Listek. Prvi denar. Pozaala sta se že dalj* časa. Oa je bil sin poSteaih stanSev, ki so hoteli z ajega imeti duhovaa; a 6lovek obra6a, Bog pa obrne. O6e je umrl ia mati so bili veseli, da je priSel ajea Južek h ključavaičarju. Oaa je bila h6i revne vdove. Stariši so jima želeli vse dobro: saj sta bila oba pridoa. Dobro bi se jima bilo godilo, ako bi bil mogel Jožef kako službo dobiti. To se pa ni daio. Ia tako sta zidala zračae gradove ia se tolažila z aado, da Jožef dobi delo. Bilo je lepo popoldae po zimi. Vrata v sobico vdove Urbasove se odpro ia vstopi čedaa dekliaa, Neža, Jožefova aevesta. »Daaes pndež zgodaj, dekle«, nagovori jo mati, »ali prav je tako. Prvi6 že dolgo nisi bila pri nas, ia drugič se je pri nas maogo sprernenilo. Kdaj si bila zadnjič tukaj ?< »Ravao pred tedBom.* »Ia glej, ravao jutri bode tedea, ko je dobil Jožef delo.« »Ali je mogo6e, mati?« »Seveda, dekliaa, seveda!«  Oekle se je razveselilo. Jožef ima službo, kmalu se bode njuna želja izpolnila. Tudi starka je bila vesela; ai čuda, sia ji je bil v starosti zaslomba ia opora. Ženski ste sedeli poleg sebe. »Kje pa dela, mati?« »Pri Požeaelu, Nežika; pa tudi dobro plačo ima tam. Kar čudila sem se sreči, ki je naju doletela. Poraisli: zasluži dvaaajst goldiaarjev! Toliko deaarja ae pomnim pri Bas.« »Dvaaajst goldinarjev? To je lepo!« »In mu še ni treba posebao veliko delati. Škoda, da nisi bila eeli tedea pri aas, slišala bi bila, kako se je Jožei hvalil.« »Bolje, kot ako bi se pritoževal. Sicer pa, mati, aama bo tudi danes pripovedoval ?< »Seveda, seveda, le Bikari Be skrbi.« »Lepo vas prosim, kam bote toliko deBarja dali?« vpraša poredao Nežika. »Zadaji 6as sva prišla v dolgove. Moko sva jemala že dva meseca na dolg, že sama nisem vedela, kako si opomoreva. Kar jaz s perilom zaslužim, je rnajhna stvar. No, gospod Bog je nama pomagal. Ali da ae pozabim: kam bomo dali toliko deaarja? Popla6amo dolgove, m hraaili bomo, hraaili za poroko. Saj vaji z Jožetom pozBam.« Dekle je zarudelo. Mati Badaljuje: »Ti boš imela aekaj grošev po očetu, in Jožefu se je poaudila priložaost si nekaj pnhraaiti. Enkrat se bode vama Se dobro godilo!« »Mati! Tukaj sedim, in pozabila bi že bila, da grem za šiviljo aekaj kupit. Lepo bi me oštela. Zvečer pridem. Sama sem radovedna, kaj bode Jožef povedal.« »Le pridi!« Ura je odbila Sest. Vrata Požeaelove tvornice so se odprla, delavci silijo vea. Med zadnjimi je bil Jožef. Obdaa od tovariSev je stopil z jasaim 6elom, ne brigajoč se za mraz, da je kar Skripalo. Saj je imel v žepu deaar, deaar, ki ga že toliko 6asa ai videl. V duhu se je veselil, kako ga pozdravijo mati, kako bodo segli po denarju, da popla6ajo dolgove. »Petak dobi trgovec«, misli po potu. »Čudil se bode, kje sva dobila deaar.« In skoraj mu ai bila vše6 misel, da bode trgovec aajbrže že vedel, kje ia kako službo je dobil. »Cuj Jožef, pojdimo na kozarec piva«, ga vabi eden tovariSev, ki so ga spremljali. »Ne grem, mati čakajo deaar, zamudim se, skrbelo bi jih.« »Ne bodi otro6ji, Jožef!« »Ho6em tudi priaesti prvi zaslužek celega domov.« »Ne bo3 ti ni6 pla6al, bom jaz«, poauja se drugi.1 »Tudi Neža me bo 6akala.€ »Te bo že počakala; dosti sta se videla, vsaki dan.« »Celi tedea že ae.« »Le pojdl, jaz plačam!« SkuSajava ia lepa priložnost zastoaj se pokrepčati, sta zapeljali Jožefa. Ko je sedel za mizo v krčmi, bilo mu je čudao pri srci, kesal se je, da je ubogal zapeljive tovariše. Povedal je tovariSem, a ti so ga zasmehovali ia silili v pija6o. Jožef je pil, hotel se je moškega skazati. Ali kmalu je čutil slabe aasledke. Glava mu je postala težka, telo okorao, akoravno je bil duh še čil. Ko je izrazil željo iti domov, zadoael mu je v odgovor nov zasmeh. »Ali si pijaa?« vpraša edea. »Pijaa aisem, pa imam že dovolj«, odgovori. Toda imel je ve6 kot dovolj, sam je čutil. Zato je vzel hitro klobuk ter zapustil krčmo. Zuaaj je bil hud mraz. »Čudno, mati, veadar delajo le do šestih. Sedaj je že osem ia ga ni. Kaj bo?< »Nikar ae skrbi, dušica«, tolaži mati, ali na licu se ji je brala skrb, oko pa se je oziralo proti vratom, in usta so šepetala: Zakaj ga ni? Vzlic temu se je kazala pogumao, govorila o poviSaBju, ki Jožeta čaka, o Bakloajeaosti tovaraarjevi. . . Sama }e opazila, da traja ta razgovor predolgo. »Kaj pa, če bi mu šle aaproti?« »Ce se pa zgreSimo, ia oa pride domov, bo potem tudi v skrbeh, kje sve.« Zopet je miaulo pol ure, a nihče ai priSel. Potem se oble6e stara vdova, Neža jo posBema. Stopite v jasno, mrzlo ao6 ter hitite proti tovarni. Ko pridete aa mesto, kjer se je še\nalo zidalo, zavpije Nežika. »Kaj je?« »Glejte, mati, tam leži aekdo aa tleh.« Ia res, mati pogleda ia vidi čkoveka, sključenega ležati v saegu. »Za Boga, saj bo zmrzail, revež!« >Ce že ai zmrzajea. Poglejve, morda ga rešive.« Obe hitite k poaesrečeBcu. »Za Boga, je že trd!« »Ia lica, kako omrzajeaa! V roki tišči — desetak ...« »Jezus, Marija!« »Kaj ie, mati, kaj je?« »Jožef je!« »Jožef ?!« Dvoje postav se je opotekalo v bridkem žalovaaju ia ihteaju, ki je prešinjalo huje kot mraz srca prišlih radovedaežev. S. L. Smešničar. Med dijaki. Prvi dijak: »Jutri pride moj stric!« — Drugi dijak: »To je zopet pivo na tvoj mlin.« Vzdih pekovskega nčenca. » ... in tri leta se moram učiti, da bodem zaal, kako se delajo majhae žemlje.« Bolnik zobozdravBiku, ki mu je izdrl zob: Saperlot, ravao opazim, da sem pozabil moSajo doma. Veste kaj, gospod doktor, pošljite mi izdreai zob po poštaem povzetju. Tudi Tzrok. Mati: Otroci, zdaj morate biti pač pridai. Oče so si zlomili roko in vas ne bodo mogli kazaovati.