneja, nego sodba od strani prizadetih interesentov. Tako pisec o celi ti zadevi sodi: Konsumnega društva, bodisi tega ali onega pri nas ne bi bilo potreba. v Imamo trgovcev dovelj te in one stroke. Če so uradniki postali z njimi nezadovoljni, je krivde iskati v prvi vrsti le pri trgovcih samih. Slovenec je splošno dober trgovec, ima pa napako, da ja slab kalkulant. To je, on ne zna razdeliti razmerja cene in potrebščin po razmerju žepa in okusa okrožja svojih konsumentov. Pregovor starih trgovin: „Eben kleine Fische sind die besten Fische*. Po domače bi rekli: »z malim profitom se da najlažje izhajati" se je pri mlajšem trgovskem naraščaju že popolnoma pozabil. Oni nastavijo kot samovladarji poljubne cene, ne oziraje se na to, ali te cene odgovarjajo dejanskemu razmerju splošnih cen in kar je najbolj važno, ali taka diktatura odgovarja razmerju večje ali manje imovitosti konsumentov. Tako imamo v Novem mestu ne samo razmeroma, marveč tudi dejansko v mnogih predmetih dražje, višje cene, nego jih ima
pri vseh drugih razmerah ljubljanski trg. Od tod prihaja navada, da kdor gre po drugih opravkih v Ljubljano, pa si pri tej priliki nakupi tudi tega ali onega blaga. Drugi si ga zopet naroče od tujih tvrdk. To škoduje domači trgovini, toda vsak je sebi najbližji. Uradnikom se očita, da so dobro plačani in da torej tudi lahko dobro plačajo. To pa seveda zagreši le tisti, ki ne pozna uradniškega življenja. Res je, revež sem proti uradniku z gotovo mesečno plačo, toda menjati ne bi hotel z njimi.
Lepo Vas prosim, kaj pa je srednji uradnik z družino, morda kopico šoloobveznih otrok? Nič kot suženj dolžnosti v uradu, suženj socijalnih razmer doma. Ali si more kdo izmed njih pri tej draginji kaj prihraniti? Le vprašajte jih, enega kot drugega, koliko imajo „naloženega“ v hranilnicah. Umevno je, da je primoran gledati na vsak vinar in če se zaveda, da mora pri trgovcu po nepotrebnem dražje plačevati, zakaj bi si ne pomagal? Sicer pa to vprašanje ni novo.
Že pred več leti se je sprožilo: takrat je ostal načrt na papirju. Trgovci so imeli časa dovolj si to novo socijalno strujo dobro premisliti. Pa kaj so storili? Kadar se je šlo za podraženje kakega splošno aktuelnega predmeta, pa so poslali okrožnico vsem tovarišem s pozivom, tako se mora prodajati.
In res, tako se je prodajalo povsod. Kaj čudo potem, da se je v inteligentnih krogih pojavil odpor, iz njega porodila, oziroma ponovila misel: pomagajmo si sami!
Kakor so razmere pri nas, je uradniško konsumno društvo po sili otrok, porojen iz socijalne potrebe. Prinese pa tudi nam drugim slojem koristen preobrat. Kajti trgovec, ki bo s tem društvom izgubil toliko konsumentov, pridobil pa nevarno konkurenco, bo primoran svoje cene prilagoditi novim razmeram. On bo moral, če hoče obstati, resneje računati s konsumentom kmetom, obrtnikom, delavcem, skratka s tem, kar mu je po odbitku izgube uradnikov odjemalcev še preostalo. Hodil bo malo redkeje na lov, nekoliko manj časa ostal popoldne pri taroku v kavarni, zato pa bo res trgovec, ki se bo z vso energijo posvetil le svojemu poklicu.
Tako bo vsem pomagano, seveda le, če se bo vsak svojega držal.
Poštna podružnica v Kandiji. Dolgo časa težko pričakovana poštna podružnica se vendar otvori dne 16. t. m. v Kandiji. To bo ne le za Kandijo, marveč tudi za bližnjo okolico znatna odpomoč in olajšanje vsaj glede navadne pošte.
<
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
)
Splošni pregled.
Izstop čeških radikalcev iz »Slovanske Enote".
Konečno^ se je vendar zgodilo to, kar je vsakdo pričakoval. Energična in do skrajnosti sovražna Bienerthovemu slovanofop-skemu režimu češka radikalna grupa v dunajskem parlamentu je izstopila iz „ Slovanske Enote“. Značilen je ta izstop za razmere v ..Slovanski Enoti“, ki se je svoje dni ustanovila z največjim pompom, ki je na vse strani naglašala svoje skrajno opo-zicijonelno stališče, a danes igra v parlamentu tako ponižno vlogo, da se je res čuditi, kako se more tako močna združitev opozicijskih strank zadovoljiti s tako malenkostnimi uspehi. Edina frakcija v »Slovan-ski Enoti", ki je stala dosledno v borzi z vlado, je bila združena grupa čeških radikalcev in češko-pravne stranke. Že pri organiziranju »Slovanske Enote" grupa ni posebno zaupala uspehu in opozicijskemu nastopu strank, ki doslej niso igrale posebno odločne vloge! Zato so se pa dolgo branili vstopa v »Slovansko Enoto", no pa slednjič so iz solidarnosti vendar vstopili! In kar so bili v »Enoti" so zavzemali proti vladi najskrajnejše stališče, kar seveda ni bilo večkrat po -volji politiki ministrskih kandidatov in dvornih svetnikov. Slednjič je moralo priti do razkola, ker energična češko-radikalna stranka zahteva politiko prostih, svobodnih rok! Sedaj je češka radikalna grupa zopet sama v parlamentu, njena politika ni več vezana po raznih vladnih junktimih in kompromisih, zato se je pa nadejati, da zauzame še strožje in odločnejše stališče proti vladi! Da so simpatije češkega naroda na njih strani, dokazuje dejstvo, s kako naglico stranka narašča, da pri vsaki dopolnilni volitvi bodisi v državni, bodisi v češki deželni zbor jemlje mlačni mladočeški stranki, ki izgublja, odkar jo postala »hoffahig* vedno več terena, mandat za mandatom! Ta razkol v »Slovanski Enoti" pa je zopet dokaz, da je vse njeno opozicijsko stališče le frakar-stvo dvornih svetnikov in ministrskih kandidatov !
Dnevne vesti.
Narodni (?) dom v Trstu. Ljubljanski izletniki, ki so prišli preteklo nedeljo (8. t. m.) v Trst, so mislili, da je hotel »Balkan* slovensko podjetje in zato ni bilo majhno njihovo začudenje, ko na izrecno svojo zahtevo v tem hotelu niso dobili računskih listkov »Družbe sv. Cirila in Metoda" in ne samo to, nego nekateri niti postreženi niso mogli biti, ako ni tolmačila blagajničarka, ki slučajno zna slovenski, medtem ko nekateri natakarji v tem »narodnem" hotelu ne znajo, ali pa nočejo znati našega jezika. In tudi drugače so napram Slovencem v hotelu »Balkan" zelo »ljubeznjivi"
LISTEK.
A. Š.
Sužnji.
(Konec)
»Ne bojta se! Neznan kraj mi je, noč se bliža, rad bi se pridružil vama".
»Pridruži se, tujec," odgovori starec.
, »Kakšen je neznanec, deklica?"
»Lep kakor bog", odgovori deklica poltiho.
Že je bil pri njih in je videl, da je starec slep. V globokih globinah pod trepalnicami se je zablesketalo. »Ali so to starčeve solze", je pomislil popotAik.
Starček je vzdihnil. »Glej, prijatelj, slep sem že dolgo in samo globoko v duši še slutim solnca krasoto in nočnega neba, ožarjenega od zvezd milijonov. Sam sem si vzel vid, da bi služil Jehovi tem lažje in da bi greh ne prišel skozi oči v srce. In to srce pozna odtedaj le eno hrepenje, le eno molitev moli duša, ena misel rodi vzdih: Jehova sveti, usmiljeni, pošlji mi znamenje, da si prejel mojo žrtev milostno."
In iztegnil je trepetajoče roke proti nebu in padel na obraz v goreči molitvi.
Obupan je vstal in mahnil z roko proti nebu. Kmalu je mir oblil njegovo obličje.
»Povej mi, o prijatelj, kakšno je solnce, kakšno je nebo! In li cveto še cvetice in rože na zemlji?"
»Še cveto rože na zemlji pod krasnim nebesom in cvetice. In glej, tu je njihova kraljica, polna sladke miline. Daj mi rožo vseh rož!"
»Zakaj trepečeš, deklica, in se stiskaš k meni? O, glej, solza je kanila iz tvojega očesa na mojo roko! Pojdi na njegove prsi!"
Zaplula je radost v starčkovem srcu, njegovo sključeno telo se je dvignilo v hipu. Prijel je dekličini roki in jih ovil tujcu okrog vratu.
»Ljubezen, vzemi, kar je tvojega in posveti njuni srci!" Tako jih je blagoslovil starec.
In šli so dalje za potokom.
»Kje smo sedaj", vpraša starec čez nekaj časa.
»Pri skalah", odgovori deklica.
Potok se je	tu razširil v reko,	ker so
zlili	svoje bistre	vode trije	potoki	v eno
strugo.
»Odkje si? Moj sin, nisem te vprašal o tem preje, kajti opraviti smo morali sveto opravilo. Vedel sem, da hočeš hoditi pot z nama, zato te nisem vprašal kam."
.Iskal sem	znamenja,	kakršnega ti.
Bil	sem suženj	Jehove, a	sem se	odpo-
vedal suženjstvu, kakor ti."
»Dosti! Vsedimo se!"
Ko so se vsedli na cvetoči breg je starec nadaljeval: »Deklica, ki je postala tvoja žena, je najdenčka. Jaz sam sem jo našel pred kočo. Glej, drobno, jokajoče dete! Hvalil sem Jehovo, a hrepenenje ni bilo utešeno v mojih prsih".
Mož in žena sta sedela v tesnem objemu poleg starca, ki je utihnil in poslušal. Sikanje, bobnenje, hrum in šum je napolnjeval zrak.
»Pripoveduj, kar vidijo tvoje oči I Spomini na ta kraj so vstali v duši kakor nežni cveti, ki jih vodi ljubezen solnca v prvih pomladanskih dneh."
»Zgodi se, moj oče!"
Poljubil je ženo, ki je zrla vanj z vdanimi čistimi očmi ter izpregovoril: »V strugi leže ogromne skale skoraj vštric. Ob obeh bregovih in med skalami si je napravila reka pota. Ta pota so ozka in stisnjena. Ker sta tudi bregova skalnata, zato je videti oddaleč, kakor bi bil vzidan v reki kamnit most.
Skale se dvigajo precej visoko nad vodnim površjem. Obrastle so z mahom, zato so videti častitljive, stare. V njihovih razpokah je zagvozdeno kamenje in pesek je zanesla vanje visoka voda. Višje gori raste trava. Tam valovje ne more odnesti rdečkaste prsti, ki se je napravila v teh razpoklinah.
V	eno izmed njih je padlo seme bogve po kakem naključju. Seme je vzklilo in glej, tam se je ukoreninil resen kriven-čast bor in sedaj se šopiri nad nepremakljivo skalo.
Nasprotni breg je zelo visok, kajti reka teče tu pod hribom in mu izpira kamenito ogrodje. Nad navpičnimi stenami je smrečje zakrilo s svojo gosto temino hrib skoraj do vrha. Izza smrek štrle sive pečine vrhunca pod nebo, nad njimi kroži orel v velikih krogih, beže oblaki; skoro se dotikajo njihovih vrhov, žarečih od zadnjih solnčnih žarkov.
Spodaj visi preko sten vejevje grmičevja in dolge korenine.
Naš breg je dokaj nizek in proti vrhu lepo zelen. Tušem se je naselilo cvetje. Tisoč cvetov je okrog nas, posamezno in v skupinah. Nižje doli ob reki so hrasti. Visoki orjaki segajo daleč naokrog s svojimi krivenčastimi in grčastimi koreninami.
Tam, kjer mora teči voda stisnjeno, je zeleni, temna. Kdo ve povedati o njeni globočini, ki je videti tajna globočina brezdna I
Ko se reka oprosti skalnatih vezi, se razlije enakomerno in se kmalu očisti pen. Tam je dno vse pokrito s sivimi, rdečkastimi in temnimi kamenčki, da se ti zdi, kakor bi voda tekla preko mozaika. Pisano
kar se posebno lepo vidi iz naslednjega slučaja. G. Franjo Štaut se je pritoževal pred nekaterimi gosti radi surovosti natakarja, ki ne samo, da mu ni hotel dati računskega listka »Družbe sv. Cirila in Metoda*, nego se je celo zadrl na njega, da ga to nič ne briga kake računske listke ima. Te pritožbe je slišal najemnik hotela in je g. Stauta vrgel ven, pri čemer je dobil ta znatne poškodbe in bo radi tega moral tožiti .ljubeznivega" hotelirja. Po pravici povedano, mi vsega tega ne moremo razumeti. Tržačani radi odgovarjajo na vse kritike iz Ljubljane, da mi tukaj ne razumemo tržaških razmer. Priznavamo, da ne razumemo, kako morejo trpeti tržaški Slovenci, ki pokazujejo sicer v svoji težki narodi borbi tako sijajne rezultate, v svojem »Narodnem domu* take razmere! V teh vrsticah gotovo ni nikake zlobe, ker očitati tržaškim Slovencem narodno mlačnost, bi bila gotovo velika krivica, ali ravno za to bi želeli vedeti vzroke, zakaj so razmere v tržaškem hotelu »Balkan" take, da se Slovenec boji vstopiti v ta lokal, ker je opravičena bojazen, da bo tam — žaljen v svojem narodnem ponosu ? Mi tega ne moremo razumeti.
Tržaški izlet N. D. O. Tu nimam namene opisati predpriprav, saj si lahko predstavljamo, kako ogromno je moralo biti to delo marljivega odbora, ki se je delil v dva dela, ljubljanskega in tržaškega. Reči moram samo to, da se je na prekrasnem uspehu te prireditve zahvaliti tema, prav res marljivima odboroma. Moj namen kot izletnika je predvsem, opisati v kratkih potezah kolikor mogoče ta izlet. Ko smo zagledali kmalu od Nabrežine Jadransko morje, zazdelo se nam je, da vidimo nov, povsem drugačen svet, lepota morja je na nas silno učinkovala. Bolj ko smo se bližali Trstu, bolj se nas je polotevalo neko tajinstveno čustvo. Nekateri smo se bali, da se bomo morda izgubili, drugi, da nas Lahi pretepo, tretji, da ne bo našel prave družbe in zabave, no, reči moram, da smo se vsi ti varali, ker smo se imeli ves čas prav imenitno. Ko se je vlak ustavil, so vseh misli bili enega izraza: Videti predrage brate Tržačane, o katerih smo čuli in čitali toliko lepega. Po oficijelnem pozdravu, pri katerem so govorili tovariš podpredsednik Kranjc iz Trsta in predsednik Juvan in vajenec tovariš A. Drenovec iz Ljubljane, smo izstopili. Na trgu nas je čakalo presenečenje. Tolikega navala niti od daleč nismo pričakovali. Kot veliko morje, gibajoč se v lahnem valu, zdela se nam je ta ogromna msa delavstva. Omeniti^ moram, da nisem opazil nič »boljših slojev", ti so menda vršili svojo dolžnost, so spali. Vzlic zgodnji uri, pričakovalo nas je nad 5000 ljudi, ki so pevaje in pa pozdravljajoče nas, šli z godbo na čelu z nami v »Narodni dom". Tu je bilo navdušenje toliko, da ni mogoče popisati ga, ker ko so Tržačani zagledali naše vajence, ki so, čeprav že malce utrujeni, čvrsto korakali, je že na postaji zagromel gromoviti »živio" na njihov račun. Saj smo bili pa tudi mi tovariši Kranjci ponosni nanje. Pozdravil nas je v Narodnem domu tov. dr. Brnčič. ki je tudi prečital pozdravno pismo dr. F. Mandiča, ki je bolan, zadržan priti sam na oder. Dr. Rybar je govoril med drugim tudi o pomenu delavskih organizacij, a tovariš Juvan, predsednik ljublj. N. D. O. je najprej izpodbijal italijanstvo Trsta, ker ga ni videti, nadalje je pozdravil tudi predsednik vajenske skupine ljublj. N. D. O. Ognjevit Siard, ki je žel kot drugi govorniki gromovit aplavz. Tov. ga. Juvanova je med silnim navdušenjem pripela lavorov venec na zastavo N.
D.	O, na kar je kot zadnji nastopil tovariš S. Škerlj, tajnik ljublj. N. D. O. Po njegovem
ravno dno je še nekoliko osvetljeno in preko njega legajo dolge sence dreves.
Dalje spodaj je reka višnjeva kakor nebo in na obeh straneh se še bleščita proda kakor svetlobela oblaka.
Pod nami butajo valovi ob široke skalnate prsi. Odbiti se divje vzpenjajo kakor v onemogli jezi. V srditejšem naskoku se mečejo ponovno na gigante, hoteč jih potreti in planiti svobodno preko njih. Premagani, ubiti in razpršeni padajo valovi v ozke globoke soteske. Tam drve besni vrtinci. Ob skalnatih bokih kipi voda na-kvišku nalik silnemu vrelcu iz dna globoke struge, se razliva na vse strani in pljuska ob sivega sovražnika.
V	enomer se kadi visoko nad skalami. Vlaga moči mahovje in trave. Kapljice se zbirajo na njih in iskre v sedmih bojah mavričnih*.
»Glej, sin in ti žena, ali nismo bili do tega dne podobni tem mrtvim skalam, katere bo vendar nekoč zdrobila silna moč življenja, ki bo pljusknilo preko mrtvih pragov? — Kdo prihaja?"
»Ljudje našega rodu si odpasujejo jermenje, ki jih reže v meso. V reko mečejo suženjske halje,* se je oglasila žena.
Veselo, silno petje se je razleglo.
Ko je zarja oblila večerno nebo, so vstali in šli do svojih bivališč. Prinesli so vanje radost pomladi in njen svit.
kratkem a temperamentnem nagovoru je strokovni tajnik trž. N. D. O. Ekar pozval Tržačane, da so se odstranili, na kar smo se Ljubljančani porazdeli na več skupin ter odšli na zajtrk, po zajtrku pa na ogled proste luke, arzenala, plinarne itd. O vsem tem, kakor tudi pop. slavnosti in večerni predstavi poročamo le toliko, da se je vse v miru izvršilo, ker so Lahi postali pametni ter so nas v miru pustili. — Na veselici se je kar trlo občinstva, le k predstavi ni prišlo toliko občinstva kot bi moralo. — Igralo se je naravnost imenitno in je le obžalovati, da ni bil poset povoljen. Kaj hočemo, fra-karija je pa le frakarija, če se prav komu, ki mu ta poper gre, zamerimo. Izlet je svoj namen v polni meri dosegel ter moramo biti Narodni delavski organizaciji hvaležni, da nam ga je priredila.	Izletnik.
Na naslov glavnega odbora ,,Družbe sv. Cirila in Metoda". Na slovensko-nem-ških mejah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem ustanavlja in gradi nemški »Schul-verein" sporazumno z »Sudmarko" nemške šole: Otroške vrtce in ljudske eno- in dve-razrednice. S temi čini nas prehitevata ti dve nemški ponemčevalni društvi v taki meri, da je zadnji čas, da se tudi naša Ciril-Metodova družba gane. Slovenski otroci bodo v omenjenih krajih ušolani v nemške zavode, ker ni slovenskih šol in slovenski stariši so veseli, da pridejo otroci do pouka, ker jih itak — nič ne stane. Če bo šlo tako naprej, bo konec naše narodno-obrambene malomarnosti in brezbrižnosti ta, da se bo ponemčevanje razširjalo celo v kranjsko deželo tako, da ga pozneje zatreti nihče več ne bo mogel. To kaže že zdaj statistika »Schulvereinovih" šol na slovenskem ozemlju!
Jako demokratično? V rokah nam je odlok c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani odd. 2, ki pozivlje nekega uradnika k zaslišanju ; a ta poziv je tako lakonski, kot da bi čitali kak Regimentsbefehl: narok za zasliševanje prič Franceta L. Mislimo, da bi bilo sodišče pač lahko malo bolj vljudno v takih slučajih, ker dasi živimo v demokratičnih časih, upamo, da bi bil bonton pač primeren tudi za c. kr. urade.
Naš Trubar in šenklavške terci-jalke. Piše se nam: Šenklavški eškadron »prepasanih tercijalk" je sklenil proti Trubarjevemu spomeniku v Lattermannovem drevoredu — zaroto! In tej zaroti na čelu je šenklavška pomivalka Mana. Te terci-jalke žugajo, da bodo Trubarja — s kamni napadle! »Žugajo" le! Vemo, kje te babnice in šenklavške ' »gospode", ki stoje za njimi, srbil Škofu Jegliču bi svetovali, če ima sploh še kaj avtoritete na Kranjskem, da spodi tiste kaplane in fajmoštre, ki si po Ljubljani žepe bašejo in lenobo pasejo, na deželo delati, ne pa pustiti, da v »Katoliški tiskarni", Marijanišču in v »Društyu sv. Marte" rogovilijo in izrabljajo neizkušene ženske.
Tako se popravlja in zapira. Prejeli smo: Tvrdka Leskovic & Meden je priobčila dne 7. t. m. v »Jutru" popravek na neko par dni poprej priobčeno notico. V tem — meni se zdi — neresničnem popravku trdi, »da se niti notri (v trgovini, ko je zaprta) ne dela." Ko pa sem šel v soboto zvečer okoli 9. ure mimo, opazil sem, da so najbrže pozabili u-gasniti luč v trgovini (?) Morda bi ne bilo prenapačno, če se tvrdka z nekaterimi drugimi vred priporoči varstvu društva za — zaklepanje vrat. (Kar se tiče opombe glede popravka tvrdke Leskovic & Meden, »Jutro" še ni izreklo svoje zadnje besede. Ured.)
Iz trgovskih krogov. Kaj je z novim zakonom za trgovske sotrud-nike, ki je stopil s 4. majem v veljavo? Še skoraj v vseh trgovinah imajo na-stavljenci samo 1 uro opoldanskega odmora. Gospodje, ali ne veste, da določa novi zakon poldrugo uro, beri eno uro in pol? Kaj nam je ta zakon samo za šalo postavljen?
Razmere na naši glavni pošti. Dodatno k včerajšnji notici služi še sledeče v pojasnilo: V notici prizadeti g. Avgust Megušar je bil od strani svojega predpostavljenega uradnika obveščen,da imajo v Trstu nedeljski počitek, in da je tudi sicer nemogoče dobiti tako hitro namesto njega nadomestilo. G. Avgust Megušar, ki z včerajšnjo, popolnoma od druge strani vposlano notico, ni prav v nobeni zvezi, je bil torej o brezuspeš-nosti brzojavne prošnje še preje obveščen, še preden je on sam sploh kaj omenil o taki nameri. — Nov nauk iz tega pojasnila pa je: Pri c. kr. pošti je poduradniško osobje tako zaposleno, da niti v takem nujnem slučaju ni dobiti nadomestila. Kaj pa če bi dotični gospod nagloma umrl ali nevarno zbolel? Od kod bi pa potem vzeli nadomestilo!
Koliko časa bo še trajal pasji kon-tumac? Menda bo kmalo leto tega, kar je bil v Ljubljani ukazan pasji kontumac, ki se je potem prekinil komaj za 1 mesec in pol. Kolikor znano, se od tega časa v Ljubljani že več kot 3 mesece ni pripetil ne eden ponovni slučaj pasje stekline. Kljub temu pa se pusti vbogo žival še dalje mu-
čiti z nagobčniki. Vprašamo c. kr. deželno vlado, koliko časa bo še dopustila to nepotrebno trpinčenje živali? Več prizadetih.
Cvet nemške kulture v Mostah. Prejeli smo: Ko so se včeraj zjutraj otroci poveljnika c. kr. žrebčarne na Selu peljali v šolo, so mimoidoče zasmehovali in ko jim to ni bilo zadosti, pa še kazali — osle. Ali je to vzgoja? (Če se ne motimo g. rit-mojster ni Nemec, ampak Francoz in skorej težko verjamemo, da bi bili njegovi otroci po vzorcu naših Nemcev vzgojeni. Op. ured.).
Predavanja o Postojnski jami na Dunaju. Jamoslovec in jamski tajnik gosp. Andr. Perko je predaval na Dunaju od 22. do 30. aprila t. 1. o tem svetovnem čudežu v društvu »Naturfreunde", v c. kr. eksportni akademiji, v c. kr. avstrijskem trgovskem muzeju, v stenografičnem društvu „Phono-graphia", v »Uraniji", v avstrijskem planinskem društvu, v znanstvenem društvu »Skioptikon" in v zavodu za umetno fotografijo. Med predavanjem je bilo videti 150 skioptičnih slik najlepših jamskih delev po najnovejših fotografijah. Nad 4000 oseb je obiskalo predavanja, ki se bodo vršila o priliki tudi v zunanjih državah.
Človeka nikar. Dobro nam je še v spominu, kako gonjo so svoje dni uprizorili klerikalci proti Gregorčiču radi njegove pesmi »Človeka nikar", hoteli so ga eksko-municirati, a časi se spreminjajo in glej na koncertu klerikalne Ljubljane poje neka so-listinja ravno to Gregorčičevo pesem. No, seveda, dosledni ti ljudje pač nikdar niso bili !
Za kopalne naprave. Danes sta se zopet zglasila dva slovenska obrtnika, vešča v tej stroki in sicer: G. J. Pospišil, stavbeni in ornamentalni klepar, Zaloška cesta št. 6. ter g. Franc Merhar, stavbeni in galanterijski klepar in oblastveni speljatelj vodovodov, Tržaška cesta št. 2. Ako se do 12. t. m. nihče drugi ne zglasi, smatramo, da so v Ljubljani le trije slovenski obrtniki za kopalne naprave. Opozarjamo na današnji oglas, stavbenega in ornamentalnega kleparja g. Pospišila. Priporočamo ga slovenskemu občinstvu.
Majnikovi izleti Ijudskošolske mladine se prično prihodnje dni. Glede teh nam pišejo: Izlet naj se priredi tako, da ima mladina res kaj užitka od takega dneva. Partija, kakor je Zgornji Rožnik, Rožna dolina, Vevče, Fužine ali Šmarna gora, Ježica, so primerni kraji, nesmisel pa je, če pelje kaka učiteljica svoje deklice iz komo-ditete samo do — Plankarja (t. j. do Dolenjske ceste). Tak izlet je nesmisel in je boljše, če gredo otroci s starši sami nego
—	tik mesta na vrt ali navadno gostilno! Za tak »izlet" škoda vsakega krajcarja.
Napad pri Gruberjevem prekopu. Prejeli smo: V nedeljo večer okoli 7. ure je nek Ljubljančan obstal na mostu pred Štepanjo vasjo ter si ogledal prekop. Kar stopi pred njega cela tropa delavcev z odprtimi noži ter ga hočejo napasti. V taki nevarnosti okrog in okrog od nožev obkoljen, napadeni zakliče: Proč! drugače streljam! To je predrzneže vendar oplašilo, pa so se razšli. Pozneje je slučajno srečal orožnika, kateremu je celo stvar naznanil. Kakor je bilo videti, se mož postave za ta dogodek ni preveč zanimal. Naše oblasti pač vedno čakajo, da je preje par žrtev, potem šele se kaj zganejo za tisti dogodek sam, a za varnost pasantov je ob Gruberjevem prekopu pa prav malo skrbljeno. Ljubljančani se sedaj že boje obiskovati priljubljeno jim Štepanjo vas, posebno ob nedeljah. Varnostna oblast kje si?
Poljsko-židovska firma Czeczowl-czka ima pri osuševalnih delih v Gruberjevem kanalu le okolu 400 težakov in še te izkorišča. Boljših delavcev ne dobi, ker še te slabo plača. Zato gre tudi delo počasi naprej. Od izliva pri Selu pa do Prul vidiš pač že strugo deloma poglobljeno, a le po sredi, ob straneh pa je še temelj poln skal in kamenja. Vse kaže, da bo tvrdka napravila pri tem polževem delu lep profit in vlekla deželo in državo za nos — čez določen termin.
Pri zgradbi obrtne šole na Mirju so dozdaj sezidali dvoriščni trakt, ki je namenjen za delavnice. Prihodnji mesec prično z zgradbo glavnega poslopja.
Zidarska dela v Ljubljani. Stavbna živahnost se letos ne kože v posebni meri. Nekaj je temu kriv konec davčne prostosti za nove hiše, nekaj pa pomanjkanje kapitala. Na novo grade poleg državne obrtne šole: Fr. Hiršman vilo ob Kuhnovi cesti;
E.	Kandare vilo ob Gruberjevem nabrežju, Mar. Koželjeva dvonadstropno hišo ob Poljanski cesti, stavba nemškega gledališča ob Erjavčevi cesti je do polovice zgrajena, v Prulah prično prihodnji mesec s stavbo deške ljudske šole, na Gradu si je zgradila Mar. Burja lopo za prodajo živil in tobaka ter smodk, ob Cesti na Rožnik so dograjene vile Urbančičeva, Rakova in Klepčeva, v Sodnijski ulici ometujejo in snažijo Ba-bič-Kosovo hišo, ob Gruberjevem nabrežju Gotzlovo vilo, ob Franca-Jožefa cesti Ku-belkovo hišo, v Streliški ulici vilo Amalije Žerjavove, ob Prisojni ulici Privškovo hišo, ob Taboru snažijo Spreitzerjevo in Igličevo
in ob Martinovi cesti poslopja Kolinske tovarne. Pod Rožnikom je Kollmanova vila dograjena. — V Prulah so zasadili dvojnat drevored ob novih dveh cestah, ki se bosta tam stikali.
„Lepa naša domovina**. Slikar gosp. Srečko Magolič je začel izdajati serijo pokrajinskih slik pod gornjim naslovom. V . zvezku je nekaj slik gg. Magoliča ml. in st. ter umrlega slikarja Grilca. Večbarvne reprodukcije so jako lepo izdelane. Najtoplejše priporočamo nakup teh slik.
„Hudič ven stopi, pa notri glej!“ Poroča se nam: Rekord na oliki je dosegel včeraj nek trgovec, čegar tvrdko vidimo nad prevoznimi kolesi. Je šel mimo neke gostilne in ko je zagledal natakarico stati pri zaprtih vratih je zavpil nad njo: »Hudič, ven stopi, pa notri glej! Ker pa »hudič" ni ubogal, je dotičnik sam stopil notri ter zahteval četrt litra vina, a zraven pa še gostilničarja. Ko mu je natakarica povedala, da je gospodar ravnokar odšel, je začel ubogo revico na tak način zmerjati, da tega ne moremo v javnosti ponoviti. Obnašal se je, kakor bi bil obseden. Šele ko je videl, da se gosti nad njegovim obnašanjem zgražajo, jo je popihal, ravno še pravočasno. Gospodar se je namreč povrnil skorej v tistem trenotku. Stvar pride bržkone pred sodišče, pripetila pa se je tudi v okolišu sodišča. Omenjati bi bilo še, da je bil dotičnik svoj čas klerikalen kandidat.
Po planinah sneži. Potniki, ki so došli včeraj popoldne in zvečer v Ljubljano, so prinesli vest, da po Karavankah in kamniških planinah sneži in so do polovice planine pobeljene s svežim snegom. Temperatura je padla po Gorenjskem vsled severovzhoda od + 12° na 3° R. Torej: zima v pomladi.
Nekateri potoki so vsled včerajšnjega deževja znatno narasli.
Po Notranjskem in Goriškem je v nedeljo po noči strela udarila na več krajih, zlasti več drevja je po višavah zadetega.
Naprava betonskih sten mesto starega vpornega zidu v Gruberjevem kanalu. Lansko poletje so pričeli v strugi pod Gruberjevo cesto podirati pod desnim nabrežjem staro škarpo ter postavljati mesto te, stene iz betona. Napravili jih bodo na obeh straneh struge. Dodelanih je zdaj troje posameznih, na petih mestih jih izvršujejo, ker se delo vrši na več mestih s strojem. Iz izkopanih tal dovažajo materijal (ilovico in škrlasto plast) s parnim strojem v vozičkih dalje doli proti Kodeljevemu. Struga je do dolenjskega mosta suha.
Železniški tir bodo izpeljali od mostu na Selu do novega vojaškega oskrbovališča to poletje.
Nova cesta ki je projektovana čez stavbni prostor bivšega voj. oskrbovališča, bo šla od Dunajske ceste pošev čez Tomanovo ulico in vrt, Nar. doma" do Bleiwei-sove ceste.
Nehvaležnost plačilo sveta. Včeraj okrog 2. ure popolnoči so si trije gospodje na Turjaškem trgu in Gosposki ulici omislili posebne vrste zabavo. Igrali so namreč tamburice, pri tem pa so peli prav ginljive pesmi. Ljudje so odpirali okna in pošlušali ta imeniten koncert. Pa ti pride ta preklicani stražnik in jim prepreči nadaljno zabavo s tem, da jih v svrho indentitete predstavi v osrednjo stražnico na magistrat.
Neumestna šala. Premogarju Tomažu Turnšku je v Trbovljah med kadenjem pipo razneslo in je pri tem zadobil na desnem očesu nevarno poškodbo. Kdo da mu je iz šale ali nagajivosti smodnika med tobak pomešal, se ne ve.
Z nožem v desno roko sunil je posestnika sin Anton Koprivšek iz Vrha, fanta Alojzija Drolca, kovača v Beli. Poškodba je težka.
Pijani hlapec. Ludovik Kovač, ravnatelj pri Šuteju se je vozil iz Kočevja domov v Jelenji Dol. Ker se ga je pa hlapec Josip Kladnik nalezel, vozil je po cesti tako nerodno, da se je prevrnil voz, kar je imelo za posledico težko pohabljenje ravnatelja na glavi in desnih rebrah.
Pri delu ponesrečili. Nežika Zaplotnik 9 let stara hči polgruntarja v Kokrici je pomagala svoji sestri pri slamoreznem stroju. Pri tem jo je pa stroj prijel za srednji prst leve roke in ji ga poškodoval.
—	16 let stari Ivan Bukovec, mizarski vajenec v Ljubljani je dne 3. maja t. 1. v delavnici Alojzija Trinka rezal deske. Vsled fantove nepazljivosti, mu je bil nato stroj na desni roki odrezal 3 prste. — Premo-garja Franjo Višnikarja je v premogokopu v Trbovljah vožiček takozvani »hunt" pritisnil Čez spodnji - del telesa in ga težko poškodoval. —• Martinu Zagradniku, ključavničarju na južni železnici je pri kovanju jekla odletel drobiž v levo oko. — Marija Štern, gruntarica v Zalogu, je obešala meso v dimnik. Pri tem delu so ji padle saje v desno oko. Morala je iti v bolnico zdravniške pomoči iskati.
Vreme. Kriza včeraj popoldne je odločila nadvlado južnim vetrovom. Prinesli so novo vlago seboj z njo pa posledico obilne padavine: pri nas dežja, po hribih snega. Dokler se vsa ta množina vlage ne
izlije, ali po izrednem preobratu severnih vetrov ne posuši, je zaman pričakovati stalnega vremena. Bržkone pobeli sneg tudi nižje ležeče kraje. Po Falbovi prognozi je bil včerajšnji dan najbolj kritičen izmed celega leta. Najbrže dobimo že danes neugodna poročila iz daljnih krajev. Jutri mogoče pri nas nekoliko ugodneje, a hladno vreme.
Društvene vesti.
»Ljubljanske Sokolske Župe" ustanovni občni zbor se je vršil včeraj 8. t. m. ob 10. uri dopoldne v ..Narodnem domu“. Navzoči so bili delegati vseh v župi združenih društev in sicer iz Ljubljane, Šiške, Domžal, Viča, Iga, Vrhnike in iz Notranjih Goric. V župno predsedstvo so bili izvoljeni bratje dr. K. Triller, starosta, Josip Lenarčič (Vrhnika) I. podstar., dr. F. Win-discher II. podstarosta, ker b. J. Zakotnik izvolitve vsled preobilega posla ni mogel sprejeti, dr. Murnik načelnik, dr. J. Rupnik, tajnik, zapisnikar A. Praprotnik (Vič), blagajnik Joško Mešek; namestniki brati
F.	Bučar, E. Rode, Miha Verovšek; pregl. računov: R. Boltavzar, B. Kajzelj, V. Trtnik. Zastopnikom v zvezni odbor sta bila izvoljena br. dr. K. Triller in dr. Janko Rupnik, namestnikom pa Ivan Zakotnik in Joško Mešek. — Volitev se je vršila po listkih. Župni prispevek 60 vin. Na predlog brata Kostnapfelna naroči se župa na 10 iztisov „Slov. Sokola", istotako je vsako v župi stoječe društvo obvezano za vsakega svojih vaditeljev naročiti po en iztis »Slov. Sokola". Predlog brata Bučarja, naj bi se rogovi vseh župnih društev enako uglasili, odstopi se župnemu predsedstvu v rešitev. Na zborovanju je bilo zastopano zvezno predsedstvo po bratu starosti dr. J. Oražnu ter tajniku B. Kajzelju, sokolsko župo »Ljubljana I." je zastopal nje starosta br. Adolf Petrin, tajnik br. Berce ter zapisnikar br. Fr. Marn.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur" opozarja vse g. člane pevce, da se bodo odslej redne pevske vaje vršile vsak torek in četrtek od 9.—10. ure zvečer pri-čenši z 10. t. m. ter prosi, da se istih zanesljivo udeleže.
Sobotni kegljaški klub pri »Zvezdi" se je na sinočnem sestanku iz različnih vzrokov odločil svoje večere na vsako sredo preložiti, o čemer tem potom vse člane obvešča. Prvo kegljanje že to sredo 12. t. m., pričetek ob 8. uri. Vabi se na polnoštevilno in točno udeležbo. Vpeljani gosti dobro došli.
Novo društvo »Orel" so ustanovili v Mostah pri Ljubljani; predsednik je znani, nepriljubljeni Josip Oražen.
Izlet »Ljubljanskega Zvona" v Bel-grad. Kot se nam poroča iz Belgrada, vlada v tamošnjih krogih veliko zanimanje, ker je to prvi korporativni izlet Slovencev k bratom v kraljevino. Želeti bi bilo, da bi se izletnikom pridružilo kar največje število občinstva.
»Slovenska Filharmonija" koncertira danes pri večerni predstavi Elektroradio-grafa »Ideal" poleg glavne pošte od triče-trt na 6 do 10. ure zvečer.
Najnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Ministrski predsednik sprejet v privatni avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 9. maja. Cesar je sprejel danes ob 10. uri dopoldne v privatni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha. Avdijenca je trajala nad poldrugo uro.
Lovska razstava na Dunaju.
Dunaj, 9. maja. Kljub skrajno neugodnemu vremenu je posetilo včeraj nad 26.000 ljudi prvo mednarodno razstavo na Dunaju.
Dunaj, 9. maja. 28. maja se otvori v okvirju prve mednarodne lovske razstave posebna razstava lovskih in jahalnih konj.
Senzacijonalna politična tatvina.
Lvov, 9. maja. Na tukajšnem kolodvoru se je danes izvršila senzacijonalna, najbrže politična tatvina. Cesarski namestnik dr. grof Bobrinski se je namreč odpeljal z brzovlakom ob 6. uri 50 minut na Dunaj. Že prej je odposlal svojega služabnika z raznimi potovalnimi kovčki in ročnimi taškami na kolodvor. Med temi se je nahajala tudi ena taška, v kateri so bili shranjeni jako važni akti, med drugim tudi razna predlaganja za podelitev visokih redov. Namestnik je še posebej naročil služabniku, naj na to taško posebno dobro pazi. Med vožnjo je namestnik opazil, da mu manjka ta ročna taška z vsemi dokumenti. Pri prihodu na Dunaj je namestnik to tatvino takoj naznanil policiji, ki je takoj stopila v zvezo z lvovsko, toda dosedaj se ni mogla izslediti nikaka sled. Splošno se misli, da se gre tukaj za politično tatvino, zlasti še, ker so se v njej baje nahajali novi predlogi glede kompromisa med Poljaki in Rusini.
Srbski prestolonaslednik na Dunaju.
Dunaj, 9. maja. Srbski prestolonaslednik je odpotoval dne 7. maja pod najstrožjim inkognitom iz Jenede proti Dunaju in došel danes semkaj pod imenom grofa Topolaka. — Ložira v hotelu Krantz.
Cesar potuje v Bosno in Hercegovino.
Dunaj, 9. maja. Cesar se je odločil, da potuje letos po Bosni in Hercegovini in da se hoče dati pri tej priliki tamošnjemu prebivalstvu spoznati. To potovanje se vrši koncem meseca maja. V Sarajevu ostane po sedanjih zatrdilih tri dni in nato odpotuje v Mostar. Na Dunaj se vrne direktno. Cesar bo potoval po novih avstrijskih deželah s številnim spremstvom. Na tem potovanju ga med drugimi spremljajo skupni ministri in oba finančna ministra.
Pogreb angleškega kralja Edvarda.
London, 9. maja. Kolikor je dosedaj gotovo, se vrši pogreb angleškega kralja Edvarda v soboto in se oficielno udeleže potovanja prestolonaslednik in cesar Viljem.
Carigrad, 9. maja. Cesar in minister zunanjih zadev odpotujeta danes s posebnim vlakom proti Dunaju.
Petrograd, 9. maja. Komaj da je došlo semkaj poročilo o smrti kralja Edvarda, so o tem takoj obvestili carico in carico-vdovo Marijo Feodorovno. Carica vdova Marija Feodorovna in veliki knez Mihael Aleksandrovič sta danes odpotovala h pogrebu v London. Car je brzojavno izrazil sočutje kraljevi rodbini; posebej je brzojavil kraljici Viktoriji.
London, 9. maja. Danes je bil na več krajih mesta proklamiran kraljem Jurij V.
—	V posameznih mestnih okrajih je bilo ob tej priliki zbranih na tisoče prebivalstva. Uporniki celega naroda so namreč skoraj podvrženi več ali manj njegovim opazovanjem.
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 9. maja. Dosedaj je znan rezultat izmed 215 okrajev, kjer je prišlo med prebivalstvom in orožništvom do spopada, in sicer je dosedaj izvoljenih 20 radikalcev, 164 radikalnih socijalistov, zmerni socijalisti so sprejeli danes 13 glasov.
Izjava.
Mestna občina ljubljanska je razpisala mizarska dela z okovi pri stavbi c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani.
Obrtna šola ima lastno stavbeno vodstvo pod tehničnim vodstvom gospoda stavbenega nadsvetnika Duffeja.
Ofertni rok za ponudbo je potekel dne 30. aprila 1910.; a stavbeno vodstvo obrtne šole je še dne 29. aprila 1910. spo-polnjevalo razpis mizarskega dela in okovja.
Pred 29. aprilom 1910. ni mogel torej nihče napraviti popolnoma točnega oferta.
Še le potem, ko je bil znan obseg vseh mizarskih del z okovjem, to je dne 29. aprila t. 1. ramogel je vsak posamezni podjetnik pričeti s sestavo proračuna in ponudbe.
Podpisani Franc Burger prevzel sem nalog, da sestavim proračun in ofert za okna z okovjem.
Radi nedostajanja časa moral sem delati z mrzlično naglico.
V tej naglici računal sem enotno ceno za mizarsko delo z okovi skupaj tako, da so bila v teh enotnih cenah zaračunjena mizarska dela in okovi.
Razven tega sem napravil še poseben račun za okovje.
Skupna cena glede okovja se torej ne bi smela prišteti k mizarskemu delu, marveč bi se morala od slednjega odšteti, da bi se razvidelo ceno za mizarsko delo.
V omenjeni naglici sem se zmotil, ter sem prištel skupni ceni za mizarska dela in okovje se skupno ceno za okovje, mesto da bi od prve vsote odštel drugo.
Moj ofert sestavljen v največji naglici, je torej vsled te pomote nepravilen.
Moj ofert so pa ostale, meni prijateljske mizarske tvrdke, katere so stavile svoje ponudbe iz navedenih vzrokov tudi šele v zadnjem hipu prepisale in je prišla na ta način moja računska napaka tudi v ofert ostalih, meni prijateljskih tvrdk.
Da se je ta pomota slučajno v ofert vrinila, je povzročil brezdvomno kratek čas, ki mi je preostajal za sestavo proračuna in oferta.
Ta pomota je bila pa tako prozorna in očividna, da bi jo moralo stavbeno vodstvo takoj na prvi pogled uvideti.
Naravno je torej, da sem tudi jaz Franc Burger to napako že po nekoliko dneh po zopetnem razmotrivanju zapazil in o tem obvestil svoje soponudnike.
Predno sem torej zvedel o visokosti ponudbe tvrdke Tčnnies in njenih cenah, podal sem se k gospodu županu ter sem mu pojasnil, da so naše ponudbe pomotne in da se nahajajo v njih ravnokar omenjene računske pomote. Obenem sem mu vročil pismeno izdelan popravek naših ponudb, kateri je bil potem sicer res za malo svoto
2687 K — kakor se je to pozneje izkazalo,
—	višji, nego ponudba tvrdke Tonnies.
Gospod župan je tedaj izjavil, da jemlje to v vednost in da bo odstopil celo stvar stavbenemu odseku v zopetni pretres.
Iz teh navedb torej jasno sledi, da ne tiči v mojem postopanju in v postopanju mojih soponudnikov ničesar nemoralnega in nepoštenega.
Kajti tako prozorno računsko pomoto, kakoršno sem napravil v predležečem slučaju, se pač ne more smatrati kot kak poskus varati občino! Vsaj ima mestna občina pri stavbi obrtne šole svoje stavbeno vodstvo, katero je moralo na prvi pogled uvideti to računsko pomoto.
Kar se pa tiče dejstva, da je naš ofert za 2687 K višji nego ofert tvrdke Tonnies, moramo pa le naglašati nastopno notorično dejstvo:
Vsak obrtnik zamore eno in isto mizarsko delo izdelati za visoko kakor tudi za nizko ceno; seveda bo tudi potem do-tični izdelek pri višji ceni izboren, pri nizki ceni pa malovreden.
Toliko javnosti v pojasnilo objektivne resnice.
Z odličnim spoštovanjem Franc Burger,
mizarski mojster v Spodnji Šiški.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
: Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka. :
Elegantna mesečna soba s popolnoma sepa-riranim uhodom, se išče za takoj. Ponudbe na uredništvo .Jutra" pod šifro Z. D.
Pristni panama slamniki za gospode od 6 K naprej. Največja izbira v slamnikih za gospode, dečke in otroke od 60 vin. naprej. — O. Bernatovič.
Letovišče v Šoštanju na Spod. Štajerskem
je najlepše in najcenejše! Prospekte pošilja brezplačno: Olepševalno društvo Šoštanj.
Mladenič, 21 let star išče službe kot sluga v kaki trgovini, podjetju, pisarni ali kjerkoli. Ponudbe pod A. F. poštnoležeče, Ajdovščina.
Službe na deželi želi 38 leten, špecerijske stroke izučen komi, govori slovensko, laško in nekoliko nemško. Ponudbe na inseratni biro „Jutra“.
Mladenič vešč italijanščine, in slovenščine želi službe kot sluga, ali kaj enakega. Naslov pove „Jutro“.
Dve meblovanl sobi, vsaka s posebnim vhodom, sta takoj za oddati. Zidovska steza 5. III. nad.
Išče se dijak v starosti od 16 do 17 let z lepo pisavo, kot domači učitelj. Poizve se v upraništvu .Jutra".
lllllllltllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIIIItMIMIIIIItHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KORESPONDENCA.
Jeune dame dčsire čehanger timbres-poste Ecrire a Madame Marie-Louise D. de B. administration du journal .Jutro" Ljubljana.
Mlad akademik, Srb, slušatelj tujezemske univerze, se želi potom korespodence Seznaniti z mlado, naobraženo Slovenko. Šifra: .Lettre", Zijribh (Haupt-post), Poste restante,
Zahvala.
Vse neštevilne dokaze globokega sočutja ob kruti bolezni in ob izgubi nepozabljenega nam
Mitja
najiskreneje zahvaljuje žalujoča rodbina
dr. Ravniharjeva.
V	Ljubljani, 7. vel. travna 1910.
V hotelu Vega
v Spodnji Šiški
se odda s 1. majem v I. nadstropju
večje stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Stranke brez otrok imajo prednost. Istotam se odda v najem več
meblovanih sob za letoviščarje.
Sprejemajo se abonenti na hrano in stanovanje.
Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojen poset
Vinko Orešnik,
hotelir.
3333
Fran Krapeš.
104—5
BSSSŠSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS3ŠS^SSSSSBS3SB
pripraven za strojni obrat
se vzame v najem.
J. P0SPIŠIL, Ljubljana
stavbeni iu ornamentalni klepar, Zaloška cesta št. 6
se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih del, kakor tudi kopalnih banj, raznovrstnih pločevinastih peči in vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Popravila točno in najceneje. Pismena naročila se takoj rešijo.
Več strank se oglaša, ki Iščejo
gostilne
v najem ali na račun.
Povprašuje se v prometni pisarni g. Mateliča, Škofja ulica 10. Telefon 155.
fD
"Vsak dan svež
61
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40-2,
10 družb
(kompanij) dobrih ogljarjev za izdelovanje bukovega oglja v dobrem polo-žajubrez kamenja išče tvrdka
k
Mrkopalj, železniški kolodvor Lokve.
IVIodel 1910.
Edino zastopstvo znamke
K.C.l.
rTčtt?
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna In cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča botrom in botram zaradi ugodnega nakupa velike množine ur
najcenejša birmanska darila.
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00p pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato najveo sijajnih priznanj.
Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom XJn.derwood - a..
12—6
Ivan Perko
Lj-va/toljan-a,
Turjaški trg 4., II.
Hiša
v Ljubljani na Bregu št. 14, se pod jako ugodnimi pogoji
  proda. --------------------------
Natančnejša pojasnila daje: dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 26.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
XjjuL"blj suaa-a,
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Yelika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
Modni salon
M. SEDEJ-STRNAD
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice. Prešernova ulica.
Nsgveeja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Dusseldorfske oljnate barve
▼ pušicah za umetnike in študijBko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
   Eirneži, olja in retuše za slikarstvo = -■ Slikarsko platno =
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A fl ni f TTq n rH-m o n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iLlLUil Jldlip bilidjillLj flrnežev, lakov in steklarskega kleja.
Kmetovalci, pozor!
ALOJZIJ KORSIKA
semenska trgovina v ljubUani, Šelenburgova ulica štev. 5, fe
naznanjam, da mi je ravnokar došla
velika množina travnega semena v 16 vrstah; t
travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista „Kmetovalec“. Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča in rumena, nemška detelja lucerna, domača štajerska, vsa preizkušena in v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjad- IgL
nega semena.
=a
Radi velike množine znatno znižane cene!
Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto. £
K
'S
7 f
-
 j
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.12111 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
p° 41|2°|o	"*•
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom	in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posojnje na zemljišča po 5y4°/o z l>/2°/o ua amortizacijo ali pa po 5>/<°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica	sprejema tudi	vsak	drugi	načrt glede amortlzovanja	dolga.
URADNE URE:	vsaki	dan	od	8.—12.	in	od 3.—4. izven nedelj in	praznikov.
Velika binkoštna
okasion prodaja
od torka do sobote,
izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke ter najmodernejše konfekcije za dame in deklice.
Velika izkra slamnikov za gospode in dečke. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
n JLI
Kolodvorska ul. 22
je vsak dan n_i0
eek noč odprta
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
mm
mmMrn
'mm
l(9G)(9C;CS(y(9(2J(9G
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. Z	Eeservni	fond	K	400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav. dobitka
zem. srečke I emisije & 5 50..........................17.	maja	K	90 000
ogrske hipotečne srečke & K 4'—........................»	»	»	40 000
„ ogrske premijske' srečke cele & K 14*—,	polovice & K	8 „	»	„	200*000
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jili obrestuje po čistili
4V
promese na 3' 4'
cvToTč