j Celje - skladišče D-Per 545/1975 GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 3 ROGAŠKA SLATINA julij 1975 PRISPEVAJMO SVOJ DELEŽ Najbrž, večini članov kolektiva, ki na kakršen koli način spremljajo dogajanja v Jugoslaviji, ne bomo odkrili kaj novega. Morda smo tudi takšni, ki nismo v teku vseh teh dogajanj kljub temu, da bi kot samoupravljale! morali biti. Prav zaradi tega menim, da je prav, če za ene in druge v nekoliko skrajšani obliki osvežim tisto, kar s menimo, da bi v prihodnje moralo biti pred očmi ne le komunistom, temveč vsem članom naše socialistične skupnosti. Ni naključje, da so 8. maja letos na 11. seji predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije obravnavali temo: »O aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih uresničevanja resolucije o osnovah skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975.« Ocene našega položaja niso izhajale iz nekakšnega aktivističnega kota ocenjevanja, temveč so plod temeljnih analiz. Nadrobnih ugotovitev vam ne bomo v celoti posredovali, kajti rajši se bomo zadržali na tem, kaj naj bi mi prispevali k skupnim ciljem v stabilizacijskih prizadevanjih. Posredovali vam bomo nekaj temeljnih ugotovitev, ki zgovorno pričajo,"' kje je torišče naših prizadevanj v prihodnje. Neugodna gibanja na treh osnovnih področjih in sicer: — v poslabšanju zunanjetrgovinske menjave, kar močno vpliva na naraščanje primanjkljaja v državni plačilni bilanci. — čezmerno naraščanje investicij (vlaganj) ter dohodkov skupne in splošne porabe (samoupravne interesne skupnosti) — visoko naraščanje cen in življenjskih stroškov. To nas resno opozarja, da še vedno nismo v celoti odgovorno obdelali zapletenost položaja, v katerega nas utegnejo pripeljati takšne negativne težnje. — CK ZKJ — zavezuje vse član« zveze komunistov, da pri samouprav- SPOŠTOVANI BRALCI! Danes imate pred seboj »Steklarja«, ki je po obsegu večji kot drugače. Le v izjemnih priložnostih je bil takšen. In vendar, se ta številka kljub enakemu obsegu, v nečem razlikuje od dosedanjih. Zasledili boste, da je družina, ki si potom »Steklarja« želi boljšo obveščenost o vsem, za enega člana večja. V kolektivu steklarske šole, so prišli do prepričanja, da tudi pri njih obstaja želja in potreba po obveščanju na takšen način, ki se ga pri nas poslužujemo že več kot poltretje leto. Tako je pač v steklarstvu. Problemi so podobni kot jajce jajcu. Prav zaradi skupne odločitve, da lastne probleme, uspehe in še kaj drugo, razgalimo eni drugim, ima svojo utemeljitev. To obenem pomeni, da nimamo takšnih skrivnosti zaradi katerih bi nam bilo nerodno, če neposredni sosedje zvedo. V uredništvu »Steklarja« smo si enotni v tem, da je odločitev tovarišev iz steklarske šole hvalevredna. Čeprav smo mesečno glasilo, ki marsikatero zadevo ne more prine- sti v pravem času, se zavedamo, da se kljub temu dä marsikaj povedati, kar sicer nikoli ne bi utegnili. V kolikšni meri bomo to priložnost izkoristili, je vsekakor odvisno kakor od nas v steklarni tako od tovarišev in tovarišic iz steklarske šole. Prav bo, če jo izkoristimo v polni meri. Ne bodimo gluhi in slepi za marsikaj, kar menimo, da bi lahko bilo drugače kot je. Ne sramujmo se javno spregovoriti o vseh zadevah, ki neposredno zadevajo delo in življenje delovnega človeka. Ko govorimo o naših pravicah, recimo tudi eno temeljno, ki jo v »Steklarju« želimo dosledno uresničiti, ta pa je: Pri pisanju vsakega prispevka, bodimo objektivni v polni meri, saj to javna beseda tudi zahteva. Le tako bo naše skupno sodelovanje plodno in v korist nas vseh skupaj in širše družbene skupnosti. To je tudi naša temeljna naloga. S skupnimi močmi jo bomo tudi uresničili. Uredništvo Glhsilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma # Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina ® Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina 0 Telefon 063-81-020 ® Telex 33560 YU ©Naklada 2000 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana nem sporazumevanju, družbenem dogovarjanju, skupnih razvojnih načrtih, gospodarski politiki, doslednem upoštevanju načela ekonomske in politične enakopravnosti, socialistične solidarnosti, družbene odgovornosti in vzajemne podpore. — Skupščina SFRJ in zvezni izvršni svet bosta izdelala ukrepe, da bi ustavila sedanje težnje, na področju notranje porabe, ‘gospodarskih odnosov s tujino in na področju cen. — Isto velja za vse republike, občine in TOZD. — Dosledno upoštevati stališče resolucije, da sredstva skupne in splošne porabe ni mogoče povečati nad okvire, določene z letošnjo idejno politiko. — Sredstva, ki presegajo okvire, se ne morejo koristiti. — Tudi povečanje osebne in skupne porabe v OZD uskladiti z izhodišči ekonomske politike. — Vsaka OZD mora pregledati izvo-mo-uvozno poslovanje. Hkrati s prizadevanji za odpravljanje neugodnih gibanj posebno pozornost posvetiti: a) vsestranskemu in širšemu sama upravnemu organiziranju TOZD, b) sprejemanje najpomembnejših sistemskih zakonov, c) uresničevanju nalog 10. seje CK ZKJ. Temeljne naloge 10. seje, da začnemo boj za: — večjo storilnost — zmanjšanja stroškov poslovanja in vsestransko varčevanje — povečanje delovne discipline — zmanjšanje zamud na delo in bolniške — delitev osebnih dohodkov Po delu in odpravljanje želje po uravnilovki in za boljše spodbujanje visoke storilnosti. Za uresničevanje vseh teh nalog je potrebna popolna mobilizacija delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. KAKŠEN BO NAŠ PRISPEVEK? Na pobudo osnovne organizacije zveze komunistov TOZD steklarne, je dne 18. julija bila sklicana sej$ vseh družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, ki je bila številčno zelo dobro obiskana. Razprava- je predvsem potekala o nadaljnjem gospodarjenju in vključevanju v jugoslovanska stabilizacijska prizadevanja. Za razliko od prejšnjih razprav je tokrat le-ta potekala v stvarnih okvirjih. Tokrat se nismo opredeljevali za načelno potrditev skupne politike, temveč smo rekli, kdo in do kdaj naj izvrši kakšno nalogo. Glavne zadolžitve so na svoja pleča sprejeli komunisti, ki bodo v primeru površno ali neizpeljane akcije tudi partijsko kaznovani. Ne smemo si delati nobenih utvar, da bodo naloge izpeljali sami tisti tovariši, ki so zadolženi za posamezno področje. Svoj delež naj vsak med nami opravi tako kot je treba. Ne, mi nimamo takšnih, za katere bi lahko rekli, da nimajo kaj prispevati. Zavedati pa se moramo, da se pri najmanjši stvari začne boj za stabilnost naše organizacije združenega dela, kar bo potem tudi prispevek stabilizaciji naše jugoslovanske samoupravne socialistične skupnosti. Razprava na omenjeni seji je pokazala, da imamo pri nas še veliko skritih notranjih rezerv. Te so v slabem steklu, nedisciplini in ponekod tudi v slabi organizaciji dela. Poleg tega na še nekaterih delovnih mestih, ki niso v neposredni proizvodnji. Zelo neugoden pokazatelj za nas je, da nam zaradi nekaterih napak, v skladišču leži vrednost enomesečne proizvodnje. Nadaljnji slab pokazatelj je ta, da imamo pri kupcih 2,1 milijard starih dinarjev, kar je za 40 odstotkov več kot lani. Naš dolg do dobaviteljev je 725 milijonov starih dinarjev ali štirikrat večji kot lani v istem času. Torej, upoštevajoč vse to, so naša sredstva na žiro računu za polovico manjša v primerjavi z lanskim letom. Naš izvoz je povečan za 7 odstotkov. Kar zadeva vprašanje uvoza, smo v primerjavi z drugimi v lahko bi rekli, veliko boljšem položaju, saj znaša komaj 18—20 odstotkov vrednosti izvoza. Zakonske obveznosti v prvih petih mesecih so se povečale za 13 odstotkov. V mesecu juniju in juliju pričakujemo, da bodo na isti ravni kot lani zaradi tega, ker se bodo dajatve samoupravnim interesnim skupnostim zmanjšale. Vsaj na papirju iz-gleda, da naš položaj ni tako neugoden. Vendar to v nobenem primeru ne pomeni, da smo v celoti zaščiteni od morebitnega spodrsljaja, ki bi bil zelo neugoden. Predvsem zaradi tega, ker nas čakajo letni dopusti in sredi poletnih vročin smo. Če pogledamo vsaj malo naprej, pri čemer imamo v mislih prihodnje leto, potem lahko rečemo, da je položaj zelo resen. Zavedajoč se tega, kar smo ravnokar omenili, so na seji bile sprejele naslednje zadolžitve: PROGRAM STABILIZACIJE 1. Notranje rezerve Odpadek je nesorazmerno visok, zato je treba istega občutno znižati in sicer: s/ a) Izboljšati kvaliteto steklene mase (zadolžen teh. vodja tov. Jankovič Jože). b) Odpadek se pojavlja radi nepravilnih oblik in dimenzij — taki artikli dolgo ležijo na skladišču in če so prodani, so prodani po nizki ceni. Ta napaka ni tehnološka, temveč nastaja zaradi premale pazljivosti, zato je predvsem nepotrebna. Za pravilne oblike in dimenzije odgovarjajo pri pečeh poslovodji peči, pri - dodelavi poslovodja dodelave, v brasilniici pa poslovodja brusilnice (Zadolžen ing. Pelko Jože). c) Med obdelavo se steklo pogosto ppraska ali drugače poškoduje v glav- nem radi pomanjkljivosti pažnje pri manipulaciji (poslovodji dodelave). 2. Delovni čas mora vsak član kolektiva opravljati tako, kot je predpisano, nihče ne more samovoljno si delovni dan skrajševati. 3. Z materialom se ne varčuje dovolj, varčevanje mora biti kolektivno, v varčevanju z materialom imamo pomembne rezerve. 4. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov ni izdelan do konca, poglavitni del to je sistematizacije delovnih mest ni izdelana. Delo je treba opraviti v čimtorajšem možnem roku (do srede decembra — zadolžen Mrhar Vlado). 5. Prekomerni' bolniški stalež, je treba spraviti v normalne meje — namestiti kontrolorja mogoče tako, da bi vršil kontrolo za vse TOZD na področju Rog. Slatine (zadolžen Mrhar Vlado). 6. Ker spada med poglavitne pogoje stabilizacije izvoz, ki je sicer pri nas v porastu je kljub temu treba posvetiti še naprej veliko truda tako, da izvoz še povečamo (zadolžen Jankovič Franci). 7. Naš uvoz znaša približno 18—20 odstotkov od izvoza, pa kljub temu je treba proučiti možnosti zamenjave inozemskih materialov z domačimi, ali pa zamenjavo zapadnih materialov z vzhodnimi ah z državami v razvoju, (zadolžen Djinovskl Igor). 8. Ker je delo na delitvi TOZD Rog. Slatina na več TOZD v zaostanku je treba to delo pospešiti (zadolžen Jordan Valter). a) Direktor OZD je odgovoren za sprovajanje omenjenih sanacijskih ukrepov. Poleg tega so se izoblikovala stališča, ki so zajeta v tezah za stabilizacijo pri nas. Le-ta so: NAŠI STABILIZACIJSKI UKREPI 1. Z namenom, d» se angažira sleherni član kolektiva v družbeni kontroli, za varstvo ljudi, za varstvo premoženja pred škodljivci, požarom, elementarnimi nezgodami ip pred malomarnim odnosom do družbenega premoženja v TOZD se do 31. avgusta 1975 izdela in da v diskusijo PRAVILNIK O SAMOZAŠČITI. 2. Naloži se poslovodjem, da pripravljajo prav vse slučaje kršitve delovne dolžnosti, površnega dela ali do delovnih sredstev. 3. Prepove se pisanje dopustov, oziroma naknadno opravičevanje izostankov. Opravičeni so samo izostanki zaradi bolniške 4. Nadure na režijskih mestih naj se zreducirajo na najrpanjše možno število. 5. Večjo skrb posvetiti bolnim. Po drugi strani pa ukrepati proti vsem namišljenim bolnikom, ki v času bol- niškega dopusta delajo doma, ali celo delajo na tujih gradbiščih. Opravijo naj se občasne kontrole bolnikov. Z zdravniško službo in drugimi podjetji je pristopiti k organizaciji skupne kontrole oz. kontrolne službe. 6. Kadrovska služba naj takoj organizira redno evidenco prisotnosti na delu in to po oddelkih. 7. Z zdravniško službo naj se občasno organizira razgovor o bolniških dopustih, oziroma naj se opravi kon-sultacija kakšne ukrepe podivzeiti za boljše zdravje ljudi in manj nezgod. 8. Izvršiti pregled, oziroma analizirati vsa režijska delovna mesta, ter ugotoviti ali so delavci na teh delovnih mestih pravilno razporejeni. 9. Komisija naj ugotovi delovna mesta, ki so nezadostno izkoriščena in poda predlog za premestitev na drugo proizvodno delovno mesto. 10. Delavska kontrola naj občasno izvrši kontrolo, kaj delajo delavci na režijskih delovnih mestih. Ali se ravnajo po samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih in ali opravljajo dela navedena v sistematizaciji, kajti se zapaža, da posamezniki precej pohajkujejo (ponavadi vedno isti). 11. Pregledati vsa uslužbenska delovna mesta in ugotoviti, ali imajo delavci na teh delovnih mestih ustrezno izobrazbo za delovna mesta, ki jih zasedajo, oziroma kaj so taki delavci ukrenili, da si pridobijo predpisano izobrazbo. To pa ne velja za tiste delavce, ki imajo nad 25 let delovne dobe. 12. Povečati delovno disciplino. Odgovorni vodje naj takoj ukrepajo pri vsakem pojavu samovolje in nediscipline. 13. Prepove se v II izmeni da hodijo delavci v delovnem času v restavracijo ali celo v sosednjo gostilno. Tudi topilničarji in vlagalci naj ne zapuščajo svojih delovnih mest. 14. Kadrovska služba mora takoj začeti z zaslišanjem vseh prijavljenih kršiteljev delovnih dolžnosti in uvesti , proti njim postopek. 15. Takoj naj se pristopi k izdelavi sistematizacije in k analitični oceni delovnih mest. Sedanji pravilnik se mora vskladiti z Ustavo. Rok vskla-ditve pa je zelo kratek za izvršitev tako obilnega dela. 16. V analitični ocenitvi delovnih mest je urediti naslednje: — vrednoti naj se delo in ne posamezne osebe — z analitično oceno naj se uredi tudi pravilnik o razdelitvi osebnih dohodkov tako, da bodo delavci nagrajeni po svojem delovnem uspehu oziroma tako, da se delavci ne bodo potegovali za čim večje število točk, temveč za bolj odgovorno delovno mesto (ki jasno ima večje število točk). Na ta način ne bomo več imeli prošenj za povečanje točk, temveč prošnje za večje in bolj odgovorno delo. 17. Predpisati kakšno strokovno izobrazbo, ali dopolnilno znanje mora imeti kandidat, da bi bil postavljen na bolj odgovorno delovno mesto. 18. Imenovati odgovorne delavce, ki so strokovno usposobljeni za izdelavo sistematizacije TOZD in analitično ocenitev delovnih mest. Istočasno spremeniti nazive posameznih delovnih mest, ker sedanji z ozirom na izvršeno rekonstrukcijo in modernizacijo TOZD več ne odgovarjajo. 19. Odbor za medsebojna razmerja naj izreka ostrejše ukrepe in sicer vključno tudi izključitev, vendar v smislu določil samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih. 20. Na oglasni deski naj se objavijo členi samoupravnega sporazuma, ki določajo disciplinsko in materialno odgovornost, da se vsi delavci oz. člani skupnosti seznanijo z ukrepi. 21. Uvede naj se praksa, da vsak urejuje posle iz področja svojega delovnega področja. Na primer komerciala naj se bavi s komercialo, teh- nično vodstvo s tehničnimi posli itd. kajti kolektiv ima dovolj služb in ni nujnost intervencij drugih oddelkov in sprejemajo istočasno odgovornost za svoje delo. V času, ko to pišemo, še niso znani predlogi članov kolektiva, ki bodo na zborih delovnih ljudi nedvomno spregovorili o vseh zadevah, ki so v neposredni zvezi s tem. Pričakujemo, da bo predlogoiv dosti. Ko bomo vse to zbrali nam bodo cilji katere smo si zastavili veliko bolj jasni. Sprejeli jih bomo za svoje in se dosledno borili za uresničevanje slehernega med njimi. Prav vsi. V kolektivu v Slovenski Bistrici, kjer je trenutni položaj manj ugoden, so z dvema delovnima dnevoma v juniju že pristopili k realizaciji zastavljenih stabilizacijskih ukrepov. V juliju nameravajo storiti enako. To delo bodo opravili zastonj. P. O. KRATKO POROČILO DELAVSKE RESTAVRACIJE Skladno s predlogi, ki jih je delavska kontrola posredovala delavskemu svetu, lejta pa jih je sprejel, smo sestavili krajše poročilo o poslovanju delavske restavracije za obdobje januar—maj 1975. Pregled izdanih obrokov Kosilo 14.108 obrokov Večerja 13.537 obrokov Malica 78.808 obrokov Skupaj je bilo izdanih 106.453 obrokov. Skupni stroški za izdane obroke znašajo 687.593,20 dinarjev. Od tega: — Plačano od abonentov 340.543,20 din — Regresi od strani steklarne 347.410,00 din Poprečna cena za en obrok znaša 6,46 Poprečni znesek plačan od abonentov 3,20 Poprečni znesek regresa na izdani obrok 8,26 V KOZJEM PA JE STANJE NASLEDNJE: Skupaj je bilo izdanih 8.899 obrokov Skupni stroški za izdane obroke znašajo 94.21256 din — Plačano od strani abonentov 26.003,20 din — Regresi od strani steklarne 68.209,36 din Poprečna cena' za en obrok znaša 10,58 din Poprečni znesek plačan od abonentov 2,93 din Poprečni znesek regresa od strani steklarne 7,66 din Opomba: Vajencem je zagotovljena brezplačna malica. Pavla Jordan STROŠKI STEKLARJA Nedvomno je, da ste si kdaj pa kdaj zastavili vprašanje, kolikšni so stroški za izdajo »Steklarja«? Skladno z zakonskimi določili, vas tokrat seznanjamo o višini stroškov, ki so v preteklem letu nastali v zvezi z izdajo našega glasila. V preteklem letu smo »Steklarja« natisnili po 1.500 izvodov na mesec, kar pomeni., da je bilo natisnjenih 18.000 izvodov. Struktura stroškov je naslednja: Stroški tiskanja < v časopisnem grafičnem podjetju »DELO« Ljubljana so znašali 631)15,00 din Dostava 6.028,80 din Honorarji: Urejanje, tehnično urejanje, lektoriranje, avtorski honorarji in administrativni posli 86,529,30 din Skupaj stroški za L 1974: 155.873,"10 din ali 8,66 din po natisnjenem izvodu. Uredništve Bolniški dopusti v porastu — Premalo storjenega proti tistim, ki zlorabljajo pravico do bolniškega dopusta — Bo predlog zdravstvene službe za Uvedbo kontrole nad bolniki zalegel? V prvih šestih mesecih leta 1974 je poprečje izostankov zaradi bolniških dopustov znašalo 6, 07 odstotkov. Podatki za isto obdobje letos pa kažejo porast za 0,81 odstotka, kar pomeni, da je odstotek izostankov letos v višini 6,88 odstotkov. Zadnje čase pogosto steče beseda o boleznih, še bolj natančno povedano, razprave se sučejo okoli staleža bolnikov. Ugotovitve so različne, ocene prav tako. Veliko vprašanje je, če je lanski odstotek stvarni odraz stanja bolnikov, kajti po vseh merilih je dokaj previsok. Letošnji porast kaže še bolj neugodno sliko. Prav zavoljo tega je najbrž prav, če se nekoliko ustavimo pri tem. Predno začnem razmišljati o vsem, se mi zdi umestno poudariti zlasti tole: V nobenem primeru, nikoli in nikomur ne bi smeli odrekati pravico do zdravstvene zaščite. Nasprotno. Z vsemi močmi si moramo prizadevati, da bo le-ta pravočasna in očinkovita, saj je proizvodnji potreben zdrav človek. V oči bode nekaj povsem drugo. Gre ca pojav, ki ni navzoč samo pri nas. Zajel je ' vrsto delovnih organizacij v jugoslovanskih in občinskih razmerah, mi pa nismo nobena izjema. Opazno je namreč, da nekaterim posameznikom ni nič mar zato, ko dobro vemo, da nä vsak način skušajo in žal, uspevajo zlorabljati temeljno pravico zavarovancev. Z raznimi zvijačami izsiljujejo bolniški dopust, koristijo pa ga v druge namene, ki nimajo nobene zveze z dejanskim zdravljenjem. Pri vsem tem pa ostajajo nekako ponosni, da se pač znajo znajti. Ne vem, toda mislim si, da sami sebe imajo za nadpoprečno sposobne in v vsakem položaju iznajdljive. Mislim si tudi to, da v preteklosti nismo dovolj razmišljali o negativnih posledicah takšnega ravnanja posameznikov. Ali smo kdaj pomislili, da jo zavoljo takšnih posameznikov lahko skupi tisti, ki je dejansko potreben zdravljenja? Ali smo se kdaj vprašali kdo je ob tem prizadet tudi s finančne plati? Ali še vedno pri nas obstaja miselnost, da je sredstva s katerimi plačujemo hranarino ustvaril nekdo drug in ne mi vsi skupaj? Ali smo kdaj bolj poglobljeno razmišljali o tem, da nestabilnosti o kateri danes tako zavzeto govorimo, precej prispevajo prav tisti, ki neupravičeno koristijo bolniške dopuste? Smo se kdaj postavili v vlogo zdravnika, ki v tistih nekaj pičlih minutah mora razmišljati tudi o tem ali ima pred seboj stvarno bolnega človeka ali pa morda tistega s katerim se je treba poprijeti nekoliko drugače? Verjetno bi lahko zastavili še kakšno vprašanje v zvezi s tem. Namesto tega bo najbrž prav, če vsaj zaenkrat priznamo, da smo v tej smeri storili bore malo. Obnašali smo se neprizadevno. Gotovo smo nemalokrat odmahnili z roko in rekli: saj ima prav, ko se tako znajde. Torej, ravnali smo tako in vsaj v sebi priznajmo, da smo napak ravnali. 2e to priznanje naj bi v prihodnje pomenilo spremembo v pozitivni smeri. Globoko sem prepričan, da bi enkrat za vselej morali izoblikovati stališče, ki bi moralo vselej biti navzoče v naši zavesti: Smo delovna skupnost in skupno ustvarjamo dobrine. i^uioono poupiramo vsako potezo, ki prispeva k našemu zdravju, saj vemo, da je zdravje največje bogastvo. Smo za še posebno zaščito resnično bolnih članov "kolektiva. Sočasno pa. smo z vsemi silami proti izkoriščanju pravic vseh zavarovancev. Ne le z besedo, temveč tudi z dejanji.. Zdravstvena služba je poslala predlog za organizacijo službe, ki bo nadzorovala bolnike. Predlog je sprejel tudi naš delavski svet, da bomo sofinancirali osebni dohodek kontrolorja. Kakšni bodo rezultati, je zaenkrat težko napovedati. V vsakem primeru, to je takoimenovani administrativni ukrep. To je služba za katero bomo morali odšteti še kakšen dinar, v času, ko upravičeno govorimo o preobremenjenosti gospodarstva še ena, čeprav' majhna obremenitev. In v času, ko se močno zavzemamo za razvijanje samoupravnih odnosov, še eno nadzorstvo. Eno nadzorstvo, ki pomeni, da so v naši zavesti nastale vrzeli, ki jih moramo preganjati s »palico«. Menim, da' smo kljub neštetim slabostim, na takšni stopnji razvoja samoupravnih družbenih odnosov, ko bi takšne reči lahko pregnali tudi kako drugače. Sami, toda z drugačnim obnašanjem kot doslej. Pregnati bi morali strah, da nekomu odkrito povemo kar mu gre, saj s preganjanjem maloštevilnih nevestnih posameznikov ščitimo tisto veliko večino, ki pošteno dela in išče zdravniško pomoč le takrat, ko je resnično bolna. Manj bi morali gojiti lažno prijateljstvo, ki se kaže v prikrivanju nekaterih »iznajdljivcev«. S tem bi sami sebi izkazali največjo hvaležnost, ki bi se močno obrestovala. Ce naj na v naslovu zastavljeno vprašanje odgovorim, bi dejal, da letos nismo bili toliko bolj bolani, kolikor kaže podatek, temveč, da smo v dobri meri dovolili, da se razbohoti vrsta tistih, ki hočejo prednjačiti izkoriščanju večine. Tega v nobenem primeru ne bi smeli dovoliti. ZAKAJ TAKO? Za oddih v počatniškdh hišah v Umagu, Dajli in Novigradu, je letos bilo veliko zanimanje članov kolektiva. Tako sta sindikat in komisija, ki je razporejala dopuste, imela veliko težav. Z redkimi izjemami so bile želje v danili okoliščinah tudi upoštevane, razen tistih, ki so večkrat zaporedoma letovali na morju. V času, ko dopusti in oddih na morju tečejo svojo pot, pa prihaja tudi do dokaj neželjenih pojavov. Z malo več razumevanja od strani dopustnikov, bi se tudi ti neljubi pojavi dali odpraviti. Kot član enodnevne občasne sindikalne kontrole, ki je pred kratkim bila ob obali, se mi zdi umestno pripomniti tole: 1. Nekaterim članom kolektiva ni bil povšeči kraj, ki mu ga je komisija dodelila. Brez predhodnega obvestila, so. kar preprosto, takrat, ko ni bilo mogoče koga drugega obvestiti, odpovedali. Tako je stanovanje št. 3 v Novigradu bilo prazno celih 10 dni. 2. Še bolj čuden in nesprejemljiv pa se mi zdi tale primer: član delovne skupnosti vzame ključ, češ, grem na dopust, toda dela v tovarni. Osupli, člani komisije, v počitniški hiši najdemo ljudi, ki nimajo prav nič skupnega z našim kolektivom. Torej, svobodno oddajamo sobe, ki so last kolektiva! To sta le dva drobca, katera sem imel namen prenesti članom kolektiva z željo, da bi takšnih zlorab bilo čimmanj. Da bi se to res zgodilo, se mi zdi, da bi večkratne kontrole bile potrebne. Tako nihče ne bi mogel delati po svoje in si lastiti posebne pravice. Kajti hiše so naša skupna last in preko ustreznih organov smo edino mi, ki lahko določimo kdo jih bo koristil. Me nim, da bo izvršni odbor sindikata v prihodnje moral razne pripombe in kritike članov kolektiva vzeti k srcu in ustrezno ukrepati. Rudi Jugovar (Opomba urednika: Zelo v redu in prav bo, če bomo v prihodnje strogo vodili računa o takšnih primerih, s tem, da v nobenem primeru več ne bomo govorili o »nekom«, temveč s polnim imenom in priimkom.) Jovo Tišma v omogoča. Sama pravi, da je nenehno delo najboljši recept za ohranitev zdra. vja in življenjske vedrine. Življenje, ki je bilo polno skrbi in dela, ji prej ni omogočilo, da bi redno spremljala, kaj se dogaja doma in po svetu. Danes ima vse pogoje za to in jih v dobri meri koristi. Zvesta prijatelja sta ji TV in radijski sprejemnik. Zelo rada spremlja razvoj bistriške TOZD in celotne OZD. Navdušena je nad doseženim od takrat, ko se je poslovila od kolektiva, želi še nadaljnji napredek kolektivu, v katerem je delala 20 let, v domačem okolju pa razumevanje tako kot doslej. ' Njenim željam se pridružujemo tudi mi. Viktor Horvat NAŠ OBISK PRI DANICI VORSA vrsto let delila dobro in slabo. O razvoju kolektiva, v katerega je vtkala del sebe, marsikaj zve iz Steklarja, za katerega pravi, da ji pomeni prijetnega obveščevalca. »Z veseljem bi napisala tudi kakšne spomine iz časov, ko sem še bila članica kolektiva, toda ne vem, če bi jih objavili« pravi Danica, (prip. ured. Le napišite z veseljem jih bomo uvrstili). Skromna pokojnina 1.400 dinarjev, ne zadošča za pokritje vseh potreb tako, da se mora lotiti tudi dodatnega dela. Dobro ohranjeno zdravje ji to KADROVSKE IN OSEBNE NOVICE Po dveh poskusih, da bi jo obiskal, čeprav je tukaj, v neposredni bližini v Kolodvorski ulici, sem šele tretjič bil bolj srečne roke. Lepo vreme in živahnost naše nekdanje sodelavke, da, nes 62 letne Danice Vorša sta zagotovilo, da se ne da y zapeček, temveč redno zahaja med ljudi in v naravo. Zateka se k delu za katerega meni, da se ga nikoli ne zmanjka, če ga le želi najti. Dobil sem občutek, da je danes bolj razpoložena za kramljanje kot je bila zadnja leta službovanja, ko je bilo potrebno zgodaj vstajati in pozno leči v posteljo. To je tudi umevno, saj je takrat poleg domačih opravil veliko tega postorila okrog šoloobveznih otrok. Kljub temu, da je imela veliko dela, mi je razkrila, da bi bila sposobna delati še kakšno leto po upokojitvi, ki si jo je pridobila z rednimi službenimi leti. Spomladi leta 1966 je Danica z odhodom v pokoj vzela slovo od svojih sodelavcev. V času zaposlitve je prehodila bogato, toda ne povsem lahko pot, da bi si zaslužila vsakdanji kruh. Zaslužek je bil vedno skromen. To je njej, ki je tudi sama bila zelo skromna, zadostovalo, da je s tako skromnim zaslužkom izšolala tri otroke in uredila prijeten dom. Danica pravi, da je z doseženim zadovoljna, zlasti še zato, ker njen naraščaj zna ceniti žrtve, ki jih je pod težkimi pogoji prenašala, že celih trideset let je vdova. Zaradi tega je na njenih plečih bilo več bremen. Morala je opraviti vlogo matere, očeta in vzgojiteljice. Poleg tega pa je bilo potreb no tudi izven delovnega časa priti do kakšnega dinarja. Od gospodinjske pomočnice, prek delavke v tovarni perila, pozneje sanitetnega materiala, steklenih gumbov in steklarni, je Danica opravljala vsa de-la, katera so od nje zahtevali. V lepem spominu ji je ostal kolektiv in sodelavci, s katerimi je dolgo PRIŠLI V TOZl^ROGAŠKA SLATINA: Milan Jazbec — PKV steklobrusi-lec — Kozje, Albin Ptičar NK vlagalec zmesi, Franjo Lugarič, PKV brusilec v grobi brusilnici, Jakob Vodušek — NK odnašalec, Jože Fric — NK odnašalec, Marjan Mikolič — NK odnašalec in Jože Krklec — NK odnašalec. V steklarsko šolo: Drago Korez in Janez Plavčak — štiskalca pri peči, Miroslav Čoh, Mirko Močnik in Rudplf Tepeš-krogljičarjj. ODŠLI: Iz TOZD Rogaška Slatina: Vinko Vrešnjak— krogljičar — odpoved, Božena Šolman, Vera Planinšek, Stanka Štruklec — pogodbeno in Božidar Cerovski — podal odpoved. Anton Tepeš, KV krogljičar — JLA. Iz steklarske šole: Jože Lesjak — steklopihalec in Stanislav Tkalec, stiskalec — odnašalec. Rojstva: Daniel -Pisl, sin Jožeta; Zdenka Škorjak, hči Cecilije. Novorojenčkom želimo obilo zdravja! Poroke: Zofija Bogatin-Verk, Dragica Kerln-Plevčak in Ljudmila Simonišek-Lupše. Novoporočenkam naše iskrene čestitke! Nedokončano v brusilnici. Ko smo se odločali za razširitev in posodobijanje proizvodnje, nismo pričakovali, da začetega ne bomo pripeljali do konca. Ravno to pa se nam je pripetilo. Za dokončanje prve faze in delno pričetka druge, bi potrebovali še najmanj 100 milijonov starih dinarjev. Največji krivec, da vse še ni končano, so finančne težave, ki nas tarejo. Poleg objektivnih težav, obstajajo tudi takšne, ki bi jih s tehtno analizo lahko poiskali znotraj TOZD. _________________________________________ Besedilo in slika: V. Horvat t ARGUSOV SPREHOD Naj moj sprehod pričnem tam, kjer sem ga končal v prejšnji številki. Se še kdo spominja, kaj sem napisal v pozdrav. Za pozabljivce bom ponovil: »V upanju, da bo v tem času izposloval dopust v naših hišah ob morju za koga drugega ...« Razžaloščen ugotavljam, da nisem nobenemu. Moja skrb je bila odveč, saj številni drugi skrbijo za to. Potikal sem se ob obali in si želel vsaj dvakrat prenočiti. Najraje bi se bil nastanil pri tistih, ki so se pridušali, da so za čisti red in za interes svojih članov kolektiva. Glej ga, zlodeja, ravno pri nekaterih med njimi ni bilo prostora. Pa ne mislite si, da ga ni bilo zaradi številčnosti družine. Le veliko neznanih obrazov je bilo vmps. Saj delno jih razumem, svojci ali prijatelji so bili zraven. Malo težje jih bom razumel, ko bodo drugič tako vneto razpravljali o tem, da je nekdo tretji kriv, če smo hiše in ves inventar dobro »popravili«. O dobrih kupčijah z našimi hišami ne bom zgubljal besed in papirja. Le spotoma omenjam, da so pri nas tudi spretni trgovci, čeprav s tujim blagom. Zaradi neprespanih noči ob obali nisem utegnil prebrati vseh sklepov, ki so viseli na oglasni deski. Zdramil sem se šele, ko sem z očesom prispel do zaporedne številke 16. Pod to številko je ifklep DS o povišanju cen obro- Še srečna sva lahko, da nama gre tako dobro, ko pa pravijo, da se parna poredkoma kaj posreči narediti. Se bodo spomnili še na koga? kov hrane v delavski restavraciji. Saj vem, da se res ne moremo hraniti za enake denarce kakor pred leti. Bolj razveseljivo je to, ko so ta sklep sprejeli pod pogojem, da se kakovost hrane izboljša. Pravijo, da je že bil en poizkus. Prav zaradi tega mi je hudo, ko se nisem odzval »generalki«, ki je bila v soboto, 19. julija. Tisti »srečneži«, ki so naleteli na to, pravijo, če je soditi no »generalki«, kjer ni bilo kaj za pod zob dati, da se bodo nove cene še kar dobro obnesle. Moji ljubi gostitelji so včasih bili tudi športniki. Za spremembo, so me V Dajli: Topla prha in »gejziri«. Slednji nam bodo omogočili, da nas bodo po povratku z morja poznali tudi po vonju in ne le po temni polti. Na 20. redni seji delavskega sveta, ki se je vršila 10. 7. 1975 1. Delavski svet je potrdil pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja. 3. Potrdi se poročilo ijiventume komisije za I. tromesečje. 4. Delavski svet predloži nabavo automat-ske naprave za javljanje požara za prihodnje leto — po bilanci. 5. Delavski svet je sprejel sklep, da se odobri priključek na trato postajo v Kozjem s tem, da pri morebitnih okvarah in stroških odgovarja TOZD Eelektro Krško. 6. Delavski svet je sprejel sklep o pri- stopitvi k samoupravni interesni skupnosti za nafto in plin v SRS ter določi za podpisnika tov. dtp. ing. Djinovski Igorja. 7. Delavski svet preloži nakup obveznic federacije za jesen. 8. Delavski svet je sprejel sklep o sana- ciji stanovanjske hiše Tržišče 22 ter pooblasti direktorja dip. ing. Djinovski Vojota, da sklene pogodbo s SGP Rogaška Slatina — izvajalcem del. 9. Sprejme se sklep o nagradi voznikov — šoferjev ob 30-let.ixoi im njihovem prazniku 13. julij — 29 cm vaza. 10. Delavski svet je sprejel sklep, da za delegate, ki jih sklicuje občinska skupščina refundira sklicatelj seje. 11. Delavski svet je obravnaval vlogo krajevne skupnosti Lesično ter jo negativno rešil zaradi izčrpanja tozadevnih sredstev. 12. Delavski svet sprejme sklep, da učenci niso upravičeni na K-15. 113. Delavski svet je odklonil vlogo za pomoč pri izvedbi treninga tabornikov in ta-bomic OZV, ker ima podjetje tozadevna finančna sredstva že izčrpana. 14. Delavski svet je sprejel sklep, da se predlog OKP Rogaška Slatina o skupnem finansiranju smetišča odkloni z ozirom, da podjetje nima na razpolago tozadevnih sredstev. 15. Delavski svet je sprejel sklep za po- večanje vrednosti točke. Delavske restavracije za 29”n od 1. 6. 1975 dalje. 16. Delavski «vet je sprejel sklep za po- tokrat pogostili, tisti, ki bi jim človek rekel, pobudniki za združitev tekmovalnih športnih klubov v Rogaški Slatini. Dobro so se odrezali. Sklicali so sestanek športnikov in športnih delavcev 7. julija in kot »pomoč« vsem športnikom za združitev ponudili-ne-udeležbo na omenjenem sestanku. Na zdravje! Sedaj je čas, da skličemo kakšen sestanek, kjer bomo skritizirali športnike, ker niso ničesar naredili. Ko smo že pri športu, naj vam zaupam, da so mi vedno pri srcu bili »zagrizeni« ljubitelji nogometašev Steklarja. Zlobni jeziki pa pravijo, da sem trapast do skrajnih meja. Pravijo, da so nekateri tako »vneti«, da bi brž, ko se jim ponudi- priložnost, žrtvovali še članstvo v kljubu, če le zvohajo za ugodnejše »ozračje« v kakšni drugi no-gobrcni sredi. S tem so me prepričali, da je včasih: V zdravem telesu — »zdrav« duh. Za konec, ena za ljubitelje oddiha in ena. ki je venomer sodobna. V pričakovanju, da bomo avgusta dosegli rekord po številu prebivalcev v naših hišah (seveda, ne naših) na morju, vas poletno toplo pozdravlja vaš Argus večanje cene obrokov v delavski restavraciji: malica 3.00 din kosilo IG .00 din aa nečlane kolektiva 18.00 din večerja 3.00 din Cene se sprejmejo pod pogojem, da se kvaliteta hrane izboljša in stopijo v veljavo 1.8.1075. 17. Delavski svet je pritožbo tov. Ivana Zagode odstopil v obravnavo komisiji za OD. 18. Sprejme se sklep, da se tov. Podkorit-nik Zdenki dodeli 10% za dodatno delo blagajničarke maloprodaje II. 10. Delavski svet sprejme sklep in določi za podpisnike samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in OD kemične in sorodnih panog: tov. Djinovski Igorja tov. Halužan Jožeta tov. Zagoda Nado 20. Delavski svet sprejme sklep o razpisu komercialista TOZD Steklarne Rogaška Slatina in določi 1250 točk — pogoji = srednja strokovna izobrazba. 21. Delavski svet je sprejel sklep, da naj upravičenost do dodelitve zaščitnih čevljev označevalk&m prouči Komisija za varstvo pri delu. 22. Delavski svet je spirejel sklep, da se tov. Valterja Jordana napoti na nadaljnje šolanje — politična šola, ki traja 1 leto. V tem času mu pripada nadomestilo v višini OD, istočasno podjetje poravna stroške šolanja. 23. Delavski svet je sprejel sklep, da se tov. Sarlah Marjana v letu 1075 ne napoti na šolanje, temveč se bo njegova želja obravnavala v naslednjem letu. 24. Delavski svet sprejme predlog dr. Fürst Bogdana za organiziranje skupne službe kontrole delavcev v bolniškem staležu na območju Rogaške Slatine. Podjetje je pripravljeno sofinancirati OD kontrolorja. 25. Delavski svet je sprejel sklep, da se samo delno sprejme predlog Brivredne komore Jugoslavije o sodelovanju na konferenci steklarjev Jugoslavije. Odločil je, da se pooblasti direktor da določi osebo, ki bo prisostvovala tej konferenci. SKLENILI SO: USKLAJENO S POTREBAMI olje, povečanje oplemenitenja stekla z nabavo sodobnih brusilnih strojev, ureditev delovnih pogojev v obstoječem delu obrata, ter ureditev vseh pomožnih oddelkov. Predračunska vrednost investicije znaša din 16,700.000, čeprav se bo ista do konca izvajanja investicije nekoliko povečala zaradi vedno navzočih in nepredvidenih podražitev, ter določenih sprememb, ki so nastopile v teku izvajanja investicije. Dela potekajo v glavnem v predvidenih rokih, čeprav bo glede končnega roka izvedbe investicije prišlo do določene zamude. Predvsem zaradi izrednih težav v dobavi inozemske opreme. Otvoritev novega obrata »Talilnica stekla« je predvidena za konec septembra, celotna investicija pa bo končana do konca novembra 1975 leta. Dipl. inž. Ante Plazonto Septembra 1974 leta se je začelo z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnih obratov v Steklarski šoli Rogaška Slatina. Odločitev steklarske šole, da izvrši rekonstrukcijo in razširitev svojih proizvodnih obratov ter da jih opremi s sodobno tehnologijo in istočasno bistveno izboljša delovne pogoje, temelji na stvarnih potrebah vedno zahtevnejšega praktičnega pouka in na skromno obstoječih pogojih šolskih in delavniških prostorov. Temeljni namen investicijskih naložb se sestoji v povečanju proizvodnje visoko-kvalitetnih, ročno izdelanih proizvodov s poudarkom na sodobnem oblikovanju, asortimentsko dopolnitvijo maloserijske kvalitetne proizvodnje, zaradi česar se bodo tudi izboljšale možnosti izobraževanja učencev in ostalih delavcev. Istočasno znatno poboljšani delovni pogoji v organskopovezanemu tehnološkemu procesu z urejenim internim transportom, bodo omogočali povečanje proizvodnosti in kvalitete dela. Rekonstrukcija vsebuje izgradnjo nove dvoetažne proizvodne hale, ki bo gradbeno in tehnološko vključena v obstoječi objekt, povečanje talilnih kapacitet od današnjih dveh 3-lončenih peči z lonci dimenzije 90x65 cm na dve 4-lončene peči z lonci dimenzije 100-110x65 cm, ter možnostjo naknadne vgradnje še ene peči, opustitev generatorskega plina kot tehnološkega goriva in prehod na srednje kurilno AAAA/SA/NAAAAAAAAAAAAA/WVWWV5AAA^^AAAAA/WWNAAA/WVWNAAyVWWWV HITREJE IN BOLJ UČINKOVITO Izvršni odbor sindikalne organizacije je v preteklem obdobju večkrat razpravljal o obveščanju svojega članstva. Dosedanja oblika obveščanja .(čeprav tudii nje ne smemo zanemarjati) preko oglasne deske, ne ustreza več. Je suhoparna in v dobri meni neživljenjska. Kratki sklepi in številke, nam niso tako blizu kot pisana beseda, ki jo preberemo v miru, doma ali kjerkoli drugje, saj jo je napisal naš sodelavec. Prav zaradi tega ni naključje, da smo se odločili za obveščanje preko glasila »Steklar«. Vsak član našega zavoda je torej v položaju, ko ima pravico, ki mu • je z ustavo zagotovljena, da javno iznad svoje misli. Tako bo danla, možnost, da že v kali zatremo morebiten poizkus posameznika za prikrito delovanje, ki bi skušal imeti nekakšno oblast nad obveščanjem. Od načina obveščanja, ki smo si ga tako izbrali, pričakujemo, da nam bo odprl nove možnosti pri uresničevanju naših samoupravnih pravic. Pričakujemo, da nam bodo delegati samoupravnih interesnih skupnosti na straneh »Steklarja« posredovali veliko več informacij kot doslej, saj iz prakse vemo, da se' poredkoma sesta- nemo in je povsem razumljivo, da na enem sestanku ni mogoče vsega tehtno in poglobljeno pretehtati, kaj šele sklepati. Odprte bodo možnosti posameznikom, da se nam predstavijo kot pesniki,.. pisatelji, Slikarji, oblikovalci in podobno. V izvršnem odboru sindikalne organizacije so prepričani, da bomo z dobmim in sistematičnim obveščanjem veliko laže in hitreje uresničevali sklepe zveze komunistov, sindikata in samoupravnih odborov. S tovrstnim sodelovanjem in branjem »Steklarja«, se bomo delavci steklarske šole in steklarne še bodj medsebojno spoznali, saj imamo veliko skupnih problemov. Navsezadnje smo priča tudi razpravam, da nekega dne postanemo TOZD. Z enotnim obveščanjem bomo veliko ltatze našli skupno besedo pri tehničnem in družbenopolitičnem sodelovanj u. Vse to nas je vodilo k temu, da se odločimo za obveščanje- prek Steklarja. Naša skupna naloga pa je, da ponujeno priložnost izkoristimo v polni meri. Upamo, da tako tudi bo. Remi Kočica /X/'V/VX/XAsyX/'W^yX/X/NAV^ZXAVXZV^-rW^VXAVXZX/NAZ ./\/\/XA/'W\Z"WX/X/'v^VV* V\/V'WV'>>*>Z.s/VV%ZV'Wy\/N/N/- PRAVILNIK O DOLOČANJU TAJNIH PODATKOV LJUDSKE OBRAMBE IN O NAČINU NJIHOVEGA ZAVAROVANJA Z ozirom na v dokajšnji meri omejen prostor, bomo pravilnik posredovali v nekoliko skrajšani obliki. Upam, da s tem ne bomo okrnili pomembnosti posameznih določil. Na podlagi 106. člena Zakona o ljudski obrambi (Ur. list SFRJ, št. 22-74) 24. člena Uredbe o merilih, po katerih se določajo za ljudsko obrambo pomembni podatki in o ukrepih za njihovo varovanje (Ur. list SFRJ, št. 6-75 čl. 84, 85 in 86 Statuta TOZD Steklarne in 85. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, je delovna skupnost na seji, dne 10. 7. 1975 sprejela: PRAVILNIK o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za ljudsko obrambo pomembni podatki iz delovnega področja Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, ki jih je treba varovati kot uradno tajnost so listine in njihova vsebina, bojna in druga materialna sredstva, objekti, ukrepi in druga dejstva, ki bi utegnila škodovati ljudski obrambi, če bi bili odkriti. 2. člen Po tem pravilniku se štejejo: 1. Za listine: vsi pisani, tiskani, risani ali podobni materiali: 2. Za bojna in druga materialna sredstva: vse vrste premičnih stvari, namenjenih za ljudsko obrambo, patenti, ki imajo pomen za ljudsko obrambo, ter sredstva in naprave, namenjene za ljudsko obrambo, ki so procesu obvladanja in preizkušanja: 3. Za objekte: vse vrste gradbenih objektov ter drugih gradenj nad in pod zemljo, kakor tudi drugi umetni ali naravni objekti, ki so pomembni za ljudsko obrambo: 4. Za ukrepe in druga dejstva: vse vrste ukazov, sporočila, naloge, dejanja in postopki na področju ljudske obrambe. 3. člen Na listinah, ki so določene kot tajni podatki ljudske obrambe, mora biti na vidnem mestu označba »tajnosti« — »skrivnosti«. Preden se tajni podatki sporočijo na uradnih sestankih ter v drugih podobnih primerih je treba dati vnaprejšnje opozorilo o tajnosti, ki ima enak pomen kot pismeno določena vrsta in stopnja tajnosti. Označbe tajnosti elaboratov, načrtov, študij, analiz in podobnih listin, kakor tudi tehnične in druge dokumentacije za bojna in druga materialna sredstva in za objekte, morajo imeti vse njihove priloge. Tajnost ljudske obrambe se določi v trenutku nastanka podatkov. Vrsto in stopnjo tajnosti podatkov ljudske obrambe ter obvezne ukrepe za zavarovanje takšnih podatkov določi direk- ■ tor oziroma vodja obrambnih priprav. 5. člen Vrsta in stopnja tajnosti podatkov ljudske obrambe, ki sta določeni kakor tudi ukrepi za njihovo zavarovanje so obvezni, za vsakogar, kdor s takimi podatki razpolaga ... • 7. člen če tajni podatek ljudske obrambe izgine ali je odkrit, mora direktor oziroma vodja obrambnih priprav takoj začeti postopek, da se ugotovijo okoliščine v katerih je tajni podatek izginil oziroma bil odkrit, poskrbeti, da se ohranijo sledovi in ukreniti, kar je treba, da se odvrnejo možne škodljive posledice ter o tem najnujneje obvestiti občinski upravni organ ali organizacijo, od katere podatek izvira. O pogrešanih ali odkritih tajnih podatkih ljudske obrambe se mora voditi posebna evidenca po obrazcu — priloga 1. II. MERILA ZA DOLOČANJE TAJNIH PODATKOV LJUDSKE OBRAMBE 8. člen Tajni podatki ljudske obrambe so državna, uradna in vojaška skrivnost. Ta pravilnik določa merila za določanje tajnih podatkov ljudske obrambe samo za vrsto tajnosti »uradna« tajnost, ki se edina uporablja. 9. člen Uradna tajnost po tem pravilniku so za ljudsko obrambo pomembni podatki, -ki bi utegnili imeti škodljive posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti nepoklicani osebi. Vsakemu podatku ljudske obrambe, ki pomeni uradno tajnost, se določi odvisno od njegovega pomena ena izmed naslednjih stopenj tajnosti: »Strogo zaupno«, »Zaupno«, ali »Interno« Uradna tajnost s stopnjo »Strogo zaupno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki bi utegnili imeti hujše škodljve posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti. Uradna tajnost s stopnjo »Strogo zaupno« so podatki, ki se nanašajo zlasti: 1. na načrte za pripravljenost, 2. na mobilizacijske načrte, 3. na obrambne načrte, 4. na načrte civilne zaščite, 5. na znanstvene izdelke in tehnične izume, ki so pomembni za ljudsko obrambo, 6. na poročila z inšpekcijskih obiskov o stanju obrambnih priprav, 7. na vojne predpise in druge, za ljudsko obrambo pomembne predpise, 8. na načrtovano evakuacijo, rušenje ali onesposobitev objektov ter materi-alno-tehničnih in drugih sredstev. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s Stopnjo »Strogo zaupno«, morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označba: Ljudska obramba, Uradna tajnost, Strogo zaupno. 11. člen Uradna tajnost s stopnjo »Zaupno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki bi utegnili imeti znatne škodljive posledice za varnost in obrambo države, če bi bili odkriti nepoklicani osebi. Uradna tajnost s stopnjo »Zaupno« so podatki, ki se nanašajo zlasti: 1. Navodilo o dežurni službi v primeru alarmiranja, 2. na kartografske publikacije, katere vsebujejo podatke ki, zadevajo ljudsko obrambo, 3. na objekte pomembne za ljudsko obrambo, 4. na dolžnosti in delovna mesta pomembna za ljudsko obrambo, 5. na vrste in zmogljivosti naravnih in umetnih zaklonišč za zavarovanje prebivalstva in materialnih dobrin v vojni. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »Zaupno«, morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe: Ljudska obramba, Uradna tajnost, Zaupno. 12. člen Uradna tajnost s stopnjo »Interno« so tisti podatki ljudske obrambe, ki so pomembni za uradne potrebe, ki po svojem pomenu niso tajni podatki iz 10. in 11. člena tega pravilnika. Na listinah, ki pomenijo uradno tajnost s stopnjo »Interno«, morajo biti v zgornjem desnem kotu druga pod drugo označbe: Ljudska obramba, Uradna tajnost, Interno. Dosedanje oznake tajnosti se ne spremenijo, pomenijo pa: »Državna tajnost« — stopnja »Strogo zaupno« — stopnja »Zaupno« in »Interno« — stopnja »Interno«. III. OBVEZNI UKREPI ZA ZAVAROVANJE TAJNIH PODATKOV LJUDSKE OBRAMBE 15. člen Splošni ukrepi . za zavarovanje se uporabljajo, da se zavarujejo tajni podatki ljudske obrambe vseh stopenj in obsegajo: 1. oceno pomena podatkov, ugotovitev stopnje tajnosti ter določitev začetka ukrepov za zavarovanje od trenutka nastanka podatkov, 2. izbira oseb za delo s tajnimi podatki in določitev prostorov, pogojev in načina, kako smejo te osebe obdelovati tajne podatke in jih uporabljati v službi, 3. določitev kroga oseb, ki smejo vedeti za tajne podatke, ter obsega, pogojev in načina, kako smejo biti z njimi seznanjeni, 4. način varovanja in uporabe tajnih podatkov, kakor tudi določitev pogojev, pod katerimi se smejo odnašati iz prostorov, ki so določeni za delo in varovanje 5. določitev načina in sredstev, s katerimi se smejo prenašati tajni podatki. 6. organizacijo fizičnega zavarovanja in uporabe tehničnih in drugih ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov ter prostorov za njihovo obdelavo in hrambo, 7. prepoved objavljanja tajnih podatkov, 8. kontrolo izvajanja predpisanih ukrepov za zavarovanje. Ukrepi za zavarovanje iz prvega odstavka tega člena so odvisni od stopnje tajnosti podatkov in od razmer, v katerih jih je treba varovati o čem odloči direktor oziroma vodja obrambnih priprav. 18. člen Poleg ukrepov iz 15, 16 in 17. člena tega pravilnika se uporabljajo v odnosih s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami (tujci) še tile posebni ukrepi za zavarovanje tajnih podatkov ljudske obrambe: 1. predhodna preučitev in ocenitev smotrnosti sklenitve sporazuma s stališča varnosti, 2. določitev podatkov, ki jih ni dovoljeno sporočati ali jih kako drugače napraviti dostopne tujcem, oziroma določitev podatkov, ki jih glede na značaj vsakega konkretnega obiska ali sklenjenega sporazuma dovoljeno sporočati, 3. določitev in priprave oseb, ki naj sodelujejo v poslovnih odnosih s tujci, 4. določitev programa za gibanje tujcev med obiskom, 5. prepoved pritegnitev tujcev k znanstvenim raziskovalnim delom, ki so pomembna za ljudsko obrambo in k drugim oblikam znanstvenega sodelovanja pomembnega za ljudsko obrambo (91. člen zakona o ljudski obrambi) brez poprejšnjega dovoljenja pristojnega republiškega oziroma pokrajinskega organa in soglasja zveznega skretarja za ljudsko obrambo, 6. prepoved ne-posrednega vpogleda v dokumentacijo, ki je pomembna za ljudsko obrambo, kakor tudi prepoved muditve v uradnih prostorih, razen v uradnih prostorih, ki so za to določeni. 19. člen Osebe, ki jim preneha dolžnost glede izvajanja ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov ljudske obrambe, niso odvezane varovanja njihove tajnosti. 22. člen Kršitev dolžnosti in zaščite tajnosti podatkov ljudske obrambe predstavlja hujšo kršitev delovne dolžnosti in kaznivo dejanje zato se mora preganjati disciplinsko in kazensko o čemer odloči samoupravni organ po predlogu direktorja oziroma vodje obrambnih priprav. Samoupravni organ si, preden uvede postopek, priskrbi mnenje občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. 23. člen Vsak delavec s podpisom na posebnem seznamu (priloga 2) potrdi, da je seznanjen z obveznostjo varovanja tajnosti podatkov ljudske obrambe. Seznam se hrani skupaj z originalom tega pravilnika in se vanj vpišejo vsi delavci, ki pozneje stopijo v organizacijo in se podpišejo. 24. člen Ta pravilnik začne veljati takoj po sprejemu. ZA BOLJŠI JUTRI Na podlagi podanih poročil, razprav tn sprejetih sklepov na sestanku kolektiva, ki je bil sklican na pobudo osnovne organizacije sindikata kaže, da se nam v prihodnje obeta znatno boljši jutri. Med drugim omenimo le nekatere, za katere menimo, da so najpomembnejši: 1. Da bi člani kolektiva bili kar najbolje seznanjeni s proizvodnimi in drugimi vprašanji gospodarjenja, je potrebno redno sklicevati sestanke vseh članov kolektiva in vsekakor zagotoviti. lastno udeležbo. 2. Z namenom, da se ugotovi porast staleža bolnikov,'je bil postavljen kontrolor. Prvi rezultati že kažejo, da se neredko primeri, da posamezniki neupravičeno koristijo bolniški dopust. Zmenili so se, da odslej naprej lahko uresničijo svoje pravice le v zdravstvenem domu v Slovenski Bistrici. 3. Odločno so se zavzeli za to, da bodo proti vsem kršilcem reda, ki so si ga sami skrojili, ukrepali bolj dosledno kot doslej. 4. Veliko večja skrb bo posvečena varovanju objektov in inventarja, kajti zadnje ugotovitve niso povsem ugodne. Splošno prepričanje je, da samo odločno ih dosledno spoštovanje sprejetega in izvajanje v praksi lahko rodi pozitivne rezultate. Prav zaradi tega so naloge vseh članov TOZD velike in odgovorne. Z uresničitvijo le teh, bo boljši jutri prišel hitreje. Horvat Viktor IZOBRAŽEVANJE STEKLARJEV V sklopu razprav o oblikah bodočega sodelovanja slovenske steklarske industrije, je bila poudarjena problematika kadrovske strukture in izobraževanja, ki sta izrazito neugodni ter v mno^očem prispevata svoj delež težavam v proizvodnji in zavirata 'hitrejši razvoj. Dokončnih podatkov še nimamo, da bi lahko iznesli stvarne številke o neprimerni zasedbi delovnih mest, toda mirno lahko trdimo, da je čez polovico KV in VKV delovnih mest zasedenih z ljudmi, ki nimajo ustreznih kvalifikacij. To sicer ne pomeni, da so to slabi delavci, nasprotno lahko trdimo, da je večina njih zelo odgovorna in pridna, vendar jim manjkajo določena znanja, ki bi jim omogočala lažje osvajanje novih postopkov, da bolje razumejo svoje delo in da bolj kakovostno in ustvarjalno delujejo v samoupravljanju svoje delovne organi-zacijs. Vsekakor bo nujno potrebno spremeniti dosedanji način priučevanja. Sprejeti morafno načelo, da nihče ne more zasesti kvalificiranega delovnega mesta, če za to nima ustrezne izobrazbe. Pri tem pa seve, moramo biti življenjski m ne moremo zahtevati od ljudi, ki so že dobršen del svojega življenja delali na teh delovnih mestih, da bi sedaj morali v šolo ali v druge izobraževalne oblike. Za mlade pa to ne more veljati. Ti morajo pridobiti znanje, ki ga potrebujejo za dobro opravljanje svojega dela in ti morajo v šolo. To naj velja za tiste, ki se želijo zaposliti kot za tiste, ki že nekaj let delajo. Velika olajšava je v tem, ker za določene steklarske poklice ni potrebna poklicna steklarska šola, ki traja tri leta in ki zahteva uspešno končano osemletko, temveč traja šolanje samo eno ali največ dve leti. Vpisovali bi se tisti, ki so uspešno končali šesti razred osnovne šole. Na ta način se bodo šolali: steklopihalci, krogljičarji, grobi brusilci, rezalci zataljevalci, pomožni slikarji, vlagalci zmesi, topilničarji, strojni steklarji in še nekateri drugi. Za tiste, ki bi iz osnovne šole želeli v poklic, bi bila obvezna redna šola, za druge pa, ki bi se še morali dopolnilno izobraževati, pa večerna šola. Samo pri steklarjih je še mogoče, da kvalificirana in višja delovna mesta zasedejo ljudje brez potrebne izobrazbe in nikjer drugje. če želimo, da se bomo hitreje razvijali in postali kos vsem težavam, ki še Čakajo ročno proizvodnjo, to moramo odpraviti. To je v interesu delavcev samih, saj bodo lažje dojemali naloge in reševali vsakdanje probleme. Sedanji sistem vrednotenja delovnega mesta ne upošteva strokovne usposobljenosti delavca, bo pa gotovo v analitski oceni, ki jo moramo opraviti še letos in to izjemno poudarjamo. V samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka, ki ga ravno sedaj sprejemamo, so ta načela jasno poudarjena in tudi prikazana analitska ocena. Ko smo se odločili za samoupravni sporazum, smo se odločili tudi za analitsko oceno delovnih mest.. Današnja »analitska« ocena delovnih mest, ne dela nobenih razlik med delavci z različnim znanjem. Vsi steklarski mojstri so v istem košu in pogosto se dogaja, da tisti z manj znanja zaslužijo več od znatno bolj usposobljenih. Takšnih primerov je več in takšen sistem nikogar ne spodbuja k napredku. Sedaj že precej dobro čutimo, da marsikdaj premalo znamo, jutri pa se bo to še močnejše odrazilo. Trdovratno vztrajanje pri starem, nam lahko prinese težke dneve. Ozki interesi in porednost posameznikov ne morejo imeti mesta v našem nadaljnjem razvoju. Sedanje stanje glede izobraževanja v steklarski šoli ni zadovoljivo. Interes za šolanje močno upada. Predvsem za steklopihalea, ker se fantje, ki imajo osemletko, raje odločajo za druge srednje šole. če bomo uvedli možnost rčd-nega šolanja s šestimi razredi osnovne šole in če bomo sprejeli sklep, da je za zasebno kvalificiranega delovnega mesta potrebna strokovna izobrazba. Angleškega kirurga Listra, je sredi noči poklical bogati pacient. Ro pregledu je bister dejal: »Ali ste napisali oporoko?« Ves preplašen, ga je pacient vprašal, če je njegovo _ stanje resnično takšno, da je to potrebno. »Takoj pokličite advokata in oba sinova!« »Če vi pravite tako, to bom že naredil, toda recite ali res moram to storiti«, je vprašal, sedaj že popolnoma zgubljen pacient. potem bomo imeli dovolj kadrov to tudi boljše uspehe v gospodarjenju in samoupravljanju. Zastavlja se vprašanje: kako dati ustrezno izobrazbo visokokvalificiranim delavcem in delovodjem. Vsekakor menimo, da bi takšni kandidati po določeni delovni dobi na teh delovnih mestih morali ali polagati tretji razred sedanje poklicne šole (prilagojen novim zahtevam) ali pa polagati poseben izpit. Tako bi uresničili načelo nepretrganega šolanja in dali možnost, da se vsak posameznik usposablja za .napredovanje. Za delovodje bi kazalo organizirati delovodsko šolo, ki bo lahko delovala sama ob zadostnem številu kandidatov. Torej, praktično za celotno slovensko steklarsko industrijo. Program pripravljamo v šoli in ko bo bolj konkreten, ga bomo tudi objavili. Družbenopolitičnemu izobraževanju delovnih ljudi doslej ni bilo posvečeno dovolj skrbi, če želimo, da bomo samoupravljale! bolj kakovostno odločali, moramo zato imeti ustrezno znanje. Prav zaradi tega se narekuje potreba po organizaciji raznih tečajev in predavanj, ki bodo v prid boljšemu obveščanju zaposlenih. Ta vprašanja so ozko povezana z organizacijo ustreznih služb v TOZD. V organizacijah teh služb prav tako imamo nezadovoljivo stanje. Neprenehoma se vrtimo v krogu in iščemo krivca za takšno stanje strokovnega ustroja. Rešitev ni v iskanju krivca ali krivcev, ampak v naši odločnosti, da stvari uredimo tako kakor morajo biti. Dipl. inž. Lado Tkavc »Ne, vaše zdravstveno stanje sploh ni slabo. Toda, jaz ne maram biti edini norec, ki ste ga zaradi svoje oslarije zbudili.« Ko je naš znani slikar Uroš Predič končaj portret neke ženske, le-ta mu je dejala: »Priznajte, da me ni ste dobro prikazali na platnu«. »Kaj morem, gospa, ko pa tudi sama narava ni uspela v tem« ? ji odgovori Predič. ANEKDOTI / LETOS USPEŠNEJŠI V šolskem letu 1974-75 se je k zaključnemu izpitu — maturi, prijavilo 31 učencev. Tretji razred so opravili z odličnim uspehom trije učenci in sicer: Černelč Marinka, Prah Janez in Halužan Željko. Vsi trije so bili oproščeni zaključnega izpita, kar se prizna, da so zaključni izpit opravili z uspehom »Odlično«. Izid učnih uspehov teoretičnega in praktičnega dela izpita so bili naslednji: Odlično 5, prav dobri 8, dobri 9, zadostni 4 in nezadostni 4 učenci, skupaj 31 učencev. Poleg že treh odličnih iz razreda, sta se jim pridružila še dva in sicer: Hrup Božo in Osrečki Tatjana. Popravne izpite pri zaključnem izpitu imajo 4 kandidati. Kandidati lahko opravljajo popravni izpit v jesenskem roku od 10 do 30. avgusta 1975. Splošna ocena znanja in uspešnosti je bila to leto boljša. Kandidati so vestno in koristno izrabili prosti čas za pripravo na izpit. Po končanem zrelostnem izpitu so imeli maturantski izlet, ki je trajal od 23. do 28. junija. Smisel in smoter maturantskega izleta je bil ta, da naša mladina spozna naravne lepote, zgodovinske spomenike daljne preteklosti in naše kraje znane iz. NOB. Marš-tura maturantskega izleta je bila sledeča: ob 4 zjutraj je bil odhod izpred steklarske šole. V Jasenovac smo prišli ob 8 uri zjutraj. Tukaj smo si ogledali eno najstrašnejših koncentracijskih taborišč v Jugoslaviji. Fantje in dekleta so nemo poslušali razlago tovariša, ki nam je v kratkem prikazal grozodejstva v tem koncentracijskem taborišču. Od leta 1941 do leta 1945 je na grozovit način izgubilo življenje nad 700.000 ljudi. Ko smo potem krenili' preko Save naprej, proti Drvarju, smo še bili dolgo pod mučnim vtisom, kaj smo vse videli in slišali v Jasenovcu. V Drvar smo prišli ob 16.00 uri popoldan. V Drvarju smo si z velikim zanimanjem in ponosom ogledali pečino, kjer je bil tov. Tito v času desanta na Drvar. Fantje in dekleta so bili navdušeni nad slavno preteklostjo iz časov NOB. Kosilo, ki smo ga imeli v Drvarju nam je odločno teknilo. Pot nas je potem dalje vodila preko Knina, Dmiša in smo že precej utrujeni ob 20.30 prišli v Vodice. Tu smo hitro šli k počitku. V tem krasnem letoviškem kraju, smo bili dva dni. V tem času smo si ogledali znane prekrasne slapove na reki Krki. To so slapovi ki so po lepoti najlepši v Evropi. Pravijo jim tudi »Slapovi Nagare Evrope«. 26. 6. smo zjutraj ob 8 uri odpotovali po jadranski magistrali in potem pri Pločah krenili po prekrasni dolini reke Neretve. Spotoma smo si ogledali hi-drocentralo na Jablanici ter še nekatere znamenitosti iz NOB, kot je porušen most čez Neretvo, kjer so rešili 4000 ranjencev. V Mostarju smo si ogledali znamenite skoke z mostarskega mostu. Za naše maturante je bila to posebna zanimivost. Spotoma smo se ustavili pri izviru Bosne. Čudovita vožnja na Jahorino bo ostala v nepozabnem spominu naših maturantov. Večerja na Jahorini, 1630 m nadmorske višine, se nam je prilegla. Zjutraj, ob odhodu je vsak na glas vzkliknil in dejal »Sem bom pa še kdaj prišel.« Sarajevo, glavno mesto socialistične republike Bosne in Hercegovine, je ostalo za nami ob 10 uri dopoldne, čudovita vožnja v smeri Jajce je kljub veliki razdalji bila kratka. Ko smo se vozili skozi Travnik, smo se spomnili našega nobelovca Iva Andriča. V Jajce smo prišli ob 14.30. Tukaj je bilo rojstvo naše republike. Ogled znamenite dvorane, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ 1943 in še nekaterih znamenito- sti, nam bo ostal v trajnem spominu. Naši maturanti so bili navdušeni nad lepotami, ko smo se vozili ob reki Vrbas. še kratek postanek v Banjaluki in potem smo polni lepih vtisov že precej utrujeni 'prišli ob 23.000 uri v Rogaško Slatino. Maturanti steklarske šole Rogaška Slatina so s tem 5-dnevnim izletom mnogo pridobili. Spoznali so lepote socialistične republike Bosne in Hercegovine, videli spomenike — pomnike naše pretekle in polpretekle zgodovine, predvsem pa mesta in kraje iz slavne NOB naših narodov. Mladi ljudje bodo znali spoštovati in ceniti našo ožjo domovino, če pa bo potrebno jo tudi braniti, kjerkoli bo to potrebno. S tem se pa tudi krepi bratstvo in enotnost naših narodov. Več kot polovico stroškov maturantskega izleta so maturantje krili s tem, ker so imeli srečolov in izkupiček, ki so ga pri tem dobili, namenili za kritje stroškov izleta. Del stroškov pa bo krila steklarska šola Rogaška Slatina, za tiste učence tretjega letnika, ki so imeli prakso v steklarni »BK«, pa steklarna »BK« Rogaška Slatina Tone Krušič š SE VEDNO NEJASNOSTI 1 107. člen nove ustave SFRJ je dal pravno možnost delavcem v podjetjih, da svoje delo in delo sodelavcev preverjajo. Preteklost nas uči, da so že obstojali zgodovinski, pravni in politični pogledi na samoupravno delavsko kontrolo. Tako nam je jasno, da smo z ustavo dobili samo kvalitetno novo vsebino, ki je za vse obvezna. Pri tej obveznosti pa prihaja do gotovih vprašanj, ki nam še vedno niso dovolj jasna, zaradi slabšega obveščanja. Z uvedbo svojega časopisa bo bolj pojasnjena osnova vloge samoupravne DK. Vsi člani' kolektiva smo zadolženi vršiti kontrolo, preverjati govorice, smotrno uporabljati družbena sredstva v skladu z družbenimi prizadevanji. Danes, dosti članov naše organizacije ve samo to, da je izvolil tri samoupravne nove organe: svet Šole, odbor za medsebojne odnose in odbor samoupravne delavske kontrole. Verjetno zdaj misli, da bodo konkretni člani samoupravnega odbora DK sami opravili to veliko in odgovorno nalogo. Pozabljajo pa na svoj delež — na svoje sodelovanje. Samo nekaj iz osnovnih načel delovanja samoupravne DK. javnost dela, kolektivno delovno sodelovanje in aktivnost vseh delavcev družbene in osebne odgovornosti, preventivno ukrepanje, ukrepanje v primeru nepravilnosti. Sami člani ÖK nimajo možnosti biti povsod, videti vse in preventivno ukrepati za vse. Konkretno pri nas, se je sodelovanje članov z delavci kolektiva pričelo tako, da so grajali, izpraševali, kaj je odbor napravil je kaj našel itd. Takšno sodelovanje s političnimi, organizacijami in delavci je v osnovi zgrešeno. Ta nova oblika del je zasnova na sodelovanju vseh v kolektivu in izven njega, saj izhaja iz družbene odgovornosti delavcev in njihovih organov, ali isti v redu poslujejo in uresničujejo splošne akte, ali se uveljiavilijaijo dolžnosti in pravice delivcev, se izvajajo in uresničujejo . sklepi organov upravljanja itd. čeprav smo se prvič formirali že »1.1. 1974 je preteklo dosti časa, da smo postali bolj samozavestni pri svojem delu. Seminar. organiziran v te namene, nam je do kraja razjasnil osnovne neznanke okoli katerih smo se lovili. To leto smo imeli že 6 sej. Osnovna naloga nam je bila narediti program dela, ki bo prilagojen stopnji delavske kontrole in ki bo ostvarjen. To nam tudi uspeva. Ta program dela osbega gotove stalne naloge, oziroma področja, katera bodo pod stalnim nadzorstvom DK in pa naloge, ki majo značaj občasne ali pa enkratne akcije, člani DK so' izredno marljivi pri svojem delu, posebno pohvalo pa zaslužijo tov. Klokočovnik Anton, Jazbec Marjan, BukviČ Stjepan, Turnšek Ivan in Polšak Adolf. Omenim naj, da bomo v bodoče objavljali rezultate našega dela. članstvo pa obveščamo, da je odbor DK pri svojem delu popolnoma samostojen in ukrepa po letnem programu dela, na podlagi pismene ali ustmene prijave delavcev, družbeno političnih organizacij zlasti sindikata in organizacije ZK o prekrških, nepravilnosti v postopkih, kaznivih dejanjih posameznikov, služb ali drugih organov. REMI KOČICA PROSLAVA DNEVA BORCA Med številnimi gosti in občani, sta se proslave dneva borca 4. julija na Boču udeležila narodna heroja: generalpolkovnik Janko Sekirnik in Tone Vidmar-Luka, v sredini je predsednik ZZB NOV tovariš Franc Murgelj. Slavnostni govornik je bil tovariš generalpolkovnik Janko Senkirnik, ki je orisal borbo jugoslovanskih narodov proti številčno močnejšemu sovražniku, povojno graditev naše domovine in naš položaj v svetu. Po slavnostnem govoru je bil Izveden kulturni program, v katerem so nastopili pevci, recitatorji in godba na pihala. Po končani proslavi pred lovskim domom, so si udeleženci proslave ogledali prenovljeno partizansko bolnico na Formilah, pred katero je govoril prvi partizanski zdravnik na Boču dr. Bogdan Fürst. SPOSOJENE MISLI — Žene nas spodbujajo na velika dejanja, toda ovirajo nas, da bi jih ostvarili. — Pravica in dolžnost sta kot dve palmi, ki ne prineseta plodu, če ne rasteta druga ob drugi. — Bogastvo je podobno morski vodi: bolj jo pijemo, bolj smo žejni. — Kdor še nikoli ni bil v nevarnosti, 'ne more trditi, da je pogumen. — Kletvice so orožje tistih, ki nimajo prav. — Ko ne moreš delati tistega kar bi rad, ti si želi tisto kar lahko delaš. — Vse veličine tega sveta ne veljajo toliko kolikor en dober prijatelj. — Prenehati kaditi, je najlažja stvar na svetu. To sem storil že tisočkrat. — Boljše je, da te obdajajo zanesljivi sovražniki, kot pa nezanesljivi prijatelji. — Ne morete se naučiti drsanja, da ne bi bili smešni — Življenjski led je — spolzek. ti 4 < RAZPIS IN PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1975-76 IZOBRAŽEVANJA ZA LETO 1975/76 Delavska univerza Šmarje pri Jelšah, ki skrbi za dopolnilno izobraževanje občanov ter za samoupravno usposobitev delavcev, je pripravila za novo sezono izobraževalne oblike, ki izhajajo iz Interesov družbenopolitičnih skupnosti ter interesov posameznikov. Dosedanje izkušnje pri izobraževanju odraslih so pokazale, da sta načrtnost in nenehno izobraževanje nujnost. Današnje znanje nam pri jutrišnjem delu ne bo zadoščalo, zato bo potrebno organizirati za delavce v TOZD več dopolnilnega strokovnega ter tudi družbenopolitičnega izobraževanja. I. ŠOLE ZA ODRASLE — Osnovna šola: 5., 6., 7. in 8. razred Ekonomska srednja šola: 1., 2., S. in 4. razred — Dvoletna administrativna šola: 1. razred — Delovodska šola: kovinske, lesne, elektro stroke — Gostinska šola — Ostale šolske oblike po potrebah In željah delavcev ter OZD H. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE Vsi oddelki bodo priključeni študijskim skupinam v Celju. Ob dovoljnem številu kandidatov bi bilo možno orga. nlzirati v občini oddelek višje šole za organizacijo dela in oddelek višje agronomske šole. —- Višja pravna šola (Celje) — Višja in visoka komercialna šola (Celje) — Višja šola za organizacijo dela (Rog. Slatina) — Višja agronomska šola (Šmarje pri Jelšah) — Pedagoška akademija (razredni pouk) — Celje III. DRUŽBENO POLITIČNO IZOBRAŽEVANJE — Politična šola I. in II. stopnje — Šola za samoupravljalce — Mladinska politična šola — Seminar za novo sprejete člane ZK — Seminar za vodstva sindikalnih organizacij — Seminar za člane IO osnovnih organizacij sindikata — Seminar za predsednike in člane delavske kontrole — Seminar za usposabljanje delegatov — Seminar za člane samoupravnih organov v TOZD — Seminarji za komisije samoupravnih organov — Seminarji za dopolnilno družbeno usposabljanje prosvetnih delavcev — Marksistično izobraževanje mladine — predavanja družbeno-politlčne in ekonomske vsebine IV. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE — Uvajahii Seminarji za novo sprejete delavce — Tečaji za interno kvalifikacijo (usposabljanje za delovno mesto po dogovoru z OZD) — Seminar za organizatorje proizvodnje — Seminar o medsebojnih odnosih — Seminar za preučevanje psihologije potrošnika — Tečaj za varstvo pri delu — Tečaj iz prometne vzgoje — Tečaj za skladiščnike — Tečaj slovenskega jezika in poslovne korespondence — Strojepisni tečaj — Tečaj o higienskem minimumu — Dopolnilni funkcionalni seminar za vodje delovnih skupin V. SPLOŠNO IN KULTURNO-ESTETSKO IZOBRAŽEVANJE — Šola za življenje — šola za starše — Šola za mlade zakonce — Tečaj nemškega jezika za predšolske in šolske otroke — Tečaj nemškega in italijanskega Jol zika vseh stopenj za odrasle — Gospodinjski tečaji — Tečaj krojenja, šivanja in vezenja — Seminarji in tečaji s področja kulturno estetske vzgoje — Kultura stanovanja in okolice — Urejevanje delovnega mesta hi delovnega okolja — Ureditev domačega kraja — Umetnost aranžiranja cvetja — Krožki za ljubitelje likovne umetnosti — Krožki za ljubitelje glasbene umetnosti — Krožki za ljubitelje gledališke umetnosti — Krožki za ljubitelje filmske umetnosti — Krožki za ljubitelje besedne umetnosti — Literarni večeri — Druge oblike po željah V tej objavi smo posamezne izobraževalne oblike le nakazali. Podrobnejše programe (vsebina, metoda, organizacija, izvedba), ki vas zanimajo, dobite v našem zavodu. Med letom bomo programe razširjali glede na potrebe in želje naročnikov. Vse informacije dobite osebno vsak dan (razen ob sobotah) od 8. do 12. ure na Delavski univerzi Šmarje pri Jelšah. Informacije lahko dobite tudi po telefonu na št. 820-044. DELAVSKA UNIVERZA ŠMARJE PRT JELŠAH NOVICE IZ TOZD SLOVENSKA BISTRICA Na peti seji sindikalnega odbora so obravnavali samoupravne sporazume o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v TOZD kemijske in sorodnih industrij --skih panog, samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS za nafto in plin v SR Sloveniji ter samoupravni sporazum o združevanju sredstev za gradnjo doma za dekleta srednjih šol v Mariboru. Medtem ko sta prva dva samoupravna sporazuma bila sprejeta na seji OQS in pozneje še na zboru kolektiva, pa so sklenili, da bodo o samoupravnem sporazumu za izgradnjo dekliškega doma v Mariboru ponovno razpravljali in sklepali takrat, ko bo ugodno rešeno finančno stanje v sami TOZD. Ob tej priložnosti so na seji sindikalnega odbora kritično ocenili tudi dosedanje delovanje delavske kontrole v TOZD ter menili, da ta doslej ni izpolnila pričakovanj in uresničila naloge katere so ji bile zaupane. Sklenili so, da se bo OOS zavzela za nadaljnje uspešnejše delovanje te kontrole. Na podlagi občinske zveze prijateljev mladine Slovenska Bistrica je naša OOS odobrila dotacijo za letovanje, treh otrok staršev zaposlenih v naši TOZD. V Poreč bodo tako odšli na večdnevno letovanje Godec Vinko mil., Hren Janko in Grom Sonja. Za vsakega udeleženca bo OOS dottinaila sredstva v višini 600.— din. Sklep o odobritvi dotacij za letovanje teh otrok je sprejet na peti seji OOS. ODNESLO 10 milijonov Dne 24. junija 1975 je bilo nad področjem mesta Slov. Bistrica veliko neurje katero je povzročilo materialno škodo tudi v bistriški TOZD. Po prvih nepopolnih podatkih, je bilo ugotovljeno, da je znašala škoda, katero je povzročilo to neurje preko 10 starih milijonov, kar je še toliko večje, saj je bila škoda povzročena prav v obdobju, ko se je TOZD znašla v težkem gospodarskem položaju. Največ škode je bilo povzročeno zaradi izpada proizvodnje, saj ta dan skoraj 4 ure peči niso delale, izpad električne energije je povzročil tudi lom izdelkov v hladilnicah, večja škoda je bila ugotovljena tudi v skladišču gotovih izdelkov in skladišču surovin, kakor tudi čas in sredstva porabljeni za odpravljanje okvar, povzročenih ob nalivu. VEČ PORABLJENIH SREDSTEV Kljub temu, da v bistriški TOZD začrtana investicija izgradnje prve in določenih del za drugo fazo rekonstrukcije še niso povsem dokončana, so sredstva v ta namen že prekoračena. Vzroke je iskati v hitrem porastu cen gradbenega materiala kakor tudi drugih potrebnih materialov in opreme. Po dosedanjih ocenah bi za dokončanje rekonstrukcije predvsem pa ureditve tehnološkega postopka proizvodnje, kot je bil začrtano v programu investicije, potrebovali še najmanj 100 milijonov S din. Trenutno neugodno stanje na tržišču kakor r celotnem gospodarstvu nam ne daje velikih možnosti, da bi lahko v kratkem uresničili in dokončali celotni program vlaganj I. faze, v katero so vključeni že elementi iz druge faze rekonstrukcije. Tako tudi ni neupravičena trditev, da bomo za dokončanje rekonstrukcije potrebovali če dodatna sredstva. ZA USPEŠNEJŠE DELOVANJE SLUŽB V TOZD Te dni zavod za produktivnost dela iz Ljubljane raziskuje možnosti boljše urejenosti služb v TOZD Slovenska Bistrica. Ob tem posvečajo posebno pozornost razumski rešitvi posameznih faz poslovanja, statističnim metodam, kontroli kvalitete, kalkulacijam in ugotavljanju stroškov sistemske rešitve nagrajevanja itd. Brvi rezultati teh raziskovanj v bistriški TOZD so v obliki naloge že iz Zavoda prenesli v TOZD in so jih konkretno na delovnih mestih uspešno uporabili. Raziskava na tem in še nekaterih drugih področjih bodo potekale še naprej. Konkretno v TOZD raziskuje ta področja delovanja člena Zavoda za produktivnost dela Ljubljana ing. Hugo Polajner. O rezultatu raziskovanj potno obširneje poročali v naslednjih številkah Steklarja. IZVRŠENA POMEMBNA STOPNJA ANALITSKE OCENE OSEBNIH DOHODKOV Pet Članska komisija za analitsko oceno osebnih dohodkov, po sporazumu kemičnih in sorodnih panog, katera deluje v bistriški TOZD, je končala pomembno prvo fazo v tej smeri, imenovano pondiranje, kar pomeni ocenitev vseh delovnih mest po pon-derjih (pogoji, izobrazba, in drugi pogoji točkovani). Komisija katera je pričela svoje delo pred meseci bo po sporazumu končala oceno do 31. 1*2. 1975. VIKTOR HORVAT /WV‘>AAAAAAAAAAA/V>AryVNAA/WWW‘yWWNA^yVArA/WSO/VWVWVWVWWVVVV\ MALA DOPUSTNIŠKA KRONIKA Za nami je že skoraj polovica dopustniških dni, če jih gledamo koledarsko. Po vremenu tega namreč nikakor nebi mogli trditi. Predvsem ne tisti, ki se letos iz različnih razlogov niso odločili dopustniških dni koristiti ob morju. Torej, tudi v naših počitniških hišicah v Umagu in Dajli, kjer so zmogljivosti žal, za naše potrebe še vedno omejene, zaradi majhnih kapacitet v glavni sezoni, kar pa nebi bilo potrebno oh boljšem načrtovanju dopustov. Določen premik v tej smeri smo letos naredili, saj je za predsezono in po sezoni prijavljenih za letovanje v Dajli in Umagu 6 družin. Da bi kar najbolje usmerili v koriščenje pred in po sezonskih dopustih ob morju so v tem obdobju nižja tudi cena, katera za 10 dnevno letovanje v predsezoni znaša 300 dinarjev in v sezoni 350.— din. Poletna počitniška sezona traja od 1. julija do 31. augusta in v celoti je izkoriščena že vsa leta. Letos ho v tem obdobju letovalo 22 družin bistriške TOZD z okoli 80 člani družine. Prijav za koriščenje dopusta v tem obdobju je bilo nekoliko več, možnosti pa omejene, tako bo potrebno že danes v bistriški TOZD razmišljati o novih povečanjih, dosedanjih zmogljivosti v Umagu in Dajli, kar bo tudi usklajeno s porastom števila zaposlenih, kakor tudi vse večjega zanimanja za to obliko oddiha. VIKTOR HORVAT 14 ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJA — ŠPORT — REKREACIJ PRVI, ČEPRAV OKRNJENI Mladi našega kolektiva, smo .se tudi -letos udeležili mladinskih športnih iger občine Šmarje pri Jelšah. Letos smo prijavili več moštev za vse razpisane športne panoge ih sicer: nogomet — dve moštvi, prav tako smo prijavili po dve moštvi v šahu, streljanju in namiznem tenisu, po eno moštvo pa v košarki in krosu na 2400 metrov. Kros ni bil izveden. Kljub prijavam po dve moštvi v skoraj vseh panogah, pa smo komaj zmogli po eno moštvo. Še ta moštva so nastopila okrnjena. V vseh panogah je nastopilo le 26 mladincev, kar je daleč pod pričakovanji. Nekaj bo treba narediti, da se bo stanje močno popravilo, kajti takšen kolektiv kot je naš ob večji prizadev- nosti zmore dosti večjo udeležbo mladih. Prva mesta smo dosegli v: nogometu, streljanju in košarki, drugo v šahu in tretje v namiznem tenisu. Po teh uspehih v posameznih panogah smo prvič dosegli prvo mesto v skupni uvrstitvi. Zaslužene nagrade za osvojena mesta bodo naši mladi športniki prejeli v tem mesecu. Morda ni odveč, če bi že zdaj pričeli misliti na organizacijo tekmovanj med mladimi po obratih, kjer bi zajeli tudi Slovensko Bistrico in Kozje. Tako bi navezovali tesnejše stike z mladimi iz vse organizacije združenega dela. Kaj je z dekleti? V TOZD Rogaška Slatina je zaposlenih nad 300 žensk. Med njimi je veliko število mladih deklet. Zdi se mi, da sl lahko upravičeno zastavimo vprašanje: ali smo sploh kaj naredili, da bi tudi dekleta pritegnili k športni dejavnosti? Menim namreč, da je marsikatera med njimi, ki bi se rada izkazala tudi na športnem polju. V tej smeri bo mladinsko vodstvo s pomočjo deklet samih moralo narediti sprejemljivi načrt za udejstvovanje deklet, kajti ni prav, če nekateri mislijo, da se s športom lahko ukvarjajo samo moški. Z lastnimi sredstvi smo prišli do opreme in prava škoda bi bili, če M ležala v omari. Naj služi svojemu namenu. Dane Miklaužlč PRVA AKCIJA USPELA Brez žiga na kontrolni točki pač ne gre Prvo akcijo v občini Šmarje pri Jelšah pod geslom: »Vsi na kolo za zdravo telo« je organizirala občinska „zveza za telesno kulturo 22. junija. Proti pričakovanjem se je aikcije udeležilo veliko število kolesarjev, ki so svoje zmogljivosti preizkusili na progi Rogaška Slatina — Šmarje pri Jelšah. Iz vseh krajev občine je bilo 480 udeležencev, med katerimi je bilo tudi nekaj članov našega kolektiva. Akcija je bila vabljiva za vse starostne kategorije kolesarjev. Najstarejši udeleženec je bil 84. letni Anton Grobin iz Cmreške gorce, najmlajši pa 6 letni Gorazd Jernejšek iz Rogaške Slatine. Po končani akciji, so organizatorji podelili številne praktične nagrade in priznanja. Izrazili so prepričanje, da bo prihodnje leto, ko bodo vnovič organizirali podobno akcijo, število ude ležencev še veliko večje. Tudi mi se pridružujemo željam organizatorjev in vsem članom kolektiva priporočamo udeležbo ne le na takšni temveč tudi na podobnih drugih športno-rekreacij-skih prireditvah. Za nagrado — poni kolo NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 18 STEKLAR VRH NA GÖLTEN HOMER- JEV EP OKUS NESLANE JED/ (nesolje MOST) SOVJET. F/LM- Režiser (n/koiaj) TEPEC) NERODA) M OTOV JLO PLETEN 'JOtLKK, PLETE- NINA LITE- RARNO DELO ORGAN. SPOJINE, DERIVATI Amoniaka S e STAV!L Kobale MEDMET žival- ska noga ENKA UKRA- JINSKO MESTO steklar VRSTA JED! (.Gosta JUHA) očka GLAVNI števni k TOPLR P/JAČA MOŠKI DOLOČE- NEGA POKUCA OMEJEVANJE PRAV/C Drugih PAS POJAV NA VOJ)/ NEKDANJE c lav Ml MESTO DRŽAVE AKADCEV >■ SPLOŠNI ljudski ODPOR MAKE DON. doreč. (M/Res} Urov/Ščs V /JOK! KOTORSKI P E OKO /ME PR'VRit-NEC MONIZMA DALMATIN M- /MS /GRALKA GARDNER /TALJAN- T/SK. A6ENC/JA Hi'ARGO-SKESA KRALJA V GRŠKI Ml-TOLOG/J/ ORODJE ZA PRIGANJANJE Z/V/NE PREDNJI Drl VOZA BRUŠtN DIJEN kristala VÖOMA Z/VAL PO VDA -REK NAZIV NEKDANJIH Rus. VLADARJEV PREDU- JEM, NAPLA- CtLO ZNAK ZA JOP OSEQNI- ZA/MEK Gozdni ČADEŽ SOGLASNIK IN JAMO-S1ASN/K RA z L l cMA, S OGLAS-M/K A •sosed- nja Država VOJAK v TURČIJI /N ARABSKIH drtavah majhen KOTEL ZNAMKA ČEŠKEGA A/TOMO-QfLA \ ZA DOBRO VOLJO Med reševalce nagradne križanke bomo razdelili 150 dinarjev, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev, 2. nagrada 50 dinarjev, 3. nagrada 30 dinarjev. Rešitve pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, ali vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Upoštevali bomo rešitve, ki bodo prispele na naslov do 15. avgusta 1975. Prosimo, ne pozabite pripisati »Nagradna križanka št. 18« Za nagradno križanko št. 17 je žreb prisodil, da prejmejo nagrado: 1. nagrado 70 dinarjev — Rudi Ju-govar ml. 2. nagrada 50 dinarjev — Ljudmila Kračun 3. nagrado 30 dinarjev — Milorad Kračun Čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 17: Mestnik, kramar, internacionala, rial, vriskači, ignorant, ameba, am, hazard, kum, mak, tirolec, Ta, ete ij, nama, or, tirana, akord, o, ekipe, vdanost, rata, cia, aimoš. Trkanje na vratih prestraši dvoje zaljubljenih. »Hitro, to je moj mož«, zakriči žena. »Skoči skozi okno« I »Toda, midva sva na 10. nadstropju,« reče Kasanova. »Skači,« kričala je žena. »Sedaj ni čas za vraževernost!« Po detajlnem pregledu, pravi zdravnik pacientki: »Veste ... narava vaše bolezni je takšne vrste, da bi bilo najbolje za vaše zdravje... kako naj vam to povem ... da se poročite... ste me razumeli?« »Razumela, gospod doktor, toda.. jaz sem vendarle poročena.« »Oh, potem se pa ločite«. »Oprostite, ko šem se zadnjič brii pri vas, sem pozabil dežnik.« »Po pravici povedano, vam moram reči, da se vas sploh ne spomnim«. »Saj res, od takrat je minilo že precej časa — rane so zaceljene.« »Poslušajte,« pravi stranka šefu. »To je strašansko nesramno! Predvčerajšnjim sem pri vas kupil šest stolov In trije so že razpadli.« »Nemogoče,« zmedeno prične šef, »razen ... če se ni kdo vsedel nanje.« Pijanec je zelo pozno prišel domov. Gnetel je po stanovanju dokler ni opazil, da se mu je v ogledalu prikazal en nakremžen obraz. »K-k-k-k-aj še Smeješ — norec,« zajeclja in poči po ogledalu. Ogledalo se stre. »Oprosti, bratec,- se ustraši pijanec »nisem vedel, da nosiš očala.« (M. J.)