il. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
«KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno ■ 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25’— celoletno : Din. 100'— Pozamezna številka 10 grošev.
Leto VIL
Dunaj, 20. julija 1927.
Št 29.
Koroški deželni zbor.
Dne 14. in 15. t. m. je vihrala s stolpa deželnega dvorca zastava v znak, da so se zbrali poslanci Koroške na zasedanje deželnega zbora. Za nas je bilo to zasedanje važno, ker so vložile vse nemške stranke nepričakovano zakonski osnutek o kulturni avtonomiji slovenske manjšine na Koroškem.
Osnutek zakona predvideva ugotovitev manjšine na podlagi prostovoljnega vpisa v narodni kataster, ki se bo sestavljal vsako leto na ta način, da se bodo vanj vpisali avstrijski državljani na Koroškem. ki so doplnili 20. leto in se priznavajo za pripadnike slovenske narodnosti. Vsi tisti, ki se vpišejo v narodni kataster, se bodo združili v kulturne občine in krajevne šolske občine. Organ kulturnih občin je slovenski narodni svet, ki ima svoj sedež v Celovcu.
Volitev članov narodnega sveta se vrši po volilnem redu deželnega zbora. Njegove pravice so kulturnega in gospodarskega značaja. Šolska samouprava obsega poleg slovenskih zasebnih šol tudi javno šolstvo. Po vseh krajih, kjer bo 40 otrok narodnoslovenskih staršev, to je staršev, ki so vpisani v narodni kataster, naj bi se ustanovile javne, splošne slovenske ljudske šole s slovenskimi šolskimi občinami. Pri tem se določbe državnega ljudskošolskega zakona, ki predpisujejo, da mora biti med ljudskimi šolami najmanj 4 km razdalje, na korist manjšini ne bodo upoštevale. Stroške za slovenske učitelje in potrebe javne šole nosi dežela. Glede večjih stroškov, ki bodo nastali vsled tega, ker se bodo v mešanih krajih poleg slovenskih šol vzdrževale tudi utrakvistične in nemške šole, se bo našla rešitev v sporazumu z državo. Kar se tiče imenovanja učiteljevčna slovenskih šolah, ima slovenski narodni svet pravico, da predlaga učitelje v imenovanije. Imenovanje
izvrši koroška deželna vlada. Od učiteljev se poleg strokovne kvalifikacije zahteva avstrijsko državljanstvo, vendar ima deželni glavar pravico, da v posameznih slučajih dovoli izjemo.
Predlagatelji navajajo v uvodu predloga vzrok, zakaj je bil stavljen predlog: ustvariti hočejo zakonito podlago za kulturni razvoj jezikovne manjšine in jo popolno ma zadovoljiti. Koroška naj vživa pred vsemi nemškimi deželami prednost, da je ugodno in končno veljavno rešila vprašanje varstva jezikovne manjšine. Koroška želi odstranitev vsega nezaupanja svoji slovenskih sodeželanov. Želi varstvo za narodni mir v deželi in je pripravljena doprinesti težke žrtve, žrtve, ki presegajo obveznosti. V stremljenju, da zadovolji v kulturnem oziru svojo narodno manjšino, je poslušala Koroška vse glasove, ki so se čuli o manjšinskih vprašanjih v Evropi, posebno sklepe manjšinskih konferenc."
„Fr. St.“ pravijo, da tvori osnutek zakona veliko uslugo napram Slovencem s komaj pre-kosljivo velikopoteznostjo. S pravico lahko upamo, da bo ta važen zakon služil drugje za vzor in vplival na postopanje z nemško manjšino v Jugoslaviji, Italiji, Romuniji in Madžarski. Predlog tega zakona je tudi v zvezi z volitvami v Jugoslaviji velikega pomena in kakor politični krogi zatrjujejo, se se vršili važni pogovori z zastopniki manjšin (nemških) drugih držav, ki so koroški zakon o avtonomiji zelo hvalili. — Tukajšnjim nemškim strankam tedaj ni toliko za pravično in našim razmeram odgovarjajočo rešitev koroškega manjšinskega vprašanja, tamveč hočejo izposlovati na podlagi tega koraka le bolši položaj svojim manjšinam v nasledstvenih državah. O iskrenosti tega koraka moramo tedaj dvomiti.
Smo v načelu za kulturno avtonomijo, ali koroško manjšinsko vprašanje je poseben slučaj, ki se more rešiti le na poseben način. Pred-
loženi osnutek zakona pa je sestavljen popolnoma po nemškem okusu in se ne ozira na posebnosti Koroške, da bi se ohranil slovenski živelj vsaj v mejah, v katerih živi sedaj. Sprejemljiv in ugoden je za nemške manjšine, ki so nastale šele po vojni, ki se bile prej večinski in vladajoči narod, ki so samozavestne. V času tajne volilne pravice naj se zahteva od Slovencev, ki so tlačeni stoletja, ki so doživeli plebiscit in preganjanja po plebiscitu, da se vpišejo v javen kataster! To je preveč zahtevano. Dokler na Koroškem nemške stranke nočejo najti oblike, ki bi odgovarjala dejanskemu položaju, je vsaka avtonomija iluzorna.
Poleg tega so bili stavljeni deželnemu zboru razni predlogi, da se dovoli velikovški mestni občini posojilo v svrho zgradnje obrežnega kopališča, da se napravi za Koroško nov stavbeni red itd., ki so se odkazali odborom.
Dovolilo s je 10.000 S za spomenik na Plòcknu. Sicer je prav, da se počaste umrli junaki, a mnenja smo, da bi se v času splošne gospodarske krize dal uporabiti denar koristnejše. Za novi most preko Bele, ki ga je odnesla lani voda, se dovoli 20 odstotna deželna podpora občinama Rikarja vas in Galicija: Rikarja vas dobi 65%, Galicija 35% te subvencije.
Govorilo se je tudi o podkorenski cesti glede vzdrževanja in sklenilo, da prispeva k vzdrževanju ceste, ki je za tujski promet velikega pomena, zveza 40, dežela 40 in občina Podklošter 20%.
Posl. župnik Starc je mnenja, da prej ne bo mogoče doseči varnosti za most, dokler se doljni tek Bele enotno ne regulira.
Občini Borovlje se dovoli 20 odstotna občinska doklada. — V Kotjah (Kòtschach) v Ziljski dolini se ustanovi meščanska šola, ravnotako tudi v Radentheinu. Dežela prevzame skrb za učiteljstvo, občine pa kritje ostalih potrebščin in zidave. — V Ameriki je
PODLISTEK
ReberSki Ožbej:
KapelSkl punt
(Nadaljevanje.)
Koci je bil dobre volje, gostov je imel veliko in tudi strežajev dosti, da se mu ni bilo treba samemu truditi. Prisede tržanom in nagovori Jakoba Bicajnarja: „No Jaka, že nekaj dni te nisem videl, na Rimanevo te je vendar privlekel veter, si pa bil na trgatvi v Žitari vasi in si dosti nabral?"
„Da, bil sem, pa se nič ne morem hvaliti, bilo je še precej, toda bolj kislo je, je pač tako, kakor ga nam je Bog dal!"
„Seve, seve, lani ste ga pa sami pridelali," poseže vmes usnjar Fleischhaker, „ko ste imeli tako dobro in sladko grozdje."
„Vidiš ga no," zasmejali so se vsi in tudi Vegi in tovariši pri drugi mizi.
„Pa še niti poskusiti ga nam nisi prinesel," podraži ga svečar Podgornik, „sediš na tvojih sodih kakor mačka na peči, še kapljice ga nam ne privoščiš."
„0 ti spaka Svedrasta," huduje se navidezni Bicajnar, „čakaj, ko bo prišla tvoja žena v kratkem v tisti položaj, da ji bodo morali kuhati juho iz starih kur in boš zopet moral pestovati, ti pošljem čutaro lanskega, da ne o-
pešaš in zaspiš pri zibanju, ko že nosiš šest prižev, pa še nimaš miru."
Glasen smeh je udaril po sobi in stari Koci se je smejal, da se je tresel okrogli trebušček.
„Da, da, srečen tisti, ki ima vinograd, ima še vsaj nekaj dohodkov," pravi krojač Krieber, Jaz pa moram vbadati vedno iglo in gledati, kako si prislužim kak denar."
„Nikar ne zdihuj tako, ti suhi komar," zasmeje se Podgornik, „tebi tako ni treba jesti, ko si takoh debel, da bi lahko zlezel skozi ši-vankino uho."
„Ti na tudi ne prideš v nebesa," odvrne mu krojač, „ko stopiš pred svetega Petra, boš moral še tiste Žaklje s Srebrnjaki pustiti zunaj, ker nebeška vrata so zelo ozka."
In zopet so se zasmejali gostje na glas.
„Saj dobro, da pusti denar zunai “ oglasi se župan Vegi, ki se je rad pomešal med pogovor tržanov, „bomo vsaj lažje plačevali davke, ki jih nam hoče zopet naprtiti na naš hrbet gosposka."
„Da res “ oglasi se Pavlič, »sedaj zopet merijo po Beli zemljo, tisti škric, ki flegar toliko čisla, hodi že cel teden po mojem posestvu, gleda in gleda na tiste inštrumente, da bi mu zlodej prevrgel vse skupaj dol v grapo."
„Pa kako siten je," prinomne Sadovnik iz Remšenika, zadnjič pride v mojo hišo, ko smo ravno molili angeljsko češčenje, mislič, da se je ta pokveka gosposka odkril, stal je pri vratih s klobukom na glavi kot bi imel vrabce
pod njim in se porogljivo smejal. Najrajši bi mu bil pripeljal takšno okoli ušes, da bi videl tri solnca."
„Je popolnoma brezveren človek," pritrdi počasno Vegi in potegne iz kozarca krepek požirek, »nikoli ga ne vidim v cerkvi, ne odkrije se pred duhovniki, kjer le more, se norčuje iz božjih stvari."
»In taka spaka naj nam meri grunte in določuje davke, tristo medvedov, to pa že ne," razsrdi se Pavlič, »če še enkrat pride, naženem ga s palico, da se bo kar kadilo za njim." Rekši udari na mizo, da odskočijo kozarci.
»No, no, Jurij, pomiri se," tolaži ga Koci, ki ni imel rad poloma v svoji hiši, »saj bo ta škric že šel odtod, večno to merjenje tudi ne bo trajalo."
»O dober dan, častita gospoda," pozdravi zbrane pivce novo došli gost, ko še ni prav stopil v sobo.
»O Lukej, kje pa ti hodiš, ali si se rešil vrvi, na kateri te ima pripetega tvoja Katra, »podraži ga Podgornik in mu ponudi napolnjen kozarec, da pije.
Lukeja je sicer malo pogrelo, a mislil si je, pogoltni jezo. In to je tudi storil, nastavil velik kozarec z rdečim vinom in vtreh požirkah je stekla vsa tekočina po grlu in ž njo vsa jeza.
Bralec je gotovo radoveden, kdo je novi gost, ki si tako praktično razlaga, kaj mora človek vse na svetu pogoltniti.
(Dalje siedk)
umrl koroški Slovenec, dr. Josip Kuhar, ki je zapustil deželnemu kulturnemu svetu in za pljučno zdravilišče v Lassù 1 milijon S Že prej je za povzdigo kmetijstva na Koroškem mnogo daroval. V spominu na tega dobrotnika se vzida v pljučnem zdravilišču v Lassù spominska plošča in mogoče tudi v novo ustanovljeni osredni kmetijski šoli. — Prostori deželnega zbora se prenovijo. Stroški se bodo krili z najemnino od kleti deželnega dvorca. — Predlaga se tudi, da bi vlada vplivala na deželske občine da bi avtopromet ne omejevale preveč oziroma naj te prepovedi pregleda. — Prihodnja seja se skliče pismenim potom.
Izgredi na Dunaju.
Dne 30. januarja 1927 je prišlo med Front-kampferji i Schutzbundom v Schattendorfu na Gradiščanskem do spopada, ki je zahteval dve človeški žrtvi delavskega sloja. O tem se je razpravljalo v parlamentu in 2. februarja, ko so pokopavali žrtve spopada, je stal četrt ure ves promet v državi. Zadnji čas se je skozi osem dni bavilo z zadevo porotno sodišče, ki je zvečar 14. t. m. oprostilo napadalce. V tem času je soc. dem. z veliko napetostjo zasledovala potek procesa, ki je dosegla po oprostitvi dne 15. t. m. svoji višek.
Dunajsko delavstvo se je začelo zjutraj zbirati po okrajih in se pomikati proti sredini mesta, da v prvem okraju manifestira in protestira proti oprostitvi morilcev delavstva. Množice so se začele zbirati pred rotovžem, parlamentom in justično palačo. Ko je posegla vmes policija, je prišlo do streljanja in pobojev. Po časopisnih vesteh se z gotovstjo ne da ugotoviti, kdo je streljanje zakrivil. Pokolj je zahteval skupno 90 mrtvih in 600 ranjenih. Poleg tega je množica vdrla v justično palačo na Schmerlingplatzu, polila noteanjo opravo s petrolejem in to ogromno poslopje zažgala, ki je pogorelo do zidov z vsemi arhivi, ker se je za-branilo gašenje. Voditelji so izgubili oblast nad množico, ki je zažgala in uničila tudi tiskarno kršč. soc. lista „Reichspost“ in hišo zveze hišnih posestnikov. Prizori so bili pretresljivi. Spopadi so se ponavljali preko polnoči. V so-botu je bil mir spet postavljen in policijsko ravnateljstvo je izdalo stroge odrebe.
Državno vodstvo soc. dem. stranke je odredilo splošen štrajk, ki je trajal za podjetja do ponedeljka zjutraj, železnica in pošta pa je stavkala do ponedeljka polnoči, dokler stranka ni dobila zagotovila, da se slični slučaju več ne ponovijo. Nadaljna zahteva je bila, da morata odstopiti policijski prezident Schober in dr. Sei-pel. Vlada tem zahtevam najbrže ne bo ustregla.
Inozemstvo živahno razpravlja o teh krvavih dogodkih. Sovražno časopisje inozemstva govori o delitvi Avstrije, da so tuja zastopstva na Dunaju prosila vlado, da se pritegne v zaščito teh zastopstev vojaščina iz sosednih držav, ki bi pomagala pri udušitvi upora, in da je na Madžarskem proglašeno obsedno stanje, ker se vlada boji, da bi se nemiri ne prenesli tudi na madžarska tla. Vse pa soglasno povdarja, da bo to državi v zunanjepolitičnem oziru mnogo škodovalo in da se je vstvarila v Srednji Evropi zelo nevarna situacija. Dolgo bo trajalo, da pride zveza do prejšnjega ugleda.
V drugih zveznih deželah se mir ni kalil. Pač pa je iz same Tirolske odšlo že prve dni 3000 tujcev. In na Koroškem. Ko so bile izdane prve posebne izdaje celovških listov, se je polastila mesta precejšnja razburjenost, ulice so postale kljub pozni uri zelo žive. Železniški promet je v soboto zjutraj obstal in težišče prometa se je preneslo na Novitrg, kjer je postja-lišče avtobusov. Tujskoprometna pisarna je bila vse dni oblegana. Avtopodjetnlki so pomnožili svoj vozni park in mogli tako zadostiti večji potrebi. Avtobusi so vozili po potrebi na vse strani. Poštni promet se je vzdrževal s kršč. soc. organiziranimi uradniki, seve le v toliko, v kolikor pri tem ne pride v poštev železnica. Že v soboto je veliko tujcev zapustilo Koroško in Štajersko v avtomobilih.
Deželna vlada je prepovedalo točenje vsa-kojakih alkoholnih pijač do preklica. Obenem je izdala na prebivalstvo Koroške proglas, v katerem naznanja dogodke na Dunaju in poziva prebivalstvo, da se ne pusti zapeljati k nepre-
mišljenim dejanjem, ker je za red in mir v deželi vse poskrbljeno. Tako se nam mora in se nam bo tudi tokrat posrečilo v sodelovanju z vsemi pri deželni upravi udeleženih strank odvrniti pretresljaje od naše domovine, obmejne dežele Koroške. — To je bilo potrebno, ker so se širile med narodom pretirane in fantastične novice.
V nedeljo je prišlo na Novem trgu med dvema gručama do prepira. Ne ve se, kaj bi se po klofuti in brci vse zgodilo, ako bi razsodna ženska ne preprečila nadaljevanje prepira.
Dvoje zanimivih dejstev bi še omenili, da je bil v Dunajskem Novem mestu ustavljen vlak Frontkàmpferjev in da se je Heimatschutz na Žihpoljah oborožil in zasedel postajo ter na ta način hotel izzvati nemire. Državna policija je posegla vmes, ga razorožila in razpustila. V Spitalu je Heimatschutz prevažal orožje in mu-nieijo v gasilni dom. Tudi tam se je orožje zaplenilo. Na Koroškem kakor na Gornjem Štajerskem se je hotel Heimatschutz polastiti kolodvorov. Na Dunaj pa se je pripeljal z zrako-plavom iz Moskve vodja rajhovskih komunistov.
Mi stojimo na stališču državnega reda in obsojamo take dogodke, ker s e preliva^ nedolžna krv in se uničuje narodno premoženje. Zato maramo od države zahtevati, da vzpostavi zopet red.
1 DOMAČE NOVICE ~1
Posledice stavljenja osepnic? Že lani so se v rožežkem zdravniškem okraju pojavila huda oboljenja z vsemi znaki zastrupljenja krvi pri več otrocih in je eden od teh otrok: Franc Die-singer tudi umrl. Narod sodi, da vsled stavljenja osepnic. Letos pa spet isti pojav. Vse skupaj se govori, da je 24 otrok hudo zbolelo. Pri mnogih se je opazilo, da je cela roka, na kteri so se osepnice stavile, postala črna. Mesta pa, kjer se je cepilo, so se razvile v velike odprte rane z močnim gnojenjem. Otroci so vsled bolečin silno trpeli, po osem dni bili v smrtni nevarnosti. Nekateri so bili celo dalj časa v nezavesti. Najhujše pa je trpela Angela Gabrovč iz Velike vasi, ki je več dni bila v nezavesti in tudi v nezavesti umrla in bila 12. julija pokopana. Nikoli prej, pravi ljudstvo, niso nastopile po stavitvi osepnic take posledice, tudi iz okolice nam niso znani taki slučaji kakor pri nas lani in letos, tako da je daleč na okoli, kamor seže glas teh gododkov, soglasno mnenje, da starši ne puste več otrokom staviti osepnic. Ker pri nas ni postavne dolžnosti, da bi se moralo vsakemu otroku staviti osepnice, se bodo starši te prostosti že iz strahu za svoje otroke gotovo poslužili, pa naj se oblasti še tako trudijo, da se cepljenje splošno izvede. — Zato bi bilo zelo priporočljivo, da^ se oblasti potrudijo, da oboljenja natančno preiščejo, v kolikor se še dajo preiskati, uspeh preiskave javno razglasijo in ljudstvo zagotovijo, da bodo taki pojavi za-naprej izostali, ker bo drugače delač okoli ro-žeškega okraja vsako vabilo za stavitev osepnic zamanj.
Pogoji za sprejem v kmetijske in gospodinjske šole. Sredi oktobra 1927 se prične na šolah y Celovcu, Litzlhofu, Tanzenbergu in pri Hoprijanu pri Velikovcu novo šolsko leto, ki traja do velike nočf. Sprejemni pogoji: starost 16 let, z dobrim uspehom končana ljudska šola in dveletna kmetijska praksa. Prošnje je vložiti na ravnateljstva in priložiti odpustnico, krstni list ali domovnico in izjavo očeta ali varuha, da prevzame plačila. Poleg tega mora vodstvo ljudske šole, ki jo je prosilec obiskoval, vposlati šolski opis dotičnega učenca. Za šole v Celovcu in Litzlhofu je vložiti prošnje do 10. avgusta, za ostale pa do 31. avgusta. Prehrana in stanovanje v zavodu bo stalo pri-lično 45 S na mesec. — Dntì 1. oktobra se prične v Untergoritschitzen in Drauhofen nov učni gospodinjski tečaj, ki traja eno leto. Sprejemni pogoji: dopolnjeno 17. leto (Drauhofen 18.), z dobrim uspehom končana ljudska ali meščanska šola, zdravje in veselje do gospodinjstva in poljedelstva. Prosilke morajo se v prošnji obvezati, da bodo vsa odkazana dela točno izvrševale in se držale hišnega reda ter poslati prošnje na ravnateljstva do 15. avgusta. Priložiti je: krstni list, zdravniško izpričevalo, odpustnico ljudske ali meščanske šole, nrav-
stveno izpričevalo in izjavo staršev ali varuha o plačilu stroškov. Potreben je tudi šolski opis, k ga vpošlje šolsko vodstvo na prošnjo prosilke ravnateljstvu. Ubožnim prosilkam lahko dovoli deželna vlada znižanje vzdrževalnine. V tem slučaju je treba priložiti prošnji od občine potrjeno ubožno izpričevalo.
Duhovne vaje za gospodinje v župniščih
bodo tudi letos pri čč. uršulinkah v Ljubljani od 2.—6. avgusta t. 1. Prinesite s seboj: molitvenik, rožnivenec, dobro voljo, oskrbnino (okoli 120 Din za vse 3 dni). Pridite točno 2. avgusta ob 6. uri zvečer. Priglašajte se takoj, ker je še malo časa, samo na naslov: Cč. predstojniŠtvo uršulinskega samostana v Ljubljani. Agitirajte za obilno udeležbo!
Sele. Oddelek pionirjev gradi na planini Mrzli Log pod Košuto hišo, ki bo služila za zavetišče vojakom ob vajah v streljanju poleti in v smučanju po zimi. Hiša bo deloma zidana, deloma lesena in bo obsegala sobo za častnike in velik prostor za moštvo, kuhinjo in klet. — Po travnikih in senožetih odmeva veselo petje in vriskanje, smeh in šaljivo govorjenje koscev in grabljevk, ki v tem solnčnem in toplem vremenu spravljajo lepo dišeče seno. Ze več let vreme ob košnji ni bilo tako ugodno kakor le-tos. Sena je veliko in da se lepo spravljati. —-Posestniku Spod. Jugu je nenadoma poginila lepa kobila. Ker se le z vožnjo še more nekaj zaslužiti, je taka nesreča za kmeta pač hud udarec.
Grebinj. Dne 24. junija je imel g. Poljanec na Krčanjah pri Goleju in v nedeljo navrh pri Kozarniku na Bregu zelo poučna zborovanja. Menda noben narod ni tako potreben dobre besede kakor mi ubogi koroški Slovenci severno od Drave, kjer so po plebiscitu najbolj rogovilile podivjane tolpe nemškutarjev. Da bi le g. Poljanec še večkrat prišel v našo puščavo, kjer smo takorekoč že od vseh zapuščeni. Bere se pri nas strašno malo, ne uprizarjamo iger, ker bi nam prireditve razbili, nimamo voditeljev, nimamo gospodarskih predavanj, zato pa vsi po rakovo gospodarimo, v cerkvi in v šoli pa se uči sama nemščina. Toliko kmetij m posestev ni bilo menda še nikjer prodanih ko med Pustrico in Tinjami. So res slabi časi, pa drugod tudi niso boljši, pa ni vsaj teh žalostnih prikazni. V rikarski občini so baje pozidali, prezidali, popravili in z opeko na novo pokrili okrog 40 poslopij, tukaj pa jih je bilo toliko prodanih. Zanimivo je, da nobeden, ki se je posestva znebil, ne reče, da pojde v Nemčijo, pač pa v Ameriko nameravajo nekateri. Dobro je, da do danes ni prodal posestva še nobeden Slovenec, povečini pa vsi oni, ki so gonih Čuše čez Karavanke. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Bilčovs. Videli smo na predvečer sv. Cirila in Metoda goreti po naših hribih prav lepo število kresov. Podsinjčani, Mačani, Sentjan-čani itd. so s kresovi pokazali svetu, da še gori v njih srcih ljubezen do blagovestnikov slovanskih rodov sv. Cirila in Metoda. Pa tudi Bilčovščani smo zažgali mogočen kres, ki naj bi bil znak, da ljubimo našo vero, našo zemljo, naše mamice in naš rod. Trdo so pokah topici in budili brate v Rožu, da naj nespe, naj ne omahujejo, naj ne klonejo, kajti davno že sta živela brata, ki sta ljubila slovanski rod in mu vnemala ljubezen do vere in rodu. Do danes se je ta rod držal na naši zemlji, je ljubil in čuval, a mi naj jo izdamo, prodamo? Ne! Trdi streh topičev so bili znak, da mi nad Rožem stojimo trdno, ne omahujemo. Naj poka skala, naj se lomi dob, naj trese se zemlja, mi hočemo biti trdni v ljubezni do vere in materne besede. Odločnosti nam je treba, žilavosti in vztrajno-sti, posebno še v naših koroških razmerah. Le tako si bomo priborili veljavnost in spoštovanje pred drugimi. Sramotno pa naj oni poveša svoj pogled, kdor prodaja sebe in rod. ,
Borovlje. Občinska seja, ki se je vršila dne 1 julija, je imela tako obširen dnevni red, da se je morala preložiti polovica točk na prihodnjo sejo. Sklene se, da se vsi, ki dobavljajo električno silo iz Podroščice, oproste za to leto davka za električno luč. — V domovinsko zvezo se sprejme 21 oseb. — Zagotovilo sprejema se da Galob Janezu in Hribernik Ani. Prošnja Reichel Johane v isti zadevi se odloži, ker ločitev zakona še ni pravno potrjena. — Prošnja Gabroi» Amalije na Strugi za podrobno
prodajo žganja se ne priporoča. Gostilniški koncesiji g. Reichel, pd. Miklič in Rasserja na Kobli se priporočata pod pogojem, da se točenje žganja ne dovoli. V obeh slučajih sta imejitelja starih koncesij umrla. — Ker je gro-bokop službo odpovedal, prevzame občina sama oskrbo pokopališča. Kopanje groba za pogreb I. razreda bo stalo 12, II. razreda 10, III., IV. in V. razreda pa 8 S. — Na pritožbo Smeričnika se zaukaže Sigottu, da mora bodečo žico ob meji odstraniti . — Vodovod za Dobravo se prične delati 4. t. m. — Drvarnica pri Boštu se nanovo pokrije z eternitom. Kritje bo stalo 270 S. — Boroveljsko pokopališče ne odgovarja več sedanjemu času. 2e pred vojno nameravani nakup zemljišča se sedaj izvrši. Interesenti naj stavijo ponudbe občini. V prvi vrsti pride v poštev kraj severno od Dol. — Deželna zveza vojnih pohabljencev prosi za podporo. Soc. demokrati predlagajo 40 S, Sodia in Kometter pa 20 S. Sprejme se predlog soc. demokratov. — Za podporo prosi tudi zavod učiteljiščnikov. Jaklič predlaga 20 S. Dovoli se 10 S. — Zanimiva razprava se razvije glede podpore Siidmarki. Finančni odsek predlaga 10 S. Prečita se tozadevna okrožnica, iz katere je razvidno, za kaj vse se rabi ta denar: za zatirane Nemce onstraj mej, posebno za one na južnem Tirolskem itd. V imenu K. S. S. izjavi Vertič, da so Slovenci odločno proti temu, ker porablja Schulverein Siidmark med Slovenci nabrani denar v ponemčevalne svrhe, tedaj proti njim. Mi ne moremo podpirati stvari, ki nas uničuje. Pričakujemo tudi od odbornikov internacionale, da se drže svojih načel, da ne glasujejo za podporo in da naj ne žalijo šustva slovenskega ljudstva. Stalno se govori, koliko knjig razdeli Schulverein Siid-mark med uboge šolarje. Mi dobro poznamo namene tega bojnega društva. Schulverein Siidmark trosi med naše otroke tudi berivo »Der junge Karntner“ in enako. Vsak, ki je te spise čital, ve, da so polni sovraštva do drugega naroda, o pravi človeški ljubezni in o pravicah manjšinskega naroda pa molče. Pač zelo žalostna novodobna vzgojna metoda. Za zgled naj bi nam bil Dunaj, ki prošnje Schulverein Sudmarke ne samo odkloni, temveč prepove vsako zbirko v mestu. Govornik predlaga, da se prošnja odkloni in da se nikdar ne stavi več na dnevni red. Naduč. Jaklič hvali delovanje Schulverein Sudmarke, ker je pomagala zidati šolo v Borovljah, ki je lahko v ponos nam vsem. Predlaga, da se dovoli 20 S in ne samo 10 S. Nar. soc. Rabič pravi, da mu ni dosti za Siidmarko, pač pa za Schulverein (mu še ne bo znana spojitev obeh društev. Op. por.). Naj se dovoli vsaj 10, če že ne 20 S. Soc. dem. Just obsoja delovanje tega društva. Kakšne sadove rodi šulvereinska šola, vidimo najlepše na današnji hakenkreuzlerski mladini. Izgredi na dunajski univerzi so uspehi tega društva in njegovih šol. Okrožnica obsoja delovanje fašizma napram manjšinam. Tudi mi soc. dem. to obsojamo, a obsojamo tudi postopanje z manjšino pri nas. Pred kratkem je bila konferenca mednarodne zveze transportnih delavcev v Ljubljani in na Jesenicah sprejeti z godbo. Zastopniki jugoslovanskih Nemcev so na konferenci izjavili, da vživajo v narodnem kakor tudi v kulturnem oziru iste pravice kot vsi drugi državljani ter samo želijo, da bi se godilo tudi manjšini na Koroškem enako. Država naj vzdržuje šole, potem bodo tudi takšne, ki odgovarjajo vsem in kakoršne si želimo. Zanimiva je bila nato izjava župana, trdega Nemca. Soc. dem. stranka se ne strinja z delovanjem Schulverein Sudmarke. V Ljubelju in Podroš-čici so bile pred kratkem zidane šulvereinske šole. Državni šolski zakon predvideva, da se mora ustanoviti šola, ako se zglasi v enem kraju (4 km na vse strani) najmanj 40 šoloobveznih otrok. Sole zidati mora občina in se stroški porazdelijo na davkoplačevalce. V Ljubelju pa je Va površine v rokah Voigtovega veleposestva. Enako je v Podroščici; tam ima večino površine Liechtenstein. Umevno je, da bi nosila čez dve tretjini vseh stroškov za te šole grofovska veleposestva. Da pa do tega ni Prišlo, je začel zidati šolo Schulverein Sud-mark, ki je na ta način v prvi vrsti ščitil veleposest. Gotovo je, da se te šole niso zidale iz ljubezni do šolarjev, temveč radi razbremenitve grofovskih posestev. 2e iz teh razlogov se soc. dem. ne more strinjati z delovanjem
Schulverein Sudmarke. Prošnja se odkloni; za njo so glasovali le Nemci in nar. soc. — Otroškemu vrtcu v Borovljah se dovoli 150 S. Slovenski odborniki so proti. — Hajnžičevo posestvo na Rutah je ponujeno občini v nakup. Cena 6800 S. Se odkloni, ker je vredno komaj polovico tega zneska. — Veselični davek od zadnje prireditve požarne brambe v Kožen-tavri se opusti, ker vsled slabega vremena ni bilo pričakovanih dohodkov. — Podpore prosi tudi Khevenhiillerbund za spomenik na Ploknu. Finančni odsek predlaga odklonitev. Jaklič in Zec se temu predlogu zelo čudita, da kaj takšnega od naše občine nista pričakovala. Hvaležne se moramo skazati temu polku. Odgovarjata soc. dem. Just in Singer. Oba sta bila na fronti in dobro vesta, kaj vse se je godilo. Odkritje spomenika je le oficirska parada in monarhistična propaganda, a v vojni je najbolj trpelo moštvo. Podpora se odkloni z glasovi soc. dem. in Slovencev. — Dovoli se enkratni prispevek požarni brambi v Borovljah za rešilni avto v znesku 1000 S. — Nato sledi 30 točk o podporah in prispevkih občinskim revežem.
Komel pri Pliberku. Pri nas je mizerija kakor povsod. Pred volitvami je prišel k nam neki trgovec ovce kupovat. Pa ni vprašal, ali znajo nemško ali slovensko, ali so črne ali bele, da so le prav debele. Videlo se je, da ni politik, agitiral je samo za nizko ceno. O volitvah ni hotel dosti govoriti; rekel je le, da so zdaj stranišča v parlamentu najbolj snažna in suha, ker vso blato zmečljejo stranke druga na drugo. Jn vso to nemško blato pošljejo v novo opranih časopisih na deželo. Ta boj se je prenesel tudi med veleposestnike in njih posle v Pliberku, ki so si tako v laseh kakor Slovenci in nemčurji pred plebiscitom. Dobro, da mi tu zgoraj na koncu nemških nebes malo beremo. Novice zvemo itak od pliberških Nemcev, pa žal se vse drugače izteče kakor trobijo ti. Pred plebiscitom so bili strašno mogočni, danes pa jamrajo. Zavladala je prava nemška suša, ko pa ne donašajo več svoj denar oni iz Mežiške doline. Zahtevali so vojaštvo. Ali za takoimenovano Blutkreuzung ali pa za predpripravo za našlus, da bi z muziko marširali iz Pliberka v Berlin.
Ljubelj. (Razno.) Dne 21. jan. je tu umrla Magdalena Košir, pd. Klošternica v 66. letu. Dolgo je trpela, a je potrpežljivo prenašala svojo bolezen. Zadnji dan februarja je umrla po kratki bolezni Ana Maurer, stara mežnarca. Bila je prijaznega značaja in je rada hodila v cerkev. Dosegla je starost 77 let. — Dne 29. marca smo nesli k zadnjemu počitku Ano Maurer, pd. Plesnovčinjo. Tri mesce po smrti moža je Bog tudi njo poklical iz te solzne doline. Bila je dobra gospodinja in skrbna mati. Moški zbor je rajnim zapel žalostinke. N. p. v m. ! — Dne 2. majnika so nas posetili prevzvišeni kne-zoškof in imeli tu škofijsko vizitacijo. Pri križu sv. Lenarta, kjer je stal slavolok, smo se zbrali k sprejemu svojega nadpastirja. Šolarica Rezika Malie je lepo deklamirala pozdrav Prevzvi-šenemu in jim podala šopek cvetlic. Nato so bili v cerkvi običajni obredi, izplačevanje o-trok in molitve za rajne. Na poti v Slovenji Plajberk, kjer je bila prihodnji dan sv. birma, so si prevzvišeni knezoškof ogledali tudi sloveči slap v Šumu in vizitirali podružno cerkev sv. Magdalene v Sapotnici.
Slov. Plajberk. (Razno.) V letošnjem letu je smrt pri nas zahtevala že precej žrtev. Sredi januarja je umrla Terezija Wieser, stara Bo-štinja. Bolehala je deli časa na srčni vodenici in je dosegla starost 68 let. — Na god sv. Alojzija je dehitela hitra smrt pd. Foltovega An-drejčka Wieser, starega 67 let. Delal je v gozdu drva, a ga je pri tem zadela srčna kap in so ga našli mrtvega. — Ne samo žalostne, tudi veselo novico hočemo prinesti. V Podljubelju sta se poročila Tomaž Ogris, ki je prejel Pošni-karjevo kmetijo in Uršula Travnik, pd. Pavl-nova. Parom prisrčno častitamo! — Na Križevo, t. j. 3. majnika, smo imeli tu škof. vizitacijo in sv. birmo. Take slovesnosti naši ljudje še ne pomnijo. Duhovnikov je bilo 14, ljudstva ogromno, posebno še, kér je radi birme prišla procesija iz Sel namesto v Sapotnico, sem v Plajberk. Prevzvišenemu knezoškofu se je tukaj dopadlo in so bili z vsem zadovoljni.
Celovec. (Razno.) Za stalno namestitev so razpisana sledeča nadučiteljska mesta: Bistrica v Rožu, Borovlje (dekliška in deška ljudska šola). Št. Jakob ob cesti, Kapla ob Dravi, Ribnica, Marija na Žili, Pliberk, Št. Primož v Podjuni, Labod. — 9. t. m. se je naštelo na Koroškem 1728 podpiranih brezposelnih. — Pretekli teden smo si mogli v delavski zbornici ogledati razstavo tiskovin vseh držav. Opazili smo, da so bile z novodobnimi deli zastopane le domače tvrdke. Iz tujih držav je bil razstavljen po 10 in še več let star materija!, da razstava nikakor ni mogla podati sliko novodobnega razvoja tiskarske obrti v državah. Oso-bito Jugoslavija je bila zastopana z najslabšim tiskovinami. Pa bi mi mogli razstavljalcem z boljšim materijalom iz Jugoslavije postreči. — Dne 13. t. m. se je mudilo v Celovcu 30 viso-košolcev iz Manovra. — Na Marijanišče je bilo vloženih 31 prošenj, in sicer iz dekanije Dobrla vas 6, Pliberk in Rožek po 2, Tinje in Velikovec po 1. — Posestniku Marku v Št. Lorencu je pogorelo gospodarsko poslopje s spravljenimi pridelki in stroji. — V Glinjah se bo od 9. do 18. avgusta ostro streljalo. — Dne 11. t. m. je pogorelo na Blatu pri Galiciji Kuharjevo gospodarsko poslopje z vsem orodjem in stroji. — 691etno poročilo celovške gimnazije izkazuje 650 dijakov, med temi 85 dijakinj: 596 dijakov je vpisanih za Nemce, 51 za Slovence, 1 za Hrvata, 1 za Italijana in 1 za Rusa; 358 dijakov je bilo usposobljenih za višji razred, 87 z odliko, 82 nesposobnih, 10 sploh ni dobilo redov. Maturo je napravilo 33 dijakov.
Železna Kapla. (Smrt.) Dvoje mladih življenj je ugasnilo v zadnjem času. Maloveršnik Micka, pd. Pavlnova v Remšeniku, 29 let stara, je dala življenje svojemu tretjemu otroku, a je morala na porodu sama zapustiti svet. Ko-kež Katarina, pd. Kokežna v Podpeci, eno leto starejša, je dobila dvojčke. Zdravniška pomoč, ki je bila zakasnela, je rešila sicer enega otroka, a mati in drugi otrok sta zatisnila oči za vedno. Vsem ostalim našeiskreno sožalje! — Ob tej priliki moramo naglasiti, da se pri teh važnih dogodkih, ko sloni življenje mlade matere na niti, premalo ozira ljudstvo na zdravniško pomoč. Ako se že ne zahteva zdravnik k porodu, bi se morala mati vsaj prej pustiti preiskati, da zdravnik določi pravilno lego otroka in opozori matero na okolnosti, ki bi mogle nastati. Ker so kraji več ur daleč od zdravniške postaje, je samoobsebi umevno, da tudi poklicani zdravnik v zadnjem momentu ne more delati čudeže, ako se je zamudila že ona prilika, ki zdravniku dopušča, da reši življenje. V pravem času poklicani zdravnik pa bo delal čudeže tudi tam, kjer bo drugi človek že imel malo upanja. Življenje matere je toliko vredno, da se stotero krijejo stroški, ki nastanejo, ako se pritegne tudi zdravnik. Za mater pa bo pomirljivo že samo dejstvo, če ve, da je zdravniška moč v bližini, ki ji bo pomagala v skrajni sili.
I DRUŠTVENI VESTNIK HM
Bilčovs. (Naš mladinski dan.) Odzvala se je naša mladina našemu vabilu ter prav lepo proslavila svoj dan dne 3. VII. t. 1. Naša vrla dekleta so žrtvovala mnogo noči ter marljivo delala, da so prav okusno ovenčala cerkev. Naj se jim tukaj izreče prav iskreno priznanje in zahvala, posebno onim, ki so pomagala v cerkvi. Kako lepo je bilo videti toliko naših fantov in deklet, zbranih pred obhajilno mizo. Dokler nas bo družila ta vez, nam ni treba o-bupavati, kajti zvesti veri očetov naših, bomo zvesti tudi njih rodu in jeziku. Zapeli so naši lepi zvonovi, zagrmeli so topiči, raz prižnice je govoril naši mladini čg. Košir tako iskreno in prisrčno, da bi ga poslušali celi dan. Lepo ubrano petje je zadonelo po cerkvi. Popoldne smo se zopet zbrali pred društvenim odrom na vrtu Pomočeve gostilne. Nastopili so naši fantje in dekleta z raznimi lepimi deklamacijami, zadonele so lepe naše narodne pesmi. Zopet nam je govoril čg. Košir ter tako lepo naslikal, kako brezskrbna je mladost, a vendar naj bi je ne zapravljali brezplodno po slabih društvih, temveč mladina naj se oklene dobrih društev, kjer si izobražuje um in srce ter se tudi pripravi za svoje bodoče poklice. — Spominjali smo se na našem mladinskem dnevu tudi ISletnice obstoja našega društva, sporni-
ScjlicMwo
terpentinov©-milo ^jpr
-<5 /yv<^t/mc ^ <>xLEiAxx/rrič
^• odlika. Zavitek čuva milo pred nesnago in da
se ne osuši. Vami ste pred ponaredbami, ker sta znak in za» vitek zakonito varovana.
1. Terpentin v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh.
4. Slike iz pravljic za izrezati. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva.
7. Schichtova pošta zastonj.
njali se s tem tudi onih, ki so pripomogli, da se je društvo ustanovilo. Slava jim! — V kratkem govoru je bilo tudi opisano življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda kot apostola slovanskih narodov. — Nato so nam naši igralci predstavili lepo igro „Roza Jeladvorska“. Vsi igralci so se potrudili svoje vloge kar najboljše rešiti, za kar zaslužijo našo pohvalo. Vsej naši mladini naj pa ostane mladinski dan v prav živem spominu ter naj jo vzpodbuja k ljubezni do naših društev ter po njih k ljubezni do vere in naroda.
| GOSPODARSKI VESTNIKI
Zvezni računski zaključek 1926. Poslovanje se je dosti ugodneje zaključilo, kakor je bilo predvideno. Vendar ni upati, da bodo dohodki tudi tekoče leto tako ugodni, zato je šte-denje zelo potrebno. Izdatki so proračun presegli, in sicer vsled zvišanja plač uradnikom, previsokega števila brezposelnih in odplačila na podlagi zakona o Centralni banki. Računalo se je na poprečno 130.000 brezposelnih na leto, a število je doseglo poprečno 176.000 ljudi in zahtevalo tudi več denarja. Za odplačilo dolgov Centralne banke je dala država 55 milijonov šilingov. Dohodki so iznesli mnogo več: direktni davki 122,38 milijona več, monopoli tudi in carina 33,37 milijona preko proračuna. V oči padejo posebno dohodki pridobitnega davka, za 28,6 milijona S več, dohodninskega za 28,3 milijona, zamudne obresti in kazni 3 milijone in korporacijski 50 milijonov.
Gospodarsko iz Italije. Italijanski listi pišejo samo dobro o Italiji, ali včasi pride preko mej le tudi resnica. Število brezposelnih je na-rastlo na pol milijona, mezde padajo, življenski pogoji pa so ostali isti. Lira je zelo poskočila in vlada je prisilila trgovce, da so znižali cene od 10 do 20 od sto. S tem se je ojačilo nezaupanje, trgovina je obstala in kmetje drže svoje pridelke nazaj. Italija je začasno najdražja država v Evropi. Tujci so spoznali, da se drugje cenejše živi in največji hoteli v Milanu in Neaplu so prazni. Na borzi vlada zmešnjava, ker se akcije ne morejo prosto prodajati. Le male množine se prodajajo in kupujejo. Poleg tega so zelo slabi žetveni izgledi. V normalnih letih rabi Italija iz inozemstva 300.000 ton krušnega zrnja, ki se v letih slabe letine seve stopnjuje. Ker hoče napraviti vlada državo od inozemstva neodvisno, sili kmete, da posejejo vsak košček zemlje, mesto ovsa rž. Baje že 20 let ni bilo tako slabe letine kakor bo letos in nekaterim pokrajinam grozi glad. Suša je skoro docela uničila žetev v Aouliji, Kalabriji in Siciliji, v severni Italiji uničujejo žetev poleg tega še škodljivci. Tudi olivni in vinski pridelek je slab. Kmetje in obrtniki nimajo veselja do dela, ker so izgledi v bodočnost zelo megleni in negotovi.
: Inserirajte v Koroškem Slovencu! :
M RAZNE VESTI |
Drobne vesti. V celi naši državi je okrog 145.000 podpiranih brezposelnih. — General Maks Hoffmann je umrl. — Na irskega ministra pravosodja O’Higgima je bil izvršen atentat. Minister je poškodbi podlegel. — V zadnjem času je bilo izvršenih več porok v zraku. Evangelijski konzistorij je poroke v zraku prepovedal. — Madžarska namerava uvesti davek na samce in na zakonce brez otrok. — Drušilovski, ki je ponarejal sovjetske dokumente in jih prodajal Rusiji sovražnim državam, je bil obsojen na smrt. — Največji ognjenik na svetu, Kilanea, je jel zopet bruhati lavo. — Nemški inženjer Rumpler gradi letalo za 135 potnikov za promet med Evropo in Ameriko. — Turčija ima 14,173.000 prebivalcev. —
Nezgode, požari In potresi. Na severnem delu Rudnih gora na saški strani proti Polab-sko-pšečenemu pogorju so se v noči od 8. na 9. julija pričele prirodne nesreče, kakoršnih vsa srednja Evropa že dolga desetletja ne pomni. V Glashiitte se je zvečer utrgal oblak in vode so narasle za 2 metra. V vlak, ki je stal na postaji Lauenstein, je voda drla pri oknih. Silni valovi so nosili drevesa in bruna razdejanih hiš. Vsa vas Olssengrund, okroglo 30 hiš, je popolno razdejana, na pobočju Berggiesshiibla je pa razrušeno 15 hiš. Mrličev so našteli okrog 150. Silno vodovje je nanosilo toliko blata, da je bilo potrebno večdnevno delo za razkritje ruševin. V Berggiesshiiblu so vse ceste zabarikadirane z veliko množino izruvanega drevja, odnešenega pohištva in nagrobnih spomenikov. Na vejevju vise kadavri utopljenih živali in ljudi. Kolodvor je popolnoma razdejan in v blatu. Prvi naval razdivjanih elementov je zalotil ljudi v spanju. Zato so iz vejevja in blata izvlekli toliko nagih trupel. Mnogim mrličem so oddrgnjeni lasje z glave. Škode je za preko 70 milijonov zlatih mark. — Od 9. t. m. razsaja v okolici Kan Pijeska v Bosni velikanski gozdni požar, ki je zavzel velik obseg. Vojaštvo, ognjegasci in orožništvo ter prebivalstvo ne morejo požara pogasiti, ki je uničil na stotine hektarjev pragozda, veliko vasi in zahteval več človeških žrtev. Medtem pa se je pojavil požar tudi na mnogih drugih krajih, ki je uničil velikanske vrednote. Le s težkim naporom so se dali požari omejiti, a škoda je kljub temu ogromna. — Dne 11. t. m. pa je bil v Palestini močan potres, kjer je povzročil velika opustošenja. V Jeruzalemu se je podrl stolp cerkve pri Sv. Grobu, pri čemer je našlo smrt več potnikov. V predmestjih se je porušilo več hiš. Tudi na Oljski gori je izgubilo življenje več romarjev, ker se je tamkajšnje romarsko zavetišče podrlo. Posebno veliko škodo je napravil požar v Jerihi, kjer je zahteval potres največ človeških žrtev. Na tisoče in tisoče ljudi je brez strehe in ljudstvo bega preplašeno okrog. Človeških žrtev je nekaj preko 500. — Sploh prihajajo poročila od vseh delov sveta o povodnjih, požarih, nevihtah in drugih vremenskih katastrofah.
Kandidatne liste v Franciji odpravljene.
Po dolgem in vročem boju je francoska zbornica končno sprejela § 1 novega volilnega reda, ki odpravlja vezane kandidatne liste in uvaja zopet volitve posameznega poslanca. Boj za sprejem tega člena je bil silno vroč in komunisti ter desničarji so se na vse načine trudili, da preprečijo sprejem. Zmagala je pamet in Francozi bodo zanaprej volili poslance, ki so njim všeč, ne pa samo tiste ljudi, ki jih postavi stranka. — Tudi pri nas bi bilo dobro, če bi se dala volilcem večja prostost v izbiri poslancev na ta način, da vsaka stranka postavi listo kandidatov in iz te liste bi si volilci zbrali kogar bi hoteli. Če bi eden dobil preveč glasov, se ti glasovi prištejejo tistemu od stranke, ki bi imel premalo glasov. S tem šele bi se moglo reči,, da ljudstvo voli.
Iz velikovške okolice. Čas hitro beži in prinese vedno še kaj novega. Grebinjčanom je čas prinesel mesečni živinski sejem ali jormak, ki je vedno prav dobro obiskan. G. župan že s sejmom agitira za prihodnje občinske volitve. Zelo mu ugaja na županovem stolu. Pravi, da bo sejem ostal, če bo še on izvoljen za župana, drugače ga pa ne bo več. Živine res vsakokrat dosti pride, zato pa kupcev tem manj. — Neka gospodinja se je strašno kregala, ko je videla na binkoštni ponedeljek v Šmartnu kositi. Tudi Djekšani so bili užaljeni, ko so na praznik sv. Trojice videli, da so v o-kolici Marija Zeli kosiil travnike. Šentpetrčani so grozno grajali, ko so videli na kvaterno nedeljo kositi v Mlinskem grabnu pri Velikovcu. Nič več se ne posvečujejo prazniki in nedelje. — Neki Knežan se je hudoval, da tudi na Krča-njah že nemško pojejo. Grebinjski župnik sam pa se je hudoval na prižnici, da otroci ne znajo moliti. Mi se pa temu zelo malo čudimo. Pred časom je bil v Grebinju en sam duhovnik in še ta Slovenec, pa so znali vsi otroci moliti, zadnja leta pa sta dva duhovnika in župnik še govori na prižnici, da otroci molit ne znajo. Pa saj bi še slovenski pdrasli farani lahko pozabili, ko pa župnik kar nemško moli. Ali hoče s tem doseči, da bi Slovenci sploh ne molili več...
90 je v SkoČidolu mala kajža s skupno streho s skednjem in hlevom.
Ima spodaj In zgoraj po 2 sobi, hram, shrambo, kuhinjo, studente, zeliščnih, 2 sadovnjaka ter 7 mere polja. — Cena po dogovoru,
Urban Habar, posastnik, Dele, P. Fdderlach
Pošteno dekle
(Slovenka) ki zna kuhati, z letnimi spričevali, v starosti od 20 let naprej, se išče za mesto v Jugoslaviji (Štajersko). Naslov pri upravništvu lista.	91
Ležeš vitel (Gopel)
še dobro ohranjen, se vsled nabave motorja poceni proda. — Vprašati je pri Francu Hobel, pd. Hoblu v Nagel-čah, pošta St. Veit Im Jauntale.	92
: Pel la geap. društvo za Slovence na Koroftfcam v Celovcu. — Tlaka Lideva tiskarna Ant Machét
Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovskf Joeip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgaase 9. — in družba (aa tisk odgovoren Joe. Žinkovukf), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.